t
V.
Najtredji tloventki tednik * Zdmlenifa državah
Itiuija mk« trm da.
NASLOV oradniltra ln oprav-niitva:
I Ml W. Z2m4 PUc« CkicAgO, ||t
r
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLICUNIONH
Entered m S^ond-ClaM Matter January 18, 1915, nt the To* Offica at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
r
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
I nu*d •▼•ry Wc
OFFICE: 1951 W. 22»d Ptaea Chicago, 111

No. 28. Stev. 28.
Chicago, RL, 18. Hdlfa (July) 1817
Leto IU. Volute UL
Ameriške vesti.
stan komisije za oproščeitje za o-1 mosferičnih, ali zračnih nitrogov
Predpriprave za vojaški nabor.
Washington, D. C., 13. julija. — Predsednik Wilson je izdal dane« uradno določbo za novačenje 687,000 mož, katere se bo posta -vilo -po izvršenem naboru v vojaško službo. Žrebanje nabornikov se vrši koncem prihodnjega tedna; natančen dan se bo uradno naznanil po vseh časopisih. To žrebanje se je zaka.snelo vsled tega, ker>še niso poslale vse države izpopolnjenih kart registriraneev.
Za enkrat je že rzrafunjeno, koliko vojaških novincev mora dati vsaka posamezna država, da bo znašalo skupno število ,istih 687,-000. To število se je uradno določilo po skupnem številu prebivalstva iste države. Največ nabornikov bo vzetih iz države New York (69.241) dalje iz Pennsylvanije . (60,859), tej pa sledi sorazmerno po številu država Illinois (51,653) ?. t. d.
Po posameznih državah se deli število vojaških novincev, ali na- vs* to vaiia ldstna zad^a-.
kraj, v katerem živite.
3.	Poizvejte, če vam je dala lokalna komisija novo številko. V slučaju, da se je to zgodilo, ]*>iz-vejte, katera številka je to.
4.	Poizvejte, kdaj bo štetje končano, če se to še ni zgodilo, ter poizvejte svojo lastno številko v čimkrajšem času.
5.	Poizvejte, kakor hitro se bo vrnilo žrebanje v Washingtonu, če je bila vaša številka izžrfbana.
6.	Poizvejte, kje se morate javiti v slučaju, da je bila vaša številka izžrebana ne glede na to, če ste dobili po pošti o tem obvestilo ali ne.
7.	Predstavite se osebno na določeni dan pri krajevni komisiji in sieer ne glede na to, da ste telesno sposoibni ali ne.
8.	Če nameravate zahtevati o-proseenje, pripravite vse potrebno za to pravočasno, kajti vašo zahtevo je treba vpisati pri kra -jevni komisiji tekom sedmih dni potem, ko ste bili vpoklicani.
Zapomnite si predvsem, da je
V to svrho se bo zgradilo veliko $4,000.000 vredno tovarno. Dobava solitra iz zraka bode zelo pospešila ceneno izdelovanje smod,-nika in raznih drugih eksplozivnih snovi.	/
Obsojena anarhista.. New York, N. Y., 14. julija. —
Znana anarhistinja Emma Goldman in anarhist Aleksander Berk-man se nahajata sedaj že v državnem zaporu v Jefferson City, Mo. ozir. v Atlanti, Ga. ker sta bila pred tednom dni obsojena vsak v 2 letni zapor in v plačilo globe $40.000 vsled zarote proti ameriški vladi. Po prestani kazni bosta oba deportirana na Rusko, ker ni nihče izmed njiju še ameriški državljan.
bornikov sledeče:
Alabama ............... 13,612
Arizona ................ 3,472
Arkansas .............. 10,267
California ............. 23,060
Colorado ............... 4,753
Connecticut ............ 10,977
Delaware ............... 1,202
District of Columbia..... 929
Florida ................ 6,-325
Georgia ............:... 18,337
Idaho .................2,287
Illinois .................61,653
Indiana ................ 17,510
Iowa ................... 12,749
Kansas .................. 6,439
Kentucky .............. 13,246
Louisiana .............. 13,582
Maine .................. 11,821
Maryland .......f...... 7,096
Mlassachusets ............ 20,586
Michigan ................ 30,291
Minnesota .............. 17,854
Mississippi .............. 10,801
Missouri ............... 18.660
Montana ............... 7,872
Nebraska .............. 8,186
Nevada ................ 1,051
New Hanmpshire ....... 1,204
New Jersey ............. 20,665
New Mexico . /.......... 2,292
New Yor^ ......... .... 69,241
North Carolina ......... 15,974
North Dakota .......... 5,606
Ohio ................... 38,773
Oklahoma >.............. 15,564
Oregon ................ 717
Pennsylvania ........... 60,859
Rhode Island ........... 1,801
South Carolina .......... 10,081
South Dakota ........... 2,717
Tennessee .............. 14,528
Texas .................. 30,545
Utah .................... 2,370
Vermont ............... 1,049
Virginia ............... 13,79d
Washington ............ 7,296
West Virginia ....... • • 9,101
Wisconsin .............. 12,876
Wyoming .............. 810
Alaska ....'.............. 696
^Hawaii ................. —•
Porto Rico .............. 12,833
Odpoklicane mladeniče in može za vojaško službo se bo pridelilo stalni ali regularni armadi in pa Narodni gardi; nova narodna armada bo štela 500,000 mož; skup-.no itevilo vseh teh treh armad, ali vojaških sil Združenih držav bo za enkrat znašalo 1,262,985 mož, kasneje se bo vpoklicalo še 500,-000 vojaških novincev, ki ibodo iz popolni!i morebitne iagube in vzdrževali rezervne bataljone. — Nedržavljani in oni, ki imajo samo vrvi državljanki papir bodo imeti od vojaškega službovanja
Vi niste na noben način izvzeti, brez ozira na to, kdo ali kaj ste, dokler vas niso preiskali. Ne more se vas oprostiti ali izvze-,ti, dokler niste zahtevali oprošče-nja ali odpusta.
Ne bodo vas izvzeii ali odpustili avtomatično, zato ker sfe poročeni ali radi vaše službe.
Lato ko dobite naenkrat poziv, da odidete v vežbalno taborišče; lahko se tudi zgodi, da va$ smatrajo za dezerterja, razen Če ste zadostili vsem postavnim določ -bani, tikajočim se tega -žrebanja.
Trojen nmor. Johnstown, Pa. 16. julija. —
)anes je tukajšna policija aretirala premožnega trgovca s premogom George K. Tompkins, ml. ker je na sumu, da ie včeraj na neki cesti nedaleč od tukaj ustreli! svojega prijatelja. Ed. Humprie-sa, njegovo ženo in sina. Morilca so izsledili šerifi s pomočjo nekega pisma; ker ima navedenec več prask in ran na svojem oibrazu, je to dokaz, da se je vršil med njim in Humpriesom hud boj, jredno je Tompkins svojega nasprotnika ustrelil.
Posebni znaki za oproščene. Washington, D. C. 14. julija. —
Vsakdo, ki bo oproščen od vojaške službe, bo dobil od vlade izdan majhen okrogel znak v obliki gumba iz kovine; ta znak bo izdelan zelo na.priprost način in bo nosil na rdeči, beli in višnjevi glavi napis: "Exempted U. S." (Oproščen, ali izvzet U. S.")
Ameriški parnik potopil nemško submarinko. New York, N. Y. 14. julija. —
Kakor poroča kapitan neke amen ške tovorne ladje v neko pristani šče ob Atlantiku, je dotična ladja pred par tedni potopila v Sredo zemskem morju nek nemški podmorski čoln. Ime kapitana, one adje in druge podrobnosti o tem slučaju so za javnost cenzurirane.
Dotična ladja je bila na potu iz Amerike ter je vozila 4000 sodč kov rozin v neko evropsko pristanišče ; ker je bila pa dobro oiborožena, je torej napad nemške sub-marinke uspešno odbila ter isto končno pogreznil^ v morje.
Iz Londona se semkaj poroča, da so nedavno potopile ameriške boj-ne ladje 4 nemške podmorske čolne, tedaj ko so spremljale prvi oddelek ameriških vojakov namenjenih na .Francosko. Vsi ti 4 podmorski čolni so bili največje ga in najbolj modernega sistema
Važno za regiftrirance!
Vsak, ki se je registriral dne 5 junija se mora sam pobrigati za sledeče:
(1. Poizvejte Število okraja za oproaeenje, v katerem živite.
2. Poizvejte, kje se nahaja gl
Ustavljen parnik. New York, N. Y. 14. julija. -
Danes je dovedel v newy<*ško pristanišče nek r.meriški torpedni rušilec norveški tovorni parnik " Con rad Mohr". katerega je ujel na visokem morju.
Na tem parniku so našli carin ski uradniki 10,000 čevljev dolge bakrene žice, skrite v neki shram bi. Ker je prepovedano izvažati tako blago, bode sedaj državna o blast to žico zaplenila in občutno kaznovala kapitana dotičnega parnika vsled tihotapstva.
Epohalna iznajdba. Washington, D. C. 16. julija. —
Vojni tajnik Baker je danes sporočil javnosti, da bode pričela via da Združenih držav v kratkem pridobivati solita (nitrate) iz at
ifartford, Conn. 16. julija. —
}ne 6. novembra 1917. bo v tuka.i-šnih zaporih obešena Mis Amy E. Archer Gilligan ker je 1. 1914 zastrupila na svojem domu v Windsor že priletnega premožnega zasebnika Franklin R Andrews.
Vrhovno sodišče jo ie spoznalo da je kriva umora po T. redu.
ti svoja me^ta in se podati drugam ; vsled tega je prizadetih nekaj nad 700 inozemcev s svojimi družinami. Razjirjeni Američani (okrog 3000) so ta svoj načrt iz-vršili na nasilen način, s tem, da so s puškami tirali inozemske rudarje do bližnje postaje.
Danes je bil vsled teh nemirov zopet 1 iriozemec ustreljen, tako da znaša število skupnih tozadevnih žrtev že 3.
^Danes na večer se pričakuje i7 St. Louisa večjega oddelka -vojakov, ki bodo stražili in čuvali rudarske Okraje, kjer se vršijo že več dni nemiri med domačini in inozemci.
la vsled tega, ker se le ti ne strinjajo z mirovnimi pogoji cesarje Viljema in zahtevajo od vlade večje volilne pravice.
Ta stavka v nemškem parlamentu je*povzročila, da sta nemški kancler Dr. von Bethmann-Ho1!
moramo na vsak način pretrgati vse vezi z nemškim militarizmom, ki je nas tako sramotno spravil v
sedanjo vojno."
Težavni problem. --------- Amsterdam, Holandako, 16. ju-
weg in general von »Stein pruski lij«- — Kakor poročajo razni ea~ vojni minister odstopila. Hollwe niki, skušajo ne-nški in češki po-govo resignacijo je cesar Viljem s,anci obeh zbornic avstrijskega odoibril in imenoval na njegovo! Parlamenta doseči sporazum. To-mesto Dr. Jurija Michaelis, dose-
danjega pruskega finanč. podtaj-nika; tako je odstopil tudi mini-
Pristaši I. W. W. izgnani.
Bisbee, Ariz. 14. julija. — Ker
so v tukajšni rudarski naselbini zadnje dni hoteli pristaši in agitatorji zloglasne delavske zveze I. W- W. uprizoriti splošen upor in stavko, se je včeraj vse te agitatorje z vojaštvom odvedlo preko meje v New Mexco; število teh deportirancev znaša 1140; sedaj se nahajajo ti inozemci pod vojaškim nadzorstvom v nekem velikem taborišču blizu Columbus, N. M.l Med prizadetimi je več Avstrijcev in Nemcev; vsem tem izgnancem bo povratek nazaj strogo prepovedan in zabranjen.
zadevno se je te dni sprejelo resolucijo za skupno delovanje v
„ ----------------- svrho dosege mi~u; pri tem se je
ster zunanjih zadev von Zimmer- i »bijubilo Čehom, da se jim ne bo ™ann.	I več kratilo političnih pravic. Če ne
bodo nasprotovali poslancem nemške stranke.
Zaeno se skuša v avstrijskem državnem zboru tudi doseči slogo med jugoslovanskimi poslanci; v kratkem bo sko"o gotovo zastopal Jugoslovane v avstrijskem ministrstvu kak poslanec te politično skupine.
Nemški cesar odstopil?
London, Anglija, 14. julija. — Tukajšnjemu listu Morning Posl se preko Amsterdama neuradno poroča, da je baje tudi nemški e*-sar Viljem odstopil in da je vladanje izročil svojemu 6. ali najmlajšemu sinu princu Joachim u :
vendar ta vest še ni uradno no-i	-
trjena.	Dr. Adler bo obešen.
Zaeno se naznanja, da je nemški London, Anglija, 16. julija. — cesar pozval k sebi v posvetovat Glasom poroči!, povzetih iz av-nje felflmaršala von Hindenburtja atrijskih socialističnih časnikov, in generala Ludondorffa, glavne-! bo bivši vodja avstrijskih social?-ga kvartirnega mojstra.	»tov Dr. Pride/k Adler obeš*M..
--ker je vrhovm; sodišče zavrnilo
Katoliški centrum je za mir. njegovo prošnjo za pomiloščenie.
Amsterdam, Kolandsko, 16. ju- Kakor znano, je Dr Adler lansko lija. — Iz Berlina se semkaj po-|,eto meseca oktobra v prepiru
Morilec Cocchi^bo deportiran fe Italije.
New York, N. Y. — 14. juliia.
Predsednik Wilson je poslal danes okrajnemu pravdniku Swannu astnoročno izdelano in podpisano zaporno povelje za Italijana Alfred Cocchi, ki jt pred nekaj tedni umoril tukaj 15. letno šolsko deklico Ruth Cruger ter nato pobegnil v Italijo. Ta korak je ukrenil predsednik Wilson vsled tega. ker se italijanska vlada odločno zoperstavlja, da bi se depflrtiralo označenega morilca .nazaj v Ameriko na podlagi italijanske postave. Upati je pa, da se bo italijanska vlada ozirala na željo in zahtevo predsednika Wilsona in da bo to smatrala za izjemni slučaj.
Družinska žaloigra.
V farmarski naselbini Toledo, Iowa, se je izvršila zadnje dni v hiši češkega kmeta Ludviček krvava družinska žaloigra. Oče, oziroma gospodar,' se je podal neko nedeljo z doma na obisk k neke -mu sorodniku; doma je pustil svojo mater, dva odrasla sina in eno hčer. Kre ni bilo dva dni za tem videti nikogar iz Ludvičekove družine, so sosedje udrli v doti-čno hišo. Na grozo in razočaranje so našli v neki pritlični sobi 70-letno mater ustreljeno; v drugih sobah so pa ležala trupla 21-letne-ga Ludvičekovega sina Jakoba, 20-letne hčere Helene in 27-letne-ga sina Alberta. Pri slednjem je ležal izstreljen samokres, kar je pričalo, da je Albert umoril svojo staro mater, brata »n sestro.
Naraščaj mesta New York. New York, N. Y. 16. julija. -
Mesfb New York šteje sedaj po uradnem registracijskem štetju 6,-504.185 prebivalcev; tker je šte'o to mesto 1. 1910 pri zadnjem ljudskem štetju 4,766.883 prebivalcev je torej v tem času napredovalo za 1,737,302 duš. Skupno število pre bivalstva v Združenih državah znaša sedaj-105,366.056.
Novovrstna tatvina. Fargo, N. D. 16. julija. — Iz neke samotne cerkvice v tukajšnji bližini so včeraj tatovi odpeljali 1200 funtov težak zvon da jih ni nihče zasačil, ali videl. Sodi se, da soT-abili pri tem ti novo vrst ni cerkveni tatovi večji avtomobil. K^r so postale tatvine zvonov zadnii čas v tukajšnem okraju že običajne, se bo nastavilo zanaprej za vsako cerkev in šolo posdbnega Ču vaja.
Izgon inozemskih rudarjev. Flat River, Mo., 14. julija. —•
V St. Francois rudarskem okrožju so se dvignili ondotm ameriški rudarji, da morajo vsi inozemski delavci, ali rudarji v onem okraju brez vsakega odlašanja zapusti-
roča, da so vsi poslanci katoliškega centruma v nemški državni zbornici sklenili stavkati, dokler ne bo vlada stavila boljših in bolj lahkih mirovnih pogojev za mir. Tej stranki se pridružujejo tudi drugi poslanci ? novim mirovnim programom: da si naj Nemčija ne prilastuje tujih +eritorijev in d>i naj ne krši političnih in ekoro-mičnih jamčenj raznih drugi1) držav. Zaeno obsojajo številni nemški poslanci nameravano »blokado po vojni in zahtevajo popolno svobodo na inorju ter mednarodno mirovno organizacijo.
ustrelil ministrskega predsednika Stuergka.
Črnogorci stradajo.
Rim, Italija, 16. julija. — Nek dopisnik lista rimske Tri-bune piše iz f'rne Gore, da hoče Avstrija z lakoto ugonobiti črnogorsko ljudstvo. V Črni G >ri je nastala zadnji čas taka draginja in tako pomanjkanje živeža, da umre onil sleherni dan po več sto oseb vsled lakote.
i
Meščanski premogovnik.
Vsled neznosne draginje in špekulacije s premogom so lansko leto trpeli Chikažani dosti. Navadni "Pocahontas" premog smo morali plačevati po $8 do $9 tono, ali še za enkrat več, kot leta nazaj.
Da si pa ne bodo tndi letos pre-mogarski baroni polnili žepov z ljudiskim denarjem, se je te dni organizirala posebna meščanska premogarska družba, ki je kupila v West Virginiji velik premogovnik,' ki bo dajal na leto do 750.000 ton premoga. Pisarna družbe je na 10 So. La Salle St., Chicago; delničarji te nove družbe so pa večinoma manjši trgovci in lastniki hil
Označena družba je že sedaj določila stalno ceno .za ^Pocahontas' premog, $4.80 pri toni za prihodnjo zimo. Ker bo imela ta družba svoje sklade ali zaloge premoga v raznih delih mesta, tako upamo, da nam ne bo treba prihodnjo zimo zopet zmrzovati vsled previsoke cene premoga.
Inozemske vesli.
Stavka v nemškem parlamentu.
Kodanj, Dansko, 13. julija. — Iz Berlina prihajajo danes semkaj zelo važne in senzacionelne vesti. Vsi člani nemške državne zbornice, ali "Reichstaga" so pričeli stavkati; odločili so se, da nočejo več skupno delovati, dokler se politična situacija na Nemškem ne izboljša. Stavka v nemškem parlamentu pomenja, da ne bo novi vojni kredit sprejet in odobren.
Stavka med nemškimi državnimi poslanci obeh zbornic je nasta-
Nestrpno pričakovanje. Kodanj, Dansko, 16. julija. — Na Nemškem pri«" a kujejo sedaj z veliko nestrpno3tjo trenotka, ko bo držal novi državni kancler Dr. Michaelis v parhmentu svoj prvi govor, da bo javnosti razložil in povedal svoj program, je-li se strinjal načeli svoj?ga prednika, ali bo skušal ugoditi zahtevani večine nemških državnih poslancev.
Ako bi trajala kriza v nemškem parlamentu še dalj časa, bo cesar Viljem istega razpustil; za višjoS ali gosposko zbornico bo pa imenoval le toliko novih članov, da bo glasovanje sklepno in politična kriza bo s tem odstranjena.
Novi nemški zunanji minister. Kodanj, Dansko, 15. julija. — Na mesto bivšega nemškega zunu njega ministra Dr. ZimmermaniUi je bil imenovan grof Ulrich K. von Brockdorff-Rontzau, dosedanji nemški poslanik na Danskem novim ministrom zunanjih zfcdev na Nemškem. Rontzau je bratranec znanega grofa Bernstorffa in je v aristokratičnih krogih zelo upliv-na oseba.
Proč s kajzerjem! > Curih, Švica, 16 julija. — V avstrijski državni zbornici se je vršila minulo soboto zelo burna seja, ko je bivM češki minist r Prašek povedal ostalim poslancem nekaj umestnih besed. Pri tem je omenil govornik, da ni ves svet naperjen proti Avstriji temveč proti Nemčiji, njeni zaveznici in naj se skuša Avstrija vsled teea čimpreje osvoboditi te zaveznice.
Prašek je nadaljeval: 4'Kalco zamoremo sploh doseči mir. Če bomo vedno držali z Nemčijo! Ali naj še vedno doprinašamo nase žrtve in naše lasine interese v pn-\o<r Nemčije? da bo ista svojo oblast razširjevala po svetu? M
Ameriške čete na Francoskem.
Pariz, Francija, 15. julija. — Ameriške čete so prebile včeraj prvo noč v svojih taboriščih na francoskem ozemlju. Sedaj prihajajo za te čete še vedno razne potrebščine in ni pri transportaciji nikake ovire.
General Pershing se je preselil sedaj • s svojim štabom v svoj stalni vojni stan; vendar bo imel tudi še v Parizu svoj podurad
150 ameriških avijatikov, ki so bili dosedaj pridcljeni francoskemu letalnemu koru je svoje vežba-nje uspešno dovršilo; sedaj bodo ti ameriški letal-i prestavljeni k Pershingovim četam.
Ameriške čete se bodo že v kratkem času podale v francoske zakope, kjer se bodo pridružile ostalim ofenzivnim četam. Sedaj ima general Pershing dela čez glavo, da se bo njegovo vojaštvo temeljito izvežbalo, kako se ravnati v modernih francoskih zako-pih. — Meseca oktobra letos pričakuje general Pershing zop?t ojačenja iz Amerike. Med ameriškimi bojevniki in med francoskim vojaštvom vlada najlepša sloga in prijateljstvo. Francija ne bo nikdar pozabila velikodušnosti Amerike, ki ji je pristopila v kritičnem času na pomoč, da se bo z združenimi močmi skušale zatret: n-ushi militarizem.
Državne-tovarne na Ruskem.
Ker je pretila Rnsiji zadnji čas splošna kriza vsled številnih stavk in izprtij po raznih tovarnah, se je nova ruska vlada odločno zavzela za odstranitev te krue. Tozadevno se je novega ministra za živila M. Pjefcehoneva pooblastilo, da naj država prevzame vse večje tovarne za izdelovanje sukna in tkanin, čevljev, mila in kere-zina. Država bo dajala za naprej vsem delavcem po teh tovarnah primerno plačo in bo imela v oskrbi tudi prodajo in razdelitev go-rioznačenega blaga.
J
- • t. .:
i****** -JULIJU. 1917.
naznanilo.
Cenjeni sobratje društva Štefana št. 1 K. S. K. J., Chicago, 111. :— Še 10 dni imate čas, da razprodate vstopnice za naš društveni piknik, vršeč se dne 29. julija v Mayers Grove. Precej članov je že razprodalo poslanih jim 5 tiketov in so zahtevali že nove, ali droge, kar je vse hvale in posnemanja vredno. Imam na rokah še kakih 200 vstopnic, katere bi rad razdelil članom v razprodajo tekoči teden; torej prosim dotičnega, ki bi rad še več tiketov razprodal, da naj se takoj pri meni zglasi; jaz mu jih dam toliko, kolikor jih kdo želi.
Ob enem se vabi tudi one so-brate, ki so bili z dopisnicam obveščeni in poklicani, da se za go tovo udeleže prihodnje seje vese-ličnega odbora, ki se vrši v soboto zvečer dne 21. t; m. Pridite vsi, ki ste v veseličnem odboru, ker piknik imamo že pred durmi. S sobratskim pozdravom
John Zvezich, tajnik veselič. odbora, 2226 Blue Island a ve.
NAZNANILO.
('lanom društva sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., se tem potom naznanja, da je naše društvo na mesečni seji dne8 .julija sklenilo, da mora plačati vsak član v mesecu avgustu $100 (en dolar) posebne doklade; ta znesek se bode vporabil za stroške našega delegata za prihodnjo konvencijo K. S. K. Jednote. Člani so torej naprošehi, da to moje naznanilo vpoštevajo.
J. Bojane, tajnik.
NAZNANILO.
Iz nrada društva sv. Družine št. 151 K. S. K. J. Indianapolis, Ind.
S tem opominjam in uljudno vabim vse člane in članice našega društva, da se naj udeležijo našega piknika, katerega priredimo dne 22. julija t. 1. v korist naše društvene blagajne; vsled tega skrbimo vsak po švoji moči, da bo udeležba velika m v lepem redu.
Prav uljudno so vabljeni vsi prijatelji in znanci naših društvenih sobratov in sosester k obilni udeležbi.
Cenjeni člani in članice! Prosim vas, da bi vsak izmed nas prinesel za naš piknik kako malo stvar kot dobitek, četudi vreden samo 5 centov, ker bi imeli otroci pri srečolovu veselje in bi gotovo o-stalo tudi nekaj čistega dobička od tega v blagajni. Torej na veselo svidenje dne 22. julija na pikniku. Ta dan bomo imeli izborno godbo, da bo vsem plesaželjnim ustreženo; tudi bo več avtomobilov na razpolago do pozne noči za prevažanje gostov, ali cev.
S sobratskim pozdravom
Tony Rudman, tajnik.
Dhe 19. junija t- 1. je bil v ma-šnika pote več en in potem je prišel sem k svojim ' sta rišem na- H»b-<bing, Minn.
Dne 1. julija je daroval nekrvavo daritev Vsemogočnemu Kralju nebes in zemlje. Takrart se je njegovemu sivolasemu očetu topHo srce od veseljš, ko je videl* da ni njegov trud zastonj.
Bog ga .blagoslovi v vinogradu Gospodovem! I
Eden pričujočih.
Hibbing, Minn.
G. urednik: Prosim vas, da bi mi omerili malo prostora v Vašem cenjenemu listu. Želim javnosti naznaniti, o novomasniku gospodu Rajmundu Jožefu Golob O. S. B.
Bilo je leta marca mesaca, ko se je njegov oče podal iz starega kraja v Novi svet si iskat boljše bodočnosti-
Pot ga je naravnost pripeljala v severno Minnesoto. Tukaj je delal v železnih rudnikih, in pri tem opazoval tukajšnje razmere, posebno pa šolske razmere. In to je opazil, da so šolske razmere kakor tam v tistem kraju kjer je bil on doma.
Cez tri leta potem se je podal po svojo družino in jo je srečno pripeljal v Hibbing, Mjinn. Tukaj so njegovi otroci pohajali v "public" šolo. Tisti čas še šolske razmere niso bile tako urejene kot so zdaj, zato se je oče odločil, da je poslal svojega najstarejšega sina Rajmunda v St. Cloud, Minnesota, v višjo šolo. Potem ga je poslal v St. Johns College, Minn, in tam se je učil 5 let. Med tem časom se je benediktinoan prikupil in so ga tako dolgo nagovarjali, da je stopil v njihov red. In tista leta so poslali prošnjo za dva študenta v St. Martinis College, Wash., da bi bila Slovenca ali kakšnega slovanskega naroda. In potem se je on ipodal tja in je tam dovršil svoje študije.
Cleveland, Ohio. Gospod urednik: Že zopet sem tukaj. — In da se ne boste jezili na Cleveland, nočem za danes ničesar o njem pisati. Upam pa, da mi boste odmerili kotiček za kratek dopis, ako vam povem kako smo se imeli dne 4. julija 1.1. v Caonsburgu, Pa.
Prepričan sem, da za to prijazno in skrito naselbino §e mnogi ne vedo. Da pa imam pravico rabiti nekaj prostora v predalih našega lista je vzrok ta, ker bi rad povedal vsem drugim sobratom in sosestram naše Jednote, kako se imajo naši vrli Slovenci v Canon-sburgu, kako so praznovali dan 4. julija v proslavo dr. sv. Jero-nima štev. 153 K. S. K. J. povo dom blagoslovljenja nove društvene zastave.
Redka slavnost, ki se je vršila ob tej priliki je presenetila vse tamkajšnje naseljence. Nikdar v mojem življenju nisem še videl bolj zadovoljnih in veselih ljudi, kakoršne sem ravno našel v tej naselbini. "Never mind Chicago"
—	kakor sem pisal zadnjič, pač pa "Canonsburg," ker to je pristna domača, ali slovenska naselbina, lepo, razprostrta po ložnatem hribčku, kjer so krasni vrtovi o-koli hiš, sadno drevje, kakor tam v starem kraju. Da celo goveda in druge živali imajo bližnji sta-novniki te naselbine. Vse je tako lepo mirno in tiho v tej naselbini in obdano s krasom narave,, da človeka prešinja veselje pri takem pogledu. Pod okni je videti že ru-deče rože vrtnice, ki delajo kinč slovenskemu domovanju.
Pa recite da ne velja osobito v Canonsburgu ona znana: "Men' ga je Kranjica dala (pušelček)"
—	iz rož, natrgmih na domačem vrtu. —
Vem da vas bo zanimalo, kako se je vršila ta redka slavnost, na katero sem bil jaz tudi kot član glavnega odbora naše Jednote povabljen?
Kakor že omenjeno, bil sem presenečen, ko sem stopil iz vlaka. Na postaji je bila zbrana že vsa parada; društva z zastavami, re-galijami, dekleta in otroci v belih oblačilih in z zastavicami; ta po gled je bil res v solnčnatem jutru div^n in krasen. Takoj poteni se je pričela pomikati paradna vr-vdeležen- sta prpti cerkvi sv. Patrika, kamor spadajo tudi naš! Slovenci Slovaki in farno občino. Red je bil sledeči: Avtomobili, godba broje ča 25 mož; ta je igrala izborno, da malo takih, potem so korakala druga povabljena sosedna društva, med njimi tudi eno slovaško; za temi so bili otroci v belih obla čilih; novo društveno zastavo je nosilo 6 odraslih deklet na zelo lep in novi način s tem, da so nesle razpeto zastavo po tri in tri na vsaki strani in sicer prav do oltarja, kjer se je vršilo blagoslov-ljenje. Te družice nove zastave so bile tudi v lepih v belih oblačilih in so bile okrašene Čez pas z velikimi ameriškimi trakovi.
V cerkvi je blagoslovil novo zastavo slovaški g. župnik in je držal pri tej priliki lep ln ganljiv nagovor, primeren slavnostnemu dnevu. Po izvršenem obredu je bil še blagoslov z Najsvetejšim.
Dospevši iz cerkve, se je pomikala vsa parada po mestecu Canonsburg do slovenske dvorane, kjer so sami Slovenci v obližju. Ko je slikar udaril in zapečatil
n pozabil © doledom in al®
jih prešteti; pa ni bilo mogoče; več pa jih je gotovo morate biti kot par sto No, to je lep dokaz da slovenska stvar v Canonsburgu narašča in je trdna podlaga za bodočnost te naselbine. Lepo in prijetno je pa tudi, ko se vse domače in sosedne slovenske družine zberejo skupaj v en krog, ali v eno družbo in si naredijo pravo domačo zabavo, kjer jih nihče ne prezira. Tako so se imeli tudi naši vrli Canonsburžani ta dan.
Vsa čast društvu, ki sicer ni veliko po številu ,pač pa po delovanju in odločnosti; to društvo obstoji komaj 3 leta, pa ima v svoji blagajni že nad $500. — Nova zastava, lep red in zadovoljnost med seboj, kakor ena družina. Kar imajo oni, nimamo marsikje drugod. Resnica je, da Imajo on-di tudi neprijatelje, ki jih zavidajo, ampak ne v društvu, pač pa na strani, za kar se pa društvo malo zmeni zanje, saj imamo s takimi ljudmi težkoče po vseh našel binah tudi mi drugi.
Dolžnost mi je omeniti, da so nekatere slovenske družine in o-sebe iz Canonsburga prav mnogo storile za prospeh te slavnosti, n. pr. družina Bevec, Pelhan, Rece!j i. dr. Zelo naporno se je tudi trudil rojak Frank Čeplak, ki je bil za reditelja pri m'adini, da so vsi lepo v eni vrsti korakali v paradi; njegov nastop zasluži res vse pri znanje. Boter in botra zastave sta bila g. Fran£\Verhovec in njegova gospa soprogh Alojzija Verhovec. Verhovčeva družina je ondi zelo ugledna, ter se je pri tem izkazala požrtvovalno, da je darovala društvu v ta namen $30 — v zlatu in poleg tega še lepo zlato uro.
Tako se je vršila in končala pomembna ta slavnost v največjo zadovoljnost vseh navzočih in ce le naselbine.
Na tem mestu še enkrat česti tam celemu društvu sv. Jeronima in vsem prijateljem druStva. Zahvaljujem se vsem za gostoljubnost in postrežbo pri vseh druži nah, kjer sem se mudil. Kličem Vam h koncu: Vstrajajte še tako naprej, ohranite si vedno isti mir in napredek Vam je zagotovljen! Ako bom imel zopet priložnost o-biskat Vas, bom to z veseljem storil. Do tedaj pa ostajam s pozdravom Vaš sobrat in prijatelj A. Ordina.
co.
razgrete obraze . v črno "škatu-ljo,'' potem so nas takoj pustili do mize, kjer se ji dobila mokrota. Lahko si mislite, da so bili brhki natakarji zelo zaposleni, predno so utolažili in umirili vso od soln-ca razgreto kri..
Potem so se nekateri vrnili domov na kosilo; čez kratek čas popoldne se je pa že zopet zbralo več gostov in občinstva, da se na-daluje veseli dan. Vršili so se govori o pomenu te slavnosti, sukalo se je veselo po dvorani in prili-valo kolikor treba; res, vse je bi-
Bridgeport, Ohio.
Cenjeni sobrat:— Sporočiti imam žalostno novi -da je naše društvo sv. Ane št. 123, KSKJ., izgubilo članico Jo-žefo Simončič, dne 28. junija je previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pokojna je bolehala na želodčnem kamnu mesec dni; zadtaji čas je trpela revica grozne bolečine; po nasvetu zdravnikov je bila operirana, v nadi, da si reši življenje, pa je že peti dan po operaciji umrla. Zapustila je žalujočega soproga in sedem nedoraslih otrok, izmed katerih je najstarejši 14 let star, in najmlajši eno letCK V starem kraju v vasi Šufla, fara Stari Log zapu«ča stariše in eno sestro, Ameriki v Brooklynu, N. Y., pa štiri brate. Pokojmica je bila stara šele 34 let in je bila pri društvu sv. Ane sedem let in štiri mesece. Društvo je izgubilo svojo zvesto članico; bila je vedno za napredek društva in je bila skrbna tovarišica soprogu in ljubeča mati otrokom. Društvenice so hodile pokojnico redno obiskovat, dokler je ležalo truplo v hiši žalosti, tako so tudi po noči čule pr krsti.
Pogreb se je vifcil dne 1. julija, v nedeljo popoldne, po cerkve -nem obredu na katoliško pokopa lišče sv. Antona v Blaine, O. Poleg društva sv. Ane so se udeležila pogreba tudi sledeča društva: Društvo sv. Barbare št. 23, KBKiJ., z zastavami; postaja št. 19 društva sv. Barbare, društvo "Edinost" št. 13, SNiPJ., društvo Dobri Pastir št. 38, S. D. P. Z., in tudi veliko drugega občinstva.
Kot predsednica društva se v imenu celega društva vsem društvom iskreno zahvaljujem, ki so se tega pogreba udeležili in izkazali pokojni zadnjo čast. Posebno se še zahvaljujem sobraitu Andrej Hočevarju, članu drulštva št. 23 sv. Barbare, kot" maršalu, ki je vso stvar vodil, da se je sprevod vršil v najlepšem redu. .
Zares pretresljiv je bil prizor pri odprtem grobu na pogled žalujočega soproga in malih otroči-čev, ki so izgubili najdražje na
QODwff Oko ni ostale so otročički klicali zad-Naša mamica! rosna smrt ne prizanese nikomur, ne usmili se nedolžnih ot*ofci*ev, ki so ostali sirote brez matere. Kako tolažilno je za soproga, <da je bila pokojnica v društvu, da je preskrbela vsaj nekaj pomoči, da ga tako trdo ne zadene njena smrt.
Zopet imamo zgled, da so tudi za nas žene prekoristna društva. Žene, katere niste še v društvu, pristopite v dri^tve dokler je čas, ker nikdar ne vemo, kdaj nas smrt zaloti. Soprogu in otročU čem izrekam naše sožalje, Tebi pokojna sestra pa kličem: Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti, na svidenje nad zvezdami!
Marija Hoge, predsednica.
S pota.
Potnika se na potu sreča s srečo in nesrečo, žalostjo in veseljem. Tu se vrši kaka veselica, tam zopet kaka vesela in podučna igra, svatba, krstija, godovanje itd.
Da, nedavno sem na tem mestu poročal iz Colorada o tugi in žalosti, katere je prizadela nesreča pri razstrelbi v Hastings, Colo. Bil sem tedaj v bližini in šel na mesto, ali kraj nesreče. Tedaj me je nek član K. S. K. J. v isti bližini menda šaljivo opozoril, ®da hodi rada nesreča za mano. Odgovoril sem mu, da sem človek, kot drugi ljudje na svetu, da potujem že 25. leto, da delim rad veselje z mojimi rojaki in pa da tudi v tugi ne obračam obraza od njih. — Pa preidimo k drugi stvari:
Dne 7. julija je preminul za ta svet še mladi rojak John Koina-tar, živeč na Sparti, Minn, ki je spadal k društvu sv. Cirila in Metoda štev. 135 K. S. K. J. v Gilbert, Minn. To društvo mu je priredilo dne 8, julija lep pogreb, zadnjo čast sta temu pokojniku izkazala tudi še dva druga društva ; dr. Sv. Jožefa štev. 20 J. S. K. J. in dr. "Sparta" S. N. P. J., kar je vse hvaie in posnemanja vredno, da gredo sobratje raznih društev ob jednakih prilikah skupaj. Tega pogreba se je udeležilo številno občinstva;
nem kraju še očeta, mater ia pa dve sestri. Prerano umrli je bolehal na vnetju slepiča, ter je srečno prestal to nevarno operacijo, proti koncu,- aH zadnje dni se mu je pa obrnila bolezen .na slabše. Dne 4. julija se je še veselo tolažil; v par dneh bom pa zopet doma iz bolnišnice, in dne 8. julija smo ga pa žal položili k večnemu počitku.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn, je obiskala smrt tekom dobrega leta že 4krat; umrli so kakor znano: sobratje: Louis Dolenc, Anton Tanko, Fr. Ferkul in sedaj John Koraatar. Vsi ti so bili v svojih najlepših letih. Smrt nič ne izbira najsibode že mlado, ali staro; zato naj vsakdo skrbi pravočasno, da pristopi h kakemu podpornemu društvu, da ga ne bo morda smrt prehitela.
S pozdravom
M. Pogorele.
y Canonsburg, Pa.
Cefijeni mi sobrat urednik:— Jaz kot član društva sv. Jeronima št. 153, KSKJ. v Canonsburgu, Pa., prosim za malo pro -štora v našem glasilu, da se tudi jat/, pohvalno izrazim o nepozabnem nam letošnjem 4. juliju, ko
ga. Naše društvo Vitezi sv. Flo-rijana štev. 44 K. S. K. J. v So. Ohicagu je sklenilo na svoji redni mesečni seji dne. 1. julija, da se kar največ mogoče udeležimo tega piknika in da se odzovemo prijaznemu povabilu našega sobrat-skega društva sv. Štefana. Dragi mi bratje in člani dr. Vit. sv. Flo-rijana! Glejte na to in skušajte res, da se tomo te vrtne veselico udeležili v častr.em ali obihiein številu, in da he boste prelomili obljube, narejene na zadnji seji glede vdeležbe tega piknika; tedaj ste bili vsi za to, da pohitimo dne 29. julija v Mayers Grove na 2*6. cesti in 48 Ave v Chicago, kjer se bo vršil ta velik piknik. Pridite, da se bomo enkrat po domače z našim sosednim društvom skupaj zabavali, ker spadamo vsi pod okrilje naše dobre matere K. S. K. J.
Zatoraj vas na na tem mestu Se enkrat opominjam in uljudno prosim dragi mi Člani dr. Vit sv. Flo-rijana, da naj se vsakdo izmed nas ta dan odloči, da bo šel l^a označeni piknik; skušajte pregovoriti tega, ali onega zato, da nas bo častno število; drugič bodo pa prišli člani dr. sv. Štefana štev. ] na kako našo prireditev.
Naše društvo bo najelo velik "truck," ali motorni voz za ta
smo blagoslovili in razvili krasno zastavo našega društva.
V prvi vrsti hvala društvene- dan, da se nas lahko dosti naen-mu odiboru, ki se je tako trudil,! krat pelje. Zbiramo se dne 29. iu-da se je nabralo za zastavo po - na 95. ulici in Ewing Ave to-trebni denar, da je popolnoma! ™<> opoldne, tam kjer
društ vo
zboruje; zatorej ne pozabite ur*, da ne bomo prekasni. In drugi "truck" bode vozil naš novi klub M. S. F. Ta truck bo tudi peljal izletnike, ali udeležence na ta piknik, da bosta zapustila kar dva voza ob določeni uri South Chi-
plačana, čeravno ne šteje društvo dosti članov. Hvala tudi vsem članom in nečlanom, prijateljem našega društva, za vaše požrtvo-vanje in tako lepe darovane svo-te v ta namen. Hvala vsem fantom in možem, ki so označeni dan tako lepo okinčali dvorano; hva- cago in se bosta podala na veselila lepa tudi botru in botri za tako j eni prostor dr. sv. Štefana, kakor
že zgoraj omenjeno.
Dalje moram poročati o naši veselici, ali cerkvenem pikniku tukaj v So. Chicagu, Res, v ponos si lahko štejemo, da naša slovenska cerkev sv. Jurija v So. Chicagu tako lepo napreduje; na zadnjem pikniku dne 4. julija je preostalo čistega dobička od te prireditve $420.00.
Vsa hvala gre g. Frank Crne-tu z Ewing Ave, ker je nam daro-
krasno darilo; posebna hvala gre pa tudi g. Ant. Grdina iz Cleve -lana iz Clevelanda, O., za njegov tako ganljiv slavnostni govor; njegove besede so nam vsem .se -gale globoko do srca in bodo o-stale za vedno v spominu vsake -mu, ki ima le količkaj ljubezni in spoštovanja do naše sv. vere in naše katoliške podporne organi-pogreb se je zacije. Torej dragi mi rojaki, ne
vršil iz slovenske cerkve sv. Jo-j pozabite nikdar tega, kar Vam je žefa na bližnje katol. pokopali-j nekdaj vaša ljuba mati vcepila v va] zastave in druge reči za olen-Šče.
! Pokojni sobrat John Komotar je bil star 29 let, rojen je bil v vasi Stojnik, fara Stranje pri Kamniku na Kranjskem; tu je živel 11 let. Po njem žal ju je neutolažljiva soproga in 5 malih otro-
srca, ko ste bili še v stari domovini. S pozdravom
Jernej Bervar.
South Chicago, 111.
Večina podpornih društev dela čičev, najmlajši je star šele 4 me-1 sedaj v poletnem času izletef ali sece; tu zapušča tudi dva brata, piknike v prosti naravi, da dobi in več bližnjih sorodnikov, v stari j članstvo malo svežega zraka. Ta-domovini pa še enega brata ki je ko smo tudi mi dobili povabilo od v sedanji nesrečni krvavi vojni; našega sosednega društva sv. Šte-
dalje ima doma v .svojem rojst-
fana štev. 1 K. S. K. J. iz Chica-
šati "grove:" daroval je nam tudi dosti malih rdečih, belih in pla-vih trakov, kar nam je dosti prineslo v blagajno. Seveda gre tudi hvala g. P. Dragoviču in g. Fr. Cemetu z Commercial Ave za darovano dobro kapljico v korist blagajne.
K sklepu se na tean mestu zahvaljujem v imenu naše fare vsem, ki so kaj pripomogli do tolikega vspeha. Dragi rojaki! Dne (Dalje na 3 strani.)

jmunminji inifBgfiinjiiiiWJiiji^ unmnunf; uiiniJiinu; inunnui1 r
Vabilo na veliko
Vrtno veselico ali piknik
katerega priredi
Društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J.
CHICAGO, ILL.
h v nedeljo, dne 29. Julija, 1917
J jI
I
SfBft
v MAYER'S GROVE
26. cesta in 48. Avenue
V prvi vrsti vabimo s tem še enkrat vse članstvo našega društva, ter tudi druga cenj. sobratska društva iz našega mesta, da bi nas ta dan posetili v obilnem številu.
Začetek piknika ob 1. uri popoldne; vstopnina 25c, dame v spremstvu moških proste.
Na tem pikniku bo igrala naša nova Slovenska godba najlepše komade, da bo plesaželjnim v obče ustreženo. Dalje se vrši kegljanje za dobitke v gotovini, in razne zabavne igre. Preskrbljeno bo tudi z izborno pijačo in dobrim prigrizkom.—Vsakdo, kdor je bil kedaj že na našem pikniku se je dobro zabaval, in se je lahko tudi prepričal, da priredi bas naše društvo največji slovenski piknik v Chicagu.
Na veselo svidenje torej dne 29. julija v Mayer's Grove!
Veselični odbor, jjj
4. julija se je javno pokazalo, kaj vse stori medsebojna sloga; le tako naprej do cilja! S pozdravom	, t
Frank Gorenc, cerkveni odbor.
New York,
Vse nase Jednote skušajo sedaj, ko ni več naraščaja iz starega kraja, dobiti med rojaki kolikor mogoče veliko novih udov. In prav je tako. Gotovo je vsak član naše slavne Jednote z veseljem o-dobril korak našega glavnega odbora, ki je razpisal nagraSo za o-no društvo, ki bi Jednoti pridobilo največ novih članov. —Pri našem društvu, sv. Frančiška št. 40 pa ni tako. Mi pa dobre ude kar kratkomalo zavračamo. Meseca jnnija t. 1. predlaga neki naš brat novega kandidata za naše društvo in sicer Rev. Benigna Snoj, našega slovenskega župnika iz New Yorka. Toda komaj ga je predlagal, je že nastal vihar pri seji. "Farja ne maramo med seboj!" so kričali in tako se je glasovalo, da se Rev. Benignu Snoju niti ne dovoli, da bi bil kandidat. Izrazi, ki so se tukaj rabili, so bili neolikani. Seveda je tak korak našega društva razburil celo -naselimo. Vsi poznamo Rev. B. Snoja kot miroljubnega moža, ki je popustljiv, več '<akor bi smel biti duhovnik in župnik. Torej je jasno, da ga niso zavrnili radi kake mržnje do njegove osebe; tako vidimo, so to storili udje samo i z načela, "farja ne med nami!" To je jako žalostno za Katoliško društvo katoliške Jednote. Kaj čuda, da je bil vsak ogorčen, ko je to izvedel.
• Zlasti je bilo pa to jako neumestno ravno pred našim jubilejem ali 20 letnico društva, katero smo obhajali 4. julija. Nekatera društva so sklenila, ko so to zvedela, da a-konaše društvo ne da zadostila g. župniku do gotovega dne da ne bodo marčali dne 4. julija in društvo "Domovina", da ne bodo pelo. Popusti j i vast našega g. župnika je sicer zadnji trenotek v ne-
=
ga »upnika. Ako pa k temu mirno molčimo pa jaz mislim, nismo storili svoje dolžnosti.
Star član. PROŠNJA IN ZAHVALA.
m sose-
Predragi mi sobratje stre!
Kot nekdanji član društva "Marije Zdravje Bolnikov" Štev 94 v Sublet, Wyo. in član naše slavne K. S. K. J. se p6 daljšem molku zopet enkrat javno ogla šam v trdni nadi ,da ne boste za vrgli moje ponižne prošnje. Predragi mi prijatelji in prijateljice v Sublet, Wyo. in drugod! Jaz, vaš Aesrečni sobrat Metod Ciraj se Vam pred vsem in najprvo lepo zahvaljujem, kar ste meni do brega storili v moji nesrečni obtožbi in v tem pripomogli; posjb-na zahvala pa še tebi, 3ragi mi Maks Hanzich, ker si ti meni to liko dobrega storil, kot svoje lastnemu bratu; boljše nisi zamo-gel nikakor ukreniti zame, kakor si v resnici. Bog naj ti poplača ta trud in naj blagoslovi vsa t v ca dela in vse društvene člane, zgoraj omenjene ter druge moje nekdanje prijatelje. Omeniti moram tudi mojega rojaka Rev. Anton Schiffrerja, župnika v Rock Springs, Wyo., ki mi je stal v mojem najbolj žalostnem položaju na strani. Dragi rojaki! veliko .se piše dandanes čez duhovnike, da ti ne držijo z delavcem, ali s siromakom; pa to ni resnica; ker jaz sam sem priča, ko sem bil na smrt obsojen zaradi svoje ljube žene. Pa dragi mi prijatelji! Jaz sem bil obsojen zaradi politike in ko sem bil obsojen so mi pristopili označeni g. župnik iz Rock Springsa na mojo stran in so neumorno delovali za mene dve leti, dokler se mi ni rešilo življenja; v tem času nisem bil nikdar od tega našega vrlega slovenskega duhovnika zapuščen in upam, da tudi ne bora.
mjASHiO K. |N K. JffofrOTE.-lS, JlfočJtA I9l7.
deljo omogočila vsaj toliko, da so j O preč. gospod Anton Schiffrer, prišla nekatera društva in da ie | Jpte se Vam ne morem nikdar za-
bila cerkvena slovesnost. Toda kako smo se udje čutili.v cerkvi, je pa drugo vprašanje. Vsaj jaz sem si mislil, da nam mora vsak navzoč reči, da smV> hinavci, ki v društveni sobi kričimo "Farjev ne maramo med saboj !'' sedaj pridemo pa v cerkev. Tudi se je storilo še več drugih nerednosti, ki nam drustvenikom niso v čast in tudi spoštovanja nam v naselbini niso pridobile med rojaki. Kakor smo culi, se je sploh našega g. župnika popolnoma prezrlo ko se ie določil dan in uro slavnosti, ko se je tujega duhovnika povabilo za slavnost. Društvo sv. Petra se zato ni udeležilo slavnosti in nas je počastilo s svojo odsotnostjo. — Dobre ude društva Sv. Frančiška zelo boli ta nastop in je naša dolžnost da storimo red pri društvu. Vsaka naselbina ima svojega župnika v društvu in si šteje to v čast. Tu pri nas smo ga pa tako sramotno zavrnil Ko bi bilo kako društvo .Narodne Jednote, bi se človek še ne čudil tako. Da smo pa storili to mi, katoliško društvo, je pa čudno. Zato, bratje, čemu je bilo vsega tega treba in sicer vno pred slavnoetjo 20 letnice? Kakor čujenio se bode g. župnik pritožil na konvencijo. Torej se bode še tam pralo naše umazano perilo.
Vseh dobrih udov, katerim je kaj za naše društvo je pa sedaj dolžnost, da se potegnejo za svoje društvo in njega dobro ime. Dolžnost nas vseh pa, ki smo udje slovenske župnije, da se potegnemo za čast župnije in za čast naše-
dosti zahvaliti za ta Vaš trud. Dobri Bog naj Vam vse to stote-rno povrne ter upam tudi, da Bog ne bo zavrnil zadnje moje želje in prošnje, ker ga vsaki dan prosim in molim za svoje dobrotnike, ki so mi stali na strani v mojem najbolj žalostnem stanju, ali položaju-
Slavni odbor K. S. K. J. in cenjeni sobratje delegatje! ki se boste sestali skupaj na prihodnji konvenciji, jaz imam do vas ponižno in. iskreno prošnjo, da bi se spomnili pri tej priliki mene, za kar Vas prosim.
Dragi mi rojaki: Sedaj imam tako napravljeno, da lahko pridem iz tega zapora, če bi se moglo spraviti skupaj $300 — (tri-sta dol.) akoravno sem obsojen na 20 let; to mi je sam zagovornik obljubil in šerif. Dragi mi člani in članice K. S. K. J.! Še enkrat prav lepo prosim, če bi mi hoteli in mogli pomagati, da bi bil prej rešen zapora. Pri tem omenjam, da sem bil član gorinavede-nega društva in sem vedno delal za napredek in prospeh istega, kar lahko člani pričajo, da govorim resnico.
Dragi mi člani in clanice! Že vnaprej se Vara lepo zahvaljujem in upam, da boste uslišali to mojo ponižno prošnjo. Mnogo blagoslova božjega na prihodnji na vaši konvenciji!
Pozdrav vsem čitateljem tega lista
Metod Ciraj, Reg. No 2505
Lock &ox 407 Rawlins, Wyo.
tudi nima več takih dohodkov kot v mirnem času. Da je temu resnica naj navedemo slučaj, koje&a smo itedavno čitali, da bode glavni urad S. N. P. J. skušal potom splošnega glasovanja povišati sedanjo naročnino svojega glasila za 50 odstotkov.
Pomisliti jeHreba, da so se sedaj tiskarske potrebščine, papir, črnilo in svinec podražile za več sto odstotkov; tudi tiskarsko delo se je podražilo za 17 odst. tako, da z nizko naročnino ne more dandanes noben list izhajati, visoko naročnino je pa težko zahtevati. Ni čuda, da jc naš severozapa-dni tovariš "Nar. Vestnlk," nedavno zaspal, ker ga je menda prenizka naročnina in prevelika draginja spravila tako kmalu k počitku ?
Poleg tega je treba še upoštevati, da ne smejo časniki od 1. julija t. 1. nič več priobčevati oglasov tvrdk, ki prodajajo opojne pijače; ne pivovarn itd. S tem bo odpadel vsem listom širom držav marsikak dolar pri oglasih. Res čudno, da nekateri naši slovenski listi še vedno ponujajo v svojih predalih raznovrstno žganje in likerje in se ne bojijo poštne oblasti? — '

—5L
Veliko število manjših društev je v slabem finahčnem stanju, radi tega taka društva ne morejo poslati delegata na konvencijo. Da se »tudi zamore dati malim dni-stvom priliko poslati delegata na konvencijo svetujem, da naj potne stroške plača Jednota vsim delegatom, v to tfvrho naj se vsako leto razpiše asesment na vse člane in članice za 25 jcentov, v štirih letih imamo dohodkov vštevši obresti, približno $14,000.00 kar bode razmeroma zadostovalo za potne stroške glavnih uradnikov in delegatov; dnevnino delegatom naj plačajo krajevna društva sama.
Zadnja leta opazujemo, da število članic pri naši Jednoti vedno narašča, lepo število ženskih dru Stev se je že vstanovilo; ako hočemo biti pravični, moramo priznati, da so ravno članice s požrtvovalno agitacijo veliko pripomogle za napredek naše Jednote.
Članice imajo iste dolžnosti kot člani, imajo tudi iste koristi, toda nimajo enake pravice. Ženskim društvom ni dovoljeno da pošljejo svoje delegatinje na konvencijo, radi. tega svetujem, da slavna konvencija v tem oziru vpošteva tudi ženska društva, katerim naj dovo-V kratkem času bo podraženalli enake pravice, da bodo v bodo-
tudi poštnina na časnike in sicer za četrt centa pri funtu. Mi plačujemo povprečno sedaj po $13.50 za tedensko izdajo; po notfem bo
če na konvenciji zastopana ženska društva po svojih delegatin-jah.
Glede našega glasila omenim !e
znašala poštnina $16.87 ali nekaj toliko, da je urejevanje lista za-nad $175. — več na leto. Kolika res hvale vredno; g. Ivan Zupan
sedanji urednik ni zgrešil začrtane poti in programa, ki je bil objavljen v prvi izdaji; glasilo nam
(llazmotrivanja za XIII. konvencijo K. S. K. J.
bi bila pa poštnina pri dnevniku? Le vzemite svinčnik v roke. pa izračunajte isto za 300 letnih izdaj namesto 52! Kje so pa še drugi izdatki? — Pri listu P. je baje 5 močij pri uredništvu in u-pravništvu, pri nas pa samo ena. — Naši člani že itak vedno tarnajo o velikih asesmentih; kaj bo pa šele potem, če bi se še za dnevnik plačevalo $4.50 do $5.00 na eto?
Težko je tukaj govoriti, če člani rajše čitajo tednik ali pa dnevnik kot glasilo svoje organizacije? Eni so se že izrazili na tem mestu, da jim je tednik ljubši, da isteea 7 dneh lažje in bolj prilično vsega prečitajo kot pa vee strani vsakdanjega g'asila. To sodbo prepuščamo cenj. čitateljem.
Eno stvar hočemo še omeniti, katero naj blagovolijo cenj. delegatje na prihodnji konvenciji u-poštevati in ta je, da je naš lis*, dandanes najcenejši Slovenski tednik v Ameriki. Po 5 centov plačujete zanj pri mesečnem asesment u, ali 60c na leto, pa dobite za ta denar 52 številk od 1. jan. do 31. decembra. Ker se še ne ve, kako se bodo razmere vsled draginje obrnile v bodoče, je treba tudi pomisliti, da se našega lista ne bo zamoglo >/ bodoče dajati po 60c na leto. Razsodbo o tem prepušča uredništvo in upravništvo cenj. konvenčnemu zboru. — Ka^ se pa tičev ustanovitve in vzdrža-vanja lastne Jed. tiskarne, o tem pa sploh nočemo govoriti vsled prevelikih stroškov.
Upamo, da smo s temi vrsticami dovolj jasno povedali svojo odkrito sodbo o nameravanem povečanju našega glasila, kar bo gotovo služilo marsikateremu sobr. delegatu v ravnanje.
Uredništvo in upravništvo.
O POVEČANJU NAŠEGA LISTA.
Že v prvih člankih ali dopisih priobčenih na tem mestu so se nekateri člani navdušeno izrazili t "Naše glasilo naj postane dnevnik!" — Res, papir je nedolžen in vse pretrpi, kar se na njem za-piše.
Da se ne bo na prihodnji naši konvenciji glede te točke preveč J časa izgubilo, hočemo že ^ danes kar pojasniti članstvu K. S. K. J. svoje mnenje o povečanju lista na
dnevnik.
Vkolikor nam znano, je v A-raeriki več tisoč raznih podp. organizacij. Izmed teh nima niti e-na za glasilo dnevnik, razun S. N! P. J.; večina ostalih večjih podp. organizacij ima svoje mesečnike, pol mesečnike, ponajveč
pa tednike. Nam se zdi zelo čudno, da se spušča kaka podp. organizacija v pravi časnikarski "business," ker je nje glavni namen in cilj le podpora članov ne pa žurnalizem.'Kakor se noben pravi, ali redni jcasnikar ne bavi z zavarovanjem življenja in dajanjem podpor, tako naj bi se tudi vsaka podp. organizacija v gotovi smeri.bavila le s tem, za kar je bila inkorporirana, ali ustanovljena. Sicer nočemo pri tem kaj o-porekati našemu drugemu slovenskemu dnevniku, ki je zaeno tudi glasilo velike podp. organizacije, ker se držimo gesla:. "Vsak po svojem, kakor komu kaže!" hočemo pri tem le navesti dokaz, da se tak majhen dnevnik ne izplačuje, osobito še v sedanjem kritičnem času. Dnevnik s 15.000 naročniki že lahko izhaja, pa sedaj
New York, N. Y.
Cenjeno uredništvo: —
Članstvo naše slavne K. S. K. Jednote z veseljem zasleduje in čita zanimive članke o razniotri-vanju za prihodnjo konvencijo, ki se letos vrši v Eveleth, Minn. Jz vseh do sedaj objavljenih dopi: sov je razvidno, da dopisniki resno mislijo in si prizadevajo z raznimi dobrimi nasveti zboljšati položaj naše Jednote in olajšati breme članstvu. Ker ima vsak član in članica priliko izraziti svojo misel, podaja tudi podpisani nekaj nasvetov v nadi, da jih bo slavno konvencija deloma vpošte-vala.
ZnaYio nam je, da stane vsaka konvencija ogromno svoto denarja ako se vpošteva ,da plačuje Je* dnota vsim glavnim uradnikom prosto vožnjo in dnevnino, posamezna društva pa svojim delegatom in to vsako tretje leto. Po vsaki konvenciji imamo nova pravila in druge tiskovine, kar stane ogromne svote denarja, zlasti sedaj v teh resnih časih. \
Moj nasvet je, da naj se v bodoče vrše konvencije na vsaka štiri leta, v dvanajstih letih pri krajšamo eno konvencijo, na ta način prihranimo Jednoti in društvom najmanj 12 tisoč dolarjev ali vsako leto en tisočak.
prinaša vsakdanje novice, zanimive dopise, lepe in podučne članke v katerih se članstvo navdušuje da ostane zvesto svojemu prepričanju.
Nekteri dopisniki sicer priporočajo, da naj postane glasilo dnevnik; iz mojega stališča se ne strinjam za dnevnik, kajti prepričan sem, da tedensko glasilo za članstvo popolnoma zadostuje in radi tega priporočam da ostane tednik.
Se nekaj glede centralizacije bolniške podpore. Pri mojem vsakdanjem poslu sem imel morda največ prilike občevati z rojaki iz vseh krajev Združenih držav, ki so potovali v staro domovino.
Mnogokrat sem čul v pisarni pogovore potnikov, članov raznih Jednot glede bolniške podpore; nekoč mi eden pripoveduje, da so bili v mestu N. pri njegovem društvu nekaj mesecov vsi člani brez dela; kar jim pride na misel bolniška podpora; in res se je zaporedoma vsak naznanil bolnega: eden drugega so nadzirali in Jednoti pošiljali bolniške liste, ter prejemali podporo, dasiravno so bili zdravi kot riba. Končno je še povdarjal, da so se dotični zdravi bolniki nekaj mesecev od tega denarja živeli.
Pred nekaj leti sem bil na obisku v stari domovini; po opravku pridem tudi v Trst, da se nekoliko okrepčam, stopim v hotel "Balkan," notri sedi pri eni mizi deset Slovencev, ki so ravno dospeli s parnikom iz New Yorka. Razgovarjali so se o Jednotah in bolniški podpori, konečno se eden oglasi, (videti je bil močan in zdrav) pokaže potni list svojega društva ter pravi: Danes pridem domov in takoj pišem nazaj, da sem bolan, pa bo vsak dan dolar bolniške podpore.
Ko sem premišljeval take slučaje, sem bil vesel, da naša Jednota nima vpeljane centralizaciie bolniške podpore, in iz mojega stališča in prepričanja jo tudi sedaj ne morem priporočati.
V nadi, da s tem dopisom nis^m žalil onih, ki drugače mislijo; izrazil sem le svojo misel, kar sc mi vidi koristnega za prospeh in napredek naše slavne K. S..K. Jednote.
Sobratski pozdrav vsim članom in članicam, zlasti delegatom in na veselo svidenje v Eveletlni.
Anton Burgar,
delegat dr. sv. Jožefa štev, 57 Brooklyn, N. Y.
Calumet, Mich.
Društvo sv. Petra št. 30, KSKJ. ,v Calumet, Mich,, je imelo dne 8. julija t. 1. svojo redno mesečno sejo, kjer so vsi navzoči člani raz-motrivali in povedali svoja mnenja ter želje za izpremembo Jednotinih pravil na XIII. konvenciji KSKJ., in sicer kakor sledi:
Prvič: Jednota naj uvede centralizacijo bolniške podpore.
Drugič: Za bolj težke ali nevarne operacije naj se plača $100.00 podpore.
Tretjič: Delegat naj bi imel na konvenciji pri volitvi več glasov, in sicer po števihi društvenih članov.
Četrtič. Zaradi različnih razmer naj se ženskim društvom ne dovoli, da bi bila po svojih dele -gatinjah zastopana na konvenciji Petič: Upravni Jednotini stroški naj se zmanjšajo, ker v teko čem letu je imel vsalk član(ica) za plačati $1.70 teh stroškov.
Šestič: Za glavni urad naj se volita dva tajnika, finančni in ko (respondenčni, ter se naj jima določijo plače razmerno po delu ali poslovanju. S sobratskim pozdravom Za društveni odbor: Mihael Majerle, predsednik. Paul K. Madronich, tajnik in zast.
Waukegan, HI.
Cenjeni sobrat urednik: — Prosil bi tudi jaz nekoliko prostora na mestu, ki je odločeno za razmotrivanje bližajočega se zborovanja K. S. K. J., da tako izrazim svoje mnenje in sicer:
1.)	Da naj ostane Jednota strogo »katoliška še zanaprej, kajti ravno sedaj se jasno vidi, da versko načelo prav nič ne ovira Jednote v napredku.
2.)	Glasilo naj ostane tednik; ako bi izhajal večkrat na teden bi ga člani ne čitali s takim zanimanjem, kakor sedaj. Samo toliko naj se pridene, ako je treba, da bi enkrat na mesec izšel na desetih ali dvanajstih straneh.
3.)	Da se naj napravi centralizacijo ali skupno bolniško podporo, zakaj, to bo moralo enkrat priti in bo prišlo v veljavo pri K. S. K. J. prej ali slej. Seveda, večja društva se bodo temu upirala s tem izgovorom, <la bi morala vee plačevati za bolniško podporo. A-ko pa eden stvar natančno pregleda in premisli, pa stvar ni tako.
Večina društvenikov ali članov zdaj plačuje po 50c na mesec v bolniško blagajno in zraven še posebej prirejajo razne veselice, da si s tem pridobivajo nekoliko za bolniško blagajno. Teh veselic se pa gotovo vsi člani nikdar ne udeleže in tako eni veliko zapravijo pri teli veselicah v ta namen, drugi pa nič. In potem če bi bila skupna bolniška podpora bi bili v»i enaki, vsi bi enako plačali in bi enako dobili vsi v slučaju bolezni. V društvo h katerem jaz pripadam plačujemo po 50c na mesec in ima že lepo svoto v bolniški blagajni. Ali smelo rečem, a-ko bi ne prirejali veselic, ali če bi ne bilo posebnih naklad, bi i-meli niti centa v bolniški blagajni.
Tako lahko vsakdo razvidi, da veselice stanejo gotovi denar; samo toliko je razločka, da eni veliko žrtvujejo, drugi pa le malo. In sedaj je tudi s takimi veselicami prav slabo, tam . kjer so suha mesta, kakor tu v Waukeganu, kjer se ne sme prodajati opojne pijače pri kateri se je največ denarja naredilo.
In tako lahko vsak razvidi, a-ko bi plačevali Jednoti po 65c mesečno v boln. sklad bi ne presegal ta asesment te svote kakor jo sedaj izda vsak posamezni član na mesec v bolniško blagajno: Potem bi se res imenovali pravi bratje, ker bi podpirali tudi v bolezni eden druzega in ne samo v smrti. Po mojem mnenju nimajo delegatje bolj važne točke na trinajstem glavnem zborovanju za rešiti, kakor je ta, ali centralizacija bolniške podpore.
To je moj na >vet; če komu ni morda prav, naj se nikar ne hudu-je nad menoj, ampak naj tudi on izrazi svoje mnenje kakor sem ga jaz.
Delegatom na trinajstem glavnem zborovanju pa želim največjo slogo in prijateljstvo, da bodo med seboj kakor bratje ene Jednote ,da se ne bodo prirejale večerne seje po salonskih dvoranah, kakor se je to godilo žali Bog pri zadnjih dveh zborovanjih.
Pozdravljam vse člane (ice) K.
S. K. J.
Andrej Košir.
16. letni član društva sv. Jožefa štev. 53.
ftiso zamogla še nikoli poslati delegatov na kako konvencijo.
Drugič smo todi za to, da bi bile tudi članice enakopravne in da naj bi ibile tudi one zastopane na konvenciji po svojih delegati -njah, kakor je to večinoma pfi vseh ameriških podpornih organizacijah navada.
Potrjeno na društveni seji dne 8. julija 1917.
Za odbor: Anton Kužnik, predsednik. John Kulavic, tajnik. Jernej Mlakar, zastopnik.
Springfield, 111.
Cenjeni urednik:— Mi člani društva sv. Barbare št. 74, K. S. K. J. v Springfield, 111., hočemo nekoliko razmotriva-ti v našem glasilu, in sicer želimo, da bi zanaprej Jednota plačevala vozne stroške delegatom in naj bi v ta namen ratzpisala asesment v pokritje stroškov. Naša Jednota ima že nekaj starih društev, ki
Peoria, m.
Cenjeno uredništvo:— Tudi jar podpisani se hočem o-glasirti s par vrsticami v našem ljufbljenem glasilu. — Od časa, ko se je v tem listu začelo razmotrivanje za prihodnjo konvencijo, vidim in opazujem razne dopise v svrho izboljšanja za našo Jedno-to; posebno so prišli zadnje dni na plan dopisi za centralizacijo bolniške podpore.
Da bratje, ne bom žalil enega ali drujgega, mi teh vrstic ne štejte v zlo, če morda iste ne bodo vsem po volji; nihče ne more pisati tako, da bi vsem ustregel, — tako tudi jaz ne. In vseeno izrekam s tem svojo misel po svoji najlboljši previdnosti, kako bi bilo >oljše, da bi se naredil korak, da bi prišli do skupne podpore, namreč do posmrtninske in bolniške, da bi bili torej vsi v eni zvezi, v: dušni, smrtni in bolniški, kot-rao en brat in sestra naše KSKJ. Naša Jednota je ena izmed naj-ljših; v slučaju Smrti je dobi! še vsak točno, kar je imel za dobiti po svojem umrlem sorodniku ; to je velika pomoč za ostale sirote, za katere naša dobra podporna mati skrbi. Jaz mislim, da je naša KSKJ. zvezana samo na polovico telesa. Pravijo, da smo bratje in sestre; da res smo, to pa žal po mojem prepričanju le na pol, ker morajo namreč naša krajevna društva sama skrbeti za bolniško podporo in ker se Jednota zanje (za bolne člane) nič ne briga. Zaradi tega pravim, da smo si med sabo'samo polbratje in polsestre. Naša društva spadajo vsa pod eno zastavo KSKJ. za usmrtnino smo vsi pod skupnim asesmentom, le za bolniško podporo ne, zato pa tudi ne plačujemo vsi enega asesmenta; po mojem prepričanju je to, malo drvštvo plačuje velik asesment pa za malo s\fcoto, veliko društvo pa ?i:alo aseisnienta pa veliko podpoie. Torej cenjeni sobratje in sosestre, sodite sami vi, ali smo res bratje in sestre enega telesa pri KSKJ.?
Vem, da je veliko vprašanje za to, ali bo sploh naša Jednota ka-terikrat izplačevala tudi bolniško podporo ali ne? Pri drugih Jednotah, ki plačujejo posmrtnino in bolniško podporo smo skup s celim telesom, ketone Jednote skrbijo za smrtne in bolniške podp. slučaje; bolniško podporo gotovo vsak član nujno potrebuje in tudi rad plačuje par centov asesmen -tov več, če je treba, samo da dobi bolniško podporo za gotovo.
Druga točka je, da naj bi vsak član moral prestopiti k najbliž -njemu društvu; potni list naj bi se izdal samo Članu za tam, kjer ni nobenega krajevnega društva naše Jednote. Sedaj pride član s potnim listom v kraj, kjer je tudi kako društvo KSKJ. in bi lahko prestopil, pa noče. Ali ni to čudno? Če bi zadela dotičnega člana nesreča, da bi umrl, bi pa moralo po Jednotinih pravilih ono dru -štvo člana pokopati, ali mu iti v nerpriliki na roko; to ni nikakor prav. Če noče že dotični član kot živ prestopiti k omenjenemu društvu, naj bi društvo tudi z mrtvim ne imelo ničesar' opraviti.
Tretjič sem jaz tudi za to, da se izpremeni točka 200 Jednotinih pravil in sicer, naj bi bil vsak član in članica v bolniškem skladu pri Jednoti, da bi po preteku sest mesecev dobival iz Jednotine blagajne toliko in toliko podpore, ne pa samo oni, ki so se prijavili za ta bolniški sklad. Ali naj bi pa tajniki naših krajevni ii društvev vsakemu novemu članu to točko razjasnili pri vstopu, ter pregovorili kandidata, da bi stopil še v Jednot in bolniški razred. Glavna stvar pri Jednoti jc podpora, katero dobiva član še kot živ ; kaj koristi n. pr. kakemu samcu po-smrtnina, če umrje. Morda se njegovi sorodniki po njegovi smrti celo tožarijo, kdo bo dobil več dedšcine? Tako jc bolniška podpora tudi oženjenim dobrodošla, gotovo še bolj. Saj imamo vedne
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Ishajavsako credo.
ike Jednote v Združenih državah ameriških.
Katoli-
Uredništvo in npravniitTo: ltSl Wert 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487.
Za Umne, na leto.............$0.60
Za nečlane,.................$1.00
Za inosemstvo..............$1.50
OFFICIAL ORGAN of the
SftAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States pf America.
OFFICE: mi West SSmI Piece, Chicago, Phone: Canal 2487.
III.
Subscription rate:
For Members, per year.......$0.60
For Nonmembers ...........$1.00
For Foreign Coontrise........$1.50
(Nadaljevanje s 3. strani.)
slučaje, kako prihajajo na društva vedne prošnje za podporo ta* kega člana, ki boleha že nad leto dni in tudi več. Dosti takih pro šenj pa roma lepo v koš, tako da dobi morda tak usmiljenja vredni soibrat par dolarčkov milostne podpore, potem pa živi s tem denarjem, ali se pa zvrni na pol mrtev v grob.
Ali bi ne bilo prav, da bi bil pri naši Jednoti vsak član in članica po šestih mesecih deležen bolniške podpore priJednoti? Ali nismo vsi bolezni in nesrečam podvrženi? Ako hočete, da bo naša Jednota še bolj napredovala, u-redite stvar tako, da bo Jednota daj*la vso podporo. Vsled tega se še enkrat oibračam do cen j. delegatov manjših društev, da skušajo odpreti oči delegatom večjih društev, da bi skupaj delovali za ustanovitev skupne bolniške podpore, da bi bili vsi za enega, eden za vse.
Za urlanovitev te blagajne naj bi se zahtevalo od vsakega člana in članice od $2 do $5, kar naj bi sc plačalo iz društveno blagajne, ako bi ;»a kaj tega denarja pre -•ostajalo. r»sj bi dot;čno društvo samo razpolagalo čezenj: lahko morda še p.%.r dolarjev doda k redni bolniški podpori, kakor to delajo n ikatora bogata društva drugih Jedili. Denar se tudi lahko rabi ».a razne društvene druge potrebe. Ce pa siatijr.:* društvo nima tolika denarja, bo pa vsak člnn z vese\/>T plačat cat pr'.»top, ker mu bo jamčil, da bo gotovo dobival ka :•> podporo, če bo bolan Na ta na »'. i bi lahko kmalu prišli do skup bolniškega sklada; vplačevali ui vucj tu ena-.e svotc, pa bi bili tudi vsi enako podpore delež p : po: »cd naj vi se pa še določil stalni mesečni asesment, morda 75c, za kar bi se naj plačevalo po en dolar bolniške podpore na dan. Na ta način bi se morda lahko sporazumeli, da bi bili te podpore deležni vsi bratje in sestre, eden kot drugi in bi bili zdrftženi vsi v eno telo, v eno srce pod eno zastavo in podporno roko, potem bi lahko rekli, da smo pravi združeni bratje in sestre; v tem slučaju bi bile tudi članice, ali naše so-sestre zavarovane v bolniškem skladu, kakor je to pri drugih Jednotah že navada.
Bratje in sestre! Ne bodite užaljeni, ko boste to čitali; jaz sem to pisal po svojem najboljšem prepričanju, misli in zavesti.
S pozdravom
Ignac Terlep,
ustanovnik dr. št. 154.
OIlABILO K. >6. K^ JBDNOTjB>~ie. JULUjA 1917
Cleveland, Ohio.
Cenjeni urednik:
Tudi jaz prosim malo prostora v cenjenem našem glasilu, da izrazim svoje mišljenje radi kon-.veneije aH 13- gl. zborovanja. — Marsikdo bo vzkliknil, pa zopet iz Clevelanda! Ker je tukaj največja naselbina v Združenih dr-iavah in ker je že nekoliko članov izreklo svoje mnenje, bom jaz kar na kratko napisal svoje mišljenje, preden pričnem prosim naše brate in sestre K. S. K. Jednote, da se ne čutijo užaljene raditega.
Nadaljujem prvič: Jaz se strinjam, da ostane glasilo tednik in da se tiska v katoliški tiskarni, pri. "A. ali kje dTugje.
Drugič: Da plača Jednota stroške za delegate; pri tem bo ime-
lo vsako malo društvo priložnost poslati delegata, da sporoči, kaj člani zahtevajo.
Tretjič: Za operacije naj se plača $100.00-
Četrtič: Da se kaj važnega u-krene ea otroški oddilek, ker naša mladina bo pospešila napredek naši slavni Jednoti.
Petič: Se ne strinjam s centralizacijo bolniške podpore, (ne za-raditega, da ne bi pomagala velika društva v slučaju potrebe na-lim društvom, ampak zato, ker društvo laglje nadzoruje svoje društvene brate, kakor Jednota. Prišel sem nekoč v do t i ko z nekim mojim prijateljem; med pogovorom se je pritožil, da so vedno izvanredni stroški za bolne člane pri oni Jednoti,' ki -plačuje tudi bolniško podporo. Jaz sem zato, da se podpirajo bolni člani ; zato imamao društva in Jednoto, nisem pa zato, da se podpirajo nezdravi člani, ker takih je pri vsaki Jednoti nekoliko. Poznam člana, ki ni »bil pri naši Jednoti, drugače bi ga naznanil, ki je delal in še podporo vlekel
Nadalje pišejo dopisniki1 Vzemimo za vzgled druge organizacije; kar se tiče tega odgovarjam: Pri naši Jednoti imamo tudi izkušene in razumne može, kakor pri vsaki drugi; oni bodo u-krenili vse najbolje; tako nas i-majo za nevedneže katoličane; potem lahko reče kdo od druge Jednote, glejte jin, za nami gredo- Vsaka Jednota naj ima svoje načrte. Pišejo tudi: Velika društva lahko napredujejo, to je vse res; ali pomnite, da velika društva imajo tudi velike stroške; edina stvar je, da se društvo do bro nadzoruje in da se plačuje podporo po zmožnosti blagajne, seveda če zmanjkuje, je treba pa bolj globoko v žep poseči; to sem spisal iz dobrega namena in članom v prevdarek in v razmotri-vanje.
Pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote. Vaš soibrat
John Gornik, član dr. sv. Vida, številka 25.
Plymuoth, Wis.
Spoštovani g- urednik:
Prosim vas, da natisnete ta moj dopis v glasilo, ako se vam zdi vredno; dosti nisem sicer napisal, ker sem mišljenja, da se včasih lahko fudi ob kratkem veliko pove.
I.	Jaz sem tudi za to, da bi naša K. S. K. J. sprejela centraliza cijo bolniške podpore, ker v slogi je moč. Kakor je sedaj pri naši Jednoti glede podpore, to ni popolno: šest mesecev podpira člana društvo, šest pa Jednota, potem pa nihče več.
II.	Kar se tiče onemoglosti, naj bi tak revež dobival podporo dokler je bolan, ali pa ^o smrti- Ka kor je razvidno, ima sedaj naša K. S. K. Jednota okoli 13 tisoč članov; torej če Ibi vsak član plačal na leto 2 (dva cefita), bi se nabralo skupaj 26,000 centov, ali $260.00; to bi zadostovalo, da b: dobival tak revež po 20 dolarjev mesečne podpore; seveda, če bi bilo pa več takih onemoglih, ali usmiljenja vrednih članov, bi se moralo pa še za vsakega plačati po 2 centa na leto; sploh pa mislim, da takih onemoglih članov nimamo dosti.
III.	'Naše glasilo naj /bi ostalo tako, kakor je sedaj. Tednik z 8 strani je dosti berila za delavca, ako hoče, da ga od začetka do konca prečita; če bi pa postal dnevnik, bi bilo pa preveč stroškov, pa tudi veliko nepotrebnega bi se moralo tiskati, ker praznega papirja se ne pošilja naročnikom med svet-
IV.	Našav Jednota, naj bi si u-stanovila svojo lastno tiskarno potem bi se ne moglo očitati, da se naš list tiska v tujih tiskarnah
S sobratskim pozdravom
Frank Slabe.
Pittsburgh, Pa.
Naše društvo sv- Jožefa štev. 41 K. /S. K. Jednote, Pittsburgh, Pa. je na svoji seji dne 8. julija t. 1. odobrilo nekoliko podatkov, ali nasvetov povodom prihodnje konvencije K. S- K. Jednote in sicer kot sledi:	y
I.	Centralizacija bolniške podpore naj se ne sprejme; bolniška podpora naj ostane po starem, kakor je sedaj.
II.	Konvencija naše Jednote naj bi se vršila vsako 4. ali 5. leto in to v prostorih Jednotine-«ga doma; čemu pa imamo ta dom t S tem bi se prihranilo do-
sti stroškov posameznim društvom in tudi Jednoti III. Jednota naj bi plačevala zamudo in vožnjo delegatom- to pa samo za enega; ako ibi hotelo poslati kako društvo več delegatov, naj za preostale, ali druge plača vožnjo in zamudo iz svojega; za stroške konvencije, naj bd plačeval vsak član in članica 25c posebne doklade na leto.
Za odbor;	1
John Bojane, tajnik.
Državno zavarovanfe vojakov.
Letos začetkom junija so razni ameriški listi na široko poročali o novem načrtu, katerega misli pomožni trgovski tajnik E. F. Sweet predložiti Narodno obrambnem svetu. Ta načrt, oziroma ta predlog se nanaša na to, da naj bi vlada Združenih držav zava-
rovala vsakega svojega vojaka in i zavarovan celo za 4 krat toliko mornarja za vsoto $4,000. (štiri-l*ot	Pa P" Podporni orga-
tisoč dol.) Dela se že na to, da naj bi se to državno zavarovanje upfc-ljalo postavnim potom Še predno se bodo ameriške čete podale v Francijo. Ta načrt določa, da naj bi se izdalo za vsakega častnika ali navadnega prostaka v vojaški službi, ali pri momarnici zavarovalni certifikat za $4000. — in sicer brez kakih premij ali tozadevnega zavarovalnega vplačevanja.
Ker se bo to točko skoraj gotovo že v kratkem času rešilo, se bo vstanovilo v Washingtonu posebni državni zavarovalni urad, ki bo oskrboval te posle. Pri tem bo uveljavljena tudi <joločba, da se bodo lahko častniki, vojaki in mornarji zavarovali še več kot za $4000 posmrtni«*? in bodo za to plačevali le-ti navadne premije, kakršne so bile v mirnem času v veljavi; za $4000.— bo pa vlada sama pla-čeva4a za vsakega častnika vojaka, ali mornarja potrebne zavarovalne premije, (asesmente), Razne velike privatne zavaif>valric družbe so s tem načrtom povseif) zadovoljne in ne bodo delale pri tem nobenih ovir; samo vlada naj bi se po končani vojni več ne u-mešavala v zavarovalne posle. Dosti zavarovalnih družb se je že izjavilo, da bodo rade prevzele 2«.-varovanje vojakov za nizke cene, ali premije. Po vojni bi torej vlada izročila iz svojih rok zavarovalnim družbam certifikate samo onih častnikov in vojakov, ki bi še naprej strica Sam-a služili, za vse ostale, ki bi se pa zdravi vrnili domov iz vojne, se bo zavarovalnino $4000. —lahko preklicalo, ali ustavilo. Ako bi-bil pa kak a-meriški, vojak ubit ali poškodovan v vojni, bi se izplačalo zanj $4000.— posmrtnine ozir. poškod-nine in to v obrokih, določenih od državnega zavarovalnega urada v Washingtonu.
Ta načrt se namerava uvest'., da bi se znižalo državne pokojninske stroške, ki bodo nastali po sedanji vojni. Človek bi mislil da v Združenih državah (kot v republiki) ne poznamo pokojnine; uradno se poroča, da je izplačala naša vlada od 1. julija 1790 do 1. julija 1916 torej v 126 letih že $5,054,-603.727 pokojnine raznim vojakom in častnikom 5 miljard, 54 miljonov 603 tisoč 727 dol.) To je ogromna vsota. Od te svote se j* izplačalo $4,765,905.020 vsled civilne vojne. Največ pokojnine v enem letu se je izplačalo 1. 1913 $176,714,907. Pokojnina dosluže-nim vojakom za 1. 1916—17 je pre račun jena na 160 milijonov dolarjev. Ako se upošteva, da M bilo v sedanji vojni 250.000 slti-čajev izplačil po $4000. — za ubitega ali ranjenega ameriškega vojaka, bi znašali ti skupni zavarovalni in pokojninski stroški ravno 1 milijardo dolarjev. S tem ni merava naša vlada urediti in omejiti razne penzijske predjoge, ki bi nastajali po vojni. Sedaj delujejo že v kongresu na to, da bi sc označeno predlogo čim .preje sprejelo.
Kakor že omenjeno, bo vlada stopila v zvezo z velikimi zavarovalnimi družbami in podpornimi organizacijami in bo sama plačevala zavarovalne stroške za svoje vojaštvo in mornarico. Skoro gotovo se bo pri tem tudi oziralo na bogatine s tem, da bodo premožni vojaki izvzeti od državnega plačevanja premij posmrtnin-skih, ker taki lahko sami iste plačujejo.	/
Na vsak način moramo odobravati in pozdravljati novi načrt Jr-žavnega zavarovanja vojakov, ki se bo skoro gotovo uvedlo in ure-
sničilo. Pri tem se bo marsikomu ca nekaj pomagalo, če se bo ranjen povrnil iz vojne in bo dobival redno, podporo od vlade od določene zavarovalnine; če bi pa kakega očeta vojaka zadela nesreča, da bi ptodel na bojnem polju, si pa vdova z družinico s $4000.— posmrtnine tudi lahko malo od-pomore, da si kupi kako hišico, farmo, ali pa začne kako trgovino.
Novo državno zavarovanje vojakov bo tudi rajnim podp. orga nizacijam nekaj pripomoglo, ker bo prevzela vlada sama na svoje rame težko breme odgovornosti pri izplačevanju posmrtnine in os krbovanju pohabljencev. Morda bo marsikak mladi Član te ali druge podp. organizacije raje zavarovan samo pri državi, kakor pa da j^i moral plačevati visoke, ali povišane asesniente pri svoji organizaciji; pri vladi mu ne bo treba plačevati niti centa za to in bo
šil, pač so pa Nemci potopili na tak način angleško tovorno ladi.» "Gena" z 3500 tonamhprostorni-
nizaciji
Ker bo prišla točka o zavarovalnini naših sobratov vojakov tudi na prihodnji naši konvenciji' na dnevni red, si dovoljuje uredništvo že danes apelirati na članstvo in delegate, da naj o tem še teh par tednov razmotrivajo, kako bi se dalo stvar najboljše rešiti v korist naše Jednote in onih naših domoljubnih sobratov, ki se bodo šli borit za našo ljubljeno novo domovino. Pri tem opozarjamo cenj. dopisnike, ki se bodo tega razmotrivanj.i udeležili na naš uredniški članek nriobčen v štev. 23 z dne 13. junija t. 1. pod naslovom "Bratske podp. organizacije in vojna."
Ogromno zračno bro-dovje Zdr. držav.
Ker se je v sedanji svetovni vojni pokazalo, da se ne more dospeti do končne zmage z nobeno silo na suhem, na morju ali pod vodo, so prišle Združene države na najnovejšo obramlbno idejo to so aeroplani, ali zračna letala. V to svrho je kongresna zbornica odobrila 640 milijonov dolarjev kredita za zgradbo, ali nabavo 22 tisoč novih ameriških aeroplonov in za sestavo 22,400 mož broječe armade letalcev.	j
Na evropskem bojišču je pokazala tekom 2 zadnjih let skušnja, da so baš aeroplani najboljše sredstvo, katero bo pospešilo konec sedanje vojne; s temi upa Amerika doseči popolno zmagi/ na hiter lahek in ekonomičen način. Z aeroplani se lahko visoko iz zraka* uniči vse nem&ke mirni-cijske tovarne, vojna pristanišča, postajališča submarink in številne rezervne kolone daleč zadej za bojno črto.
Zračno brodovje je za vsako armado najbolj eminentnega pomena; kdor ima s svojimi letali nad-gospodarstvo in kontrolo v zraku, ta lahko doseže z artilerijsko operacijo popolno zmago na suhem in na morju. Če bi ne imeli dandanes ententni zavezniki toliko svojih aeroplanov v vojni službi, Jbi nikakor ne zamogli potiskati Nemcev nazaj.
Aeroplani so pa velike vrednosti tudi na morju, ako napadajo podmorske čolne v obliki hidro-planov. Avijatik lahko zapazi iz svojega letala sovražno submarin-ko če je ista tudi 30 — 100- čevljev skrita v vodi; tako tudi lahko letalec opazuje iz zraka premikanje periskopa kake submarin-ke, kar je z morske povreine veliko težje doseči. Avijatik lahko ur niči submarinko že v par sekundah z samo enim dobro pogode-nini strelom iz zraka. V sedanii vojni je bilo največ namiških submarink potopljenh baš na ta način; koliko nemških submarink so ravno letalci že uničili ve in zha samo angleška admiraliteta. Pred nekaj dnevi se je vršil v Sredozemskem morju hud boj med neko laško tovorno ladjo in neko nemško submarmko; v tem easu se dvigne nagloma italijanski hidroplan 1500 čevljev v zrak, Odkoder je pričel metati bombe na nemško sulbmarinko; tako je ta hidrOplan rešil veliko tovorno ladjo in potopil na mestu nemški podmorski čoln.
Izkušen in izvežban letalec lahko potopi tudi z eno samo veliko torpedno bombo kako bojno •ladjo in sicer iz novovrstnega letalne«® stroja "torpedoplana", katerega je izumil ameriški admiral Fiske. Dosedaj "se še ni čulo, d* bi kak letalee kaj takega izvr-
ne.
Z aeroplani se je zadnji čas večkrat uspešno napadalo in okrože-valo cele kolone pehote; prav v sedanji vojni na% belgijski fronti so se francoski letalci izborno izkazali, ko so streljali na nemške kolone iz strojnih pušk in so z bombami uničili vojaške transportne vlake. Vrednost aeroplanov se je posebno pokazala tudi v sedanji angleško-turški vojni v Egiptu. Dne 26. marca je četvero angleških letalcev izsledilo 3000 mož močno pehotno in 1800 mož močno kavalerijsko armadt). To, 4800 mož broječo armado sovražnika je označeni dan iz zraka napadlo 8 letalcev v 4 areplanih; ti letalci so spustili na tla 48 bomb ravno na sovražnika kar je povzročilo, "da so re Turci na onem mestu popolnoma razkropili.
Letalni stroji se vedno bolj in bolj izpopolnujejo tako, da vzamejo lahko s sabo večjo množino mUnicije, ali bomb. Nedavno se je nek ameriški pilot dvignil v zrak s svojim letalom 7000 čevljev visoko in je imel s sabo 20 potnikov. Letos meseca maja je neki francoski zračni svadron v eni sami noči izstrelil 2500 funtov bomb; v dneh pa 7250 funtov. Aeroplane se dandanes lahko otoorotži že z manjšimi 3 palčnimi topovi; 1 sam strel že lahko pogodi submarinko in jo potopi. Veččaki in izkušen-ci trdijo, da nadomešča en sam moderni aeropla i od 100 do 500 mož pehote.
Omenili smo že, da so aeroplani največja nevarpost za ' nemške podmorske, čolne. S pomočjo ameriškega zračnega brodovja se namerava uničiti vse nemške subma-rinke v Severnem morju iii blizu angleških obali, kar je to, sedaj bojiiim ladjam 'nemogoče vsled številno nastavljenih min. Tako se bo tudi s torpedoplani lahko potopilo skoro vse nemške bojne ladje; tudi nemškim Iukam in nmni-cijskim tovarna a preti velika varnost, ko bode enkrat ameriško zračno brodovje stopilo v akcijo.
Velikega pomena bode ta ogro-mena zračna flotila tudi na bojnem polju. S toliko številnimi aeroplani se bo 5ahko naekrat obkrožilo sovražnika več tisoč čev-fjev visoko v zraku; sovražni ar-tileriji ne bo na ta način več tako mogoče operirati tako uspešno, tako se bo tudi lahko oslabilo z zračnim napadom prve sovražne kolone in rezerve.
Vojni department v Washingtonu bo napel sedaj vse žile, da se čim preje mogoče zgradi nameravano število aeroplanov. Kakor se zatrjuje, je mogoče v (lmesecu zgraditi do 3000 takih aeroplanov, torej bo poteklo dobrih 6—7 mesecev predno bo dograjenih vseh 22,000 aeroplanov; potem bodo i-mele Združene države največje zračuo brodovje, ki bo po zatrdila strategov v kratkem času pospešilo konec sedanje vojne s popolno zmago.
je isto tudi vsfed višjega ufcafca spravilo na varno v te zapore od
30—40 let; posebno slabo se je v tedanjih časih ravpalo s pri-prostim ljudstvom, ki ni imelo nobene zaščite na podlagi postave; v onem gradu je tekom let umrlo na tisoče in tiaoče nedolžno zaprtih oeeb. Vsakdo izmed teh je bil nepričakovano aretovan in pahnjen v bastilske zapore, ker ,je bil baje državi nevaren?
Bastilski zapori so imeli številno podzemskih temnih celic, kamor nPtekom leta nikdar posijalo solnce; tako so neusmiljeni pripadniki autokracije te nesrečne žrtve tudi mučili na najbolj gro-zovrtne in nepopisne načine. - Pač so nekateri tedanji francoski vladarji izdali odredbe, da se mora z bastilskimi jetniki bolj usmiljeno postopati; a vseeno se je francosko ljudstvo naveličalo tega nečloveškega ravnanja in ti-ranstva. Dne 14. junija 17S9 se je zbralo pred ono državno ječo na tisoče in tisoče oboroženega ljudstva, hoteče zapor napasti in vse jetnike oprostiti. Dasiravno je bil bastilski grad zagranjen z 10 čevljev debelini1 obzidjem in do 100 čevljev visokim se je upornikom z raznimi pripravami in o-rodjem posrečilo podjarmiti si Bastille. Takoj isti dan so bili izpliščeni na prosto vsi jetniki, kar je povzročilo v vsem Parizu velikansko radost in navdušenost. Na steni neke bastilske celice so našli zarezan sledeči napis: *4Bastille naj bi se porušilo in ljudstvo naj bi plesalo na onem mestu, kjer je ta zapor stal." In to prerokovanje, oziroma ta želja se ' je sčasoma uresničila. Dandanes stoji res na onem zgodovinskem mestu bronast steber s primernim napisom, kje da so stale Bastille pred toliko in toliko leti nazaj.
Čeravno ni bil padec Bastille s prva tolikega pomena, se je istega tedaj radovala vsa Ev ropa, ker je bil v tesni zvezi, ali predznači-telj velike francoske revolucije in ustanovitve francoske republike.
Dobiček železnic na Švedskem.
Sedanja evropska vojna je pravi blagor osobito za državne železnice na Švedskem. V tej državi se prevaža zadnji čas toliko blaga po žefeznioi, kot še nikdar preje. Vsled tega je imela tudi ta železnica 1. 1916 ogromne dohodke, približnp 150 milijonov kronerjev, 1. 1915 pa za 118?000.000.
Pomenljiv francoski praznik.
Kakor obhajamo v Združenih državah vsako leto dne 4. julija spominski dan Proglašemja neodvisnosti, tako praznujejo Francozi svoj največji narodni praznik dne 14. julija, ali 10 dni kasneje. Mi nazivamo ta dan praznik Proglašenja neodvisnosti, ki se je vFŠilo dne 4. julija 1. 1776, Francozi pa naziva jo ta dan " Padec Bastille", ki se je vršil dne 14. julija 1789. Oba ta dva praznika značita spominska revolucionarna dneva; enega v novem svetu, dru'gega pa v starem. Zgodovina nam kaže s temi dnevi velik pre-obratek oziroma začetek ljudo-vladanja.
Ker je že marsikdo čul ali morda čital o padcu Bastille, hočemo danes na tem mestu ob kratkem navesti inekaj podatkov, na kak način so Bastille zaslovele.
Bastille se je imenovala neka stara (graščina v Parizu, pretvor-jena v ječo, kamOr so tedanji francoski kralji in plemenitaši zapirali vsakega, kdor jim je bil na potu. Tako je prišel marsikdo v to ječo po nedolžnem in brez vsake obravnave, če se je morda temu, ali onemfu plemen i tašu zameril. Če je kak uradnik izdal med svet kako tajnost svoijega višjega uradnika, je dobil za to plačilo z večletnim zaporom v •gradu Bastille. Če je bila morda v družini tega, ali onega ^pleme-< mča kaka nezaželjena oseba, se
Koliko stane gTadba bojnih ladij?
Gradba moderne križa rke znaša okrog 20 milijonov dolarjev; " superdreadnaught " se lahko zgradi z 18 milijoni dolarjev; po -izvedovalna ali zasledovalna kri-žarka (scout) velja 6 milijonov dol.; rušilec $1,300,000; subma-rinka (podmorski čoln) v manjši velikosti $600,000, večji pa od $1,000,000 do $1,500,000.
Prijatelj viške.
V mestu N. je zidal pogodbenik Mulligham novo hišo za nekega j Irca. Pri njem so bili zaposleni sami irski zidarji.
Nekega dne se prevrne zidarski i delavec Jack Hulligan z lestvice par metrov globoko na tla, ravno ko je nesel kup bpeke na svoji rami. Gospodar priteče ves preplašen k ponesrečenencu in mu ponudi hitro kozarec vode za okrepčilo.
Ko jo je ranjenec použil se je ozrl milo proti novi gradbi rekoč: "Kako visoko bi moral pa pasti, da bi mi prinesli kozarček impor-tirane irske viške?"
Znat' se mora!
Iz sedanje rusko - turške vojne v Mezopotamiji se pripoveduje sledečo mično dogodbico:
Nek ruski podčastnik je obkolil s 15 kozaki 300 Turkov, katere je ves vesel pripeljal pred svojega generala v glavni stan. General pohvali hrabrega podčastnika in ostale kozake sledeče:
"Vsa čast vam, da ste privedli uspešno toliko vojnih ujetnikov. Kje ste jih pa zajeli? Gotovo ste imeli dosti truda in sitnosti na potu ž njimi?
Podčasnik mu odgovori: "Eka-» celencaj Kakor vidite je teh 300, nas pa samo 15. Prav lahko smo jih prignali semkaj, — samo znatse mora!" —4' Kako se je to vršilo ?'' Podčastnik: "Ko smo jih obkolili in zajeli smo porezali vsem naramnice, pase in gumbe pri hlačah, tako, da je imel vsak Turek dosti posla, ko je moral med potjo svoje hlače kvišku držati."
— Bravo! — Bravissimo! Priporočil vas bom za visoko odlikovanje !	j

GUiABII/) K. 8. K. JBDW6TO—16. JPMJIA1917.
K. S. K.
i Jednota
I	. ..
iJttattovij«,.« v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, . (	državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD s JOLIET, ILL. Telefoa 1048
»
Od ustanovitve do 1.. julija 1917 skupna izplačana podpora
$1,274,586.79
EF	GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Paul Schneller, 6202 St/Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., JoHet, 111.
Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. T. -Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 687, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
j Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Co|o.	t
John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Prsnk FraneM, 318 8outh Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBORt Mihael Kraker, 614 E. 8. St., Anaconda, Mont • ' Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:
Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet. 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
URADNO NAZNANILO.
Dr. Marije Device 33, Pittsjror* Fa.: Josip Pavlakovič:.........1
Dr. sv. Petra in Pavla 38, Kanaa» City, Kan*.: John Bižal ...... 1
Dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn-: Jakob Gerzin, Marko Marolt. .2
Dr. sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa.: Ignac Podvasnik............ 1
Dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.;: Frank Petelin .............. l
Dr.. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: E. F. Kompare.......1
Dr. sv Alojzija 47, So. Chicago, 111.: Martin Nemanich...........1
Dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Frank Opeka, Frank Jerina .. 21 Giovanni del Carso (Janeževobr-
Dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chiahokn, Minn.: Martin Zallai-...... 1 do), S. Maria Maddalena nel Car-
Dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. T.: Anton Burgar, Rev. Kazimir I bo (Kiilovee), Primano (Prem),
Zakrajšek............................................2 Monte Sant 'Ilario (Rateče vobr-
Dr. sv. Jožefa 58, Irwin, Pa.: John Prostor.....'..........;......i
Dr. svl Cirila in Metoda 59, Bveleth, Minn.: Martin fchukle, Ivan
Primožič..............- • •........................... 2
Dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: John Jerman....... 1
Dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, Frank Ferjančič...'......1
Dr. sv. Jan. Evangelista 65. Milwaukee, Wis. Math Ferko...... 1
Dr. sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: Frank Viranth, John Otrin... .2
Dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111.5 Josip Zupančič............ l
Dr. Marije Pomagaj 78, Chicago I'll.: Ivan Zupan, Leon Mladič .. 2
Dr. Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: Viljem Tomec........1
Dr. sv. Srca Marije 86, Rockspring«, Wyo.? Rev Anton Shtffrer.. 1 Dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, UL: Anton Kočevar, Jožef Horvat. .2
Dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Jakoib Brulc .............. ]
Dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Josip Kuhar..............l
Dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, Matija Pogorele........... l
Dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, Louis Balant........ 1
Dr. sv. Jožefa 303, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun ............ ]
Dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111. John Grayhack, ml., Fr. Nemanich 2
Dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Štefan Banovec____.......... 1
Dr. Mar. Rož. Venca 131, Aurora, Minn.: Fr. Miklič, John Roblek 2
tu na imenih občin niso dosti iz-1 ali privatnem življenju in od te-prcnisenUi, a £ato je postalo Ostro-j daj se je pričelo nazdravljati hi žnobrdo — S, Canziano in Monte,■ napivati tudi še živečim osebam. Stud eno — Caiujpofreddo nel!e Take vrste napitnice v modernem Giulie, a Radohovavas — Villaro-' tonu so posebno oživele in se udo-ddcca. Ilirsko-bistriški okraj: močile na Angleškem za časa vla-obSine: Jablanizza, Monte Sanjdanja Karola II. Pri raznih dvornih pojedinami in gostijah se je tedaj napivalo najrajše kaki znani krasotici na kraljevem dvoru. V tedanjih časih so bili običaji do), Seguria (Zaigorje), Smeria napitnic zelo razlieni in čudni, (®merje), Cele (Celje), Fontana Tako je bila navada v vojaških
del Coirte (Knežak), Torrenoya (Trnovo). Okraj Lož: občine: Borigovecehio (Staritrg), Obloca (Bloke). Okraj l^ogatec: občine: Rute (Rovte), Gottedrasrzza '(Ho-tederšica), Longatico Superiore (Gorenji Logatec), Planina alia Grotta (Planina(. Okraj Cerknica: olbčine: Raeche (Rakek), Scil-ze S. Vito (Žilce pri Sv. Vidu). Okraj Idrija: običine: DoUe, Go-dovizza, Montenero (Črnivrh), Cecaunico, Idria Inferiore, Voi -sca. Občina Žiri ni navedena med imeni, zato najdemo nied njimi Žirovske Krnice spačene v Car-nizza di Zaira in druge vasi, spa-
krogih, osobito med častniki, da je romala kupa, napolnjena z virgin iz rok v roke, če se je pilo napitnico. Na Alzaikem so se zbirali mladeniči že pozno proti polnoči; kdor se je hotel tedaj izkazati za posebnega gala-nta, si je s kakim ostrim orožjem zadal malo rano v roko, da je pomešal par kapljic svoje krvi med vino, ter je tako zmešano vino izpil na zdravje svoje izvoljenke.
Na dvoru angleškega kralja Karola je bila navada — sedaj sicer že opuščena — da se je izpilo samo polovico čase vina, na kar se je ča&e zopet napolnilo in ponudilo slavljencu. Tako so imeli tudi plemiči za časa kralja Ju-
rija posebne običaje pri napitni-
dajoče k tej občini
Dr. sv. Cir. in Met. 135, Gilbert, Minn: Leo Kukar.............. 1 'Navedel sem imena krajev iz
Dr. sv. Družine 136, Willard, Wis.: Josip Pekolj .............. 1; Kranjske malo obširneje zato, ker
Dr. sv. Janeza Kretnika 143, Joliet, 111.: Rev John Plevnik...... 1 iz niih najlepše vidi, v kaki cah, kadar se je vršila na dvoru
Dr. sv. Cir. in Met. 144, Sheboygan, Wis.: Frank Kovačič........ 1 j smeri gre delo naših ljubih itali- kaka svečanost.. Tedaj se je na-
Dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan............. jljanskih prijateljev. %	ivadno napivalo kralju iz majhnih,
Dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn. Rev. k. J. Golob.......... 1	Goriškem so, razume se, še kot naprstnik velikih čašic pol-
Dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, III., Ivan Kralj .............. 1 bolj divjali med načrimi imeni. Ali nih vina, iz drugih pa napolnje-
Dr. Marije Majnika 154, Peoria, 111.: Josip Kuhel .............. j tam so imeli v goriški okolici delo nih z vodo. Voda je značiia vda-
Dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn.: Jakob Petrič................ j j olajšano, ker so jini bili že prej j nost do kralja.^ Ta navada je o-
Dr. sv. Cir. &,Met. 161, Gilbert, Minn.: Josip Korošec.............j; razni c. kr. avstrijski uradi, kakor stala ohranjena* do časa vladanja
Dr. Marije Pomagaj 164, Eveleth, Minn.: Rev Anton Leskovec .. 1;davčni urad v Gorici, še pod av- kralja Edvarda VII.
_(strijskim gospodstvom, pripravili1 Za časa angh kralja Jurija IV.
f gol materijah V goriških gorah, naiso se razvile napitnice v pravo Jos. Zalar, </1 tajnik I Vipavskem in na Krasu, kjer jc j pijančevanje; tedaj je veljal do-
Joliet
t, HI., 13. julija 1917.
Uradno se naznanja, da se prične zasedanje ali zborovanje glavnega odbora K. S. K. Jednote dne 13. oziroma 15. avg. 1917 ob deveti uri dopoldne v glavnem uradu.
Bratje nadzorniki z glavnini predsednikom, tajnikom in blagajnikom se snidejo 13. avgusta, ker se prične z revizijo knjig in računov. Dne 15. avg. pa se vdeležijo zborovanja vsi ostali bratje glavni uradniki Jeclnote.
Prosi in opozarja se gg. nadzornike, da se zbero v glavnem uradu Jednote dne 13. avg. točno ob deveti uri dopoldne. Vsi ostali gg. glavni odborniki pa 15. avg. istotako ob deveti uri dopoldne.
Zborovanje nadzorniškega odbora bi se imelo vršiti že tekom tega meseca. Ker bi se pa morali zbrati zopet nekaj dni pred konvencijo, radi tega se je pregledovanje računov in zborovanje nadzorniškega odbora preložilo na zgoraj onlenjeni čas, da se vse skupaj naenkrat uredi in s tem prihrani nepotrebne stroške.
Če ima kako krajevno društvo ali kateri izmed članov kake pritožbe, nasvet ali navodilo, ki želi iste predložiti glavnemu odboru v pretres ali razsodbo, naj isto pošlje na glavni urad pravočasno.
Za glavni urad K. S. "K. Jednote
Jos. Zalar, gl. tajnik.
Glavni urad dne 14. julija 1917.
Listnica uredništva.
Tajnik dr. sv. Petra in Pavla št. 38 Kansas City. Kans.
Vašega naznanila glede žrebanja -zlate ure ne moremo in tudi ne umetno pri najboljši volji objaviti, ker nam to prepoveduje poštna oblast. V listih ali v pisiuih, poslanih po pošti je strogo prepovedano delati kako reklamo za loterijo ali srečkam je, naj si bo že v ta, ali drugi namen. Poštna oblast bi nam lahko zaradi tega naložila visoko denarno kazen in hit na
lista po pošti. — To pojasnilo naj velja vsem krajevnim društvom v svarilo in pojasnilo, da se ne sme pošiljati nikakih srečk kretom pošte. Torej pozor v tej zadevi!
Uredništvo.
, , , .	• • i	vzorcu, kakor glede Kranjske. —
kod bodo po vojni doma po i....e-lNaj n,vedemo ]c llcUoliko ilncn:
la*kl1' '»'P^lKtav.	i A1,)cr (Aybcr)i 0oriano (Gorjan.
bilo tako pripravljenega materi-. tičnik za pravega junaka, ki je jala le malo, pa so delali po istem, največ izpil; za vsako odlično o-
sebo, kateri je bila napitnica namenjena, je stalo na mizi toliko
Vsi prizadeti bomo iz dežele, kiUko), Riupin Grande (Velikirepen) se bo imenovala 'Venezia Giulia', Mrisca (Idersko), Caminja (Kam-
in toliko čaš vina; kdor izmed navzočih gostov ni hotel izpiti vseh teh čaš, je pomenilo to zanj
(J<ulijska Venecija ali še bolj po;nje)f Bretto (Log), Poveria (Po- največjo zamero; vsled tega je naše Julijska Benečija). Kogar bi vir), Roditti (Rodik), Sonzia (So- priišU) v takih slulčajrh večkrat
Poitalijančevanje slo-< venskih imen.
Naš pariški buletin prinaša v svoji zadnji številki pod naslovom "Denationalisation'' (Raznarodovanje )vest, da je Kraljev-
V POJASNILO.
V zadnji štev. Jednotinega Glasila z dne 11. t. m. sem čital med razpravami za trinajsto konvencijo sledeče:
Z^kaj, ali čemu mora društvo plačati asesment, ko pusti kak član društvo? Dasiramo ne prejme društvo od dotičnega člana mesečnega asesmenta, ga mora vseeno plačati JednotL
Resnici na ljubo moram konštatirati, da to ni res, da Jeflnota zahteva od društev, da morajo plačati asesmente za suspendovane člane in članice. Točka 181 Jednotinih pravil se glasi:
Mesečni asesment, doposlan lp-ajevnemu društvu od Jednote jc sko Italijansko Geografsko Diu-odprt .ali nezaključen. Tajniki krajevnih društev lahko vedno sproti štvo (Rc&e* Societa Geografica odračunajo asesment za one člane, ki niso morda plačali za isti mesec, Italiana) v Rimu izdalo na 300 in koje namerava morda društvo vsled tega suspindati radi tega straneh " Pronluario dei notni lo-prestopka.	calli della Venezia Giulia" (Pri-
Ravnotako je označeno bzironia tiskano na duplikatu mesečnega ročnik krajevnih imen Julijskq razpisa ases., kojega dobi vsako društvo, da društvo lahko odšteje VeneHjc), v katerem so krajevna a3esment za suspendovane člane.	j imena našega Primorja, malega
Poleg tega sem tudi v uradnem listu večkrat prosil in priporočal dela naše Koroške, skoro cele No-dr. tajnikoni(icam), da za suspendovane in izločene člane odštejejojtranjske in malega dela Hrvatske mesečne asesmente.	.	deloma prevedena na italijanski
Mnogo društev se je takoj spočetka oprijelo pravil in uradnih na-j jezik, a v največ slučajih na ne-znanil, ter odračunalo ases. kakor omenjeno; druga pa so zopet, vse čuven način spakedrana in popa-skupaj prezrla in p<xslala polni ases. na Jednoto. Nekatera društva še|čena.
dandanes tako delajo. V vseh takih slučajih pa se društvu na pri-, Rer d0kazujej0 komunikeji ita-hodnji asesment preveč [ali za suspendovanega člana(ico)] poslan, Vxjamkeig& generalnega šta-ba, da asesment kreditira, da društvena blagajna ne trpi pri temu. Jednota j ta knjiga ni „ikaka	lliarveč
zahteva le ono, kar ji pripada in nič d/ugega.	da se s,pakedranke, navedene v
Upajoč, da bode to v pojasnilo zadostovalo, ostajam.z bratskim tej knjig|( dosledno upotreibljuje-
pozdravom udani sobrat,	jo tudi cd oficijelne strani, nima
Jos. Zalar, gl. tajnik. , razi0fra> da verujemo onim pošte-Glavni urad 13. julija 1917.	nfni Italijanom, ki nas uveravajo,
da italijansko krajevno geografsko društvo ničesar ne omeni iii da .«o se le tam znali ugnezditi neki šovinisti, ki sedaj izrabljajo firmo društva. Zato je treba vz°-ti knjigo za več ali manj oficijo-zno, in bi biLo lahkomiselno predati se veselemu razpoloženju, ki
IMENA DO SEDAJ NAZNANJENIH DELEGATOV ZA Xm. KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE.
Dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111.: Frank Banich, Frank Mravlja, John
Zvezkih, Frank Retel . u .................V
Dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: John A. Težak, George Stonich, *rank_
Hočevar, Anton Golobic, Anton Fritz..........»'V." « , ,
Dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111: Anton Nemanich st., John Pezdirc 2,človeka prehaja pri listanju iste
■IH	(Vojwčica). l/. Koroške naj
Aiicoli. Ni mu prijalo ime "Pri- <ieill satll0 žabniee in Lipaljovec, j roko proti svojemu -sosedu; tedaj morje", pa je vzel ime sosednje J kateri so prevedli v Carporosso je uvedla škotska kraljica Mar-italijanske provincije "Venezia" cduosno v San I.»eopoldo.	gareta, žena kralja Malcokna po-
ln tako so spačili vsa imena sebne vrste čaše, ali kupe, iz ka-vseh tudi najmanjših vasic, vsa-jterih se je na dvoru ob raznih
tako Škotom lino prijateljstvo
sedaj poleg imena Montenero tudi I in ljubezen osobito do kraljevega Monte Cren. Kdo ve, kaj jc na- dvora. Na nekaterih banketih se potilo naše prijatelje, da so iz Kr-'je še do dandanes ohranilo ta stalna napravili sedaj Cren (iircn),: škotvki običaj, da drži gost z des-niorda jim je povzročil preveč na-; nico tako kupo v okrožju mize hoda.	! svojemu desnemu gostu na ustiii
Da knjiga nima absolutno no- j in sicer stoje ter malo priklonjcn : roški in tja dol do Delnic v Hr-jbene znanstvene vrednosti in ds to je spomin še na one vase, ko vatski.	v	služi naravnost v sramoto taki in-i je bil dotičnik, ki je pil tako na-
Sodni okraji bodo v Goriški: jstitueiji, kakor je kraljevsko geo-jpitmeo vesel m prepričan, da ni-Gorizia, Aidussina, Canale, Tol-1 grafsko društvo, dokazuje vsaka ma njegov sosed kakega bodala •mino, Caporetto, Plezzo, Circhina, i stran. Brez dvoma so ji k urno-1 v svoji desnici.. Comeno in Sesana (Furlanije ne N*li razni filologi iz neodrešenih Tudi pri Slovencih so napitnice ome^ani, ker tam ostane vse pri krajev, ki so bili rojeni med Slo-jže od nekdaj v navadi, bodisi ze starem); a v Kranjski: Vippacco, I venci, pa se niso naučili razun zna- ■ med pri prosti ni ljird>t vom ali v Idria, tSeliosecchia, Postoina, 01 i- nega "pejte ga noter" nobene višjih krogih. Na«> napitnice so na Biterza, Circonio, Longatico. Za I besede slovenski. Le tako je mo- zaradi tega po.ipeiikbne m lepe, Istro so pridržana ponajveč dose-1 K«« razlagati razne kozlarije, ka-jker se pri njih običajno prepeva danja italijanska imena. 'Ako iz- te rili je knjiga polna na vsaki naše občeznanc in lof>e zdraviec.
in nru (pristavil pridevek naših Alp, ki se imenujejo "Julijske" ožila visoko-denarno kazen in "i-Sprva je bilo to ime določeno ta-!ke«a grička, "vsakega potoka. Za-j prilikah pilo, ter lam tudi lahko ustavila pošiljanje? ko bolj samo za one kraje, ki so uhuivo je da figurira za sivi Krn"^ cepilo medseboj
Wtn nn ,w.it, _ To tw»,.*n.|A	jjh ^ ItaJijani res Smatrall Za "	' '	"
neodrešeue, a ker, kakor pravijo Italijani. Tapetito vien mangian-do', raztegnili so potomci imenovanega gor&keiga Žida Venecijo Julijo tja do Loža in Idrije v Notranjski, tja gor do Trbiža v Ko-
danja italijanska
vzamemo Lož, ki so ga prekrstili strani. Ali je mogoče, da društvo, v Olisa (O, Liza!) in Cerknico, ki
jc dobila ime Circonio« (v starih rimskih časih je najbrže bil tam (kak cirkus), bomo torej za silo našli na sodnijo. A težje, mnogo težje bode mnogim iztakniti žu-
ki si lasti naslov "znanstveno",!	IVEel.
določi Bloke v Kranjski naziv j N> mrmraj, če ti tvoj gospodar "Obloca", a za Obloke v Goriški pri delu daje kake poučne nas ve* "Oblacca"'? Ali je mogoče, dajte! kraljevsko geografsko društvo, ki	• • •
hoče veljati za resno, da slovenski *Xe marali bi dosti za naše bolj
panstvo rodne občine. V tem ozi- vasi tako estetično ime kakor pe niajjnie ueprilike, če bi vsled ti-,ru prednjači" poleg ilimko-bisitri - j"rdrisca"? Ali končno geograf - stih ne je|aji UH~Hl prijatelji toliko škega okraja kranjska Vipavske, sko društvo, in povrh tega še kra- opazk.
Ijevsko, ve, da se ni«u bode vsak	• • ©
Vipavec ali Brkin smejal na ves; Kadar najde hudobec Človeka fflas, če I »ode hotelo vpeljati za j niar) jjvega pri delit, zbeži tiho po kraje na Vipavskem ali v Brkinih j prstih od njega.
pridevke "nel Carso "t Menda bo-1	• • o
Srečni Ustjani, Vrhpoljci, Žturci, Šentvidčani, Erzeljci, Gočani in Budanjci, vam so še koHkor toliko prizanesli: vaše občine se bodo zvale: "Ustia, Verpogliano, Stu-
Dr. sv. Cir. in Metoda 4. Tower, Minn: George Nemanich ...... ,
Dr. sv. Družine 5, La Salle, 111.: Josip Gende.......v ';'' "''
Dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Math. Novak, Peter Culig, Math
Jerman, John Germ in Frank Bojc........................0
Dr. sv. Jan. Ki-stn. 11, Aurora, Til.: Martin Zelenšek.............1
Dr. sv. Jan. Krstnika 13, Biwabik, Minn.: Math. R. Tometz........1
Dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Math. Klarich .............. v 1
Dr. sv. Jožefa IB, Virginia, Minn.: Matt. Prijanovic, Math. Kostam-^
............................*.....: • •' *' • * * j........
Dr. sv. Jan. Krstnika 20, Ironwood, Mich.: Mihael Maunn .. Dr. s v.. Vida 25, Cleveland, O.: Jernej Knaus, John Zulic, Dr. J. M
Seliškar, Anton Stemiša........ • • .......' V "
Dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Josip Legan, Martin Težak
John Lekan, Mihael Wardjan..........'	i^ u ' i
Petra 30, Calumet, Mieh.r Paul K. Madromeh, Mihael
Dr.
sv
Majerle
Izpočetka sem hotel naprositi gospoda urednika, da otvori rubriko "Za smeh in kratek čas", za kojo bi nudilo to delo kraljevskega geografskega društva gradiva najimanj za eno leto, a zavedal sem se takoj, da ni čas za to, da brijeimo po listih norce iz naših eosedov, marveč, da je nujno potrebno, da predstavimo italijan -ske Pruse v vsej njihovi nagoti na kompetentnih mestih. Tu naj mi bode le dovoljeno, da zadostim rft_ dovedno&i nekaterih naših rojakov, ki so prizadeti po omenjeni knjigi, s tem da jim povem, od
ria, San Vito di Vippacco, Ersel, <le potrebno, da pošljemo kakega G oaze, Budagne. A stokrat ne-| našega priprostega seljaka v Rim. srečni Colani, Podkrajci, Vrabca-;da pouči učenjake pri kraljev-ni, Slapenci; ako bodete hoteli ;skem geografskem društvu, kaj je domov, bodete morali v Sottovol- j Kras, kaj ni. ta, Sottotermine, Urazze, Salto Jako dobro je, da so naši itali-
nel Carso. Pri tem naj prizanašam vsem r z imeni podobčin in vasi, kajti lahko si n. pr. predstavljani obraze DolgOpoljaneev, če jim povem, da je njihova rodna vas počaščena z imenom Campolongo. Držimo se zaradi tega rajše samo inieji glavnih krajev. Pojdimo proti Postojni. V Razdrtem si moramo odpočiti, čeprav ni sedež županstva. Pogledam v "Prontua-rio": Resderta, občina Crcnoviz-za, sodni okraj Senoseechia.
Ker sem že pri senožeškem o-kraju, naj navedeni še ostale občine: Lase, Villabassa, Auremo, Senadotglia (Laze, Dplenjavas, Vreftne, Sinadole.) Postojnski o-kraj: občine, razun Postojne same seveda, katero sem že omenil zgoraj: Bucuie (Bukovje), Cossana, San Michele di Postoina, S. Pietro del Carso, Slavina. Kakor se vidi,
Mlad zdravnik se .veliko rajši poslužuje latinskih besed, kakor
ducat starih zdravnikov skupaj. « • •
Življenje žene, ki ima moža
brez vseh napak je vedno enako-
lično ali monotono.
o • •
Kdor se je odločil, da bo sam
janski sosedje za časa počeli- kazati rožičke, tako da moremo pokazati civilizovanemu svetu ze sedaj, kako si predstavljajo oni o - j be varal, ta ima brezštevilno »e svojenje narodov. Upajmo, da ta-jpih prilik za to. ka drevesa ne bodo zrastla do;	* • *
neba!
"Slovenski Svet'
Nekateri ljudje nočejo nikakor ostati tudi ne na vznožju lestve«
ti silijo vedno le nižje in nižje. • • •
Dobra kuharica ima rada primemo široke ponve in široko peč. • • •
Znanstvo se smatra le tedaj,
Zgodovina napilnic.
Običaj, da se ob raznih prilikah v veselih družbah pri mizi napiva temu, ali onemu, je star že več i moči, v koliko je isto razširjeno tisoč let; to lepo navado so udomačili in uvedli že stari Grki; te so pa pričeli kasneje posnemati tudi Rimljani; vendar se je| nih krožnikih, v starem veku napivalo samo bogovom in pa pokojnini! owebam. Pri pasjem dvoboju imej vedno Grki in Rimljani so to šego kas- j sočutje z p»om. ki je zdolej: stavi neje uporabljali tudi v domačem,! pa na onega, ki je pri vrhu.
Ce je bil "pudding" okusen, a-li ne, se najložje spozna po praz-

c Lavtižar,
v Several AaeriM.
Spisal p. Fl. Horvat v "Drobtinicah'Meta 1891.
(Nadaljevanje.)
Izpolnila se je sedaj nasenvu gorečemu misijonarju goreča želja, »sna nje vati divjakom Jezusov blažil ni nauk. Odprto je bilo pred njim široko polje. Pa božja previdnost mu je odločila le malo časa ; dal je življenje za svoje ovči-ce. PaČ blažena in srečna smrt!
81 nsa j mo še njegovo pero in zadnje poročilo o njegovem delovanju mM divjaki. Dne 23. septembra 1858 je pisal iz misijonske postaje pri Rdečem Jezeru med drugim tako:
11 Prvič sem še-le sedaj videl žalostni stan divjakov. Dosihdob sem bival med katoliškimi Indija-ni, ki so na duši in telesu tako o-mikani,da ni prav posebnega razločka med njimi in drugimi omikanimi narodi. Ubogi divjaki si pa kar ne znajo pomagati. Imajo lepe prostore in dobro zemljo, pa je nečejo obdelovati. Kako boli sree človeka, ko vidi zale in močne mladeniče in krepke može ves ljubi dan na pol nage polegati, ali pa v najhujši vročini težko plahto, ki jim je edina obleka, na sebi vlačiti, ki izstradani po hišah jedil prosijo; ko vidi žene v umazanih cunjah z izstradanimi in umazanimi otroki ves dan sedeti, ali v največji lakoti kaj prositi, ali kaj malega delati! Kar si pridobe z lovoni in ribištvom, ne more jih dostojno živiti. Veliko jih je pa spridilo še nesrečno žganje. Vrh tega je še vedno sovraštvo med Očipve- in Siu-Indijanei, ki so še bolj divji. Čudno bi se zdelo, da taki korenjaki na pol nagi rajši stradajo in po zimi še po vrhu zmrzujejo, kakor da bi se lotili pravega dela, dasitudi vidijo, kako naseljenei stavijo lepe hiše, ofrdeljujejo polja, rede živino, da so oblečeni v čedno obleko in jedo pri dobri mizi. Toda človeško naravo je treba spoznati, in sicer najbolj po dušnih močeh. l*bo-gi ne verniki niso na umu razsvpt Ijeni; podobni so nekako otroku. Ne čutijo nobenega pravega na -giba do dela, tudi ne vedo, kako bi prijeli za delo. Le krščanska o-mika more človeka dvigniti na višjo stopinjo izobraženosti. Ali kaj je časno življenje, kaj je truplo: večnost, večnost! duša, uboga duša! Oj, to mora napolniti naše srce z usmiljenjem do ubogih ne -vernikov. Sedaj, ko vidim te siromake, obujajo se mi še goreče želje, da bi jim pomagal po svoji slabi moči." Prosil sem IV)ga, da bi me potrjeval v tem sklepu. Spominjam se katoliških Indija -nov in si mislim: taki so bili pred tridesetimi leti še vsi Otava-ln-dijani! l*>gu je mogoče izpreobr-niti tudi te ubožce.
Gospod Piree so sklenili, da poskusijo najpoj>rej nov misijon tam, kjer so Jndijani najboljši in je največ upanja, da bodo sprejeli sv. vero, da bi potem njih vz -gled vnenial druge. Okoli Krovv-Winga so z žgano pijačo in po raa-lovrodnih naseljencih skoro najbolj popačeni. Zato so izvolili daljni kraj, kjer je že nekaj katoličanov, in se Indijani že nekoliko pečajo s poljedelstvom. To se je zdelo od dveh stranij modro; dela vajeni Indijani so že nekoliko izobraženi, torej bolj voljni za sveto vero; za misijonarje bojle pa ložje, ker jim sedaj v časnih rečeh ne moreva nič ponfagati.
Dne 3. avgusta sva šla na pot proti omenjenemu kraju, daleč proti severozahodu. Nekoliko sva hodila, nekoliko se v čolnih vozi la in srečno sva prišla na odločeni kraj dne 14. avgusta. Ta kraj je na bregu velikega jezera, ki je polno dobrih rib. Zemlja je dobra in rodovitna. Ako bi jo pridno obdelovali, rodila bi prav obilno. Pridelajo veliko turšice in pod -žemljic. Pomladi narede veliko sladkorja iz soka sladkorjevca. Poleg tega love ribe in streljajo divjačino. Jezero se zove po indijansko "Miskvagami sagaigan", po angleško "Red Lake" — Rdeče Jezero.
Na dveh ravno nasprotnih straneh je veliko Indijanov. Imajo precej čedne koče iz cedrovega ali pa brezovega lubja. Ženske znajo delati čedne štorje, s katerimi si nekoliko zvišana tla po-grinjajo, sede in leže na njih na okrog ob straneh. Sredi koče je prazen prostor za ogenj, na vrhu pa lina, skozi katero se dim ven vali in svetloba dohaja v kočo. Po kočah so najo povsod prijazno in
spodobno sprejeli in povsod praA prijazno z nama govore. Nekater so tudi izrazili željo, da bi naji poslušali in sprejeli sv. vero.
V nedeljo, na praznik vnebo vzetja Matere Božje, sva prvikrat tukaj opravila daritev sv. maše, kjer še nikoli nobeden misijonar ni bil. O, da bi pač sprosila ne beška Kraljica od svojega Sina da bi razsvetlila luč sv. vere te u boge Indijane, da bi se tudi oni 7 nami združili in Njega, častili in molili! Tukaj je tudi čez dvajset odraslih katoličanov in nekaj o trok, ki so se pred več leti sem naselili, večinoma iz Lapointa kjer so jih krstili g. Baraga; o -troci pa so že tukaj rojeni. Skoro vsi so ohranili vero in tudi lepo žive. Bili so pa silno žalostni, ker niso imeli duhovna. Malokdaj jim je bilo mogoče iti k spovedi, še teže pa k sv. obhajilu, ker jih nihče ni mogel učiti. Nekateri so posebno lepega vedenja. Sedem otrok do devetega leta in dve ženi sva že midva krstila. Devet od raslih je prejelo prvo sv. obhajilo, in trije drugi so pristopili k mizi Gospodovi, ki so bili že pred več leti pri svetem obhajilu. Nekateri se še-»le pripravljajo za sv. obhajilo.
Ti katoličani niso pravi Indijani, ampak pol fmlijani, t. j. eden njih staršev je bil Francoz, drugi Indijan. Je še nekaj pol Indijanov, ki še niso krščeni. Upam, da bodo sprejeli sv. vero. Kakih pet ali šest je pa protestantov, ki se bodo skoro gotovo združili z nami. Bili so tukaj skoro pet -najst let pnotestantovski učitelji in pridigarji, razdali so veliko daril Tndijanom, glavarju naredili čedno hišico, orali s svojo živino Indijanom njive, naredili pilo (žago), ki je za ta kraj neprecenljiva reč, učili v šoli in ob nedeljah po svoji veri pridigovali. Lansko leto pa so jo popihali odtod. Jel i so se bali Indijanov, ki ro jih že pisano gledali, češ, na našem zemljišču in iz naših gozdov se bo -gate.
Koliko so jih pa ti ljudje k svoji veri izpreobrnili? Samo omenjene napol Indijane. Pa še te le zato, ker so si mislili, češ, boljša je tudi protest a nt o vs k a vera, nego nobena. Indijana niso niti e-nega izpreobrnili, in naučili angleški pisati in brati samo enega, ki je pa še nevernik. Katoličanov ni pristopil niti eden k njih veri. Še-le malo čez leto je, odkar so odšli, pa že skoro ni sledu o njin hišah in žagi. Indijani so vse po -drli in les za kurjavo porabili. Tako so tudi v več drugih krajih po večletni izkušnji popustili in pustili nevernike, kakorsni so našli.
Sedaj pa prideta sem v imenu Gospodovem dva moža, eden iskren in nmogoizkušen misijonar Indijanov, ki ima v triinsedem-desetem letu svoje starosti še telesno krepkost in mladeniško srčnost, drugi pa brez (pripravnosti, samo na božjo pomoč se opirajoč. Kdo ve, kako se izide njiju po -čet je? Samo On, ki je na sv. križu svojo kri prelil za zveličanje sveta, ki vlada človeška srca. Njemu naj bode izročeno z najglobo-kejšo ponižnostjo in udanostjo to delo in priporočeno njegovi presveti materi.
Škofija sedaj še nima škofa, škofov namestnik nama ni mogel obljubiti nobene podpore, ker ravno škofijsko cerkev izdeluje in ima še marsikatere druge potrebe. K sreči sem imel še svoj denar, ki so mi ga bili g. Vole poslali (325 gld.), in pa še nekaj, kar mi je ostalo na poprešnjem misijonu. Pot požre veliko denarja. Tudi sem si nakupil najpotrebnejših reči, kakor vina za svete maše, sveč, itd. V Kro\v-Wing sem prinesel še osemdeset dolarjev. Gospod Piree niso ravno nič imeli. Neizrekljivo sem bil vesel, da sem še toliko prihranil, da sva mogla iti v misijon. Treba je bilo nakupiti jedi, moke, mesa itd., ne toliko za naju, kakor za spremljevalce. Tri dni sva hodila peš; tudi za vožnjo blaga ni bilo treba plačati, ne voznika živiti. Sama sva pa malo in le revno jedla. Drugo polovico pota pa je bilo treba dati trem Indijanom osemnajst dolarjev in še nekaterim pomagačem pet dolar jev. Poleg tega jih je bilo treba z moko, mesom in rižem nasitovati in pasti, kolikor so sami hoteli Tako mi je ostalo le čisto malo de narja. Tukaj naju je sprejel do
ber katoličan v svojo hišo, ki ima
dve sobi; eno imava^za-se. V hiši udi maiujeva in učiva otroke. Plačati bode treba za stanovanje in hrano po deset dolarjev pa me-
*ec. To ni veliko; treba je dru-^odi le za hrano plačevati toliko d i pa še več. Tukaj pa .bodem imel kurjavo, sobo in hrano, Solo in cerkev v njegovi hiši. Rekel -jem mu, da ne morem veliko plačevati. Tudi sem zadovoljen s preprosto hrano, ki se tukaj pridela: s podzemljico, turščioo, divjim rižem in ribami. Hočem tudi le dvakrat na dan jesti. To orne-' iijam, da vsakdo lahko vidi, da ne zapravljam po nepotrebnem. Gospod Pirec so obljubili plačevati *a-me, če bodo imeli s čim. Pa to se ni zadosti. Če je božja volja, da se tukaj ustanovi misijonska postaja, treba bode tudi cerkve in marsikaj drugega. Gospod Pirec se bodo jutri vrnili nazaj v Krow-Wing, kjer imajo veliko o-pravil. Tudi mislijo še na drugem kraju poskusiti misijon. Jaz pa ostanem čez zimo tukaj, ako bode božja volja. ^
Ljubi prijatelji, če kdo kaj u-trpi podariti, obljubim, da bode dobro obrneno. Ko bi bil od tukaj s silo pregnan, zakaj hude nasprotnike imamo, obrnil se bode denar za drug misijon. Cerkvice 'ie bodemo začeli delati poprej, predno ne bode upanja za stalen misijon. Kar sva dosihdob za pot in bivanje porabila, povrneno je obilno, ker je ena sama duša več vredna, kakor vse bogatstvo tega sveta. Kranjska dežela si je pridobila lepo slavo pred svetom in še večjo vrednost pred Bogom pri izpreobračanju. Otava- in Oeip-ve-lndijanov. Kranjski misijonarji so krstili skoro vse ki so bili krščeni odrasli. Gorenje in Michi-gansko jezero je znano vsem prijateljem misijonov na Kranjskem. Ob teh jezerih sedaj kristijani Boga molijo in časte.
Rdeče jezero, proti onim le majhno, slišali ste še-le prvič imenovati. Bog daj, da bi se tudi tukaj razdejalo kraljevatvo satanovo in razširilo božje češčenje! Če človek prav živo premisli nebesa iu pekel, oj, kako se mu morajo pač duše v peklu smiliti! Kdo bi si ne pritrgal pri jedi, pijači in obleki, ko bi jim s tem mogel pomagati? In glejte, veliko, veliko morete pomagati tem, ki so v nevarnosti, da se pogube. Tudi zaradi katoličanov, ki tukaj bivajo, bilo bi dobro, da se ustanovi misijon. Grozno bi bili žalostni, ko bi zopet sami ostali. Pomagati do sedaj ne morejo, ker jih je premalo. Nekateri se tudi mislijo izseliti iz strahu pred neverniki. Pravijo, da bodo radi pomagali,' ko bodo mogli."
Med obilnimi misijonskimi o-pravili se je bavil Lavtižar sem-treje tudi s pisanjem. Pisal je za družin) sv. Mohora; vsaj v listih omenja, da je poslal rokopis družbi. V ''Danici" je iz njegovega peresa sestavek "Elizabeta Seton", začetnica in prva prednica usmiljenih sester v severni Ameriki, razven listov in poročil, katere sem večinoma posnel.
Dne 3. decembra 1. 1858. je šel
za misijonskega pomočnika, da bi z menoj vred delal in izpreobra-Čal divje Očipvane.
Z dovoljenjem njegova preč. Škofa sem prav rad privolil v to ponudbo; sprejel, sem ga prav prisrčno, kakor poseben dar božji, in ravnal ž njim prav ljubeznivo bratovsko. S tem je storil boiji služabnik še večji dar zatajevanja samega sebe, kakor prvikrat. Zapustil je za vselej dobre indijanske občine otavanskih kri-stijanov, da bi hodil po najtežavnejših iskat izgubljenih ovčic, divjakov po severnih indijanskih pokrajinah.	;
Bil sem ravno v Belle Prairie (Belpreri) pri Francozih, kar mi prinese sel žalostno naznanilo, da je zmrenil moj ljubi pomočnik ob Rdečem Jezeru. Precej sem dal prenesti njegovo truplo v Krow-Wing, da bi se stanu primemo pokopalo. Njegova smrt me je potopila v najglobokejše žalovanje, in prelil sem veliko solz. Hladila je mojo bridkost le samo misel, da njegova blaga duša med izvoljeno trumo oznanjevalcev svete vere pred božjim prestolom silno prosi za nas slabe misijonarje in za izpreobrnenje divjakov. Neizvedljivi so božji sklepi; moliti in hvaliti se mora njegova sv. volja. Veliko upanja sem si delal zaradi njegove velike apostolske gorečnosti za indijanski misijon. Toda Gospod ga je našel zadosti zrelega in zaslužnega za veliko plačilo v nebesih, zakaj dobri pastir je dal po najlepših delih ljubezni življenje za svoje ovčice.
Bilo mu je naznanjeno, da je onkraj zamrznenega jezera*, kakih dvanajst angleških milj, več divjakov bolnih, ki ga silno žele videti. Vzdigne se torej goreči misijonar v dan sv. Frančiška in po vzgledu tega misijonarskega očaka potuje peš prav sam in srčen med molitvijo in postom k divjakom v njih telesni in dušni >lagor. Premoten po povoljnem vremenu lepega jutra rajni ni mislil, da bi bila kaka nevarnost za njegovo življenje. Ko je pa šel nazaj, jel je na večer briti viharni sever, in ob njegovem steklenem mrazu je onemogel in v Gospodu zaspal. Tako je šla njegova čista duša med molitvijo in trpljenjem v nebeško veselje. Ne v njegovem misijonu ob Rde-1 čem jezeru so žalovali kristijani in divjaki več dnij za svojim lju-rini pastirjem, tudi v Krow-Wing-u je njegov pokop napravil veliko žalovanje med kristijani, ki so še doforo pomnili njegovih epih pridig preteklega poletja.
Na grob svojega nepozabljive-ga ljubljenca sem postavil bel' eriž, ki je sicer lesen, pa lepa izrezan, blagoslovljen in z mojimi solzami škropljen, dokler ne bodem mogel napraviti njegovi časti primernega nagrobnega kamna v vedni spomin svojemu misijonskemu tovarišu".
Takratni učitelj na Dobrovi, g. A. Praprotnik ,mu je zapel ta-lc grobni
MILI SPOMENIK.

....................^
S. Mjfjr.
MINERS STATE BANK
Chisholm, Minn.	11
se vam uljudno priporoča za vse bančne posle, kakor: čekovni promet, hranilne i uloge in zavarovalnino.	|
Banka je pod strogim državnim nad- £ zorstvom in vaše uloge so pri nas ab»o- j
lutno varne.	. v
Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog |
iVVWVTO VWWWXW^VVWXXXV
Telefon: Canal 80
I__
■H
Martin Nemanich
SLOVfeNSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111.
Roiaki Slovenci vedno dobro došli!
XXXXXW xxxxxxxx<
obiskat onstran, zamrznenega je-
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.
- 396
obresti na hranilnih slogah
3%
Obresti ako nedvijrnjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreženi po svojem rojaku.
Naša banka j s pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naše banka je depozitni urad za mino postno hranilnico, *a mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih
držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
zera bolne divjake, ki so hrepe-nili po njem. Nazaj grede je o pešal zaradi hudega mraza in
zmrznil.
O njegovi smrti je pisal g. Ft. irc takratnemu župniku na kranjski Gori, g. S. Wilfanu taco :
"V najbolj otožnem stanu in prežaljenim srcem Vam moram naznaniti nesrečno dogodbo, da našega ljubljenca, _ pobožnega Lovrenca Lavtižarja ni več mec živimi. Šel je v boljše življenje Ker ga svet ni bil vreden. Sv Štefana dan sem ga v Krow-Win gu slovesno pokopal, in benediktinski prednik je bil z menoj. Zmrznil je 3. decem'bra t. 1. domov, grede z misijonskega obiskovanja. Zanesljivo se sveti med svetniki v nebesih. Daroval je Bogu velik dar zatajevanja, da je potoval za preč. Barago za pol sveta daleč v Indijo, zapustil svojo mater, sorodnike in toliko prijateljev v svoji dobri domovini, da bi si pridobil več zasluže-nja za nebesa. V Krivem Drevesu je storil v treh letih veliko dobrega in tam si je pridobil najlepše hvale vredno spričevalo velike pobožnosti in mnogih za slug v čednostih. Bilo je pa tamkaj premajhno delo za njegovo apostoljsko gorečnost, s katero je koprnel po dušah Indijanov, ker tamkaj ni bilo več divjih ne-remikov za izpreobračanje. To-1 rej je meni pisal in se mi ponudil I
Že petkrat drevje bo cvetelo, Kar maja dan je bil deveti, Ko sel je v cerkev rumenelo Duhoven vžgan po veri sveti; Je klečal, zerl v nebes kraljico, Daril ločitve ji solzico.
Večerno solnce je sijalo Od rožic ljubih se slavilo, In Dobrovsko dolin'co zalo Je v hladno senco zagrnilo. Služabnik božji se napoti Na dolgo pot, poklicu proti.
Bavnaje se po božjem ukazu: "Vse pojdite učit narode!" Uda vročini se in mrazu, Gre v daljni svet preganjat
zmote,
Tam divja srca če žlahtniti In v sveto cerkev jih voditi.
Nadloge, revščine, težave Pohlevno in voljno prenaša; Vse dela iz svetosti prave, Kot zvest poslanec se obnaša. Ljubezen dvojno v eno druži, Bogu in bližnjemu le služi.
Njegovih svetih del število Visoko je že prikipelo. Pa tudi križi z mnogo silo So trli mu obličje velo. Gospod prikrajša mu pa dneve, Ga k sebi vzame, reši reve.
Na mrzli, Lovrenc! ti gomili Prižgana luč s'cer ni svetila, Pa rajski žarki na te lili In rajska družba te obstopila; So angelji ti vence vili,
plačilo večno te spremili.
(Konec prihodnjič.)
JOS1T VE,*RKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Chicago, Illinois
Telefon: Canal 298.
He priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. In dobra pijača", to je moje geslo.
"Dobra postrežba
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake drupe tiskovine, obrnil« se na največjo slovansko unijsko tiskamo v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2141-50 Blue Island Ave., Chicago, HI.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnest glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo eel o pripravne Vplačilne knjižice sa člane in članice, izdelane v malem šepnem formata in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakasnlce sa blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in poMbM pole za vodstvo članov, da ae ima na podlagi teh pol lahke redne natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
17 Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec faclttvtdmlfc tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jedaete".
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine,
Prva In ne|starejša domača tvrdka
F.
Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago IU.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zristonj.
igm^asn/) k. s. k. jbd1
(Iz "Slovenskega Sveta".)
Vsled pomanjkanja mleka.
. Slovenec, 14. maja: "V Ljubljani se je obesila žena davčnega uradnika Viktor Biacbofa z otrokom šestih mesecev. Za moža je pustila pismo, v katerem ga ob ve -šča, da gre v smrt skufpno z otrokom, ker ga ne more dojiti."
Padanje poroda v Ljubljani.
Slovenski Narod je objavil 12. maja statistiko, iz katere je razvidno, da se je rodilo leta 1910 v Ljubljani 1063 otrok ali 25:5 na tisoč, leta 1916. pa samo 993 otrok, ali 19:1 na tisoč.
Strašno pomanjkanje mesa v Ljubljani.
Pod tem nasltvom pišeta Slovenski Narod in Slovenec 5. maja:
"V zadnjem času vlada dan za dnem večje pomanjkanje mesa. brezštevilne porodnice sploh ne morejo priti do mesa. Več tednov so že brez njega. Velika večina Ljubljančanov je meso samo enkrat na teden. Ljubljani ni bilo treba po minimalni odredbi (18 dekagramov na osebo) dnevno 9000 kilogramov — dobiva pa na pet dni 12,500 kiloigramov.
Govori se, da bo morala poslati Kranjska več sto glav živine v Trst. Zdi se, da se bo dogodilo z mesom isto letos," kar se je dogodilo lani s krompirjem.
Trst jo dobil 80 vagonov krompirja, Ljubljano pa so neprestano tolažili, da bo tudi za njo nekaj ostalo, dokler niso konečno nanjo popolnoma pozabili.
Po kromjpirju in mleku, katero odhaja v južna mesita, se bomo morali konečno jokati tudi za mesom. Od samih solz pa tudi Ljubljančani ne morejo vzdržati."
Odmerki moke in kruha znižani.
(Obzor, 5. maja.) "Kakor smo izvedeli, bo v kratkem času izšla vladna nared'ba, po kateri se bodo znižali dnevni odmerki kruha •in moke v vseh hrvatskih mestih. l*o tej naredlbi bo znašal dnevni odmerek moke na osebo eno pe-tinko kilograma, ali šest kilogramov na mesec. To znižanje dnevnega odmerka je v zveei s tem, ker se pričakuje letos zakasnitev žetve za kakih 30 dni j."
Deljenje svinjske masti.
(Hrvatski Dnevnik, 4. maja.) "Ker je nabava svinjske mftsti v zadnjem času popolnoma prenehala in je mesto navezano na lastno pridobivanje masti, bodo d«.bile posamezne osebe na izkaznice za "mast za dol>o šitirih tednov po 25 dekagramov masti (četrt kilograma.)
Osvobodeni narodni poslanci.
(Die Drau, 5. maja.) "Kakor javljajo z Dunaja, sta bila internirana, oziroma konfinirana narodna hrvatska poslanca iz Dalmacije, dr. Ante Tresiič-Pavičič in dr. Milko Cingrija spuščena na svobodo z ozirom na skorajšnje zasedanje avstrijskega parlamenta."
Primorske žene na delu v Sremu.
(Novosti, 5. maja.) "Primorske Xovine" pišejo: Kakor nam. poročajo iz Grižana, bo odšlo iz občine Grižane-Belgrad par sto žen in deklet na Peja-čevičevo farmo v Humi. Možje teh žen in deklet so v Ameriki ali na fronti; doma vlada pomanjkanje, in vsled tega morajo delati tudi ženske, da morejo prehraniti sebe in svojce doma. Iz tega je najbolj razvidno, kakšna beda vlada v naših krajih."
"Amerikanci."
(Slovenski Narod, 5. maja.) — "V čudnem položaju se nahajajo mnogi Primorci — piše puljski Hrvatski List — ki so dalj časa živeli v Ameriki m ki so dobili tam državljanstvo, ki pa so s staro domovino vezani s srcem, po pokoljenju in z imetjem. Takih "Amerikancev" je v Primorju zelo veliko. Po nekaterih vaseh so imeli tudi neprilike, ker so jim nekatere občine- kot tujim državljanom odrekle hrano."
"Hrvatski Amerikanci."
(Novine, 8. maja.) 14Včeraj je potovalo skozi Zagrelb.pod pokroviteljstvom španskega reškega konzula 30 naših primorskih Amerikancev na potu v Ameriko. To so predvsem naši rojaki, ki so bili dalj časa v Ameriki in sprejeli ameriško državljanstvo, in ki so 9e zopet vrnili v domovino.
Slovenski jezik v Trstu.
(Hrvatski Dnevnik, 4. maja.) "Kaj se more celo danes vse še dogoditi v Trstu, nam pripoveduje Edino«t. Tam je prišla neka? deklica v mestno • aprovizacijo z listkom papirja v roki s sloven -skim napisom; mestni uradnik jo je osomo italijanski nanrulil: "Ničesar ne ramrmem, ker so te besede napisane v angleščini."
Policija na Reki.
(Hrvatski Dnevnik; 4. maja.)— "Reška policija je prešla 1. maja v državne roke tgr je mestna policija prenehaja obstojati; nekateri posli, katere je upravljala dosedaj. mestna policija, so ostali tudi še nadalje pod komtpetenco magistrata kot upravne oblasti prve instance."
Mittel-Europa in Slovenci.
' Tržaška Rdinost se bavi v svojih izdajah od 16. in 18. maja s pozivom društva "Arhiv za nemško politiko in kulturo" v Dra&-danih, katero poživlja vse osebe brez razlike vere in poHitike, da podpišejo njegove želje "za mir med narodi v Evropi na podlagi pravice in svobode, da se pa ob-jednem obvaruje nemška narodna osebnost in kultura pred znanimi nevarnostmi." To izjavo hoče predložiti nemSkenvu, avstrijskemu in ogrskemu in hrvatskemu parlamentu. Edinost pristavlja temu: "Razumljivo je, da hočejo Nemci varovati svojo kulturo; ker pa zahtevajo mir med evropskimi narodi z enostranskim po-vdarjanjeftn nemških interesov, vidimo v tem razlog, da se odločno izjavimo proti temu. • Silijo nas, da odkrito povemo, da smo tudi mi dolžni varovati svojo narodno nenemsko individual nosit, svojo kulturo, svoje interese, svoj naeionalni interes pred "poznanimi nevarnostmi". — Naj se nekoliko pozabavamo s tolmačenjem te akcije. Zaključenje vojne, tako pravijo, mora prinesti naro -dom novo pravično razdelitev — svobodo morja. Ne oporekamo, da to ni potrebno, ali povdarja-nje potrebe nove razdelitve po -meni, da prejšnja ni bila do"bra. Kar se tiče svobode morja, je treba posebno ipovdariti, da mora biti zajamčena v vseh slučajih in o-sigurana na vseh straneh.
Proglašenje pravičnosti, kot podlaga vseh držav, je treba prenesti kot princip tudi v politiko — pravijo dalje. Zelo lepo, toda kaj pomaga, ako se.tako ne postopa. Morda bi ne bilo brezko-ristno ,ako bi se oni vprašali: koliko je tuidi Nemčija sama kriva, da gotovi nemški radikalizem ničesar bolj srdito ne odbija od sebe, kakor pravičnost in svobodo.
Iz poziva za ureditev Srednje Evrope smo videli, da je vse le preveč enostransko zamišljeno, o-ziraje se samo na nemško-nacio-nalno in državno korist. Kakor da bi nenemški narodi ne videli ©minentno nevarnost za svojo narodnost, in vsled tega tudi za svojo eksistenco."
ntwtaftr splofiia suša t gflruženftr
državah, bi postalo približno dva milijona ljudi brez dela.
Mesto Chicago bi bilo pri teni še posebej prizadeto. V tem me* stu je 50 milijonov dolarjev naloženih v pivovaraki industriji; ves ta denar bi bil vsled prohibicije uničen. V Chicagu je 7045 gostiln, v katerih je naloženega okrog 15 milijonov dolarjev kapitala.
Mesto Chicago je plačalo lansko leto zvezni vladi $10,000,000 davka od opojnih pijač; za mestno blagajno je pa še ostalo 7 milijonov dolarjev dohodkov (davkov) od gostiln. Pri tem še ni vpo-štet velik davek na zemljišča, kjer stoje številne, chikaške gostilne. f
8—18. julim 1917.
-C
NEKAJ 0 MAČKAH.
Kaj mislite, toliko mišjih strahov ali mačk inoUmo v Združenih državah? Nek statistik je po skr-brnem študiranju izračunal, -da jih je tu okrog 50 milijonov, tako da pride na vsaki 2 osebi ena mačka, ali maček. Zadnji čas so razne oblasti napovedale brezobziren boj mačkam in sicer iz higi-jeničnih ali zdravstvenih ozirov, ker so zdravniki dognali, da so mačke zelo nevarne prenaševalke nalezljivih bolezni. Pole<g tega so tudi mačke hude sovražnice ptičev.
V lios^onu, Mass. so že uvedli $M2 davka'na vsako mačko; tako mislijo napovedati tudi boj mačkam v državi New York. Skoro po vseh večjih mestih se nahajajo posebne družbe, katerih namen je uigonabljati mačke, deloma s plinom ali elektriko. V New Yor-ku se na ta način pokonča sleherno leto 300,000 mačk, v Bostonu 40,000, v Philadelphiji od 60,-000 do 80,0(H). in pri vsem tem se še ne more ugonobiti mačjega zaroda, ker se tako številno množijo. Mfačka zvrže običajno po 9 mladičev in to celo po 2 krat na leto.
naznanilo in zahvala.
-1—
. s potrtim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je po št i "i tedne trajajoči bolezni na želodčnem kamenu, dne 28. junija umrla Ijybljena žena Jožefa Simončič, roj. Kinkoff. » Zapustila mi je sedem nedoraslih otrok v starosti od enega do 14. leta; poleg nas zapušča tukaj v Ameriki v Brooklynu, N. Y. in Clevelandu, O. štiri brate in več sorodnikov, v stari domovini na sta riše in eno sestro.
Pokojniea je bila rojena v vasi ftufna, fara Stari log; ^ Ameriki je bivala 16 let ter je morala v starosti 34 let zapustiti za vedno ta svet. Rajnka je bila skrbna, marljiva žena in .dobra katoliška mati; njena izguba nas je trpko zadela; naj nam ljubi Bog pomaga v naši hudi nesreči; pokojnico priporočam v molitev in blag spomin.
Dolžnost me veže, da se tem potom toplo zahvalim društvu sv. Ane štev 123 K. S. K. J.; v prvi vrsti predsednici in tajnici in vsem Članicam, ki ho tako lepo skrbele za pokojno ter jej kupile krasen venec v zadnji pozdrav in jo spremile k večnemu počitku, nadalje se zahvaljujem društvu sv. Barbare štev. 23 K. S. K. J., Postaji štev. 19 sv. Barbare; društvu "Edinost" štev. 13 S. N. P. J. in društvu "Dobri Bratje" št. 38 S. D. P. Z., ki so se korporativ-no vdeležili pogreba. .Zahvalim ,»o slovenskim ženam za darovani lepi venec, posebno Jožefi Marin in Mariji Androjna; toplo zahvalo izrekam rojaku Jos. Hočevar, Domnu Bradič in njegovi soprogi,
niH so se tudi plačevati predpisano šolnino. Vladi torej ni drugega reostajalo, kakor da je za nedo-en čas zaprla vrata teh sol.
Uvoz zlata. Znana bančna veletvrdka J. P. MJorgan & Co. v New Yorku je dobila dne 21. junija t. 1. iz Kanade zopet za $4,500,000 zlata v kosih; s to svoto je znašal uvoz zlata za mesec junij 1917 $48,000,000. Od 1. januarja t. 1. do 21. junija se je uvozilo v Zdniž. države za $443,-500,000 zlata.
FARMA NA PRODAJ.
CENJ. ČLANI IN ČLANICE TER OrrATSLH! Kupujte pri
tvrdkah in podpirajte trgovce, Id oglašujejo v naiem listu 1
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
v Chicagu, III. Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St.,	Chicago.
Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim!
Mačka raznaša kali bolezni v|tep sploh wem> ki so mi na ^^ svoji koži med dlako. Posebno so aH	uaC,in poinagali in na
nevarne pocestne mačke, ki išče- strani stali y n.ijbridkej»ih urah jo hrane po noči po raznih zakot- moje?a življenja, nih dvoriščih, med odpadki, ozi-	Frank Simončič,
roma smetmi. Mačke bi ne smel	žalujoči soprog in otroci,
kak otrok nikdar gladiti in boža- Bridgeport, O., dne 12. julija 1917. ti, ker se ne ve, če je žival zdra-1
va ali ne. Dosti nevarnih bolezni i^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ nalezejo otroci pri pest o van ju in | Stavka na univerzi v Varšavi, igranju z mačkami.	1'j Kakor poročajo berlinski listi.
Priliznjena mačka je bila po- jp <jai nedavno nemški generalni znana in udomačena že pri starih guverner von Besseler zapreti u-Bgipcanih, kakih 1300 let pred uiverzo in politehniko v Varšavi, Kr. rojstvom. Egipčani so neko ker so vsi dijaki zasfavkali. * vrsto mačke naravnost obožava- Dijaki omenjenih višjih šol so li. Od tedaj se je ta žival ndoma- večinoma poljske narodnosti; ker čila po vseli svetovnih delih. V (i novimi naredbami in novimi srednjem veku je praznoverno j nenfškimi profesorji niso bili za-ljudstvo pripisovalo mačkam ne- dovoljni, so vsi, od prvega do ko peklensko moč; črne mačke se zadnjega izostali od pouka; bra-je tedaj upodabljalo in slikalo namesto hudobnega duha; osobitn pri čarovnicah so igrale tedaj mačke svojo posebno vlogo.
Ta farma ki se nahaja v Burlington, -N. Y. (Otsego County) obsega 224 akrov obdelane zemlje in zasejane z deteljo, travo Ječmenom, ovsom, koruzo, ajdo in krompirjem in sadja je dosti: dalje farmarskega orodja, posoda ..a cukar in srp delat, hosta je prve vrste, v tej hosti je tudi več klaf-ter drv že posekanih za prodat, kar se prav lahko v denar spravi. Tukaj je dosti poslopja, dalje je 27 glav živine, en par konj, 80 ko-košij strih in 70 malih; vse to se proda za 6000 dolarjev. Lastnik te farme sem jaz podpisani.
Kdor se zanima za to stvar, ali da bi rad to posestvo kupil, naj pride sam semkaj pogledat; v tem slučaju naj mi naznani dan pri-! hoda, da ga bom na postaji Ilart-j wic.k, N. Y. pričakoval. Tukai v j državi New York je najlepša le-, ga in kraj za farme in je veliko j mest blizu in cerkva; šolo imamo j ravno na farmi, tudi mlekarna Vj prav blizu. To farmo prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Kdor se za-j nima zanjo, naj mi piše v slovenskem, ali angleškem jeziku.
Louis Skubitz, box 21 B"rlington, N. Y.
(Adv. No 28—29.)
t.
TEL.: CANAL «»7.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKI
ML E KAR Nf A
F. GRILL'S DAIRY
i6iS W. 2 2nd Si.. Chicago. HI.
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo,
(Butter) oglasite ▼ moji mlekarni.
Ja zprodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega | zdravstvenega urada (Health Depart -i ment) predno gre iz mlekarne; torej ! farantiram ali jamčim, da je naravno. 1 Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom rejencem.
Mleko rozvažam po hišah točno vsak ! da no pravem časti.
Za obilna naroČila se toplo priporočam :
niAAJe cmt.
•lorMako-brratski ml«k«
MARIJA SLUGA
1828 W. 22nd SI. Ckieaf«, III.
T*)*phon* Canal 4739
izkušena in r. državnim dovoljenjem potrjena 4
BABICA
s« uljudno priporoma slovenskim in hrvaikim tenant in OKmkim Slo-venkam.
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
PkytMaft-S arises Vrhovni xdravnik
...
K. S. K. J. (
900 N. Chicago St. Corner CUy St.,
JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. eerkve.
Uradu« ore: 10—11; t—4; 7—«. Ckissfe telsfea: 4l9fl Dost lift L.
SVOJI K SVOJIM!
Rojaki Slovenci iz Chicaga in bližnje okoliee! Kadar rabite avtomobil pri raznih prilikah, na pr.: pri porokah, krstih, pogrebih i. t. d., obrnite se na podpisanega, ki vas bo točno in zadovoljno postregel.
Jaz stanujem sedaj v sredini naše slovenske naselbine, na: 2107 Coulter St., (med So. Hoyne Ave. in So. Leavltt St.)
Pokličite me po telefonu, bo • diši po dnevu, ali ponoči: Canal 5889.
Z velespoštovanjem ANDREJ GLAVAČ, 2107 Coulter St., Chicago, IU.
Razne stvari
PIVOVABJI V STRAHU.
Edward Lancteberg, predsednik U. S. Brewing Co. in ravnatelj Zveze ameriških pivovarjev, se je te dni napram časnikarskemu poročevalcu nekega chikaške-ga dnevnika izrazil, kako bi uvedba sploisne prohibicije v ekonomičnem oziru zadela tudi naše mesto Chicago.
Pivovarji so za to, da se naj tprepove kuhanje ali izdelovanje v obče škodljive "viške"; pri tem pa sodijo, da Američanom uživanje piVa nič ne škoduje.
Pri tem je treba pomisliti, da bi vlada Združenih držav v slučaju Uvedbe splošne suše izgubila skoro tretjino na svojih dohodkih, ali davkih ; pri tem bi imele izgubo na davkih tudi posamezne države in mesta. Vlada dobiva samo od koncesij do $110,000,000 letnih dohodkov.
'Skupni kapital ali glavnica naložena v pivovarski industriji v Združenih državah znaša dandanes okrog 2&2 milijonov dolarjev; skupni letni izdatki za nakup blaga, pri transportaciji in za plače uslužbencem »e pa* računa na sedem sto milijonov dolarjev. Ce bi
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnitn srcem naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem, da nam je nemila smrt dne 7. julija ugrabila dragoljubljenega soproga, ozir očeta1 g.
John Komotar
v najlepši dobi 29 let. Pokojnik je bil rojen v vasi Stojnik, fara Stranje v kamniškem okraju na Kranjskem in je živel v Ameriki 11 let. — Pogreb se je vršil dne 8. julija.
Pri tej priliki izrekam iskreno zahvalo vsem, ki so nas tolažili in so obiskovali pokojnika v bolnišnici. Hvala tudi vsem onim, ki so v znak sožalja položili sveže cvetke na grob pokojnega. Posebno lepo se zahvaljujem tudi društvu sv. €ir. in Met. štev. 135 K. S.' K. J. h kateremu je pokojnik spadal — za obilno udeležbo pri pogrebu, tako tudi društva sv. Jožefa J. S. K. J. in društvu "Sparta" S. .N. P. J. Sploh hvala vsem številnim /Udeležnecem pri pogrebu kot tudi č. g. Bilbanu za ganljiv govor v cerkvi sv. Jožefa.
Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! Naj v miru počiva!
Žalujoči ostali:
Marija Komotar ,roi. Petrič u-dova, Marija, John, Terezija, Ber-nardka in Ernest, otroci; Josip in Frank Komotar, brata.
Gilbert, Minn, dne 9. jul. 1917.
Za časa neznosne draginje
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša po-
moč". _ Zaprtje, glavobol, izguba teka, aplošua slabost, vsi taki znaki »o
opomini, da si poiščete uspežno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TRINERJEV AMERIŠKI ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA.
V LEKARNAH
CENA $1.90
ie pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi r.ovrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
Trinerjev obliž
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za	revmati-
zem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbo, razpokline, oteketf in	ohrome
vrat itd zelo krepčilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za	utrujene noge po dolgi boji. Cena 25 in 50c, v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trinerjev olajšatelj kašlja
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho,
itd Cena ista kot za obliž.	• .... ,
Trinerieva zdravila so dofbila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnjo nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
Jos. Trlrter
Izdelovalec
1333-39 S. ASHLAND AVENUE
iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
CHICAGO, ILLINOIS g
umi!
4853235353532348235323535323532348234823532348234848535348534823482353485323484853235353535323235323
482348484848485348484823485348234823533153484853535323234823900148482348234823232323535323534848484823535348535323
PREDGOVOR.
Pisatelj te poveati, Robert Louis ►Stevenson, je Ml rojen 1. 1850. v Edinburgu na Škotskem. Po daljšem šolanju je 1. 1676. postal doktor prava, pa si s tem nikdar ni služil kruha, ker se je rajši popolnoma posvetil pisateljevanju. Narava ga je obdarovala z velikimi talenti, katere ai je se spopolnil z neumornim učenjem. Zaradi svojega rahlega zdravja je mnogo potoval, da se okrepi. Bival je več let tudi v Ameriki, kjer se je l 1880. oženil. Zadnja leta svojega življenja je prebil ua otoku Samoa v južnem Pacifiškem morju, kjer je leta 1894 umrl za sušico.
Dasi se je moral Stevenson spočetka često boriti z velikimi težko-čami, vendar je vedno pridno, pot/umno in veselo delal ter nam kljub svojemu, primeroma kratkemu življenju (umrl je le 44 let star) zapustil spise trajne vrednosti. Snrva je pisal večinoma "essaye" in pesmi, potem pa se je lotil povestij, ter je pri tem postal najslavnejši zastopnik tako-zve moderne romantike. Sreča mu je postala naklonjena šele, ko je 1. 1883. izdal "Treasure Island ', eno svojih rtajlepših povesti. Tri leta pozneje je spisal svojo najbolj slovečo povest, 4'Doctor Jekyll and Mister Hyde". Poleg teh je pa prišlo izpod njegovega peresa še mnogo drugih važnih del. Izmed njih naj omenimo le znano brošnrico, "Father Damien, an Open Letter", o kateri celo prote-stantje pravijo, da nima para, ter je ena najkrasnejših apologij v angleščini; izšla je 1. 1890 in brani katoliškega misionarja, č. g. Dani iena, ki je deloval in umrl med gobavci na Havajskih otokih — če tudi njen pisatelj ni bil nikdar
je bilo po godu, svetilo mu je h očesa nekaj vzvišeno človeškega, nekaj, ki mu nikoli ni zašlo na je-,zik, ki mu je pa molče govorilo z obraza ne le ob teh prilikah, ampak še pogostejše in glasnejše v dejanjih ^njegovega življenja. Bil je strog sam s seboj; pil je brinovec, kadar je bil sam, da bi si mr-tvičil slast do vina; in dasi se je zabaval v gledališču, ni že dvajset let .prestopil njegovega praga. Z drugimi pa je imel hvalevredno potrpljenje, čudeč se včasih sko-ro z zavistjo visokemu pritisku duhov, zamotanih v svoje hudobije, in v vsaki skrajnosrti pripravljen rajši pomagati kot pa obsojati. "Nagibam se h Kajnovi kri-voveri", je rad r?kcl hudomušno, "ter puščam svojemu sobratu, da se po svoji lastni volji pogubi." Pri tej vlogi se mu je često pripetilo, da je bil zadnji poštenizna-nec in zadnji dobri vpliv v življenju propadapočih ljudij. In dokler so le-ti dohajali v njegove sobe, jim v svojem obnašanju ni ipokazal nikdar niti sence izpre-membe.
Brezdvomno je bila ta umetnost Uttersonu lahka; kajti mož je bil tiha duša celo, kadar je bil najboljše razpoložen, in videti je bilo, da je celo svoja prijateljstva sklepal na podobni splošni dobrohotnosti. Znak skromnega čl9?eka je sprejeti svoj prijateljski krog tak. kakor mu je sestavil in ponudil J ™e je slučaj; in ^to je bila pravnikova navada. Njegovim prijateljem so
pritrdi, dostavi v mislih z neko bo."
'■Rest" pravi g. Utterson z malce izpremenjenim glasom. "S kakšno pa T"
"Bilo je takole", odvrne gospod Enfield. "Nekega črnega zimskega jutra okoli treh sem stopal domov od nekod na koncu sveta. Pot me je vodila skozi mesta, kjer doslovno ničesar ni bilo videti razun svetilk. Cesta za cesto in vsi ljudje'v spanju— cesta za cesto, vse razsvetljeno, kakor za kako procesijo in vse prazne kot kaka cerkev. (Protestantske cerkve so namreč navadno skoro prazne ob nedeljah), dokler nisem naposled prišel v tisto duševno spanje, ko človek siuša in sluša ter zahrepeni, da bi srečal vsaj kakega redarja. Naenkrat pa ugledam Tlvoje oseb: ena je mal možiček, ki jo naglih korakov briše proti vzhodu, druga pa deklica, morda osmih ali desetih let, ki teče, kar more, doli po cesti, križajoči ulico, po kateri jo maha možiček. Na voglu se pa dovolj naravno zaletita drug v drugega; tu pa pride strašni del povesti: možak namreč iladnokrvno pomandra otrokovo telo' ter ga pusti jokajočega na tlaku. Stvar se sliši ničevo, ali videti pa jo je bilo peklensko. Ni bilo podobno človeku; izgledalo je kakor kaka prokleta pošast. Strašno sem zarjul, stekel, pograbil dedca za vratnik ter ga privedel nazaj h kričečem otroku, okrog katerega je bila že precejšnja kopica ljudij. Wil je popolnoma hladen ter se ni prav nič upiral, ali pogledal pa me je tako grdo, da mrzli pot curkoma polil. Ljudje, ki so bili prišli vun, so bili dekličina lastna rodbina in v prav kratkem času se nam je
ne hodi v klet ter prihaja s čekom drugega človeka, za *koro ato funtov. Ali on je bil čisto miren in zbadljiv. 4'Le umirite
nadaljuje pravnik, *pa je ena točka, ki*bi Jo rad vprašal s Rad bi
te vpra&al za ime tistega človeka,
—..... ki je otroka pohodil."
, je rekel; "ostal bom pri vas,; "No!" pravi Enfield, "ne vem da bodo banke odprte in vam sam kaj bi to škodovalo. Bil je človek
Unianj.l > > AJJfl-	V	_ ...
ček izmenjal." Odfili smo torej vsi : doktor, otrokov oče in naš prijatelj ter jaz in smo ostali del
po imenu Hyde."
— Trinerjev Liniment naj bi ae vedno jemalo pri otiskih, otekli, nah, revmatizmu, živčnV bolezni itd. Mr. Jot*. Uhan je nam pisal letos dne 1. julija iz Mu&keeoi Hights, Mich, sledeče pismo: *Jji sem imel hrbet zatekel, da nisem
■Hm", pravi Utterson. "Kako»mogel premikati rok; ko sem že
pa izgleda?
i poskusil vsa druga zdravila, se.u
noči prebili v mojem stanovanju;; "Ni ga lahlco popisati. Nekaj je kupil še Trinerjev Liniment. (\ r.
prihodnji dam, ko smo pozajtrko- i napak z njegovo zunajnost jo; ne-13 dni mi je že malo odleglo, vali. Dft smo ili eVimoi ., 1___1___ : ____» ___:___I __i •_____—.
katoličan! Zakaj ga naši odpadni-1 tudi vez, ki ga je.družila z gospo-
se prištevali njegovi krvni sorodniki in tisti, katere je najdalje po- pridružil tudi zdravnik, po katere-znal; njegova znanja so bila sa-j ga je bila deklica poslana. Otro-morasla kakor llraljan. ter niso ku se na srečo ni nič posebno hu-zahtevala nikake dinševne^sorod- dega pripetilo — bil je po zdravnikovih besedah le nekoliko pre-brrzdvomno strašen; in s tem bi si človek milil, da je bila zadeva pri ' raju.
nos t i v predmetu. Taka je bila
ki ne posnemajo t
V .
pravi genij. Kdor čita njegove po vesti, mora občudovati zlasti dve stvari: prvič, njegov prekrasni
sicer vsled neke ne. Moj znanec
dom Rihardom Enfield, svojim j Toda lii bila, in
pripovedovanju je Stevenson 'daljnim sorodnikom, po mestu do-j čudne okolnosti
_ibroznanim možem. Bilo je namreč; (ki je otroka .podrl), se nn je za-mnogini zagonetka, kaj ta dva gnusil na prvi pogled. Tako se je moreta videti drug v drugem, ali i tudi otrokovi rodbini, kar je bilo
log, ki je prav svoje posebne lkai kupnega moreta najti. Od ti- seveda cisto naravno Ali kar nje vr>ie in kakor nalašč ustvarjen za!"tih> ki ^ srečavali na njunih je presenetilo, je bil doktor. On Jf -nov, katero opisuje; drugič pa 1 nedeljskih sprehodih, se je poro-1bil navadni suhoparni lekar, no-vsebino samo, ki je tako moj-1 da »n«U ničesar, izgleda- j bene posebne starosti m barve,
strsko zasnovana in obdelana tako čarobno, da skoraj ni mogoče knjige odložiti, ddkler je človek ne prebere.
Te dve lastnosti ima tudi pričujoča poVent, kateri je Stevenson dal naslov: "The Strange Case of Doctor Jekyll and Mister Hyde." Mi jo pa hočemo kar enostavno imenovati "Doktor Jekyll in go-fipod Hyde", ker se jo navadno pod tem naslovom citira in tudi vsebini odgovarja. Zagledala je prvič beli dan 1. 1886. ter je najslavnejša izmed vseh Stevensono-vih povesti. Od tistega časa je doživela zelo mnogo izdaj, ter je bila tudi dramatizirana. Je pa nekaka etiška prilika, ki v obliki povesti predstavlja neprestani boj med dobrim in slabim v človeški naravi. Ta boj nam tu Stevenson popisuje tako genialno, da sta Jekyll 1 in Hvde že križem sveta prišla v pregovor.
Povest je bila prestavljena že v skoraj vse evropejske jezike, a v slovenšč pa še nikoli. Tu jo torej prvič podajamo našim rojakom v slovenskem prevodu. Da bo zanimala vse, ni nikakega dvoma, kajti prepričani smo, da kdor prečita prvo poglavje, jo bo čital do konca.
Kar se pa našega prevoda tiče, pa moramo priznati, da povesti ni bilo lahko prestavljati. To pa osobito ne , zaradi posebne frazeolo-gije, ki jo Stevenson rabi. A ker smo pa baš to hoteli kolikor mogoče ohraniti, zato smo prevajali kar mogoče doslovno. Iz tega se bo tudi dalo razložiti, ako se sem-tertje morda najde kako mesto, ki se ne glasi dovolj elastično v slovenščini, dasi upamo, da takih mest ni mnogo. Sicer pa želimo cenjenim čjtatljem in čitateljicam obilo zabave pri čitanju te krasne povesti.
Pravaja&elj.
I.
P0VX8T O VRATIH.
Pravnik Utterson je bil mož nagubanega obraza, ki ga nikdar ni smehljaj razjasnil; mrzel, pičel in v zadregi v razgovoru, redkobeseden, suh, mršav in otožen, a vendar nekako ljubezniv. Ob prijateljskih sestankih in kadar mu
ta nenavadno glupo ter pozdrav- znatnim edinburškim naglasom ljata pojav kakega prijatelja z o- in približno tako rahločuten kot čividnim olajšanjem. Kljub temu kaka duda. Ali bil pa je kakor pa sta polagala največjo važnost nu drugi. Vsakokrat namreč, kana te izlete, jih prištevala med dar se je ozrl na mojega ujetnika, glavne bisere vsakega tedna in se sem videl, da se je tudi njemu kar
ne le ogibala zabavnih prilik, ampak zanemarjala celo'svoje sta-, novske dolžnosti, samo da bi izlete uživala nepretrgano.
Na enem teh izletov pa se je pri-
zagabil in da je kar obledel od hrepenenja, da bi ga ubil. Vedel sem ravno tako dobro, kaj mu je na mislih, kakor je vedel oh, kaj je meni; a ker pa je bil uboj izvun
merilo, da ju je pot pripeljala po j vprašanja* smo pa storili prvo neki stranski ulici v trgovskem j najboljše Rekli smo človečetu, da
delu mesta Londona. Ulica je bila majtona in, rekel bi, mirna, a ob delavnikih pa je bila polna živa
moremo in hočemo iz tega napraviti tak škandal, da bo osmradil njegovo ime od enega konca Lon-
se odločili, da jih izgubi. Med tem ko smo ga obdelavali in mekastili, smo pa ves čas odganjali ženske od njega, kakor smo najbolj ino-
hnega prometa. Prebivalci so blli:dt>na do drugega. Ako ima kaj navidez vsi v blagostanju, a so vsi j prijateljev ali kaj ugleda — smo strastno hrepeneli po še blažjem stanju ter koketno izpostavljali ostanek svojih dobičkov, tako da so prodajalnična pročelja ob oiii ulici izgledala vabljivo, kakor vr-|gl»» kajti te so bile hude lwt har-ste smehljajočih se branjevk. Ce-.PU*- Jaz nisem še nikdar videl lo v nedeljo, ko je ulica zastrla j kroga tako sovražnih obratov; svoje bolj cvetoče čare, ter bila tam v sredi pa je stal oni človek primeroma prazna, razlikovala se z nekako črno, porogljivo hladno-je sijano od svoje umazane sosed-1 stjo — tudi prestrašen, to seru !a-ščine kakor ogenj v gozdu, ter je hko videl — ali ravnodušen res s svojimi sveže barvanimi oknica-[.kakor kak satan. "Ako izvolite mi, lepo izlikanimi splošno snažnostjo
talblicami in;to nezgodo pretiravati", je dejal, ter. znameni-1"jaz seveda ije morem pomagati, tim lepotičjem, mahoma, ustavila! Ali kdor kaj da na mojo čast, se in zadovoljila šetalčevo oko.	pa prepiru vsak rad ogne", je rf-
Dvoje vrat od vogla na levo kel. "Povejte koliko zahtevate?" proti vzhodu je vrsto pretrgal Pritisnili smo ga torej za sto fun-vhod na neko dvorišče in baš na j tov (sterlingov) (t. j. 2.177 kron dotičnem mestu je neko poslopje ali 444 dolarjev) za otrokovo poredno nagibalo svoje pročelje j družino; temu bi se bil očividno naprej na ulico. Bilo je enonad- rad uprl; toda naša družba se mu stropno; imelo ni nobenega okna,je zdela tako razjarjena, da se je in sploh ničesar ne razun enih vrat v pritličju in slepe, očmele stene v nadstropju in vsepovsodi je nosilo znake dolge in umazane zanikrnosti. Vrata, ki niso bila opremljena niti z zvoncem niti s trkalcem, so bila razkopana in zamazana. Potepuhi so pohajali ter si prižigali žveplenke ob steni in vratih; na stopnicah so se igrali o-troci s svojo ropotijo; na okraj kih je šolarček poskušal,svoj nož; in tekom skoro celega rodu se nikdo ni pokazal, da bi odgnal te nepoklicane obiskovalce ali popravil njihovo pustošenje.
Enfield in pravnik sta bila na nasprotni strani stranske ulice ;ali ko prideta vštric vhoda, vzdigne *>rvi palico ter pokaže čez ulico. "Ali si kedaj opazil ona-le vra-
vali, pa smo šli skupaj v banko. Jaz sem sam oddal ček ter dejal, da sem prepričan, da je ponarejen. Toda nikakor ne. Ček je bil pristen."
"Pojdi — pojdi!" pravi Utterson.
"Vidim, da tudi ti misliš kot jaz," pravi Enfield." Da preklicana storija je to, kajti moj mož je bil človek, s katerim bi nihče ne maral imeti opraViti — res zavržen človek in oseba, ki je podpisala ček, je pravi cvet poštenosti, slavna tudi,— in kar je še hujše— ena izmed tistih tvojih kolegov, & kakor pravijo, da dobro obstoje. Izeiltoa, mislim; pošten človek plaeujoč po teh lopovih za kako svojo mladostno lahkomiselnost, fesiljevalnica zovem vsled tega oni kraj s tistimi vrati. Dasi niti to, veš, še nikakor vsega ne razloži," pristavi ter se pri teh besedah zamisli.
Iz teh misli pa ga predrami Utterson, ko ga nenadoma« vpraša:
"Pa ne veš, če pisec čeka tam živi?"
"Lep kraj, ni re&?" odvrne Enfield. "Toda slučajno sem opazil njegov naslov: živi na enem izmed mestnih trgov."
"Pa nisi nikdar ničesar pozve-doval o onem — mestu s tistimi vrati?" pravi Utterson.
"Ne, gospod; stvar je kočljiva," glasi se odgovor. "Jaz namreč silno nerad stavim vprašanja; je preveč podobno sodnemu dnevu. Sjprožiš eno vprašai>je, in- z njim bo kakor s kakim kamenom. Mirno sediš na vrhu griča, kamen pa Odhiti in sproži druge, in takoj je kak lep star ptič (zadnji, ki bi se ga človek domislil) udarjen na glavo v svojem listnem vrtu, in družina si mora izpremeniti ime. Ne, gospod, moje pravilo je: Čim bolj je stvar podobna čudni cesti, tem manj izprašujem."
"Prav dobro pravilo," pravi pravnik.
"Toda študiral sem pa kraj sam zase," nadaljuje gospod Enfield. 'Hiši skoro ni podoben. Vrat drugih nima, in nikdo ne hodi notri ali vun, kot po dolgih presledkih tisti gospod mojega dogodka. 1-ma pa tri okna v prvem nadstropju, zroča na dvorišče; spodaj nobenih; okna so vedno zaprta, pa so snažlpa. In dalje ima dimnik, ki se navadno kadi; torej mora kdo živeti tam. Vendar pa to ni tako gotovo; kajti poslopja so okrog dvorišča tako stisnjena, da je težko reči, kje se eno neha in drugo za/ene.''
Dvojica zopet nekaj časa molče stopa dalje; potem pa pravi gospod Utterson: "Enfield, tisto tvoje pravilo je dobro."
"Da. jaz mislim, da je", pravi Enfield. — "Toda vkljuib vsemu temu,"
kaj nevšečnaga, nekaj naravnost teden dni sem pa popolnoma okre-
ostudnega. Nikdar še nisem videl človeka, ki bi ga bil tako mrzil, in vendar skoro 'ne vem, zakaj. Mora biti nekje pohabljen; glavni utisek, ki ga napravi, je poha-bljenost, dasi ibi ti je natančneje ne mogel označiti. Možak izgleda nenavadno in vendar mi res nika-| kor ni mogoče povedati, kaj jej narobe. Ne, gospod, ne moreni priti do nikakega zaključka,' ne morem ga popisati. In to ni vsled, slabega spomina, kajti povem ti,, da ga dobro vidim še ta trenutek".
Utterson zopet nekaj časa tiho koraka in očividno globoko razmišljajoč.
"Si gotov, da je rabil ključ?" ga naposled vpraša.
"Dragi moj gospod ..." začne Enfield presenečen.
"Da, vem," pravi Utterson, "vem, da se mora čudno zdeti. Resnica pa je, da, če te ne vprašani za ime drmge stranke, je zato, ker ga že vem. Vidiš, Rihard, tvoja povest se je prijela. Ako v kaki točki nisi bil natančen, h.i boljše, da jo popraviš."
"Mislim, da bi me bil lahko posvaril," odvrne oni nekoliko če-i memo. "Bil pa sem zelo natančen, j kakor ti praviš
val." — Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60r. Jos. Tri-ner, izdelujoči kemist, 1333—VW) So. Ashland Ave, Chicago, 111.
(Advertis.)
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ST. SO. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA.
0
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjtko Slovenskem Domu, 67 in Butler St.,
Pittsburgh, Pa.
Uradniki *a leto 1917:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. J I. tajnik: Frank Trempush. 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prok&elj, 568 Butler St, Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $600. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na tedeo pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in
Hrvati, kteri še niste
Sri nobenem društvu, spadajoče b K..
. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društvs oglasiti pri n. tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., Uti dan ko zboli in ravno
Možak je imel ključ, in kar je še več, ima ga se zdaj. Videl sem ga, da ga je rabil pred niti enim tednom."
Utterson globoko vzdihne, ne reče pa niti besedice; mladi mož pa kmalu zopet povzame.
"Tukaj je zopet drugi nauk, ni- k*0 *°P«tko ordravi.
česar ne reči," pravi. "Sram me I----
je svojega dolgega jezika. Pobota j va se, da nikdar več ne bova te»ga omenila."
"Iz celega svojega srca," pravi pravnik. "Tu tj je moja roka lia to, Rihard."
(Dalje prihodnjič.)
Kdor se preveč baha, da je tako vnet za domovino, da bi prelil rad zadnjo kapljo svoje krvi zanjo, dotičnik bi se v resnem slučaju ogibal preliti sploh prvo kapljo krvi v to svrho.
Poletne neprilike v črevesiu.
Razne neprilike v črevesju tekom poletja nastanejo iz raznih vzrokov; tak'a bolezen se lahko pojavi v opasno, ali nevarno že vsled majhnega slučaja nepreba-ve. Pri tem je giavna in prva stvar, da se črevesje izčisti slabih snovi. Za to je pa znano Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino najboljše sredstvo. To vino pomaga, če so že tudi vsa drus:a sredstva odrekla, ali odpovedala: to vino izčisti črevesje brez kake bolečine; pri tem je tudi najboli-še zdravilno sredstvo pri glavobolu. nervoznosti, splošni telesni slabosti itd. Cena $1.00 v lekarnah.
Največja krščanska česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine.
V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J.
Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabbvi društvenih zastav, bander, trakov, društvenih re-gali j, kap,, i. t. d.
Cene •olidna.
zmerne, postrežba točna in
Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni.
Pišite po naš krasen ilustrovani cenik zastav in drugih društvenih po-trebščion; dopošljemo vam ga brezplačno.
Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J.
EMIL BACHMAN,
2107 So. Hamlin Ave.,
CHICAGO, ILL.
Telefon: Lawndale 441.
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Uslanovlfcna leta 1857
Naclfonallzirana leta 1864
ŽE 60 LEX
zbal nesreče, in se naposled udal. Prihodnja stvar je bila dobiti denar; in kam misliš, da nafe je peljal kakor v onile kraj s tistimi vrati? — izvlekel je ključ šel notri in se kmalu vrnil z desetimi funti v zlatu m s čekom 4a ostalo svoto, našlovnjenim na C6uttsovo | banko, ki naj se izplača prinosniku, ter podpisanim z nekim imenom, katerega pa ne smem omeniti, dasi je to ei>a izmed točk moje povesti, vsekakor pa je to ime prav dobro znano in često tiskano. Svota je bila visoka; toda podpis pa bi frtal dober še za več kot toliko, ako je le pristen. Jaz sem si dovolil svojemu znancu tudi naravnost povedati, da se mi eela stvar zdi sleparija, in da v navadnem življenju nikdo ob štirih
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU.
396
Narasti« obresti s« pillitno pripisujejo k glavnici, 'tli pa Izpilijo)! na hranilne uioge od $1.00 naprej.
396
FIRST NATIONAL BANK OF JOL1ET.
Jollet,
Illinois. "LJUDSKA BANKA".