I20o öfev. V GELJU, cetrtek 7. oktobra 1920. PoŠtuina plačana v gotovlnl. LETO II. Ixhaja weak tor«*, o*trt«k in ttbot«* — C«b« > Za celo leto 80 K, it pol let« 40 krön, za četrt Ida 20 K, u 1 nesac 7 kron. ^oiamtma Mavllka «taa« I krone». N« plsmcne naročbe brez pošiljatvc denarja •• nt> moremo oziraii. Naročniki na) pošiljajo naročnino po poštnl nakaznlci. Reklamaeij« glede llsta ao poštnine proste. Ne- franklranl dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozfra. b^LlLV B^B a^B^B^bV ^BM B^B ¦^L^Lb ^^BrMl». A^I^^B^B. ¦^¦^^^^Lh ¦^L^Lh UratfBlMv« la wpa awutf» se aalu)« v 2mmmi Himfl v Cam, tf «aft»!•*» «H— •L!, OglMi m tačunaj« p# ¦ imHfraMJ prcMtoru la start": u ami!— «gfc»« fo •• « fd 1 ma, n »tttaa. ««- nanu« «Mnlfe afeaifv, Mtaiaii • aarti, xahvAle ttf. t !*• «4 1 JPttt M reklamne notice mt4 ttkstoai 0 ¦ •4 vratt, MaH oglasi (Mlre« 4 TrtteJ (ILPri Ye&ratnQi objtWh PWJMJ Ro^opM »• M miäf*. T«Ufm ¦. •. IZDAJA m TSSKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU, G3ES ODGOVORNt UREDMK VEKOSLAV SPIMDLER. Miloš Štibler: Agrarna reforma nekdaj in sedaj. Nrč novega ni pod solucem. To velJa tudi za našo agrarno reformo. Še več. Na ta izrek se sponinimo celo pri posa- mcznih fazah iste. A. Buehenberger je v nemščini nap .'sal doslej lnenda liajbolje delo o agrarni politiki. Dogotovljeno je že I. 1892. V tein delu opsuje tudi zgodo- vino vseli onili akcij, ki so v Ncmčiji nic- rile v 19. stoletju na osvüboditev kmeč- kega statiu od raznih grajščakov, z dni- gimi besedami: Na izvudbj agrarne rc- formc v Nemčiji. V tem sp'su najdemo nekaj tudi za našo agrarno reformo za- nmivih konstatacij. Mcd drugim pravi Buehenberger: «Skoraj v vsch državah se ponavlja pojava, da se v početku započne brza velikopotezna akcija za osvoboditev knieekega stanu, na to pa zmanjka ener- g.lje za hitro izvršitev osvoboditve. V južni Nemčiji niorajo narodne skupščinc često .drezati in pritiskat', da se začne osvobodilna akcija nadaljovati. Povsod Pa, a osob-to v velikih državali, kakor na Pniskem in v Avstriji, so bill potrebni iic- mir; iz 1. 1848., da Se ie cielo koncno iz- vršilo. Pri krtieiiem razinotrivanju tega rra -prvi pogled čudnega. neraziiniIj.veR;i razvoja se ik: sine prezrcti, da država m njeno xakonodajstvo še nikdar ni stalo pred tako tcžko nalotfo, kakor jc prcdnja. četudi se je jasno spoznala potreba bor- be proti starcmu dnižabiicinu redn v tem smislu,.da sc ima odstranif. vsako stanje nesvobode osebnega in s;ospodarskcs;a značaja; četudi sc je v pravncm nazira- niu popolnoma uveljavila miscl, cla v no- vodobnein državneni rcdn priro.icua pra- va pojcdinca na obstoj in udejstvovanjc iiu sinejo tvoriti vscbiuc pridobljjneinn pravu tretjih in da je vsako zopcrstavlja- nje proti odstran'tvi takih pridobljcnih prLivic nezdružljivo z očiščenim nazira- njcni o b stvu pravne države: Vkljnb vsc- mu teinu jc celo izvrsitev tejia zadatka (naniroč izvršitev a^rarne rcforme) ovi- rala dolkra vrsta najzamotanejših in naj- tcžjih vprašanj, ako se jc dclo hotelo iz- vesti pravično in pri tcm kmečkemn prc- bivalstvu samcnm naložiti le toliko Žr- tev. kolikor jih isto more brez škode prc- magat. Odstranitev starih, pridobljsnili pravic sospodarskcsa ziiačaja sc jc po načclu praviee mogla izvršiti samo Pjoti odškodninj". Te pridobljone praviee pa so bile iiajraznovi.stncjšc in od najrazličnej- še Ros-podarske vrcdnosti, vslcd eesar jc bil sliemat'cen iiac'n odškodovanja v- naiirej izključen. Ako so tivažuje eut otl- ^ovornosti za pravično odiočcvanje v vseh teh vprašanjih, da bi sc prizadetlm ne godila krivica, tedaj je pač razumljivö, zaka se jc cela osvobodilna akcja v l>o- sameznih državah vršua tako počasi, ta- ko previdno.« Buchcnberger opozavia daljc. da je k vseniu temn nastopila čista politična reakcija. Misel agrarne rcforme jc slcdiTa iz dnha, ki je takrat v llvroni zavladal vsled francoske vevolucije. Reakcija se je začela seveda obračati proti vsemu, kaf jcbilo v zvezi s sadovi francoske re- voluciie, torcj tndi proti pgrarni. reformi. Osob'to je vleklo nrSljeiije. da so vele- posestniki najzancsljivejši stebri državc. trona in cerkve. To mšljenje so velepcv sestniki sami izrabljali v svojo korist in staviirrazlične zahteve. Mnogokjc so zmagali, osobito na Pruskem, k.ier je dr- žava v mnoKih provincah pnst'la vele- posestva nerazdeljena. O tcm se izraža Buchenberger sledeče: »Na žalost sc pri takem presojanju nasprotnjočih si interc- sov ni vedno dovoljno upoštevalo koristi kmečkega stanu, kar najlepšc dokazuje Pruska, kjerje. protivno prvotnim name- ram, v mnogih provincah, vsled prcveli- ke popustljivosti napram veleposcstn'- kom, kmečko Ijndstvo ostalo brez vsake zemlje. Zle i)osled'ce so sc kmalu po)a- vile. tndi za veleposest. Radi pomanika- nja zemlje se ]2 narod izseljeval v velik'h masnli. kar je zopet inielo za posledco silno pomanjkanje delavstva, a pod tem so najbolj trpele vülike posesti. Sedaj se že leta in leta vodi boj proti pomanj- kanju kmet jskih delavcev, toda clo danes brez lKijmanjšetfa iispeha.^ Nič noveffa ui pod solncem. Slednje. kar Buclienberffer pripoveduje o agsrarnt reformi na Pniskem, se pri nas še ni po- 110V lo. A vse drugo je bilo že tukaj, tudi reakcija »proti saüovom francoske revo- lncije«, oziroma pri nas v gotovih krogih reakeja proti boljšcvizmu. ker so izvest- iii krojfj naSo a^rarno rel'ormo hotel! smatrati kot poslcdico splošnevrn boliSe- vi^kega razpoloženja. Potrebno je tore.l. da se vedno učimo >z zgodovine. A naj- boli potrebno je. da pazno cuvamo izva- janjc naše agrarne reformc, ker bi sc si- ccr utegnilo zgoditi, da se iiidi pri nas P« presojanju nasprotniočih si interesov ko- risti kmečkega staun ne bodo dovoljno upoštevale. Korošec in Roškar. Korosec je letos napravil Ro§kar]a za ministra. Lepo! All silno zanimive so okolnosti, v katcrih sc jc to zgodilo. Da- nes ni več dvoma, da je Roskar v istinl b:l na pobegu iz Korosčeve stranke. Ro- Skar je stal že z obema noffania v Samo- stojni kmetijski stranki. To je bilo KoroÄ- eu in vodstvu klerikainc stranke točno znano, vkljub temu je Korosec RoSkarja napravil za ministra. Ni se sponmil niti Pišeka, niti Brodarja. niti Štrcina, ki so b'li vedno zvesti Koroscu in še nikdnr niso mislili na to, da bi izstopili iiz Koros- Korošci! Korošice! Due 10.1. m. raztrgalte na voSlšču zeleno glasovnlco, belo pa pusilfe celo! Obe - celo foelo in razfrgano zeleno! — vlaknite zopet v kuverio in izročiie zaprto Kuverio volllnl komtslfi! čeve stranke in se pridružili njegovim so- j vražnikom. In vendar ti zvesti pristaši | niso bili vredni, da postanejo Koroščcvi ministri, nego častlti gospod si jc izbral nczvQStcga Roiskarja, ki mu je začel ka- zati hrbet in prehajati v sovražni taboi. Zanimivo je vsc to in radovedni bi bill zvedeti. kaj pravzaprav o tej zgodbi mi- slijo ogoljufani zvesti kmetje Pišek, Str- ein in Brodar. A najbolj značilno jc, da se je Korošec odločil za nezvestega Roškat- j ja. Odločil se je za nj-^ia scveda samo zaradi tcga, da bi ga zopet navczal na sebe in odvrnil ujegov prestop med so- vražnike. Ali moČne stranke tako posto- pajo? Nikdar! Tako po.stopan.ie je znaK strank. ki so začele izgubljati tin in nikjer ne morejo vec mirno n sigurno stati. — Roškarjevo ininistrovanje Je v teh okoi- nostih najlepši dokaz za to da je Koro- sec kot šef klerikainc stranke sam izgu- bil vsako zaupanje v moč in stalnost svo- ie stranke. Hrugacc bi ne dajal ministr- ske časti možu, ki mu kaže lirbet! To so čisto logicni zaključki. Seveda pa se da sedaj zakljnčevati še dalje. Namreč: Ko- rosec Roškarju m more več zanpati. če- tudi «"a je napravil >;a ministra. Roškar istitak ne more /eč imeti mirnc vesti, ako jc količk j poštenja v njem, kajti on vendav vc. da ie hotd žc pobegniti oü Koro^ca, a se je dal s silo zopet na njega privezati z niinistrovanjvMii. Kakšno raz- merje mora potomtnkem biti danes med tcma dvema stcbroma klorjkalnc politi- ke? PreveÜkcga mcdsebojliega zaupanja menda tned njima tie bo in je razmerje prcccj i)odobuo oncmu med tnacko In psoni. Samo ne ve se. kat^ri jc mačka in katcri je pes! No, za te vrstc nam sinejo biti poseb- uo livaležni sfg'. Strcin, Brodar in PiSek. Sedaj vedo. na kak način Korošeev po- slanec zamore postati minister. Vseka- kor pa jc vprašanje, če bo ta metoda v bodoče še držala, kajti sumljiv chili je v zraku in izgleda nekako tako, da bodo r. Korosec šc težko kedai prišli v položaj dcliti ministrska mesta onim pristaSem, ki iim (Koroscu) kažejo hrbet in fige. Pk. Karl, Ivan, Horti. Zmiraj jasnejšl postajajo načrti In smeri agitaciic, Zapadne sile so se za boj proti madžarskirn boli^evikom poslužile j Hortijevih klerikalcev. Ta politika je u- ! spela in borba sc nadaljuje na Dtinalu Tudi tarn so se daH vpreči v t-i voz go- spodje klerikale!, podpiranl od bivših c. in kr. oficirjev in bivžih plemičev. Hortt in dunajski klerikalci delujejo zajedne». Iz Dtmaja gre agitacija na Slovaško iii sc pripravljajo tla za odcepitev SlovaSkc ou Češke ter zopetno priklopitev k Macf- žarski. Kaj vse to znači? Aladžari so nacijo- nalni šovinisti najhujšc vrste. L. 1915 so postali boljševiki, kcr so mislili, da bo to cntenti najbolj imponiralo in se bo na ta način dala Ogrska rcšiti. Niso iispeli n zato so pod klcrikalno firmo postah Habsburgovci tcr pričeli agitacijo na Du- naju in na Slovaškem, Češ, da bi sc pod habsburgovsko firmo dal znaten del Stefanovih dežel dobiti zopet nazaj To plačilo obljubujejo Francozi Madžarom za habsburgovsko agitacijo. Na slcduji pa imajo Francozi, kakor smo že pisalt. največii interes radi tega. ker upajo. da bi se na ta način prepročilo združ^nje Avstrijc z Nemčijo. Pričakujc se celo, da bi se liabsbnrgovskemu Dnnaju pridruZ;- la tudi katoliška Bavarska in bi se na ta način Nemčija šq bolj oslabila. A to ie glavni ci!j francoskc politike. Po tem načrtu prideio tore] na svoj račun madžarski šovnisti, Frauoozi, go- spod Karl Habsburg in klerikalci. Slednji radi tega, ker bi se jim zopet ustanovila zanesljivo katoliŠka monarhija, kjer bi s svojega klcrikalno-katolifikega vidlka delali, kar bi hoteli. Za ta načrt se trosijo ogromni novci. Dokazano je, da je za to politiko kupljen že vdil; del dunajskega casopisia in dunajskih politikov ter poli- tikov in časopisja na Slovaškem in Ce- škem. Denar stavijo na razpolago Mad- žari, Francozi in gospod Karl Habsburg. Najznamcnitejšj nosilci te akcije so doslej madžarski, avst'-ijski in češkoslo- vaški klerikalci. Ta okolnost nas poziva, da smo čuječni in da javno in odkrifo vprašamo naše slovenske klerikalce. da- li imajo tudi oni kake zveze s to ncvarno habsbnrgovsko-klerikalno akcijo? Ivan Šušteršič, ustanovitelj slovenske klerikai- ne stranke, je pri Karlu in kolikor ga po- znamo, gotovo rok nc drži kri'Xem. Na drugi strani zopet opazuicmo, kako smo- treno slovenski klerikalci liujskajo proH »Belgradu« in sc z vsemi süaini upirajo pret'esiieniu ujedinjeniu Sloveucev /. ,]u- goslavijo. Vedno jasiiejse izgleda, da so naši klerikalci že zdavnai vedeli, kai se na Dnnaju pripravlja in so vsled tega Vinko V. Qaberc: Pisani drobiž. Pri pefrovški materi božji. Bit;1 brcz posla in dela je liudo. Mo- reče dolgočasjc se te loti, če začutiš, da Je nedelja tn, pa ne veš, kai bi počel. Ako je <-leževno, otop's in zamreš, pa še grc. ce pa te božje solnce zvabi na dan, a ti ne ve pokazati nc smcri ne družbc, in si obsojen, da tavaš sam, je slabo za te, pnjatelj — Tako sem sam samcat v nc- deljo zabredel v Savinjskü dolno in go- tovo sem le sluCajno priSel k mater, božji v Petrovce na obisk. Trideset in pet let bo kmalu, ko jc bila mow rajna mati v svojem trpljenju zaobljubila sebc in mene na božjo pot k zagorski materi božji. In ker hudih brig ni hotelo biti konca, jc storila »zavet« in me posvetila oltarju, kojega hlapcc naj postanem. — Reči nioram, da je bila pr- va zaobljuba malenkostna in nc posebno tehtna, a druga beseda je bila vsekakor nepreinišljena in celo nekolko smela. Dejstvo jc, da moja mati ni bila niko- li pr,i Mariji Zagorski, da je pa čutila, cTa jo beseda veže, kajti kake trikrat me je tekom mojih mladeniških let rahlo opozo- rila, naj grem nckoč v Zagorje poklonit se Brezmadežni, ker je — oiia zaobljubila i mene in sebe. Ne vem, kako: Do danes še nisem bil pri Zagorski Mariji. da, niti ne vem, kje mi je iskati jo. Tako nekako pa slutim, da je tarn blizu. kjer vrtijo jan- ce tin P'ijejo zanikarno vino ter pojejo nc- tečno dolgočasne popevke. No, in z oltarjcm je še bolj jalovn stvar. 2e prcd petnajst leti sem kren«l na krivc poti. In danes že nikdo rojakov m znancev ne misli več o tem, da sem b;l Ze prav blizu, da bi postal »cast za celo fa- ro«, in morda še daleč preko. Med potjo sem mnogo razm'sljal in v Petrovčah sem zavil v cerkvico. Ta- koj pri levem vhodu sem motril božje- potno sliko nekega Brolla iz Humina (Qc- mona). Zan'miva je vsekakor samo radi tega, ker je od »umetnika«, ki je doma iz Qemone, to je »Huniin« ob krajni meji beneškc Slovenijc, kjer bolj postarn' ljudje še govore po naše. Pod korom sem našcl na steni neko- liko sHč:'c s posvetilom veruih duš, ki Jim je pomagala petrovška mati božja. — Razvcdrjla me je zahvala nekega fanta, ki pravi, da je po priprošnji Petrovške vstal s postelje v enem slučaju že po pes till dnch, v drugem pa tekom Stirinajstlli dni, dočim mu jc zdravnik prorokoval, (Ja bode ležal Sest tcdnov, oziroma Stiri me- sccc. — Jaz vsekakor zavidam fantu krepko naturo, ne razumem pa nič hu^ dega slutečih profesorjev, ki so prizadete- ga možakarja napravili za zdravnika .. - Nasprotno pa me je ginila drnga slika, s katero se neka ženska zalivaljuje za ču- dežno ozdravljenje. A po načelu »bolje drži ga, ko lovi ga«, prosi zajeduo že tu- di, »da b;1 jo Marija rešila žalosf, ki jo tlači že sedem let«. — Zamislil sem se in' sem ug'ibal, katcri bi se jaz zaupal. da bi me rešila. A razsvetljenja ni . . . . Pač pa sem prosii. da bi me prijaznf ljudje manj obirali — po krivici. Saj, Cc bi govorili o meni' le resnico, bi že bilo <— dovolj. V božji naravi. Naš mestni park, ki je dika Celja, v samoti umira. Koliko je bilo pomladr In po let] v njem glasnega smelia, koliko živih besed je vrelo po njem! Sedaj jc vsc zamolklo, veselje je proč. Kako kmalu smo pozabili na bivšo lepoto, kako malo smisla imaino za car jesenil Obče se ie govor-'.lo. tudi pisane so že bile rahle besedc, da ecljski mestni vrt še ni bil tako lep in pester kakor letos. Res, bil jc deležen izredue ncge veščih rok in pozomosti blagega srea. Ste-li vii« že prorokuje, da se bo tudi v konsttuanti s to stranko družil. NaŠim poslanikoin v Sofiji je imeno- van Milan Rakie, doslej poslanik v Ko- danju. Jadranska pogajanja v Bcnetkah? lz Rima prihaja poročilo, da je jugoslo- venski poslanik izjavil, da bodo pogaja- nja tned Italijo in Jugoslavijo glede ]a- dranskega vprašanja pričela 28. tm. v Bcnetkah. Ftalijanska vlada zaviačn.ie pogajanja, ter žcli počakati rezultatov pleb'-scita na Koroškeni, od koj h bo od- visno njeno postopanje pri pogajanjih. Bolgarski ministrskj predsednik St'ainbulinski odpotuje 5. tm. skoz P.eo- grad, Bukarešto in Prago v Pariz in Lon- don. V Beogradu namcrava ostati dva dnj. Vedni iiemiri v Italiii. Neniri polje- ilelskih delavcev so poscgli sedaj tudi 2e na Sicilijo. Veleposestva v Alcanu (pro- vinea Trapana) ie nedavno zasedlo 2000 poljedelsk'.h delavcev, večhioma klerl- kalcev. Premirje nied Poljaki in Rusi bo gla- som novejših poročil iz VarŠave podpisa- no okoli 15. okt. General Wrangel šc zmagujc. fz Varšave poročajo, da se je ukraiinska ar- mada združila pri Jekaterinoslavu z ar- mado generala Wrangela. Južno od Ode- se stoječa sovjetska armada je v nevai- nosti, da jo obkolijo. Brodovje generala Wrangla pa je napadlo Mariampol in im'- čilo več boljševiških ladij. Vožnja h glasovanju prosta! Držav- na in južiia železnica ste dovolili prosto Iz Korotana. KOROŠKI KMETJE IN DELAVC1! % vse zemlje v glasovalni coni A ima v posesti 24 nemškili baronov in grofov, skupajl 42.000 lia. Nemci-Avstrijci liočejo, da ta zcmlja ostane nemškini barouoin m grofom. Jugoslavija pa hoče, da se ta zemlja pravično razdeli med vas kinete in delavce, ki bl zemljo radi htieli. Ali bo- dete glasovali za neniške grofe in barone ali pa — sebi v korlst? : vožnjo h glasovaifju na Koroško iu siccr | v času od 1. do 10. okt. za tja in v easu od 10. do 17. okt. za nazaj. Pri blagaju. , žigosane glasovalne izkazniee ali potrcli- 1 la glasovalnih obč n sluz'jo obenem kot vozni izkazi za obe sni^ri. Nemški strahovl. General Maister jc obenem z našo vojsko zapustil Koroško. Nemcern pa jc strah pred pkbiseitom ta- ko zlezel v kosti, da so ga še vedno vi- dcli tam. In tako je prišlo, da je enteina te dni po svojili zastopnikih v ßeogradu zahtevala, naj odpokliee geuerala Mai- stra iz plcbiscitne cone. Odgovor je bil lahek. ker general Maister sploh ni veC v plebiscite coni. Mintila nedelja na Koroškem ie bila za Slovence nad vse častna. V vcl'kov- škem okraju je bilo po vsch obeinah in župnijah velikovškega okraja nad 25, v občiuah boroveljskega okraja pa okrog 30 shodov. Nemci so tudi skusüi prirediti zaupne shode, pa so še s tistiinj pogoretf. Italljanski podpolkovnlk Navarlni v Plibcrku, o katerem smo poročali, kako jc v družbi z Nemci pretepal Slovenes, je glasom novejših poročil vendar od- stavljen kot predsednik okrožne pleb ;>- citric komisije. Na njegovo mesto je :nic- novan major Carrara. Pleb'sdt v coni B določen na 3l. oktober. V dokaz, da je o porazu Nem- cev v coni A prepričana, je plebiscitna kom'isiia v svoji sej 5. tin. določila 31. okt. kot dan plebiscita v coni B. Antanta odklonila zasedbo cone A. Iz Pariza poročajo, da je poslaniška kon- fcrenca odklonila avstrijski predlog, naj zasedejo cono A zavezniške čete. lepote in toplote. Sedaj je minilo. Drevje je zažoltelo. Zadnie cvetje trepeta pred prvo slano. List šelesti za listom pod tvoje noge. Po- žuri se. uidi, če mores: I ti oveneš in cd- padeš. Srečen. ee te tie poliodiin v bla- to . . . . Tam pri vodometu. srcdi beuüiske kotanje pa je še življenje. Iz nižin se dvr- ga. raste; na viškii se razkraia v tisoee molckulov in nrilijoni atomov rose zopct v globino, kier je njih izvor. O steklini. Oogod.l se je slučaj: Nekje so imelt mladega psa plemenite pasme. Bil je zelo domač. Vscm se je priljubil. Imel je do- bre lastnosti; le ncpremišljen je bil, ker jc b'1 —- mlad. Ta niladič pa je imel že zgodaj ne- srečo. V sosedstvu se je pojavila stcklina in star pes, ki meiida ni b 1 niti kaj prida, je zboiel. In k oncmti bolncinu psu je za- Scl mladi pes. Bila je njegova usoda. Dejstvo. da so videli zdravega ps;.C- 1 a pri onem, ki so nm naknadno dognajf stcklino. je gotovo. Nastal je hrup, raz.- burjenje je rastlo. Na mladiču ni1 bilo do- bre dlake več. Podili so ga, zmerjali in kleli. Opozorili so nanj oblast, ki je steg-- nila svojo roko po njem. Dobil ga je ži- voder. Domači so prosili za reveža, tudi jaz sem hodil posredovat, ker niseni verjel, da je stekel. Smilil se mi ie. A v knj'gl pravice, katero so mi predložili v dokaz, je p/sano, da mora pogin'ti tudi tisti, ki )c bil slučajno v bližini za stcklega progla- šenega psa. Zamislil sem se v globoko pravlco i'n jo razumem: Ce si zašel med denun- cijante in so te obevskali, si — denunci- jant. Ker si bil slučajno v družbi, kjer so bili vsi pijani, a ti trezen, si — pij.anec. Med barabami si — baraba. Ker si imel z goljufi in tatovi, ki jih nsi poznal, pu- sla — si sam tudi tak. Če te hlastne ste- kel pes, a se ga ogneš še pravi čas toli- ko, da te strup ne zarazi, te proglasc kljub temu za steklega. Qromska strala, potem je pa res škoda, če nisi stekel. Saj ljudska pravica hoče, da si tak .... di z desnega brega Dravc sta bila odda- na dva strela in sta razbila dve šip-i. • na vojašnici. Cefjska novice« VOL1LNI ODBOR JDS ZA CELJE ima svojo sejo nocoj v sredo 6. oktobra ob čeirt na 9. uro v tajn'stvu JUS (ured- ništvu »Nove Dobe«). Važno, nujno! Pri- cÜte vsi! Sestanek trgovcev se vrši v nicscu oktobru vsak četrtek v Narodnern domn. Stanovska cast in interesi zahtevajo. cla se rednö in polnoštevilno udeležite! Ponk na ccljski obrtni nadaljcvalni soil se začne nepreklicno v nedelio, due 10. oktobra točno ob 8. uri zjntraj v nre- stnii osnovni soli (II. nadstr.). Pouk bo trajal to nedeljo kakor tudi vsako naslcd- njo od 8. do 12. ure v vseh SesfJi razredih tako za vajence kakor za vajenke. Vrhu tega nedeljskega pouka bo imel vsak razred še eden popoldan med tcdnom po- uk od 1. do 5. ure. kakos je bilo že zad^ njič objavljeno v »Novi Dobi«. Čudno ali — sramot'no? Kakor r:\r- vidimo iz «Uradnega lista«, je surovin- ska zadruga eevljarjev celjskega okraja še vedno registrirana samo nemško. Slo- venski čevljarji,.kako je to?! Zvišanje krušnlh cen v Celju. Kakor slisim-o, se bodo danos določ lc za Celje višje krušne cene, ker se jc moka znatno podraž;la. Nove mesne cene v CelSu. Komisija za določevanje cen je imcla v torek. dne 5. tm. sejo, v kateri se je sklenilo, da se z ozirom na obstoječe živinske cene v celj- skem okraju določijo cene za volovsko in telečje me so prve vrste kg K 2?. 23, cene za kravjc in bikovsko meso kg K 18—20. Obenem se je določ lo, da sme- jo mesarji prodajati le volovsko in teleC- je meso prve vrste, stojniearji p.a proda- jajo meso druge vrste. Ta odredba vel)a od pondeljka 11. oktobra naprcj. Koinnn'st, ki je nastopil na fl. Krista- novcm shodu v Celju, se imcnuje Bartu- lovič in ne Matuljevie. kakor smo pomo- toma poroeali. Vellk koncert Hippotrio. Hippotrlo (tfosli, colo in Klnsovir). ki je že enkrat iRral v Celju /. vel'kini usp^tiom, koncer- tira v soboto. dne 9. oktobra zopet v malt dvorani hotela »Union-/. Opozarjamo na to godbeno prireditev treh izvrstnih it- metnikov, k? so deloma češkoslov. tir- žavljani. Vstopnice pri tvrdki Fr. Krick, Aleksandrova ni. 1. Zastrupila se je 5. tm. popoldne Josipina Rojc - Komauer, stanujoča na Ljubljanski cesti 10, hči Mari je Koma- uer. Popoldne je odšla od dotna, prišla čez nekaj časa k sestri Mariji Plečko v Ozki ulici in dejala, da je bolna. Plečko je poklicala takoj zdravnika, ki ie konštatiral zastrupljcnje. Prepe- Ijali so jo v bolnico, kjer je ob11 uri umrla. Vzrok: nekateri pravi jo, da me- lanholija, drugi nesrečna ljubezen. Okrožni klub jugosl. dobrovolj- cev za ceijski okraj ima dne 17. okt. 1910 sestanek v Celju, mala dvorana, Nar. dom. Začetek pb 8 uri. Važno iadi vpra§anja kolonizacije. Pridite vsi! DNEVNF NOVICE. »Straža« preklicuie. Z najgršimi na- padi se je spravila mariborska »Stra2a« na ptujsktga glavarja dr. Pirkmajerja. V zadnji štev. p.a je skesano potegnila rep med noge in vse prekl cala. Znajo pa, znajo, ti gospodje »resnicoljubni« kapla- ni pri »Straži«! Pišite prošuje pravSIno! Mnogi v prošnjah na višje oblasti navajajo samo ime kraja ozir. bival.šča, ne da bi prista- vdli tudi ime pol.tičnega ali sodnega okra- ja. Ker pa je v celi državi mnogo krajev z isti'mu imeni, je potrebno, <\r\ se vedno pristavi tudi. ime politienega okraja. 9 sltičajev bubonske kuge je doslej uradno razglašenili na Reki. Dr. Sedej — kardinal. »Slovenec« prinasa 6. tm. poročilo iz Rima- da bo so" riSki nadškof dr. Franc. Scdej imenovan kardnalom in kot tak odpokl'can v Kim k Sv. Stolici. Na njegovo nicsto pride msg. Castelliz. Novi 100-diiiarskl bankovci so pn- speli iz Pariza in j h je nekaj žc v pro- metu. Kronska vrednost je tiskana že v Pari/u. Italijarf; zapirajo lirvatske sole. V Drnišu v Dalmaciji so Italijani zaprli hr- vatsko ljudsko solo in ustanovili novo italijansko šolo v Šibeniku. Vesti o klerikalnih kandidatih se po- javljajo. liiiL-na Roškar. ^cbot. Krcpek, jV.iha Brenčič, Anton Meško in dr. Koro' sec se dozdaj imenujejo. Beležimo samo kot kron'.sti. Blagovni železniški ßroniet v Avstri- 1<> je s 5. tm. listavljcii vsled te/.koč na avstrijskih progah. Odpremi se le še bla- go. k ie bilo oddano v ekspcd^cijo do dne 3. sept. Državna posredovalniea za delo — podružnica Maribor sporoča, da se je v času od 1. jannarja do 30 scptembra 1920 poslužlo zavoda 9250 strank, in siccr 3957 delodajalcev in 5293 delojemalcev. V teh 9 mesecih je bilo posredovamh 2312 služb. Državna posredovalniea po- sluje za vsakogar povsem brezplačno dnevno od Pol 9. do 12. in od 14. do 16. ure. Na razpolago so vedno ddavne mo- oi najrazLčnejših poklicev. Vcliko števi- lo vajencev išče sedaj učne mojstre za sledeče stroke: ključavničarstvo, ineha- niko, krojaštvo in čevljarstvo. Dopisi naj se prav lno frankirajo in za odgovor pri- lagajo zinimke. Clniteljem južne železnice! Na progi Ljutomer—Oornja K'adgona se je pokva- ril edini stroj, katerega imajo. Ta proga je sedaj kot »maček v vreči.:. Osebni ui tovorni promct je popolnoma ustavljen. Ker južna železn.ca v svoji ncskončni brczbrižnosti ne čuti potrebc-, da ustav'- tev promcta v časopisih naznani, prlia- jajo vozniki od blizu in daleč ter se s ,pol- n-.ini vozovi vračajo s prijetno »nado«, da bodo še le okoli novega leta zopet vozili. Ali ni obcinstvo toliko vredno, da ga v tak'h slučajih potom časopisov poučite^ Pobijaiije draginje. Komisija, ki iztie- luje načrte za naredbo proti draginj1, ]e glasom vesti iz Beograda svoje delo do- končala. Načrt sc bo razpravljal te dnl v rroinistrskem svetu. Zlast; sc govori v na- črtu o podpiranju konzumirh zadrug v aprovizaciji. Po načrtu b! sc imel izvrs'ti popis hrane in vseh življenskih potreb- so'n ter blaga po trgovinah in skladiščili. Cene živil in blagu bi se maksimiralc. Re- kviz'bije na bj se ponovno uvedle in ka- znovali brezvestni špekulanti z zaporom do 1 leta in globo do 200.000 dinarjev. Ne- poštenim trgovcem b\ sc smele zapreti trsiovine. Nekaj Cianov odbora je predTa- galo celo smrtno kazen za išpekulante, kl na brezvesten način dvigajo cene blaga in zivil. Vojvoda 2lvojin Mišič, zmagovalec na solunski front', je imenovan častnltn doktorjem beograjskega vseučilišča. Prva ženska kot šolska nadzornica. Minister prosvete je učitolj co Radičcvič inienoval za šolsko nadzoniico v Beogm- du. Prva ženska šolska nadzornica v ;lu- goslaviji! Južno železnico podržaviti hoče na- ša vlada, scvcda le oni del, ki se nahaja v Jugoslavs. Plačevala bi družbi za to po dva miljona frankov mcscčno. Upra- va jiižnc zelezn'cc pa s tcm ni zadovolj- na. Šmarje pri Jelšah. V svojem vino- gra'du v Makolah sc jc mudil te dni od- vetnik in načelnik okr. zastopa dr. Jos. Qeorg. Dne 4. tm. pa ga je zadela kap -n je umrl. Pogreb je bil 6. tm. v Makolali. Pokojnik je bil vrl narodnjak. Blag inu spomin! Smartno ob Dreti. Na dopis v ^S!ov. Gospodarju« St. 38 in 39, v katerih napa- dajo naši znani, toda strahopetni dopisc!, ki si ne upajo s podpisom na dan, tako ncsramno mojega očcta. brata in menc, jim svetujem, naj obdržjo mirno kri, ker drugače se bodo lahko prav v kratkem kje drugjc zagovarjali, kjer jim bo dana p'r lika kaj druzega štndirati, kakor dopj- se za »Slov. Oospodarja«. Da jc moj oče vsega spoštovanja vredcn, pošten, zna- eajen ter veren, mi ni treba potrdila; ker je dovolj dokazov, ki se nc dajo prikriti. Dal je nas otroke v solo v Mar'.bor in Oe- Ije, naučili smo se toliko, kar ic potrebno za naš težaven kmečki si an, nismo pa drli klopi zato, da b' po easopisih druge napadali, še manj pa, da b! ovce in leno- bo pasli, ampak zato, da znamo voditi ffo- spodarstvo, kar dopisnike »Slov. Oospv« najbolj bode v oči. Placcval je naš oCe za nas z lastnimi, z ž»Hi Priborjenimi kroncami, nismo P.a Studiralf od milosti drugih. Nimamo sicer časa y tako pre- napornem stanu se ukvarjati z dopisi, to- da nverjeni naj bodo gg. falirani kaplani in mogočc bodoči profesorj; itd., itd., da, ako ne mirujejo, zve javnost še mnogo. IZ PREKMURJA. Murska Sobota. Policijski komisar in gerent g. Puš je imenovan vlšjim komi- sarjem. Prekmurska kraetijska stranka se Je ustanovila in pridno prireja shode po Prekmurju. Sokolska slavnost v Dol. Lendavl (v Prekmurju) se je vršila nviuulo nedelio. Bila je sjajno obiskana od Sokolov iz Čakovca, Ormoža, Središča, Varaždina in Murske Sobote, pa tudi donuičc ljuc\- stvo jc prišlo v lepein Stevilu. Mariborske novice. Zopet zahrbten nemški napad na Slo- vence. Ko so se v ncdcljo popoldne vra- čali Sokoli iz Hoc, so jih Nemci, ki so imeli na Tezni kolesarsko d'rko in pozne- je veselico v gostilni Roth, iz zasede na- padli in nanje streljali. Podnarednik Cu§ je v nogo in trebuh težko ranjen in leži v mariborski rezervnl' bolnici. Ali res ne bo politiena oblast proti nemškim lopovom napela strun? Qostilne. v kater'h se zbi- ra taka nemška drhal, |e treba enostavno zapreti — pa bo kmalu bolje! V Rožpahu pri Mariboru je v noči od ncdelje na pondeljek pri' posestniku Fi- šerju izbruhnil požar, ki jc upcpclil hi5o. Qospodarsko poslopje so obvaroval'. — Skoda je ogromna. Uradnl dan trgovsko-obrtnc zborni- cc Ijubljanske, ki bi moral biti ta teden, jc preložcn na prihodnji tedeti. Nemškutarji streljajo na vojašnico. Po- ročajo, da so v nedeljo ncmškutarji orgn- nizirali izgrede na meljski ccsti. Streljali so na vojake in na meljsko vojasn'co. Tu- \;ev. 120. »NOVA DOB A Stran 3. Kuncčno iKi povem vsej .iavnosti, da vsi Zidare. kakor nas imenujcjo v ->Slov. Oo- spoilariu«, smo m ostauenio uaprednjaki in teffa se ne snimujemo. — Šmartno oD Drtt;. cine 4. okt. 1920. -- Marija Lever. TRBQViNAV ÖBRT \H NA- RODNO GQSPÖDARSTVÖ. GOSPODARSKA KRIZA V ZDRUZENIH DRŽAVAH. Združeiic državu Sev. Amerike so izkazale za zadnjili 9 meseeev v trgovski bilanci dob eek 2 milijardi 310 mil. dolar- jov. Izvoz znaša si milijard 30 m lijonov, nvoz 3 mi] jarde 720 niilijonov dolarjev • Oepoziti v narodnih bankah znašajo v zadnjili 8 ineseoih 16 miljard 965 milijo- nov: sredstva bank pa 21 m'lijard 862 milijonuv doiarjev. In vendar sc govori o mogoči krte: celo v resnih ckonomskih krogih. Od po- čctka februarja vidiino razna znameiija, ki napovedujejo ckonomsko potresc. Krl- ze so imeli v Združen:h državah 1. 183T., 1857., 1873., 1893. in 1007. Ker sc v go- spodarskem življenju pojavljajo danc>> iste tendcnce, kakor ored krizaini v na- vedciiih Ictih, sc predvideva 1. 1921 kot loto nove gospodarskc krize. Najznačll- lieiši znak krize jc pokret zlata. Vse ve- like dozdajne kr'ze so su po.javile po vcT- kih plimah zlata. 'I'ako ie v 1. 1906 mno- žina zlata v Zedinjenii državah narasla za 203 mil jonov dolarjev, depoziti v ban- kab n oprem- ljene s studijskimi izprieevali, zlasti t izprieevalom usposubljcnosti, naj se vlo- že do 10. novernbra 1920 j)ri ministrstvr» trgovine in industrije, oddelek v Ljnblja- nl. Služba je zvezana s prejemki IX. Ci- novnega razreda. Vsa pojasnila dajc Urad za pospeševanje obrti v Ljubljana Ouiiajska cesta 22. Čehoslovaki dobe bolgarsko žito na podlagi ravnokar skleniene trgovske po- godbe. Posebna čcška komis'ja je naku- pila v Bolgariji 2000 vagonov konize po 70 frankov in 1640 vagonov pšeniee po 150 frankov. Kakšen je položaj vhiske trgovine? Položaj na vinskem tržišeti je za nas 5c vedno nepovoljen. Jugoslavija sj vedno nc möre izvažati v Avstrijo zaradi viso- ke cenc vina pri nas, zaradi velike razli- kc v valuti, zaradi velikih transportnili stroškov in koneno tudi zaradi izvozne earinc. Gene v Ccškoslovaški in Avstrijl so take, da se na izvoz iz Jugoslavije nc more niti misliti. V Urnu so se prodaialc partije vina po 900 češkoslovaškili kron Hektoliter, to jc okoli 1500 jugoslovan- skih kron; na Dimajn so cene 9 do 10-od- stotnega vina 3500 do 3900 avstrijsklli kron, to jc nas'h 1350 do 1550 kron. Na- sprotno so eene v Slovcniji in na ifrvat- skem za sedemodstotna vina okoli MOD kron, za 9 do 9.5 odstotna vina 1600 do 1800 kron. V Višču, ki je kot središče ba- natske vinske trgovine važno tržišče, se gibljcjo cene okoli 1200 do 1500 kron. — Srcmska vina stanejo v Zagrcbu 1200 K za lanski pridclck, do 2200 kron za deset- odstotna vina letnl-ka 1917. Ako dodamo tem visokim cenam visoke prevozne stroške, earino itd.. pridemo do zakljuC- ka, da bi cena našega vina smcla znašati kvečjemu 5 kron, da bi moglo prenašati eksport v Avstrijo in Češkoslovaško. Pri nas pa zahtevajo vinogradniki za moSt po 1000 kron, vsled čcsar je eksport ne- mogoč. Stagnacija na vinskem tržiščn traja vsled tega dalje, trgovci eakajo na rcgulacijo cen in kupujcjo sanio za dnev- no potrebo. Iz Dalinacije prihajajo poro- C-ila, da lctošnja trgatev ni nič kaj povolj- na. Cene se gibljcjo med 70—80 K pc stopnji alkohola. Prepovedan izvoz volne, lana itd. Ministrski svet jc v seji dne 2A. septem- bra propovcdal izvoz sledeeili predinc- tov: volne, govejih. konjskih, ove.iih in kozjili kož, lana in polizdelkov in izdel- kov kožic industrije zgorai navedenih sl- rovin, izvzemši vrvarske izdelke in pre- proge. Istotako je prepovedcMi prost pro- met v državi z volno, kožami in lanom, dokler niso zasigurane potrebne množl- ne za vojaštvo. S tem je prepovedano kupovati in prodajati oznaceno blago vsakemu posamezniku. Oldda nabave zgoraj oznaeenega blaga za domačo po- trebo in porabo, pa tndi glcde nabave za male obrtnikc sc bo izdal pnseben przi- vilnik. Nove cene za češki sladkor je tc dni določila sladkorna komisija v Pragi in sl- cer 440 češkoslova^kih kron za 100 kg surovega, 701 čsl. krono za 100 kg bele- ga sladkor ja. Ako vpoStevamo izvozno earino in druge stroske, bi utegnil kilo- gram češkcga sladkorjat ocari-njen in po plačilu trošarine, stati franko kolodvor Ljubljana prilično S6 iugoslov. kron. Armadne potrebščlne, obleka in obu- tev, se bodo glasom sklepa min. sveta v bodoee oskrbovale v mejah na§e drzavc. Država prihrani na ta naein 250 mil. dl- narjev. iPospesevala pa se bo ebenem naša industrija. Naša trgovinska bllanca je bila v letn 1919 za 2V\ mlijarde pasivua. Izvoz Je znaSal 650 milij., uvoz pa 2,982.607.000 dinarjev. RAZNE VEST!. Milijonar — tat. Amerikanski lnilijo- nar Viljem Carratta je odnesel heeri ame- rikauskega sladkornega kralja nakit v vrednosti 1, 250.000 angleSkih funtov. - Scdaj je zaprt. Novo stroino puško iznašel je neki Jiiponec; jzstreli 600 strelov v eni minut!. Za japonsko armado se po naročilu vlaflc že izdelujejo nove strojnice. Svojo ženo uinoril jc na zverinski naein posestnk Ivan Nose v Trebežu na Dolenjskcm. V nedeljo zjutraj jo jc v pre- piru pretcpel, da jc nczavcstna obležala. potem pa jo je obesil na lestvo v veži, da jc bilo vklcti, kakor da je izvrSila sa- momor. Med zakonskima Nose so blli prepirl, ker je on imel druge ženske in tudi otroke ž njiini. Njegovo žcno hvalijo kot poštcuo in pridno. Noseja in njegovo prilcsžnico Kastelle so zaprli. Slednja Je osumljena, da ga je nagovorila k dejanju. ProsvGta. Koncert Zlatka Balokoviča v Celju dne 5. oktobra 1920. Reči moram, da je lanski koneert Ba. lokoviea v mestnem gledališču vplival na nie intenzivnejSe, intimnejše. Ali je bil vzrok temu prevelika dvorana. ali vsilji- vo blešeeee žarnicc na odm? 'i'o intim- nost je motil tudi klavir, ki je stopal mc- stoma preveč v ospredie. Pri nebeško- shidkili zvokih earobnih goslij je klavir večkrat s svojo neprikladno barvo zabn- sftl redek sijaj ßalokoviccvega tona. Me- nim, da ne bo težko, sicer drugače izbor- ni pianistki Zori B. se seasoma zediniti s svojim bratom v popolnem glasbenem scrazmerju. Balokovie fc s svoj in prev gramom znal stopnjevaje izvabljati ved- no vcčjv' navdušenje po dvorani. 2e pr*- va točka: Paganinijev koneert y D duru je bila igrana tako, da se je obeinstvo koj po prvem stavkn odzvalo s šumnim priznanjem. V vloženj Kadenci od Saurc- ta je umetnik razvijal vse caroviüje Šev- eikove Sole, eeravno jc kadenca sama na sebi muzikalno manj vredna, ampak prt- račimana lc na efekt. Nadaljs je zlasti bri- ljiral v Corcllijevi: Tema z varijaciami za gosli same (skladba iz 17. stolctja), ki i navzlie svoji starostu učinkuje po never- jetni svežosti. Kako svobodno so plavali divni zvoki, prosti vseli vezi med poslu- šalstvom. Sl'isalo sc jc res »kot bi igralo vee gosli naenkrat«. Ncizbrisno Jiam o- stane v spomimi tudi Sarasatejeva: Ro- manca Andaluza. Ta južni, neodoljivi Car sanjavega melosa in pa zopet krepka po- vdarjenost značilnega španskega ritma — vse to nas je zazibalo trenutno v clo- mnevo, da slišimo slavnega Sarasateja sntnega. Lep dokaz Balokovičeve bogate umettriske dušc. Kaj naj porečcm še o Sehubertovi »Čcbelici« in Bazzinijevi: ,La ronde des Lutins'? Mislim, da je naj- razvajenejša ušesa frapiral z nepoznani- mi glasbeniini čarovnijami. 2al nain je samo bilo, da je morala. iz neznanih vzro- kov odpasti Manojlovičeva skladba, ker i smo bili zelo radovedni na njo in ker je | bil drugačc program razen zadnje točke Wieniawskcga — Carnaval russe čisto italijansko-španski. Oba umetnika sta bi- la obdarovana s šopki in violinist še z velikim lavorjevim vencem. Na Baloko- viea so Hrvati lahko upravičeno ponos- ni; da je eden izmed velikih virtuozov, ki so jzšli iz ŠevČikovc sole, je brezdvom- no. Ko odhaja od nas v svet, mu kliČLMno ¦¦es iz srčne potrebe: Na skorajšnje sv.1- denje zopet v Celju! Ciril Pregelj. Zadnja poroßila. Zakon o pobljanju draglnje. B e o g r a d, 5. okt. Pred ministrskim svetom se nahaja končnoveljavno be- sedilo zakona o pobijanju dr^.gir.je. (Op. ur. : Radi obsežnosti ne muremo že danes objaviti vsebine zakona). Glavni namen potovanjabolgarskega min. preds. Stambuliskega. Beograd, 5. okt. Bolgarski min. predsednik Stambuüski potuje najprej v Pariz, potem v London. Razpravlja! bo o rešitvi političnih in finančno-go- spodarskih vpraSanj, posebno da do- seže za Bolgarsko pristanišče ob Egej- skem morju, ki je ima dobiti po mi- rovni pogodbi (Dedeagač.) Take Jonescu o prlstopu Poljske k mali ententi. Pariz, 5. okt. Take Jonescu ie v razgovoru z zastopnikom lista »In- transigeant« povedal, da odpotuje na Angleško in se vrne čez teden v Pariz, odkoder odpotuje čez Prago v Beograd- Pomen male entente se je zelo po- večal. Vse sporne točke med Češko- slovaško in Poljsko bi se dale od- praviti, ko bi Poljska ne bila več v voinem stanju. Take Jonescu misli, da bo tudi Poljska pristopila k mali en- tenti, čije politika je prilagodena poli- tiki zaveznikov. Novi češkosiovaški poslanlk v Bu- dlmpestl. Dunaj, 5. okt. Praški »Večernik« javlja: Za budimpeštanskega poslanika Češkoslovaške je imenovan biv§i clan tešinske plebiscitne komisije dr. MatouS. 100 zaveznlških Častnlkov pride v plebiscitno ozemlje. Pariz, 5. okt. DKU javlja: Po- slaniška konferenca je danes sklenila, da odpošlje najmanj 100 zavezniških častnikov v glasovalno ozemlje. Pogajanja med Rusijo in Anglija pretrgana. London, 5. okt. Pogajanja med Anglijo in Rusijo radi vzpostavitve tr- govskih zvez so končno pretrgana. Llstnica urednlfttva. Državna posredovalnica za delo, po- družnica Maribor: Obžalujemo, da tako slabo zasledujetc naš list. Objavili smo vedno vse, kar ste nam poslali. liče se meblovana soba. Ponudbe na upravo. 1339 2—1 Fin enovprcžen poihrit voz malo rabljen, se po ceni proda. Karl Kumer, p. d. Pihlbirt v Kaplji pri Go- milskem. 1333 3-1 I?azglas. Dne 9. t. m. ob 9. uri S3 yrsi licitaeija približno 10 vagonov gnoja v konjskih barakah na Sp. Lanovžu. 1338 1 Intend, slag. Celje. Pozor! Pozor»! Par sodov najboljšega trboveljskega cementa imam za prodati. — Kupim okrogel les za brzojavne droge po 750 K m3, dobava do 15. novembra. Dolgost lesa od 7—13 m. Kupim vsa- ko množino borovega lesa za jamO' Obvezne ponudbe z navedbo možine na Korošec Dragotin Braslovče. 3371 1 DotiČni dečko (dijak), ki je dne 4 okto- bra t. 1. popoldan odnesel v trgovini papirja na Kralja Petra cesti 23. eel zvezek starih znamk (inozemskih) v vrednosti kron 620.--, se pozivlja, da zvezek takoj'vrne, drugače bode, kerje poznan, sodniji izročen. 1336 1 Matija in Emica Kolar. »SLABOKRVNE in prebolele se priporoča zelo močno črno dalmati isko vino» katero se dobi sarrio pri dalmatinski zalogi Ivan Maikovic, Celje Glavni try stew. 8. 1281 10-5 /V za trqovino UUiaVi/ &Ä- X Celje. 1330 2-1 Iščem I za večjo grajščino v bližini Celja ene- ga izvrstnega kovača za kovanje vozov in podkovanje konj in spretnega ko- larja, oba če mogoče z večjo odrastlo družno, porabno za poljska in vino- gradska dela. Dobita prosto stanovanje in nekaj zemlje za lastno rabo. Lahko tudi prevzemata dela od okoličanov na lasten račun. Ostali pogoji ustme- no. Pojasnila daje Ivan Erhartič, Celje. üjudeuit 3unger CELJJE. Prekajevalnica in izde- lovalnica klobas. Elekt- rični obrat Lastna hla- dilnica. Eksport se toč- no izvršuje. -——^ 1307 14-2 fvHFvVi Stran 4. »NOVA DOBA. Stev. 120. POSOJILNICA V CELJU S USTANOV. LETA 1880 HAROD3WI DOM RES. FOND 500.000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga sbdaiQiiniinh DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 129 24-20 STANJEHRANILNIHVLOG ¦ ¦IIIRIIIIIIIIIHIIIIIIIIBRKBIiaiBB NAD 24>;OOObOOI9 KRÖM ¦¦¦«¦¦¦"¦¦¦¦¦«BBDBKBnBBHBHBBHHHH Registrow. kreditna in stavbena zadpugazom.zav. bP^aIBbb Pfešernova ul. 15 ™ **eiJM~ "LASTNI DOM" Sprejema foranilne vloge in jih abrestftuje po *^sm oi v. 401 „.fttM od 8*o ^^""Z |o# 156-61 Edina slovenska specijalna trgovina z barvaml In lakl. Agentura In komf- sijsko podjetie. Iv.