Celje - skladišče D-Per
214/1980
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE	LETO XXX. — ŠT. 4 — 29. FEBRUAR 1980
5.	OSEBNI DOHODKI
Za osebne dohodke smo porabili 16% več kot v letu 1978 in za 2 %t več kot smo planirali. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca se je povečal v primerjavi z letom 1978 od 4.947 din na 6.023 din ali za 22%. Večji porast povprečnih osebnih dohodkov od porasti čistega dohodka za osebne dohodke gre na račun zmanjšanega števila zaposlenih v letu 1979 v primerjavi z 1978 letom.
In naša ekipa pred nastopom: z leve Peternel, Šrot, Filipovič, Ramšak, Muršič, Jazbinšek, Gregorčič, Ahtik, Muršič, st. Jevšenak, Kranjc, Kovačič, Zore, Drev, Zupančič, Pečovnik
Kako smo gospodarili v letu 1979
Ob sprejemanju plana za leto 1979 smo pričakovali, da bodo pogoji poslovanja v letu 1979 zaostreni in težki. Zato smo sprejeli program ukrepov za realizacijo gospodarskega plana, ki pa smo jih reševali premalo organizirano in sistematično, zato tudi nismo dosegli zadovoljivih rezultatov v letu 1979.
1. PROIZVODNJA — količinsko
V letu 1979 smo količinsko proizvedli za 1 % več kot v letu 1978 in 8% manj kot smo planirali za leto
1979.	Po vrednosti smo proizvedli za 17% več kot v letu 1979 in 9 % manj kot smo planirali. Razlika med vrednostnim porastom za 17 % v primerjavi s porastom količinske proizvodnje za 1 %, je posledica spremenjenih cen in delno asortimana proizvodnje.
NOVO
PRIZNANJE
Naša delovna organizacija EMO Celje je sprejela od delavskega sveta delovne organizacije IN-TERPROMET — Skopje ob 30. letnici ustanovitve in dela te organizacije
PLAKETO
za dolgoletno delo in doprinos v razvoju in delu te organizacije.
2.	ZAPOSLOVANJE
V letu 1979 se je število zaposlenih od začetka leta — do konca leta znižalo za 5 % ali za 177 delavcev. V povprečju pa za 4% v primerjavi z letom 1978 ali 133 delavcev. Pri tem pa gre pretežni del zmanjšanja zaposlenosti na račun zmanjšanja proizvodnih delavcev, kar je ob visokih izostankih z dela povzročilo v nekaterih TOZD dodatne probleme pri izpolnjevanju planskih nalog.
3.	CELOTNI PRIHODEK
Celotni prihodek je v primerjavi z letom 1978 večji za 20 %, plan pa je dosežen 99 %,. Razlika med doseženim planom proizvodnje 91 % in planom celotnega prihodka 99 % gre predvsem na povečano prodajo trgovskega blaga, zato so tudi porabljena sredstva dosežena 100 %, ker smo trgovskega blaga kupili dosti več kot v letu 1978 in kot smo planirali.
4.	DOHODEK IN ČISTI DOHODEK
Dohodek smo povečali v primerjavi z letom 1978 za 25 %, plan dohodka pa smo dosegli 98%. Močno pa so se povečale obveznosti iz dohodka, predvsem obresti za kredite, zato je plan čistega dohodka dosežen 96 %., v primerjavi z lanskim letom pa večji za 28%.
6.	OSTANEK ZA SKLADE
V letu 1979 smo dosegli
6,5	krat večji ostanek za sklade, v primerjavi s planiranimi skladi pa za 52 % manj. To pomeni, da nam je ostalo več za sklade kot v letu 1978, vendar več kot polovica manj kot smo planirali, zato bomo lahko oblikovali samo sklad skupne porabe.
S takim rezultatom ne moremo biti zadovoljni, ker nam ni ostalo nič za nadalj-no obnovo in razvoj DO.
7.	IZVOZ
UVOZ
V primerjavi z letom 1978 smo izvozili za 1 % manj. plan pa smo presegli za 16%.
Uvozili smo 13 % manj kot v letu 1978 in za 6 % manj kot smo planirali. Odnos med izvozom in uvozom se je popravil v korist izvoza, vendar pa je še vedno naša devizna bilanca negativna, ki jo bomo morali ob zunanjetrgovinskih pogojih v letošnjem letu izboljšati, tako, da bomo več izvozili kot u-vozili.
8.	ZALOGE IN LIKVIDNOST
Pri gospodarjenju z obratnimi sredstvi smo se srečevali v letu 1979 s problemi
Usmeritev za praznovanje 8. mednarodnega dneva žena
Osmi marec obeležujemo vsako leto s konkretnimi aktivnostmi, ki iz leta v leto dobivajo vse bolj delovni značaj.
Tudi letos povezujemo proslavljanje osmega marca z vrsto jubilejev. Sedemdeset let mineva od II. mednarodne konference žensk-socialist leta 1910 v Kabenhavnu, kjer so na predlog Klare Zetkin proglasili 8. marec kot mednarodni delavski praznik — dan žena. V teh sedemdesetih letih so se v svetu bistveno spremenile zgodovinsko-politične, ekonomske in socialne razmere, s tem pa tudi vsebina in smisel proslavljanja dneva mednarodne solidarnosti žensk. V Jugoslaviji letos obeležujemo 40. obletnico V. državne konference KPJ, na kateri je bila sprejeta platforma boja KPJ za težka leta, ki so sledila. Na predvečer usodnih dogodkov druge svetovne vojne je bila KPJ idejnopolitično in organizacijsko pripravljena. Jasna usmeritev in politika vključevanja žensk v re-(Nadaljevamje na 3. strani)
likvidnosti in to zaradi prekomernih zalog materiala in pomanjkanja obratnih sredstev. Že nekaj let nazaj ne vlagamo v poslovni sklad zaradi slabih rezultatov poslovanja in tako ne povečujemo lastnih obratnih sredstev. Vsako leto pa potrebujemo več sredstev zaradi
povečanih cen in obsega proizvodnje. Poleg tega združujemo vsako leto za potrebe SIS (ceste, luški promet, železnica, energetika itd.) dokaj velika sredstva, ki jih tudi ne nadomestimo z vlaganjem v poslovni sklad. Zato je likvidnost vedno slabša in večkrat kritična.
Častno izgubili proti Ravnam
Osrednji dogodek meseca je bilo športno srečanje naših športnikov in športnikov železarne Ravne v športnih igrah V ZDRAVJU JE MOČ, ki je bilo v športni dvorani Golovec 15. februarja letos.
Več o tem poročamo na 8. strani. Omeniti pa velja, da smo imeli izredno smolo, da smo že v prvem kolu naleteli na lanskoletnega prvaka — železarno Ravne, ki je zmagala z rezultatom 31:19.
OSREDNJA KNJ. CELJE
Smalfiteo
Izvajanje ukrepov za realizacijo planov za leto 1979
Sprejete ukrepe za realizacijo plana za leto 1979 (objavljenih v »Emajlircu« dne 16. 3.1979) nismo zadovoljivo reševali. S področja gospodarjenja nismo realizirali osnovne naloge, to je doseganje planirane proizvodnje, kar je imelo za posledico manjšo prodajo, celotni prihodek, dohodek in ostanek za sklade. Ugotavljamo premajhno učinkovitost ukrepanja pri neizvrševanju planskih nalog, zato moramo ob razpravah o zaključnem računu, predvsem pa pri realizaciji planov za leto 1980 in stabilizacijskih ukrepov preverjati odgovornost za neizvršene naloge. Vodilni delavci moramo v primeru neizvrševanja nalog ukrepati, v nasprotnem slučaju, da niso v stanju v letu 1980 tega zagotoviti, morajo za neizvršene naloge sami odgovarjati samoupravnim organom.
S področja samoupravne preobrazbe in organizacije, bi morali pripraviti nov koncept samoupravne organiziranosti. V pripravljalnih fazah za realizacijo naloge pa je bilo ugotovljeno, da moramo najprej urediti nezadovoljene razmerje na področju tehnologije, organizacije dela in operativnega poslovanja, ker bi sicer že itak nezadovoljive razmere še poslabšali, kar bi imelo negativne posledice na poslovanje.
Na področju samoupravnega delovnega reda smo sprejeli več ukrepov, vendar z realizacijo teh nismo zadovoljni. Prvi premiki še ne kažejo na to, da so sile, ki hočejo, da postane EMO močan, organiziran, urejen in uspešen kolektiv dovolj močne, da bi dokončno premagale nakopičene slabosti in razvade, ki zavirajo uvedbo samoupravnega delovnega reda.
Pripravljalne naloge na področju razvoja so opravljene. V letošnjem letu moramo te naloge dograditi, pripraviti konkretne programe za srednjeročno obdobje 1981—1985.
Programi ukrepov so povezani na kadrovsko ukrepanje v tistih primerih in nalogah, kjer pri realizaciji najbolj odstopamo. Nekateri premiki so bili lansko leto storjeni, odkrito pa si moramo povedati, da so kadrovski premiki premajhni, predvsem zaradi tega, ker ni dovolj volje in odločnosti vseh dejavnikov, ki bi morali v teh prerazporeditvah sodelovati, da se naredijo odločni koraki za razvojno usposobitev in zagotovitev večje uspešnosti. Zato smo na tem področju še vedno na šibkih nogah.
Pogoji gospodarjenja v letu 1980 bodo še bolj zaostreni in težji, kar verjetno na osnovi dnevnih informacijah javnih občil vsem poznano.
Zato moramo razčistiti osnovni odnos do dela in gospodarjenja, kar je osnova za boljše rezultate. V ciljih za realizacijo plana za leto 1980 in na osnovi teh izdelanih ukrepov posameznika TOZD in DSSS so opredeljene glavne naloge v letošnjem letu, ostanejo pa tudi še naprej kot naloge nerealizrane naloge iz leta 1979. Realizacija nalog mora potekati stalno, koordinacijski odbori za dobro gospodarjenje pa morajo takoj, ko se pojavijo odmiki od začrtanih ciljev ukrepati. V tem smislu moramo dodelati stabilizacijske programe, da bomo lahko preverjali njihovo realizacijo, ugotavljali odgovornosti in sankcionirali neizvrševanje nalog.
Informacija s področja inovacij
Pravilnik o inovacijah, ki je v fazi sprejemanja,-bi naj bil potrjen na prihodnji seji DS.
V TOZD Posoda je bil strokovni sestanek vseh vodstvenih delavcev TOZD Posode in predstavnika inovacijske dejavnosti. Pogovor in posvet je potekel o usmeritvi inovacijske dejavnosti glede spornih predlogov starejšega in novejšega datu-
Izkoriščenost našega delovnega časa
	Izvršitev		Izvršitev		
Elementi	1978	Struk.	1979	Struk.	Ind.
1. Opravljene ure	6,114.330	69,9	5,889.229	69,4	96
2. Nadure	306.096	3,5	285.300	3,4	93
3. Neopravljene ure	1,868.241	21,3	1,835.220	21,6	98
Od tega:					
— odmor	401.726	4,6	388.220	4,6	97
— državni prazniki	255.188	2,9	247.641	2,9	97
— redni letni dopust	683.983	7,8	683.692	8,0	100
— izredni plačani dopust	29.923	0,3	16.189	0,2	54
— hranarina do 30 dni	462.371	5,3	464.182	5,5	100
— ostali plačani izostanki	35.050	0,4	35.296	0,4	101
4. Neopravljene ure, za katere prejme					
delavec nadomestilo OD in sredstva					
zdravstvenega zavarovanja — hranarina nad 30 dni	430.234	4,9	436.807	5,1	102
5. Neopravljene ure, za katere ni					
nadomestila OD	37.316	0,4	40.443	0,5	108
Skupno število ur	8,756.217	100,0	8,486.999	100,0	97
V	lanskem letu ni bil dosežen cilj v izboljšanju samoupravnega delovnega reda. Podatki kažejo, da smo delovni čas izkoriščali celo slabše, kot leto prej. Opravljenih ur je bilo za 4% manj kot leto prej, neopravljenih pa samo za 2% manj. Razumljivo je, da je ravno izostankov zaradi rednih letnih dopustov več (indeks 100). Nerazumljivo pa je, da je kljub manjšemu številu zaposlenih enaka višini izostankov zaradi bolniškega staleža do 30 dni, izostanki zaradi bolezni nad 30 dni so se celo povečali, prav tako beležimo povečanje ostalih plačanih in neplačanih izostankov.
V	letu 1979 je bil povprečno vsak dan odsoten z dela vsak 4 delavec.
Zaradi bolniške in ostalih izostankov povprečno na dan skozi celo leto ni delalo 444 delavcev, kar predstavlja povprečno število zaposlenih v TOZD Orodjarna, Radiatorji in Odpreski skupaj. (Ce upoštevamo vse izostanke pa iz dela izostane na dan preko 800 delavcev.)
ALI SE BOMO RES SPRIJAZNILI S TEMI PODATKI?
Iz dela organov samoupravljanja
ma: Kaj je službena dolžnost in kaj inovacija?
Udeležili smo se letne konference društva DIATI — ŠTORE.
Društvo deluje že od leta 1975.
Rezultati leta 1979:
Preko sto predlogov. Gospodarska korist ca. 2 milijarde SD. Njihova dejavnost in uspehi bi naj bili vzgled tudi pri nas v letošnjem letu.
IO delavskega sveta je na svoji 40. redni seji, dne 7. 2. 1980 dobil od pravne službe informacijo v zvezi z zavarovanjem naših delavcev. IO je sprejel sklep, da se informacija v celoti objavi v Emajlircu, zaradi seznanitve vseh delavcev.
ZADEVA: zavarovanje delavcev na službeni poti — informacije.
ZVEZA: vaš sklep št. 9 z dne 26. 12. 1979.
V gornji zadevi dajemo na vprašanje zavarovanja delavcev na službeni poti naslednje pojasnilo:
1.	Delavci na potovanju z javnimi prevoznimi sredstvi uživajo naslednja zavarovanja:
a)	obvezno nezgodno zavarovanje, ki ga sklene javni prevoznik (železnica, avtobusno podjetje, letalski prevoznik),
b)	kolektivno nezgodno zavarovanje, ki je sklenjeno za delavce EMO, za zavarovalne vsote:
—	za smrt 51.430 din,
—	za invalidnost 102.860 din,
c)	delavec ima zahtevek iz civilne Odgovornosti, če je prevoznik kriv za nezgodo,
2.	Delavci na potovanju z avtomobili (avtobusom) EMO so zavarovani za škodo, ki jo utrpijo:
a)	iz zavarovanja avtomobilske nezgode:
—	za smrt 50.000 din,
—	za invalidnost 100.000 din,
b)	iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja:
—	za smrt 51.430 din
—	za invalidnost 102.860 din,
c)	v kolikor je za nezgodo kriva naša delovna organizacija (voznik EMO) ali soudeleženo vozilo ima delavec zahtevek iz civilne odgovornosti proti EMO ali proti imetniku soudeleženega vozila za dejansko utrpelo škodo. Takega zahtevka nima naš delavec — voznik avtobusa, če je nezgodo zakrivil sam.
3.	Delavci na potovanju z lastnimi avtomobili so zavarovani za škodo:
a)	iz kolektivno nezgodnega zavarovanja:
—	za smrt 51.430 din,
—	za invalidnost 102.860 din,
b)	iz naslova civilne odgovornosti ‘ soudeleženega vozila, če je le to krivo nezgode, za dejansko škodo,
c)	iz naslova lastnih zavarovanj, v kolikor jih ima delavec sklenjene,
4.	Delavcem, ki imajo sklenjeno življensko zavarovanje, gre v vseh treh primerih še pravica do odškodnine iz tega zavarovanja.
Gornja zavarovanja na katere ima vpliv EMO je mogoče dopolniti:
a) kolektivno nezgodno zavarovanje, povišati zavarovalne vsote, a kar vpliva na zavarovalne premije. Pri
današnjem zavarovanju znaša letno premija 444.000 din (oziroma odvisno od števila delavcev),
b)	zavarovanje avtomobilske nezgode, povišati zavarovalne vsote, kar ponovno pomeni povečanje zavarovalne premije, ki znaša za avtomobile EMO ca. 10.000 din,
c)	skleniti avtomobilsko zavarovanje za rizike nezgode in rizike kasko za osebne avtomobile naših delavcev, vendar je v tem primeru potrebno plačati premije iz osebnih dohodkov prizadetih delavcev. To zavarovanje je DO že sklenila, vendar ga je kasneje, ker delavci niso bili pripravljeni plačati premije sama odpovedala.
Glede na gornje, ni problemov z izravnavanjem škode, če je le-ta nastala brez krivde delavca, saj je v tem primeru upravičen od krivca izterjati vso utrpelo škodo. Škodo, ki je ne more dobiti povrnjeno od drugega, delavec lahko pokrije-z lastnimi zavarovanji, (kilometrina vsebuje kalkulativni element za zavarovalne premije), ki jih lahko sklene tudi DO a na račun delavčevega OD.
Delovna organizacija lahko poveča kolektivno nezgodno zavarovanje in zavarovanje avtomobilske nezgode, pri čemer premija raste sorazmerno s povečanjem zavarovalnih vsot.

Spremenjen plan za leto 80
Gospodarski plan za leto 1980 smo sprejeli in potrdili v mesecu januarju. Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja v letu 1979 in pričakovanjih težav v letu 1980 so bile sprejete zvezne, republiške in občinske resolucije, ki nam narekujejo stabilizacijske programe, o-mejitev porabe z družbenimi sredstvi, razporeditev oziroma delitveno razmerje, dohodek — osebni dohodki, vse z namenom, da se stabilizira gospodarstvo oziroma poveča akumulativna sposobnost. Potrošnjo oziroma porabo je potrebno na vseh področjih in vrstah omejiti, v vseh hotenjih se postaviti na realne možnosti, svoje planske naloge pa dosledno izpolnjevati in jih redno kontrolirati.
Lahko trdimo, da smo pri izdelavi oziroma postavljenem planu za leto 1980 že upoštevali stabilizacijske u-krepe, saj smo nekatere pozicije stroškov planirali v minimalnem porastu. Plan, ki ga predlagamo v ponovno potrditev smo vskladili z
zvezno, republiško in občinsko resolucijo ter dopolnili z našimi stabilizacijskimi u-krepi. Poudariti velja, da navedenih stabilizacijskih u-krepov ne smemo jemati kot enkratne akcije, ampak kot proces, ki traja, ki ga je potrebno kvalitetno dograjevati z namenom učinkovitejšega ter uspešnejšega gospodarjenja.
Plan za leto 1980 smo vskladili:
— z zveznim zakonom, ki predvideva omejitev pri porabi sredstev reklame in propagande, dnevnicah in nočninah, avtorskih honorarjih, pogodbah o delu, zakon točno predpisuje v kolikšnih okvirjih se lahko navedeni izdatki planirajo, vezano na izvršitev leta 1979.
—- z republiškim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, ki pogojuje rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka in sicer osebni dohodki lahko rastejo 25% počasneje od rasti dohodka, izračunane osebne dohodke pa je potrebno vskladiti še
na ravni DO, podskupine in skupine dejavnosti, dodatno se pa OD korigira še, če je TOZD izvoznik. Po vskladit-vi in preverjanju ostanejo planirani OD na višini predlaganih OD, v že potrjenem planu. Višina izplačanih osebnih dohodkov med letom pa bo odvisna od rasti dohodka napram letu 1979.
Občinska resolucija nam nalaga zmanjšanje materialnih stroškov, pisarniškega materiala, racionalno naročanje revij in časopisov, racionalnejšo porabo goriva in transporta, optimilizacijo vseh vrst zalog, isto raven kot v letu 1979 stroške žičnih in brezžičnih zvez. Navedene pozicije stroškov tokrat nismo korigirali oziroma zmanjšali v zneskih, temveč smo si zadali konkretne naloge — program varčevanja z energijo, ureditev normativov, izdelava tehnoloških postopkov in jih rokovno opredelili.
Realizirani navedeni programi pomenijo tudi realizacijo začrtanih stabilizacijskih ukrepov.
Pomebne proslave v letu 1980
V okviru jubilejev v letu 1980 moramo člani ZSS primerni obeležiti začetek delavskega samoupravljanja.
Uvedba delavskih svetov pred 30 leti ima velik pomen zaradi začetka razvoja nove socialistične samoupravne družbe, kar pomeni tudi novo vlogo delavcev, organiziranih v sindikatu. Prav sindikat dobi tedaj pomembno mesto v razvoju samoupravljanja, tako ^a je delovanje samoupravnih organov tesno povezano, začeto že z delovanjem sindikalne organizacije. Lahko rečemo, da sta ta dva dejavnika živela in živita tako tesno skupaj, da je danes prisotna in razumljiva trditev:	»dober sindi-
kat — dobro samoupravljanje«. Zato je jubilej samoupravljanja hkrati tudi sindikalni jubilej pa tudi vseh naprednih subjektivnih sil naše družbe.
Delavci, organizirani v osnovne organizacije ZS in druge organizacije ZSS, bomo obudili spomin na te revolucionarne dni pred 30 leti, ko so izvoljeni delavski sveti simbolično sprejeli tovarniške ključe iz rok direktorjev ter s tem začeli novo poglavje v zgodovini naše družbe. Čeprav ni bilo tako enostavno, je bil to le začetek dolgotrajnega boja, v katerem živimo še danes. Torej moramo ob teh jubilejih pogledati nazaj in ugotoviti, koliko smo k temu razvoju prispevali sami, kje smo zdaj in kako bomo delali v prihodnje. V primerni obliki moramo kritično oceniti razvoj samoupravljanja v lastnem okolju, da bi laže odpravili sedanje pomanj-
kljivosti. Spomniti se moramo nekdanjih tovarišev, ki so začeli s prakso samoupravljanja,-in tistih, ki so bili prvi člani delavskih svetov.
Samo obeležavanje — proslavljanje 30-letnice uvedbe samoupravljanja moramo prikazati kot začetek razvoja, ki še traja, ki ima svoje dobre in slabe trenutke, in ne kot statičen dogodek, katerega aktualnost je zamrla pred tridesetimi leti. Teh dogodkov se moramo spomniti tudi zato, da jih obudimo mlajšim rodovom delavcev, ki jih niso doživljali, ter da nam vsem služijo kot vspod-buda za delo vnaprej.
S sklepi 9. kongresa ZSS smo se zavezali, da bomo gojili in ohranili ter razvijali revolucionarno dediščino našega delavskega razreda. Zato bomo ob tej veliki prelomnici obeležili in obudili tudi druge pomembne dogodke v razvoju revolucionarnega gibanja, ki so vsi, vzeti kot celota, omogočili in opredelili naš sedanji razvoj. V letu 1980 bo poteklo 60 let od znanih dogodkov splošne stavke železničarjev Jugoslavije in tragičnega epiloga 24. aprila na Zaloški cesti v Ljubljani. Ob tem pomembnem jubileju bomo delavci, združeni v ZSS, obudili spomin na revolucionarne boje in organizirane napore delavskega razreda, kot so: ustanovitev socialistične delavske stranke Slovenije
11.	aprila 1920, vukovarski (drugi) kongres KPJ, prvi
kongres SKOJ, ustanovitev ženske komunistične organizacije v Sloveniji (vse leta 1920) in druge. Spomnili se bomo tudi naših vidnih revolucionarjev Edvarda Kardelja (70-letnica rojstva), Mihe Marinka (80-letnica rojstva) in drugih.
Vse prireditve, politična in kulturna srečanja v OZD in v občini pa naj bodo prežeta z ustvarjalnim prispevkom Edvarda Kardelja, velikana naše socialistične, samoupravne revolucije. 70-oblet-nico njegovega rojstva bomo najlepše proslavili, če bo vsa politična, samoupravna in strokovna aktivnost usmerjena zlasti k temeljitemu preučevanju, uresničevanju in dograjevanju izrednega bogastva njegovih misli, pogledov in pobud,
Samoupravljanje ter njegove pridobitve so postale vsakodnevni del življenja in našega mišljenja, tako da na te pridobitve čestokrat pozabljamo, njihova vrednost no je, da ob teh dogodkih pa se marsikdaj izgubi. Nuj-ponovno poudarimo vlogo in mesto samoupravljanja v naši družbi, ravno tako pa spodbudimo k razmišljanju tiste, ki dvomijo v naš razvoj, čeprav precej izkoriščajo vse ugodnosti samoupravne socialistične družbe.
Kako proslaviti?
Pri organizaciji oblik proslavljanja in obeleževanja se moramo izogniti preveliki porabi sredstev, zato naj bodo proslave usmerjene delovno in akcijsko. Priporočamo jubilejno sejo delavskega sveta, na kateri naj tudi OO ZS poda pregled svojega dela pri uveljavljanju samoupravljanja v svoji
USMERITEV ZA PRAZNOVANJE 8. MARCA -MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA
(Nadaljevanje s 1. strani)
volucionarno gibanje, je prispevala k temu, da so se ženske množično udeležile narodnoosvobodilnega gibanja in prispevale veličasten delež k uresničitvi revolucionarnih ciljev narodnoosvobodilnega gibanja.
V	letošnjem letu bomo proslavljali tudi 30-letnico samoupravljanja. Zato bomo 8. marec neposredno povezovali z ocenami razvoja in uspehov samoupravnega uveljavljanja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in družbeno političnih skupnostih, posebej še, kaj socialistično samoupravljanje pomeni za resnično osvoboditev in enakopraven položaj žensk v družbi.
Osmi marec je priložnost za to, da ocenimo, v kolikšni meri in kako uresničujemo pred letom dni sprejeta stališča problemske konierence »Delavka v združenem delu«. Ocene o doseženem bomo povezovali s smernicami, ki jih v tem času pripravljamo ob snovanju novih srednjeročnih načrtov v OZD in KS.
V	sedanjih zaostrenih mednarodnih odnosih bomo praznovanje osmega marca povezovali tudi z našimi prizadevanji in veliko vlogo tovariša Tita pri uveljavljanju novih ekonomskih odnosov v svetu, boju za svobodo, neodvisnost in enakopravnost vseh narodov in držav, pri utrjevanju politike neuvrščenosti in boju za ohranitev miru v svetu. V tem okviru bomo opredelili tudi vlogo in naloge, ki jih imajo ženske v utrjevanju naše usposobljenosti za splošen ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Tradicionalno praznovanje osmega marca mora biti letos v skladu s prizadevanji za ekonomsko stabilizacijo predvsem delovno in v skladu s pomenom tega praznika. Izkoristimo ta dan predvsem za to, da se spomnimo vseh predvojnih, medvojnih pa tudi sedanjih družbenopolitičnih delavk, ki so in ki še vedno s svojim delom v združenem delu — v družbenem življenju in kot matere, prispevajo k izgradnji naše socialistične samoupravne družbe.
Zavračati moramo vsake poskuse izrabljanja osmega marca v turistične, komercialne in druge namene. Ob tej priložnosti naj opozorimo na to, da je Svet za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri OK SZDL Celje že v lanskem letu pričel s solidarnostno akcijo zbiranja sredstev za nabavo inkubatorjev, ki se v letošnjem letu nadaljuje s solidarnostnimi akcijami, ki smo jih sklenili v preteklih obdobjih — Mamograi, Ultrazvok — smo dokazali, da človeška solidarnost nima meja. Predlagamo, da sredstva, ki bi jih namenili za pripravo proslav in obdaritev, združite za nabavo inkubatorjev na žiro račun pri OK SZDL Celje.
50700-679,64766 s pripombo — za inkubator!
Proslave v Celju ob dnevu žena
V počastitev osmega marca bodo v občinskem merilu naslednje prireditve:
7.	marca
—	osrednja proslava bo ob 17. uri v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V kulturnem delu programa bo sodelovalo KUD »Zarja« iz Trnovelj,
—	ob 20. uri bo koncert ansambla »2abe« v veliki dvorani Narodnega doma,
8.	marca
—	uprizoritev monodrame »Lizika« (SNG Maribor) ob 17. uri v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju.
Pričakujemo, da boste takšno vsebinsko naravnanost praznovanja dosledno upoštevali!
OZD. Vsebina proslave mora še delovanje vseh delavcev biti skrbno pripravljena, da za čim hitrejše uveljavljanje ne bi izgubila svojega pome- samoupravnih odnosov, ki so na: ocena preteklega delo- začrtani v naših program-vanja in vspodbuda za bolj- skih dokumentih.
ANTON HRIBERSEK — TOZD Kontejner — 15 let
Abrahama so srečali
FEBRUAR
Stanislava Goršek, rojena 13, 2, 1930, orodjarna Frančiška Jamnišek, rojena 14. 2. 1930, kontrola Franja Klančnik-Levin, rojena 2. 2. 1930, FRS Miroslava Korošec, rojena 11. 2. 1930, emajlirnica Marija Leskovšek, rojena 1. 2. 1930, skl. got. posode Olga Oset, rojena 18. 2. 1930, emajlirnica Marija Tivadar, rojena 9. 2. 1930, emajlirnica Mirko Vajdič, rojen 2. 2. 1930, predelava kovin Marija Marčič, rojena 2. 2. 1930, TOBI
OLGA OSET iz emajlirnice TOZD Posoda. Dela že 22 let
MIROSLAV KOROŠEC iz TOZD Posoda. Dela že
PSI«
ipvi
aüSgl
MÍÜ
Sfe«Ü
»s
im
FRANČIŠKA JAMNIŠEK, zavijalnica TOZD Posoda, Med nami je že 33 let
MARIJA LESKOVŠEK, skladišče gotove posode — 16 let med nami
DRAGO SVET, TOZD posoda med nami
30 let
MIRKO VAJDIČ, predelava kovin, TOZD posoda — 30 let med nami
OLGA TERŽAN, TOZD posoda — kar 32 let med nami
MARIJA TIVADAR, emajlirnica in 19 let med nami
STANISLAVA GORŠEK, TOZD Orodjarna — 33 let

Delovanje taborniškega odreda J/dveh \evov„
V Celju že vrsto let uspešno deluje odred Taborniške organizacije, ki je tudi v naši krajevni skupnosti Gaberje prebudil željo po ustanovitvi lastnega taborniškega odreda. Tako je bil na pobudo naše delovne organizacije in krajanov ustanovljen 24. februarja lani odred DVEH LEVOV. Začetek je bil zelo težak, saj nismo imeli niti finančnih sredstev, niti prostorov v katerih bi se lahko sestajali. Toda zmagala je naša dobra volja in želja, da bi organizacija uspešno delovala. Po
enoletnem delovanju že lahko zabeležimo mnogo uspehov. Prva naša akcija se je vršila lani, meseca maja. Imeli smo pohod po poteh 1. celjske čete. Ustavili smo se na Celjski koči, kjer smo imeli vaje: postavljanje šotorov, streljanje z zračno puško, prvo pomoč in orientacijo na terenu. Udeleženci so si lahko pridobili dosti znanja. Nadalje smo organizirali izlet v Kumrovec. Ogledali smo si rojstno hišo tov. Tita in politično šolo, kjer so nam zavrteli film o potovanju tov. TITA po sve-
tu. Nato smo se odpeljali v Čateške Toplice in se razvedrili v termalni vodi. Ob 85. letnici naše delovne organizacije smo organizirali stražo na Gričku. Ker nismo imeli svojih šotorov, smo si izposodili velik šotor od TO Celje. Stražili smo tri dni. Pripomniti moram, da ni bilo lahko, saj nas je spremljalo slabo vreme. Vsi smo bili premočeni, perila pa nismo imeli kje sušiti. Toda zmagal je taborniški duh in premagali smo vse težave. Ob akciji NNNP smo se u-deležili pri Krajevni skup-
nosti Gaberje, kjer smo imeli stražo in kurirsko službo. Udeleženih je bilo 12 članov. Dobili smo tudi priznanje od Krajevne skupnosti za požrtvovalno delo. V DO smo izvedli akcijo pobiranja odpadnega železa z udeležbo 10 članov. Zaslužek je bil nakazan na naš žiro račun, kar pa je bil edini finančni vir v lanskem letu. Avgusta smo imeli izlet v naravo, kjer smo preizkusili kuharske veščine. Zvečer smo imeli prosto zabavo ob tabornem ognju. Proti koncu lanskega leta smo pa izvedli
za vse tiste člane, ki so čez leto najbolj aktivni tridnevno taborjenje na Partizanskem vrhu nad Trbovljami. Ob koncu pa naj še dodam, da sem zelo vesel, ko vidim, da še moji tovariši niso izgubili volje, kljub raznemu govorjenju in izpadom proti odredu. Toda še z večjo vnemo delajo in pripravljajo naloge in akcije, ki jih bomo izvedli v letu 1980. Živimo v upanju, da bomo našli skupen ključ in delali tako, da bomo v ponos DE EMO.
Mirko Grahovec
Alu tiganj
Zabeleženo s kamero
Se en član naše delovne organizacije se je te dni poslovil od nas. Angela Brešon iz TOZD Odpreski, sicer marljiva in aktivna članica ZB je odšla v pokoj. Zaslužen pokoj. Ob slovesu pa so sodelavci pripravili Angelci Brešon skromni prejem na katerem so se od nje poslovili.
Tehnologija varenja (TOZD Vzdrževanje) in inovacijska dejavnost (DSSS) sta predlagala TOZD Posoda zanimiv izdelek, ki je že več ali manj »poznan« v podjetju, vendar brez pravega avtorja, z dopolnilom, da nagrade ni potrebno izplačati, v kolikor bo predmet tržno zanimiv.
Tiganj je v glavnem poznan iz litine:
Slabe lastnosti:
—	težko ga je čistiti,
—	polivanje z vodo (vročo) lahko privede do loma ,
—	občutljiv na udarce.
Predlagan tiganj:
—	iz 6 mm alu pločevine — ekonom lonca 7 1,
—	vlečeno na obstoječem orodju v TOZD Odpreski,
—	peskano,
—	luženo.
Izvedbe:
—	več kombinacij,
—	čiščenje je enostavno,
—	ne more priti do loma,
—	artikel lahko predstavlja reprezentančno obliko darila,
—	možnost uporabe vseh vrst virov toplote,
—	možnost uporabe tudi v gospodinjstvu. .

DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE CELJE Koordinacijski odbor za učinkovitejše gospodarjenje
Program in naloge družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pri uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj in resolucije 1980 v občini Celje
(Nadalj. iz prejšnje številke) za ravnanje v izrednih razmerah (elementarne nesreče, eksplozije, požari, diverzije, sabotaže in podobno).
—	Vso pozornost moramo nameniti varovanju družbenega premoženja, preprečevanju odtujevanja, preventivnim ukrepom in pravilnemu odnosu do strokovnega in pravočasnega vzdrževanja objektov in naprav.
—	Preprečevati moramo uporabo družbenih sredstev za osebne — privratne namene.
—	S preventivnim delovanjem, izboljševanjem zaščite pri delu in delovnih pogojev bomo vplivali na večjo storilnost, boljše izkoriščanje delovnih naprav in delovnega časa ter na zmanjševanje nesreč pri delu.
—	Neprenehoma moramo dopolnjevati načrte organiziranosti CZ in NZ ter skrbeti za usposabljanje kadrov, usklajevanje aktivnosti, višjo raven tehnične o-premljenosti in dopolnjevanja kadrovske sestave.
—	Budno moramo spremljati vse pojave, ki povzročajo politično nerazpolože-nj e, potrošniško mrzlico in širjenje negativne propage nde. Med takšne pojave sodi tudi zavajanje ljudi, širjenje polresnic ali neresnic in neutemeljenih informacij, sumničenj ter ustvarjanja nezdravih odnosov med ljudmi.
6. NEKATERE USMERITVE ZA SESTAVO STABILIZACIJSKIH PROGRAMOV V SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH
Globalne usmeritve o politiki izvajanja družbenega plana občine Celje so opredeljene v resoluciji za leto 1980. Stabilizacijske programe morajo izdelati vse samoupravne organizacije in skupnosti. Za izdelavo stabilizacijskih programov predlagamo naslednje usmeritve :
Temeljne usmeritve:
—	Iskanje novih razvojnih konceptov, preusmeritev . na proizvode, ki bodo vsebovali več znanja in manj živega dela ter zagotavljali večjo stopnjo akumulativno-sti. To obveznost prevzemajo predvsem razvojne službe, ki jih moramo po potrebi okrepiti.
Intenzivnejše vlaganje v raziskovalno dejavnost in kakovostno povezovanje dela mora postati odločujoča sestavina stabilizacije.
—	Preusmeritev proizvodnje v izdelke, ki bodo dosegli zahtevano izvozno kakovost in ekonomski učinek.
—	Inovacijska usmeritev mora postati osrednja po-slovnopolitična usmeritev sleherne OZD. Gre za organizirano zagotavljanje stalnega pritoka znanja v poslovni in proizvodni proces, za oblikovanje raziskovalnih aktivnosti, uvajanje novih proizvodov in njihove dohodkovne realizacije. Znotraj celovite inovacijske u-smeritve OZD mora dobiti vzpodbujanje inventivnosti delovnih ljudi še pomembnejšo, usmerjeno in organizirano mesto.
Uvoz-izvoz
—	Zagotavljali bomo učinkovito povezanost nosilcev izvoza in uvoza. Pri uvozu pa bomo v večji meri upoštevali selektivni odnos ter odpravili uvoz nepotrebnih izdelkov.
—	Uvoz mora biti usklajen z obsegom izvoza, skladno s politiko SISEOT.
Zaposlovanje
—	V vseh delovnih okoljih moramo izdelati bilanco zaposlovanja in jo vključiti med elemente gospodarskega plana za tekoče leto.
—	Za obvladovanje dogovorjene stopnje zaposlovanja bomo pripravili in izpeljali ustrezne programe za izobraževanje lastnih kadrov, prekvalifikacijo in prestruktuiranja zaposlenih.
—	Z ustreznejšo razporeditvijo strokovnih kadrov moramo zagotoviti enak proizvodni učinek v vseh delovnih izmenah.
—	V dejavnosti zunaj proizvodnje (družbene dejavnosti, delovne skupnosti organov družbenopolitičnih skupnosti, banke, SIS, DS; SS, poslovne skupnosti ter druge asociacije) ne smejo povečati števila zaposlenih, oziroma lahko to storijo le tam, kjer je to neogibno potrebno zaradi aktiviranja novih zmogljivosti.
Proizvodnja—energija— transport
se zavzemali za njihovo optimalno izkoriščenost (izmene, boljše preventivno vzdrževanje, rekonstrukcija itd.).
—	Poostrili bomo nadzor nad kakovostjo vzdrževanja strojev, naprav in objektov.
—	Z uveljavljanjem normativov bomo zadržali sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje na najnižji možni ravni.
—	Ponovno se bomo angažirali pri oceni zalog materiala, polizdelkov, gotovih izdelkov in drugih sredstev ter se zavzeli za optimaliza-cijo vseh nalog.
—	V večji meri se bomo angažirali za zbiranje, predelavo in uporabo odpadnega ali manj vrednega materiala.
—	Zagotovili bomo racionalnejšo porabo goriv in energije. (Ob predpostavki 20 °/o porasta cene energije, naj bi strošek energije vrednostno porastel pri ogrevalni za 10 %, pri pogonski energiji pa do 15 %.)
•	Iskanje novih možnosti uporabe cenejših goriv oziroma virov energije,
•	z boljšim zgorevanjem, vzdrževanjem dimnikov,
•	z uveljavljanjem drugih izboljšav (izolacije, regulacije potrošnje), ki zmanjšuje porabljeno količino energije na enoto proizvoda oziroma v negospodarstvu na enoto časa ali površine.
—	Več pozornosti bomo posvetili vhodni kontroli materiala.
—	Racionalneje bomo organizirali notranji in zunanji transport ter zagotovili racionalno izkoriščanje vseh oblik transporta in prevozov, tudi s preusmeritvijo na železniški in ladijski prevoz.
Stroški poslovanja
—	V strukturi celotnega prihodka moramo znižati stroške reprodukcijskega materiala najmanj za 1 % v primerjavi z letom 1979, ter preko bank, internih bank in finančnih služb zagotoviti hitrejši pretok sredstev ter zmanjševati obseg neplačane realizacije.
—	Potni stroški (dnevnice, nočnine, kilometrina itd.) morajo omejeni na realne potrebe, vendar ne več kot 10% na lansko maso.
i
Delovna disciplina
—	Ocenili oziroma analizirali bomo izostanke z dela ter preventivno ukrepali
— Izdelali bomo analizo za njihovo zmanjšanje na izkoriščenosti strojnih in minimum (kontrola bolni-prevoznih zmogljivosti ter kov, skrajšanje čakalne do-
be pri zdravnikih, odprava neutemeljenih izostankov in odhodov z dela itd.).
—	V vseh delovnih okoljih bomo zagotovili večji delovni red in disciplino.
—	Večino oblik sestajanja v vseh okoljih bomo prenesli v čas, ko je najmanj prizadet delovni proces. Različne sestanke z isto vsebino bomo bolj usklajevali in jih sklicevali racionalno, z dobro pripravljenimi dnevnimi redi, vnaprej posredovanih, kvalitetnim gradivom in jasno nakazanimi cilji sestanka.
—	Ponovno pregledati razvide del in nalog posameznih delavcev in ugotoviti potrebnost vseh opravil. Opustili bomo opravila, ki niso potrebna.
—	Večje napore bomo vložili v ureditev delovnih prostorov in drugih površin.
—	Vsaka samoupravna organizacija in delovna skupnost mora sprejeti letni načrt izrabe delovnega časa glede na praznike, sobote in kolektivne dopuste.
—	Odpravili bomo honorarno in dopolnilno delo, nadurno delo pa dopolnjevali le v mejah, ki jih določa zakon.
—	Vse tiste dejavnosti, ki opravljajo storitve za o-sebne potrebe delovnih ljudi in občanov morajo svoj delovii čas razporediti tako, da večini delavcev in občanov omogočimo urejanje svojih zadev izven delovnega časa (organi državne u-prave, trgovina, banke, interesne skupnosti z izvajalci in drugi).
—	Delovni čas bomo razporedili tako,- da bo najbolj racionalno izrabljen (prihranki pri ogrevanju, razsvetljavi, energetiki in ubla-ževanje prometnih konic),
Sredstva skupne porabe
—	Sredstva skupne porabe v OZD materialne proizvodnje se lahko povečajo največ za 15 % v družbenih dejavnostih in DSSS v materialni proizvodnji pa največ 10 °/o v primerjavi na leto 1979.
V tem okviru dajemo prednost regresu za prehrano med delom, ki naj znaša največ 550 din na delavca, sredstvom izobraževanja in stanovanjsko izgradnjo ter regresu za organiziran letni oddih v odvisnosti do socialnega položaja in zdravstvenega stanja. Vsa druga izplačila lahko povečujemo počasneje oziroma morajo ostati na isti ravni kot v le-
tu 1979. Omejiti pa je potrebno sredstva skupne porabe za izlete, ekskurzije, proslave ter opustiti športna tekmovanja izven OZD oziroma občine in racionirati proizvodna tekmovanja.
Ostali stroški
—	Sredstva, namenjena za ekonomsko propagando bomo uporabljali po sprejetem programu za povečanje prodaje proizvodov ob uporabi najučinkovitejšega medija, vendar v obsegu lani porabljenih sredstev.
—	Sredstva, ki Jih namenjamo za reprezentanco bomo znižali za najmanj 20 % pod lansko raven.
—	Izdatke za posvetovanja, simpozije, seminarje in podobno bomo zmanjšali pod lansko raven. Gospodarska zbornica, strokovne institucije in DPO so dolžne selekcionirati in racionirati sklicevanje tovrstnih oblik izobraževanja.
—	Pisarniški material bo vrednostno ostal v obsegu porabe leta 1979.
—	Stroški žičnih in brezžičnih zvez bodo vrednostno ostali na ravni lanskega leta.
—	Temeljito bomo ocenili racionalnost in potrebo po naročanju revij, časopisov in strokovne literature ter se zavzemali za takšen obseg in izbor, ki bo ob učinkovitem izkoriščanju zadoščal za dobro informiranje in usposabljanje delavcev.
—	Poviševanje cen, ki so v pristojnosti občine bomo uveljavljali postopoma in le tam, kjer bo resnično potrebno.
Osebni dohodki
—	Skladno z občinsko resolucijo bo mogoče ohraniti realne osebne dohodke na ravni preteklega leta z rastjo produktivnosti dela ter rastjo dohodka in čistega dohodka ali celo povečevati z boljšim gospodarjenjem, aktiviranjem notranjih rezerv, produktivnim zaposlovanjem in doslednim uresničevanjem stabilizacijskega programa.
Dopisujte v naše glasilo!

NAGRADNA KRIŽANKA
Tudi tokrat smo za prijatelje križank pripravili novo križanko, ki ni težka. Vzemite si časa in jo rešite. Rešitve pa pošljite na naslov našega uredništva do 22. marca.
Izžrebali bomo pravilne rešitve. Nagrade pa so: 1. nagrada — 200 din, 2. nagrada 150 din in dve tretji nagradi po 100 din.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage mame
JOŽEFE GOLEČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Operativne priprave TOZD Posoda za darovano cvetje in denarno pomoč ter za izraze sožalja v dneh žalosti. Prav lepa hvala tudi godbi na pihala za odigrane žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hči Anica s sinom Aleksandrom, z očetom, sestrama ter bratje z družinami
ZAHVALA
Najiskreneje se zahvaljujem sodelavkam iz oddelka obračuna OD za izrečene dobre želje ob odhodu iz njihove sredine. Prisrčna hvala tudi za prekrasno darilo, ki me bo vedno spominjalo na leta v katerih smo skupaj delali. Vsem drugim sodelavkam in kolegicam, kot tudi celotnemu kolektivu EMO želim veliko zadovoljstva, sreče in delovnih uspehov.
Karolina Vizjak
ZAHVALA
Ob odhodu v invalidski pokoj se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam varilnega oddelka, lužilnice in izbočarne TOZD Posoda za tako bogato darilo, ki mi bo ostalo drag spomin na vse vas.
Ob enem pa vam želim še mnogo uspehov pri na-daljnem delu.
Vaš sodelavec
Stanko Turnšek
časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni u-rednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje
Športne vesti iz
Kljub temu, da so trenutno bile v osredju olimpijske igre, pa so naši športniki le tekmovali. Kar na dveh nastopih jih srečamo, Naj-
več uspeha pa imajo šahisti.
V Celju je namreč občinsko prvenstvo v šahu. V svoji skupini so naši šahisti po šestem kolu na šestem me-
stu. Toda upoštevati moramo, da imajo naši šahisti 4 igre manj odigrane in vse možnosti, da skupaj z igralci Železarne iz Štor in Ingradom posežejo za uvrstitev med najboljšo trojko.
Za naše moštvo igrajo —
Franc Gazvoda, Stane Perti-nač, Anton Rojec, Ignac Jamnišek, Oprešriik, šalih Djordjevič, Stanko Brglez. Do sedaj pa so dosegli na-sledje rezultate:
EMO—Savinja 4:0, EMO— Železarna 2:2, EMO—Cinkar-
na 3:1, EMO—Ingrad 0,5:3,5, EMO—Merx 3:1.
Stanje na lestvici pa je naslednje: Libela 15, Ingrad 14, Kovinotehna, Železarna, Cinkarna 13, EMO 12,5, Klima 6, Merx 5, Savinja 3 točke.	uz

ŠPORTNO ZABAVNA PRIREDITEV V CELJU
V zdravju je moč!
Geslo, ki veliko pomeni, je bilo vodilo športno zabavne prireditve, ki smo jo s pomočjo MITA TREFALTA organizirali v Hali Golovec. Že pred novim letom nas je revija »7 dni« povabila k sodelovanju v letošnji akcjii »V ZDRAVJU JE MOČ«. Poleg nas so povabili še sedem drugih slovenskih organizacij, in sicer: Železarno Jesenice, Fructal iz Ajdovščine, ISKRO Kranj, IMV Novo mesto, Jeklotehna Maribor, ŽTP Ljubljana ter Železarno Ravne — lanskega zmagovalca te akcije.
Na nesrečo nam je žreb določil že v prvem kolu ravno te. Tekmovalni del športnih iger je sestavljen tako, da zajema različne rekreativne vaje spretnosti, moči, vzdržljivosti, vse pa v mejah zmogljivosti vsakega posameznika. Prav posrečena je sestava ekipe v katero so vključeni delavci in delavke različnih starosti od najmlajših pod 20 let, do naj-■«tarejših nad 50 let v vsaki
starostni kategoriji en član in članica.
Naša ekipa se je resno lotila treningov, dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Hudinja in v hali Golovec. Vse vaje smo »naštudirali«, poiskali najboljše možne variante, ter z vso resnostjo vež-bali. 2e pred nastopom, ko smo ugotovili dejansko vrednost naše ekipe, smo ugotavljali, kakšne so naše možnosti za zmago in prišli do za-
ključka, da so Ravne vsekakor favorit v tem tekmovanju. saj so zmagale že v lanskem letu in imajo že precej izkušenj. Nismo pa zato vrgli puške v koruzo, ampak smo z optimizmom pričakovali nastop, saj smo se zavedali. da imamo tudi mi par močnih orožij, s katerimi bi lahko preobrnili rezultata v našo korist seveda, če se nas ne bi držala smola.
Na sam dan tekmovanja, smo imeli predhodno generalko, na kateri smo še razčistili zadnje nejasnosti zato, da je lahko tekmovanje nemoteno potekalo. Ker smo prvič nastopali skupaj in pred domačo publiko, smo vsi imeli tudi precejšnjo tremo, ki nam je, kot smo ugotovili kasneje, pobrala precej točk, morda pa celo zmago.
Prva panoga je bila — skok v daljino z mesta. V tej panogi smo pred tekmovanjem po tiho računali na zmago.
Vendar je že prvi tekmovalec naredil napako in izgubil 30—40 cm, zaradi padca nazaj. V tej panogi so zmagali gostje, ker so v povprečju imeli daljše skoke od naših. Prvi neuspeh nas je precej prizadel in je usodno vplival na nas tudi v naslednjih panogah. V štafeti smo imeli precej možnosti za zmago, vendar se je eden od tekmovalcev zapletel pri predaji in z točkami ni bilo nič.
Podobno se nam je godilo v naslednji panogi — podajanju medicinke preko glave, kjer so bili gostje občutno boljši. Na vrsti je bila panoga »napihovanje« spiro-metra, ki je tudi bilo naš tajni adut, saj sta naša dva tekmovalca »velikih pljuč« presegla mejo 10.000 kubičnih centimetrov, kar je že zelo dober rezultat. Na našo žalost sta bila Ravenčana tudi tu boljša in premagala naše za 1/2 litra. Rezultat po 4. panogi je bil že 15:4 in vedeli smo, da bomo izgubili, vendar se nismo zato predali, ampak smo se še naprej zagrizeno borili, da dokažemo gledalcem, da nismo tako slabi, kot kaže rezultat. V preskakovanju vrvi, so bili gostje zopet uspešnejši, na vrsti pa je bila panoga, ki nam je prinesla prvo zmago in veliko veselja v naši ekipi. Pri »lomljenju« roke, tako se namreč, imenuje panoga, je naš tekmovalec Nace Filipovič tako superi-
Program je popestrila tudi folklorna skupina »France Prešeren«
Ekipa Ravenčanov — zmagovalcev lanskoletne akcije, pred nastopom
Pihalni orkester EMO in voditelj prireditve Mito Trefalt
Lomljenje roke — tekmovanje močnih pesti, kje je naš tekmovalec superiorno zmagal
Največja pljuča v naši ekipi je imel Nace Filipovič
Optimistično razpoložene ekipe pred tekmovanjem
orno premagal nasprotnika, da smo bili celo mi presenečeni, čeprav smo pričakovali to Zmago.
Naslednja panoga nam je zopet malo skalila veselje, na vrsti pa je bila najtežja panoga — lovilec na bradlji. Naša ekipa se je tudi odločila, da v tej panogi izkoristimo »žolija«, s katerim se točke podvojijo. Prva dva tekmovalca sta se pognala v neizprosen boj in že je skoraj kazalo, da bo nasprotnik našega tekmovalca ujel, vendar mu ni uspelo, nasprotno, po preteku minute in pol je začel celo pešati, kar je naš tekmovalec izkoristil in z zadnjimi močmi 20 sekund pred koncem ujel nasprotnika, kateremu so povsem pošle moči. Druga dva tekmovalca sta se podobno kot predhodnika borila maksimalno, vendar je po preteku ene minute naš tekmovalec obstal, ker je mislil, da je že konec tekme. Rezultat je bil torej neodločen. Na vrsti sta bili skriti točki obeh ekip. Ravenčani so nam pri-
pravili obliko tekmovanja v odbojki in tudi zlahka zmagali. Mi smo jim pa vrnili z zelo posrečeno nalogo »oblačenje hokejske opreme«. Naše barve je v tej igri zastopal nihče drug kot Nace Filipovič — državni reprezentant v hokeju na ledu, ki je z lahkoto ugnal nasprotnika. Vendar je bilo to najbolj uspela točka večera, saj so tudi gledalci prišli na svoj račun. Na vrsti je .bila še zadnja točka — vlečenje vrvi v kateri so bili zopet nasprotniki malo močnejši in tako je bil končni rezultat 31:19 za tekmovalce iz Raven.
Razlika je bila sicer velika, ki ni pokazala pravega razmerja sil, vendar v vsej prireditvi rezultat sploh ni bil važen. Najvažnejše je bilo to, da je bilo 800 gledalcev, kolikor si jih je tekmovanje ogledalo, zadovoljnih in da smo vsi skupaj dokazali, da geslo »V ZDRAVJU JE MOČ« res nekaj pomeni.
Emil Gregorčič