Bazen vTivoliju Kopali se bomo kasneje Med krošnje tivolskih dre-ves se je skril nov bazen, ki se mu uradno reče Centralno kopališče Tivoli. Dasiravno ga ne bo videti tako daleč kot dvorano svetovnih prvenstev, bo prav toliko v ponos naše-mu mestu. Pravzaprav lahko samo čestditamo projektantom, da jim je uspelo tako skriti objekt tolikšnih dimenzij, kot je novi bazen. Spomnimo se, da jebilopred gradnjo bazena na njegov ra-čun izrečenih precej hudih in pikrih besed, češ da ne sodi v Tivoli. Naaprotoiki predvide-ne (in sedaj dejanske) loka-cije so bili proti temu, da bi zaradi bazena padla drevesa in bi se skr&la tivolska zelena površina. Zahtevali so, naj se poišče ustrezriejša lokacija. Zasajene so bile prve lopate in hrup .se je polegel. Kako so se duhovi pomirili, smo po-vprašali inž. Borisa Kristanči-ča, direktorja Zavoda inž. Stan-ka Bloudka, ki nadzoruje grad-njo centralnega kopaliSča. Ta-ko je odgovoril: »Duhovi so se pomirili, po-stopek pa je bil zelo demokra-tičen. Dejstvo je, da je bazen izredno uspelo vkomponiran v svoje okolje. Tudi moje mne-nje je, da morajo biti športni objekti v zelenju. Zelo pomem-ben faktor za športni objekt pa je njegova dostopnost. Rav-no dostopnost pa je z lokacijo v Tdvoliju najbolj zagotovlje-na. Bili so predlogi, naj bi ko-pališče gradili na obrobju me-sta, vendar so ob argumenti-ranem soočenju s to lokacijo propadli. Res je, da je bilo zaradi bazena treba podreti osem ali devet dreves, od ka-terih pa je bilo eno suho, dru-go pa na poti, da se posuši. V zameno za drevesa, ki so padla za tivolski bazen, pa smo zasadili nekajkrat veoje število mladih dreves na par-kirišču, ki leži tik ob novem kopališču. Debla dreves, ki so zdaj žnotraj plotiij ki ograju-je gradbišee, pa so zavarovali celo z deščicami, da jih ja ne bi poškodovali.« Bojazen pred podražitvami — Se je pri gradnji kaj za-taknilo, ali poteka po načrtu? »Pri rokih se zatika. Prej ni bilo nekaterih materialov, zdaj primanjkuje delovne sile. Iz- vajalec del, gradbeno podjetje Tehnika, je poslalo svoje de-lavce na Kozjansko, kar pač ni bilo predvideno. Seveda to na njihova krivda. Tudi mi to razumemo, saj gre vendar za solidarnostno akcijo! Bojimo. se le nepredvidene zamude, saj nam izkušnje pričajo, da vsa-ka časovna zamuda prinaša vi-šje cene na trgu gradbenega materiala in s tem prekorače-nje stroškov gradnje. No, se-demdeset odstotkov gradnje je že opravljene.« — So sedanji stroški nad proračunskimi? Gradbeni ma-terial se je dražil tudi med gradnjo? »Investitorju, skupščini me-sta Ljubljane, pošiljarao red-na poročila. Podražltve so se-veda bile, vendar zaenkrat ni-smo prekoračili proračuna. Vr-sto podražitev smo ukanili z notranjimi rezervami. Naj po-jasnim to s primerom. Prvot-no je bilo projektirano, da bi bil ves bazen obdan s plošči-cami. Kasneje smo del plo-ščic zamenjali z gumo. Tako smcr privarčevali, ne da bi kva-liteta bistveno trpela.« — Kolikšna je vrednost cen-tralnega kopališča? »Celotna investicija znaša 6,5 milijarde starih dinarjev. Ker meri kopališče blizu deset ti-soč kvadratnih metrov, stane torej kvadratni meter okrog 650 starih tisočakov. Vemo, da stane kvadratni meter stano-vanjske gradnje že blizu pet-sto starih tisočakov, torej je naša gradnja, ki je precej za-htevnejša od stanovanjske, še relativno poceni.« — Kdaj bodo prvi kopalci zaplavali v novem bazenu? »Po pogodbi bi morala biti otvoritev že ob koncu tega le-ta. Zdaj jo planiramo za ko-nec prihodnjega marca.« Samopostrežni frizer — Kaj vse bomo našli v cen-tralnem kopališču? »V njem bosta dva bazena. Večji bo meril 33 krat 21 me-trov in bo namenjen občanom ter kvalitetnemu plavalnemu športu. Njegova zmogljivost bo okrog 400 ljudi v uri. Manjši bazen bo meril 16 krat 8 me-trov in bo namenjen predvsem šolskim otrokom in učenjupla-vanja. V posebnem oddelku bo- do savne z manjšim bazen-čkom. V kopališču bodo tur-ške kopeli, inhalacijske savne. Pa telovadnica. Pa bowling...« — ... Avtomatsko kegljišče, bi rekli bolj pravilno sloven-sko? »Ne. Je sicer nekaj podobne-ga, ampak ni povsem isto. Bowlinga v Ljubljani še nima-mo, ta bo prvi. To je tipično rekreacijsko kegljanje, za mno-žice. Bowling je tako keglja-nje, da je primerno od kratko-hlačnih obiskovalcev do star-čkov. čeprav je res, da so tudi v bowlingu že pričeli tekmo-vati. Vsekakor pa ostaja manj zahteven od kegljanja. Tam moraš biti že precej izvežban, da zadeneš kegelj, bowling je manj zahteven.« — Bo ob vsej vodi v kopa-lišču tudi kaj tiste za grlo mo-čit? »Bo, privoščili si jo boste lahko v restavracijskih prosto-rih. Potrudili se bomo, da bo-do cene dostopne. Pa v mla-dinski klub boste tudi lahko pokukali. Tu naj bi bil druža-bni center, kjer bi med vsemi družabnostmi prednjačil ples. Tivoli je razdeljen v dve pro-gramsko zaključeni enoti. Sfr verni del je namenjen aktivni rekreaciji, južni del je klasi-čen park. K športni rekreaciji pa sodi tudi ples.« — Menim, da boste s tem razveselili mnoge mlade in manj mlade Ljubljančane. Kar slišim jih, kako pravijo: to je tisto, kar je Ljubljani doslej raanjkalo. Ždi se mi, da kani-te razkriti še kakšno novost, ki nas čaka v tivolskem kopa-lišču? »Novost v Ljubljani bo tudi na pol samopostrežni frizerski salon. Tam bodo aparati s strokovnim vodstvom, veliko pa si bodo gostje lahko sami naredili. Ideja je nastala ob razmišljanju, da bo vsak, ki bo prišel -v bazen, po kopanju potreboval nekaj osebne nege, še zlasti ženske. Podobno, to-rej na pol samopostrežno, bo ob frizerskem salonu delal tu-di kozmetični salon. Za delno samopostrežbo smo se odloči-li ob zavesti, da sta frizer in kozmetičarka draga, pa bi bilo privlačno, ko bi te usluge ne-kako pocenili. Mislim, da bo program centralnega kopališča v Tivoliju dovolj kompletno zajet.« . V. J.