Iz arhivskih fondov in zbirk 1.03 Kratki znanstveni prispevek UDK 930.25(450Udine):624.2/.8(497.4Tolmin)"1321" Prejeto: 20. 4. 2012 O postavitvi lesenega mostu v okolici Tolmina (1321)* BRUNO FIGLIUOLO dr., redni profesor za zgodovino srednjega veka Universitä degli Studi di Udine, Dipartimento di Storia e Tutela dei Beni Culturali, Palazzo Caiselh, V.lo Florio 2/b, IT-33100 Udine e-pošta: bruno.figliuolo@uniud.it izvleček V videmskem državnem arhivu se nahaja zanimiva, javnosti doslej neznana listina iz leta 1321 o naročilu zapostavit ev mostu v bližini vasi Modrejce pri Tolminu. V njej nastopajo isti protagonisti kot v leto in pol starejši listini, ki govori o pregledu dokončanega mostu, in je bila objavljena že sredi 19. stoletja. Naročnik gradnje je bil Nikolaj, sin O J O O J J J \> J O J J J Mussata čedajske plemiške družine oglejskih fevdnikov, ki izvira istrskega KaŠtela. Tako Nikolaj kot njegovi predniki so imeli več posesti v Furlaniji in Slovenski Benečiji, pa tudi na Goriškem. Postavitev mostu je bil zaseben projekt, precej drag, njegov namen oz smisel pa listin ni razviden. Prav tako ostaja nepojasnjena najpomembnejša dilema, točna lokacija mostu, saj navedbe v listinah o tem odpirajo več vprašanj kot nudijo odgovorov; v članku navedena hipoteza je le ena od možnosti. KLJUČNE BESEDE: most pri Tolminu, Čedad, patriarhov fevdnik, čedajska rodbina iz KaŠtela, srednji vek abstract ON THE B UILDING OF THE WOODEN BRIDGE NEAR TOLMIN (1321) In the State Archives of Udine is an interesting and thus far publicly unknown deed from 1321 ordering the building of J O J J -v7 J O O J a bridge close to the village of Modrejee near Tolmin. The deed identifies the same protagonists as those identified in another O O J J J J O J deed written a year and a half later describing the inspection of the bridge upon its completion. This latter deed was previously -v7 J O J J O J J J -V7 published in the mid-19lh century. The building of the bridge was commissioned by Nikolaj, a son of Mussat from the J -v7 O J O -V7 J J J Cividale noble family. Originally from KaŠtel in Is tria, the family belonged to the Patriarch ofAquileia's liegemen. Nikolaj J -v7 O -v7 J J -v7 O J 1 O J and his predecessors owned several properties in Friuli, Venetian Slovenia and the Goriško region. The building of the bridge J J J O O J o was a private and a rather expensive project, yet the reason for its construction was not revealed in the deeds. The deeds also fail to explain the most important issue — the exact location of the bridge — posing more questions than answers in that respect. The hypothesis suggested in the article isjust one of the options. KE Y IVORDS: bridge near Tolmin, Cividale, feudal lords of the Patriarch of Aquileia, Cividale family from Kastel, the Middle Ages Prisrčno se zahvaljujem kolegu Dragu Trpinu iz Nove Gorice za številne nasvete in pomoč pri identifikaciji več slovenskih krajev. Prevedel: Drago Trpin. V Čedadu sta se nekega majskega dne leta 1321, neugotovljivega zaradi poškodbe na listini, ki nam posreduje to dejanje, pred notarjem Landucijem iz Čedada sestala Peter iz Kozce kot skrbnik Nikolaja, pokojnega Mussata iz Čedada,1 na eni ter zidarski mojster Jakob, sin rajnkega mojstra Leonarda iz Premarjaga na drugi strani. Namen njunega srečanja je bil skleniti pogodbo o izgradnji mostu v okolici Modrejc, manjše vasi ob Soči 3 km južno od Tolmina. A preden analiziramo določbe, je seveda potrebno prebrati vsebino dokumenta. [Čedad, 1321 maj 1—15.] Original [A]: Državni arhiv v Vidmu (Archivio di stato di Udine =ASU), Notarske listine (Pergamene Notariii), škada 1, št. 7. Listina 798 x 191 mm, v slabo ohranjenem stanju zaradi madežev od vlage in velike luknje vzdolž zgornjega dela, ki onemogoča branje številnih besed. In [nomine Domini amen. Anno a nativitate eiusdem Millesimo] Trecefntesimo Vigesimo Primo, indictione] quarta, [die ... in] tränte [.mens t■] Mayo, in Civitate LAus-triae, ante] domum Johannis Rubey, apud Porta[m Bros-sanam, presentibus] Zero lino advocalo Civitaten[sis ecclesie, ...]yno fabro dido Del Duch, de Grupignano, Thomado Versa, hospite de Porta Brosana, Awrilo muratore quondam Wargendy de Premeyacho, Civitate comorante, Zergna pre-cone Civitatis, Federico filio Mitusse de Sancto Georio, Mychaelo muratore de Civitate, testibus, et aliis. Petrus de Cosy^a, massarius Nycolai quondam Mussati de Civitate, ex parte una, et magister Jacobus quondam magistri Jjio- j o i o nardi de Premeyacho, ex parte altera, in hocpacto et in hoc condicione convenerunt, videlicet: quod dictus [magister Jacobus] facerepromisit et [..] sive de l[apidi]bus supra [fluvium ..., in per]tinenciis Modrefe, perpetuo dural...], amplum sive largum per quem conduci valeat unus currus expedite cum uno bubulco eunte penes boves vel currum, cum spondis altis usque ad ängulum hominis comunalis. Et hoc pro pre do et foro decern et septem marcharum denariorum aquilegensis monete el decern congiorum vini, computando quatuor marche denariorum quas idem magister Jacobus confessus extitit et contentus se habuisse ac integre recepisse super solutionepartis predi supradicti. Residuas vero trededm marchas dictus Peter iz Kozce je bil nedvomno sposoben upravitelj z veliko finančnih sredstev. Prvega marca istega leta mu je Filippino della Torre, predstojnik kolegiatnega kapitlja sv. Marije iz Čedada, prodal za eno leto desetino od žita v različnih krajih na območju Nadiških dolin za 25 denarijev od kmetije in znatno vsoto 32 mark v celoti: ASU, ANA, 669/8, £ 45R-v; v naslednjem letu je zabeležen kot lastnik nekega vinograda »supra monte de Cirgetis« (prav tam, 675, fasc. n. h., f. 64V, iz 16.X.1322). Petrus sibi dare promisit et stetit in terminis infrascriptis, videlicet: quatuor marchas usque ad exitum mensis iunii proximi venturi; alias quatuor usque ad primum die mensis augusti tunc subsequentis; reliquas vero quinque marchas2 sive residuum solutionis precii supradicti, inmediate post con-pleccionem pontis supradicti. Et ultra hoc, dictus Petrus promisit et stetit diclo magistro Jacobo omniapreparamenla et feramenla que fuerinl oportuna ad faciendum ponies lignorum et armaturas nec non lapides et maltam, qui et que fuerint necessarii et necessaria in operatione pontis supradicti; et sufficienter expensas sibi et magistris qui secum erunt in operatione; et omni die duos manuales teneatur sibi dare dictus Petrus suis propriis expensis. Jta tarnen quod, si de diclo ponte quoquomodo aliquod dejfeceril in deffectu magi-sterii usque ad viginti annos, quod dictum deffectum sepe dictus magister Jacobus supplere debeal et teneatur suis propriis honeribus et expensis. Promittentes diele partes vicissime inter se pro utraque parte solempni stipulatione interveniente, omnia et singula in hoc instrumenta contenta perpetuo firma, grata et rata habere atque tenere, sub pena centum librarum veronensium parvulorum, qui to liens peti et exigi possit cum effectu quotiens comictetur in ipsam. Et ea soluta vel non, presens tarnen instrumentum in omnibus et per omnia stabilem semper obtineat firmitatem. I^ro quibus omnibus accendendis et firmiter observandis, pro diclo magistro Jacobo Paulinus et Awrilus testi superius nominal]fideiussores exti-terunt; pro dieto vero Petro, Zero Unus testis pre diet us extitit fideiussor. (S) Et ego Landuäus de Civitate Austria, imperiali auctoritate notario publico, diclis interfui et rogalus scripsi. Za predvideni most natančna lokacija ni določena, saj se dokument omejuje na bližino Modrejc. Nekaj več je mogoče sklepati na podlagi drugega dokumenta, o katerem bo govor v nadaljevanju. Narejen naj bi bil iz lesa, določeni deli pa železni in zidani. Bil naj bi dovolj širok za prehod voza z vo-lovsko vprego in voznikom ob strani in zaščiten ob straneh z ograjo, ki naj bi vozniku segala vsaj do pasu; očitno je bil most namenjen tudi ali zlasti prevozu blaga. Pogodbena cena za postavitev je bila visoka, primerljiva s ceno dveh hiš v mestu ah več dobrih zemljišč, povrhu pa še stroški gradbenega materiala, vzdrževanje mojstra Jakoba in vseh pomočnikov, potrebnih za uspešno dokončanje del, ter nazadnje še 10 kvinčev vina. To je bil torej velik finančni vložek naročnika. Ta je bil Nikolaj, sin rajnkega Mussata, ki je bil sin Luigina iz Kaštela na Hrvaškem, tik ob slovenski meji. Družina se je preselila iz Istre v Čedad že vsaj nekaj generacij prej. Že Luigino, fevdnik oglejskega 2 sledi t fSif t f'J. patriarha, od katerega je prejel leta 1267 dve liubi v kraju Sactocam ki dve v Turjaku3 kot grajski fevd,4 v letu 1277 «ad rectum et legale feudum» pa še dve kmetiji v Morteglianu, se je dal po svoji smrti 2. januarja 1278 položiti k večnemu počitku pri kolegiatnem kapitlju v mestu ob Nadiži.5 Sin Mussato, umrl 4. 3 BCU, FP, ms. 1228/111, št. 4 ix 13. X. 1267 (= Tbmttrtu Ecclesiae yiqnilejensis opus saeadi XII , št. 360, str. 175) in št. 7 iz 15. IX. 1277. 4 feudo d'abitanza (op. prev.). 3 I libri degli anniversari, 1, str. 206. septembra 1304, pa se je raje dal pokopati v če-dajskem samostanu bratov pridigarjev. Poleg tega da je imel nekaj fevdov od oglejske cerkve onstran Soče, v Pierisu, Liumicellu in domačem lvaštelu, je bil odlikovan še z nazivom glavar sive gastaldus v Tržiču,6 njegova družina je prejela tudi od spilim-berškili plemičev vazalske beneficije, Mussato pa si jili je dal leta 1292 znova potrditi od Valterpertolda Spilimberškega.7 Leta 1285 se je poročil z Lucardo, tedaj vdovo po Giovanniju de Portisu in materjo malih Katarine in Adalmotte, ki mu je ob soglasju skrbnikov obeli hčera Giovannija de Zuccola, Gio-vannija de Portisa in Quoncija di Birbicio de Portisa prinesla za doto sedem celih in delnih kmetij v Kozci ah neposredni okolici (vse patriarliovi fevdi), eno v bližnjih Cišnjali, fevd opatije sv. Marije v Dolini ter še eno v Ibani.8 Leta 1296 je utrdil patri-monialno navzočnost svoje rodbine v Morteglianu, tako da je za 11 mark in 32 denarijev tam kupil dve kmetiji in pol, prvotno podeljeni »iure recti et legalis feudi« od patriarha.9 Njegov sin Nikolaj je umrl 11. januarja 1334 in je bil pokopan prav tako pri do-minikancili v mestu.1" Urednik izdaje čedajskili ne-krologov zaradi premalo poglobljene uporabe dokumentacije, kar se mu večkrat primeri, ni našel sorodstvene povezave Nikolaja s Kandidom, sinom Mussata iz Kaštela, za katerega iz drugih virov vemo, da je bil njegov brat, ki je umrl 17. maja 1308 in je pokopan v samostanu čedajskili dominikancev; pri njem je, kot vidimo, ob očetovem imenu naveden tudi kraj izvora rodbine, to pa dodatno napeljuje na povezavo obeli bratov z Luiginom iz Kaštela.11 Poleg tega da je bil Nikolaj sorodstveno povezan z de Portisi, eno najvidnejših rodbin v Čedadu, je združil v svojih rokah veliko bogastva, kot je mogoče sklepati po nekaterih notarskih spisih, v katerih nastopa v glavni ah stranski vlogi;12 in če so- 6 Prav tam, 11, str. 677. Podelitev za grajski fevd v Kaštelu sega v 26. avgust 1292. 8. oktobra 1299 je od patriarha prejel podelitev »de paribus suis« (Tbesa/in/s Ecclesiae yiqni-le/ensis, cit. oz. št. 879, str. 292, in št. 690, str. 257). ' jltti deda Canceiieria dei Patriarch': diyiqnileia, str. 54, 16. XII. 1292. s BCU, I P. ms. 1228/111, št. 9, 19. 11. 1285. Dote je bila deležna tudi neka služkinja Margirussa s hčerko Dispeto in sinom Mattiussom. Dne 6. XII. 1289 in znova 10. V. 1298 se pojavlja kot priča v aktih, sklenjenih v Čedadu: gl. Le carte del monaster» di S. Maria in I ade di C.iridale, št. 159, str. 263 m št. 199, str. 356. " BCU. I P. ms. 1227/1, št. 53, i/ 29. XI. 1296. 10 I libri degli anniversari, cit., 11, str. 535. 11 Prav tam, str. 605. 12 Dne 10. milja 1305 nastopa Nikolaj, sin pokojnega Mussa- ta iz Čedada, kot priča v nekem aktu, sklenjenem v Če- dadu, v katerem so protagonisti člani družine Canussio in v katerem je kot druga priča omenjen eden od de Portisov: dimo po lokacijah družinskih posesti, je moral imeti velike interese v spodnji hurlaniji, v Nadiških dolinah in onstran Soče, od Tolmina do lvaštela. Pa ne le to, dobršen del posesti, ki jih je pridobil, je bil fevdalne narave. Nekega žal neznanega leta je od Majnliarda Strassolda prejel »iure recti el legalis Jeitdk dve kmetiji v Morteglianu nedaleč od Vidma; 1. julija 1323 pridobi nekaj posesti »iure feudi domini patriarclie« v Basaldelli, prav pred vrati Vidma.13 Seveda je sodil med aristokrate, saj se je 6. marca 1310 pred goriškim grofom Henrikom in patriar-liovim glavarjem na neki slovesnosti zavezal k enoletnemu premirju s Henrikom, sinom pokojnega gospoda Warette iz Čedada.14 Tako ne preseneča, da je gojil plemiški način življenja, kar dokazuje npr. dejstvo, da se je leta 1321 1'ilip, sin pokojnega Os-salca iz Saciletta, izjasnil kot njegov dolžnik za dobrih 38 mark »pro uno dexlrerio pili grisk, ki mu ga je treba je reči, da sta bili to dve najvplivnejši rodbini v mestu (ASU, ANA, 669/5, ff. 101v-102r). Dne 30. avgusta istega leta je skupaj z bratom Kandidom v sporu z Bertoldom i/, 1'ojde za kmetijo v ( )rzanu (prav tam, £ 155v). Dne 29. novembra 1306 je bil neki notarski akt zapisan v vinski kleti njegove hiše (BCU, FP, ms. 1227/1, nn. 86 m 87). 19. aprila 1310 se pod kaznijo 100 zlatih funtov skupaj z Ul-vinom Canussiom zaveže čedajskemu gastaldu Pellegrinu »mnducere ad rationem Francisciittnm quondam lacobi de Castro-renere«, ki se je onečastil z zločinom (ASU, ANA, 669/12, £ 16r). 12. oktobra istega leta priznava, da dolguje 20 beneških soldov arhidiakonu Concordie ( )ttonellu iz Čedada; dva tedna kasneje, 26. oktobra, se pojavi v sporu s Filipom, sinom pokojnega Quoncia del Portisa (prav tam, 669/12, f. 184r-v m £ 197v). Dne 16. avgusta'1312 je v svoji hiši pred pričami, med katerimi je bil Utissio de Por-tis, sklenil pogodbo z Adalmotto, vdovo po Giovanniju de Portisu, in njenim sinom Friderikom ob soglasju drugih dveh sinov, Henrika in Filipa, o nakupu neke brajde pred vrati sv. Silvestra v Čedadu za 32 oglejskih mark (BCU, FP, ms. 1228/11, št. 10). Prav 1321., v letu postavitve mostu, ki je predmet obravnave, je od Viljema iz Basaldelle dobil na posodo TA marke (ASU, ANA, 669/8, £ 8r), 9. decembra 1329 pa je za 9 oglejskih mark kupil kmetijo v kraju Cišnje (BCU, FP, ms. 1228/111, št. 3, nepaginirano). Dne 22. marca 1321 je bil postavljen za skrbnika Giaco-minini hčerki Marghirussi in dedičem Friderika de Portisa (ASU, ANA, 669/8, £ 65r-v). Zagotovo ga je treba enačiti s tistim Nikolajem Mussatinijem iz Čedada, ki je umrl januarja 1334 ter čigar otroci in dediči so dobili za skrbnika (ne po naključju) plemenitega gospoda Filipa, sina pokojnega Giovannija de Portisa, kot pričata dokumenta, datirana 21. 7. in 28. 12. 1334; nanašata se (ravno tako ne po naključju) prvi na hiše pri mestnih vratih Brossana in drugi na posesti v Morteglianu: prim. BCU, FP, ms. 1227/1, št. 184, in I Protamin di Gabriele da Gremo na, št. 250, str. 387. 13 ASU, ANA, 677, neoštevilčen fese., za XIV stol., £ 12r, in 681, neošt. fese., notar Pietro Grudignano, £ 33r-v. " ASU, ANA, 669/12, ff. 40v-41r; dopolnjena z dodatnimi vzajemnimi zagotovili, sklenjenimi naslednjega dne (prav tam, ff. 41v-42r). Odtis pečala mesta Čedad /C 14. stoletja, na katerem je viden J Judičev most če-y. Nadino. prodal.15 Ni pa razvidno, da bi Nikolaj opravljal kakšne pomembne javne službe, vsaj ne v času gradnje mostu (srečamo ga le kot navadnega člana mestnega sveta med militi v letih 1328 in 1329);16 gradnjo si je torej treba predstavljati kot drag zasebni projekt. Most je imel 20-letno garancijo gradbenega mojstra, plačilo pa je bilo dogovorjeno na naslednji način: 4 marke vnaprej, 4 v naslednjem mesecu juniju 1321, naslednje 4 v avgustu istega leta ter zadnjih 5 ob izročitvi. Dela so potekala približno leto in pol in končno je bil novembra 1322 objekt pripravljen za pregled. Dne 14. istega meseca so se torej zastopniki naročnika, Peter iz lvozce in drugi, pojavili na mostu v družbi čedajskega notarja Štefana Candelarija, da bi preverili njegovo skladnost s pogodbenimi določbami, podpisanimi leto prej. Nadzor je potekal brez navzočnosti druge strani, saj je očitno, da se dogovorjenega srečanja nista udeležila ne mojster Jakob iz Premarjaga, ki si ga moremo predstavljati kot glavnega konstruktorja oz. tesarskega arhitekta, ne njegov izbrani zastopnik, notar Henrik iz Čedada. Na ogledu so bile zabeležene nekatere pomanjkljivosti: predvsem je bil most ožji, ograja pa nižja, kot je bilo določeno v podpisani pogodbi, saj je segala le do višine podlahti: »Bx utnupie parte muri in amplo deficiebat units pas sns muri pro parte, sicut signatum fuit a principio port tis nits quam facti is fiieral per Nicolai im quondam Michaelis Pochare Iii de villa 'litim im, qui pactum fecit htiitismodi; et sponde non erant usque ad ilhtd prout ordinatum fiierat, nee expediebal immorare pontem, et sponde non tangebant neque usque ad bragytum in mayori parte 15 (»za sivodlakega jezdnega konja«, kakršne so uporabljali plemiči; op. prev.); ASU, ANA, 669/8, £ 155r-v, iz 3. Vil. 1321 16 Museo Archeologico Nazionale v Čedadu, Archivio Muni-cipale di Cividale, G02-18, 11 fese., ff. lr, 5v in 7r. Gre namreč za register, l