Zgodovina postojnske solc. *) Vsakteri bi menil, da šola postojnska že precej stara biti mora. Kajti znamenitost kraja — Postojne — ki je žc leta 1403. sedež poglavarja postojnskega in kraškpga bil, leta 1645. pa lastno duhovnijo prejel, to misliti dopušča. Vendar z zgodovinsko gotovostjo pervpga začetka te šole terditi nismo v stanii. Prvikrat najdemo to šolo omcnjeno leta 1702., in sicer v krstnih bukvah postojnskih, ktere spričujejo, da je v (pm letu Anton Kopriva orglavec in učitelj (ludimagister) bil. Ravno tako imenuje povedana knjiga leta 1704. Andreja Kiiller-ja učitelja šole postojnske. V letu 1709. pa, kakor se kaže iz stare listine, je Gašpar Gačnik vsakokratnenm orglavcu in ucitelju njivo in travnik v žitek podaril. Od tega časa nimamo nobpnib zgodovinskih pismenili dokazov notri do leta 1792. V tem Ietu najdemo v nekem spisku •) \ar letošnjega sporočila postojnske glavne šole. vseh šol na Kranjskem tudi postojnsko šolo omenjeno. In krstne bukve tega časa zopet pričajo, da je od leta 1792. do 1795. Pavel Knobel učitelj (professor scholse norm.) bil. Xeki zapisnik pa kaže, da je Ieta 1803. Anton VVenzais v početni šoli postojnski učiti jel. Leta 1808. so se po vsem postojnskem okrogu darovi za novo šolsko poslopje postojnsko zbirali. In po krepkem prizadetji okrožnega poglavarja Jožefa žl. Kreuzberg-a je bilo v resnici še tisto leto na mestu, ker je cerkev sv. Andreja, že leta 1470. omenjena, pa od leta 1781. popuščena stala, novo šolsko poslopje sezidano, ktero je do letašnjega leta brez vse spreniembe stalo. V lem letu je tudi bila iz raznih doneskov prvotna, če ravno ne velika, šolska zaloga vstanovljena. 0 času francozke posesti v naših krajili je bil zraven poprejšnjp sole tudi gimnazi ali kolegi s šterimi razredi 10. avg. 1810 vstanovljen. Vodija in učitelj mu je bil tedajni farman Andrej JMagajna s plačo 1000 frankov, in njegov duhovni pomočnik Joan Schulz s plačo 900 frankov. Do Ieta 1812. sta bila sama 2 razreda, a leta 1813. bi bil moral tretji, in 1814. četrti razred odprt biti. Ucilo se je: keršanski nauk, francoski, latinski in laški jezik, zemljospis in zgodovina ter aritmetika. 0 francozki dobi sta v početni šoli učila Valentin Persoglia in Anton Wenzais obedva v eni sobi, še le leta 1812. ste bile tej šoli dve sobi odločene. V letu 1818. se je bila srenja postojnska obernila do Njih Veličanstva cesarja Franca I. s prošnjo, da bi v Postojni glavno solo vstanoviti blagovolili. In po sklepu Xjih Veličanstva od 17. septembra 1818. je bila za Postojno glavna šola potrjena in leta 1820. odprta. Izvoljeni so bili za to šolo trije učitelji z začasnim podučiteljem, vodstvo pa je bil prevzel tedajni farman Andrej Uršič. Od leta 1825. do 1844. so bili ravnatelji deželski gospodje, namreč vsakokratni učitelj IV. razreda; od leta 1844. pa do zdaj je vsakokratni katehet tudi začasni vodja. Leta 1860. se je v tej soli risarija vpeljala, 1862. sadjorpja in 1863. dekliška obrtnija, kar je bila živa potreba za naš notranjski mladež, da se vadijo dečki drevje ceniti, ter množiti in žlahtniti, deklice pa plesti in šivati. V povzdigo šole in v pospešbo sadjoreje je dobila šola Ieta 1863. tudi nekoliko zemljišča na Soviči v vedno lastnino za drevesno šolo. Po dovoljenji deželjske vlade od 16. junija t. 1. bo letas 15* tudi šolsko poslopje prenarejeno. Dajal se bo namreč trem uciteljem, ki so do zdaj stanovališča v šolskcni po.slopji impli, priraerni dpnar za stanišča, tpr se bodo prostorne šolske sobe, ki so do zdai silno tesne bilp, napravile. Ze naši spredniki so, kakor je bilo zgore.j rečeno, spoznali, da je srednja šola na XTotranjskpm potrebna. Če je pa bila že takrat potrebna, koliko bolj zdaj, ko vse naprpduje, in se nihče več samo starega držati ne smc, ako hoče v človeški drušini kaj veljati. — Če pomislimo daljp, da jo Postojna središče nied Ljubljano in Trstoni, med Gorico in Reko, moremo reči, da ravno v Postojni je naj pripravniši kraj za nižjo realko ali pa za realni gimnazi. Ravnatelj.