—■
———————

„T
-J
13
k 4
nn* « usk* dltievniV
*-«Jiajenih drža*«* r	m • ••
-u* Aft vse •. • $XOt	^ ima lO.OuO s .rocnikovffi
bJsi scenskih ieiavee? w AmeriM-
The onb Stofctiia* da, s in thf l ifted	$
* m m.
| issueo every daj	^
-s Sundays and Holidays i-
rSLITOH PaULKI: 4687 CORTLANDT.
Kntered u Seeand-Clui Matter, September U, 1901, a* the Port Office eft Mew Task. V. vote tke Aet of Congress of Uareh S, 1879. TXLX70N FISA&ITX: 4*87 COKTLAJTB&
NO. 292. — ŠTEV. 292.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 13, 1915. — PONEDELJEK, 13. DECEMBRA, 1915.
VOLUME XXTTT — LETNIK XTTT1
SPLOŠNO UMIKANJE ZAVEZNIKOV NA BALKANU. ZAENKRAT JE VSE GD VISNO OD GRŠKE VLADE.
GRŠKA JE BAJE DOVOLILA N EMŠKIM, AVSTRIJSKIM IN BOLGARSKIM ČETAM, DA SM EJO PRITI V NJENO OZEMLJE. — AVSTRIJCI SO VJELI VTREH DNEH PREKO 6500 SRBOV.
POROČAJO, DA JE DOSPELO NEKAJ SRBOV V SOLUN. — VROČI BOJI V MEZOPOTAMIw I. — BOLGARI SO ZOPET ZASEDLI TROJE MEST. — MAC KENSEN V CARIGRADU.
* H E —o—
Avstrija in Italija. Kitajsko cesarstvo.
Avstrijci so uspešno obstreljevali J akin. —Italjani so se pri Monte Vies umaknili.
ZAVEZNIŠKA POROČILA.
Za verniki se umikajo. London, Anglija. 11. decembra. Reuterjeva agentura je dobila
Pri Dorainu smo nc morali u-makuiti. ker se nam je zdelo naravnost nesmisleno. ustavljati se mnogoštevilnemu sovražniku. Pri| (janoe se vrši zelo vroča bit
Dunaj, Avstrija. 12. decembra. — Avstrijske vojne ladije so obstreljevale pristanišče .Ink'ni ( cona) in napravile veliko Šl-^ 1 Kolodvor, električna centrala in ve«'- drugih hiš je porušenih.
17. avstrijskega glavnega stana poročajo:
Xa italjanski fronti se v vso neprestano vroči'artilerijski spopadi. Italjanska iiifanterija. ki je napadla naše postojanke pri Mt Vies. se je morala umakniti. Ob; itk,|Koški fronti je položaj neizpreme-
Kitajska je zopet postala cesarstvo. — Yuansikaj. — 1993 poslancev za monarhijo.
zojavko, da vlada naj med našimi in bolgarskimi eeta-ki fronti mir ter daj mi- ^edaj se š»- ne ve. kako se bo ta bitka končala. Angleži neprestano izkrcujejo svoje čete.
vi-zmki v lepem redu uiui-
*l»v<
ill lot
t so Nemci zasedli <>ev-i-resnična. Iz Auisterda-njajo centralni poroče-Mituri. da je rekel bolni strdki predsednik Ka-da imata Avstrija in ta Balkanu več kot »j« kov.
Bolgarska zmaga.
Rim, Italija, 11. decembra. Iz neke atenske brzojavke je razvidno. tla >o se vršili 10. decembra celi fronti ze;o vroči boji. | m s.- j,- Bolgarom slednjič no i Nreeilo zavzeti nekaj francoskih' postojank pri Deinir Kapu. An-' •_'le/i dobivajo še neprestano oja-
Obstreljevanje Gevgelija.
Pariz, Francija. 12. decembra. -\/. Soluna poročajo, da nemška in bolgarska artilerija neprestano obstreljujeta mesto Gevgeli, ki je oddaljeno komaj par milj od «rr-I ške meje. Sovražnik se je mestu popolnoma približal in ga bo naj-i brže v kratkem vzel.
Razen manjših prask pri Mihaela in pri Tolminu, ničesar posebnega pripe-
njeii. trori se ni tilo.
Rim, Italija. 32. decembra. — Uradno poročilo se glasi:
V Judikariji smo zavzeli nekaj višin, ki so za nas izvanredno velikega strategičuega pomena. Nad Benetkami se je bil pojavil včeraj neki avstrijski letalec, pa *«• je takoj umaknil, kakorhitro so stopile naše baterije v akcijo.
Koncentracija ruskih čet. Pariz, Francija. 11. decembra.-i« mestu so začele krožiti govo-
Grška in zavezniki.
London, Anglija, 12. decembra. — Iz Soluna poročajo:
<irski polkovnik Phalli- i-vedal včeraj v imenu grške vladi- svojim generalom, da Bolgari lahko zasledujejo zaveznike v irr-ško ozemlje, in da v tem slučaju ne bo grška vlada storila ničesar zalega nobenemu bolgarskemu vo-* jaku.
•e, d« koncentrirajo ii nrmnnske meje uožino vojakov. Te jbrže namen, udariti unsko v Bolgarsko, m kaj resnice, oglo dognati.
bil
Rusi
ogromno J Čete imajo' skozi Ru 1 >. t V je JUl : losedaj še nil
AVSTRIJSKO- NEMŠKO- BOLGARSKA POROČILA.
Mackensen v Carigradu.
Rim, ltal A t«■ 11 po
11. decembra. — jo. <:a dospel v d nemški jr»M»er«l Ma<*k 'ii-vema bavarskimi polkoma artilerijskimi baterijami, »j je bilo poroeano. da je avstrijski cesar Maeken-avdienci. Naloga nemških ►repoditi zaveznike z Gali-
Obstreljevanje francoskih postojank.
Pariz, Krnucija. 11. decembra, -j Ofieijelno se naznanja. da so
Turki obstreljevali francoske po-
....	-I
stojanke na tJalipolisu in so pri-;
»zoni preeejžnjo i/.-, stopila francoska ar-i i jo, so se morali Tur-'
Boji obalbanski meji.
Berlin, Nemčija. 12. decembra, j — Nemško armadno vodstvo je j izdalo sledeče poročilo:
Avstrije i in Nemci neprestano 1 prodirajo ob albanski meji iu so 1 vjeli zadnje dni kakih .">(>00 vli->kih oziroma črnogorskih vojakov. Meti Rozajem. katerega smo zavzeli včeraj, in med Ipekom, srno zaplenili 40 topov. I Bolgarski general Todorov je popolnoma porazil Francoze in I Angleže pri Strumici in jih sedaj zasleduje v smeri proti Grški. — Sovražnik ima povsod ogromne iz-| gube.
Naša ofenziva v severovzhod-' nem delu Crnegore prav dobro • napreduje.
gubo 1 ileri ki ui
l- ram
Ko je
Kn it
Celi polki uničeni.
Berlin, Nemčija. 12. deeembra. Poročilo, ki je bilo izdano žaluje dni v glavnem stanu bolgar->kf armade, se glasi: 15 milj od grške meje. j Bolgarske čete so zavzele z na London, Anglija. 12. deeembra.! skokom francoske postojanke pri V Sofiji j.- bilo razglašeno, da Petrovem. Bojev so se udeležil«' Bolgari, ki pode zaveznike, od- francoski polki štev. 4.1, ISš i i jeni samo 1"» milj od gršk«- me- j 248. Razen par oddelkov, katerim
je posrečilo ujiti. smo vse po-pobili franeo-
Ruski poslanik Savinskij v Bukarešti.
Bukarešt, Rumunska. 11. dec. — Ruski poslanik Savinskij, ki je, kakor znano, radi bolezni Sofijo šele sedaj zapustil, kjer je konfe-riral z Bratianom, Take Janeseom in drugimi politiki ter je bil tudi o<l kraljice in kralja sprejet v av-dijenei.
" Adeverul priobčujc razgovor. v katerem Savinskij trdi, da ga intervencija Bolgarije na strani centralnih držav ni presenetila. Ali bo Rusija proti Bolgarom , nastopila, ali ne, o tem se Snvin-Iskijni hotel naravnost izjaviti, o-jiozarjal pa je na koncentracijo ruskih čet v južni Besarabiji. Glede svoje avdijenee pri kralju, jc dejal, da je ž njim o politiki le malo govoril, ker je rumunski kralj strogo konstitueijonalen vladar. Končjio je Savinskij izjavil, da so vse govorice o bližajočem se miru tendcneijozne izmišljotine in da bo Rusija bolj kakor kdaj. odločena nadaljevati boj do zmagovitega konca.
Vojni svet v Parizu.
Pariz, Francija, 11. decembra. "Agence Ha vas" poroča: Angleški ministri: Asquith. Grey. Lloyd George in Balfour so imeli razgovor z Briandom, Gallienijem La-cazem in Joffrej^m. Ta prvi vojni svet bo dal povod k nadaljuim sestankom. katerih se bosta udeležila tudi Rusija iu Italija.
Peking, Kitajsko. 13. decembra. — Yuansikaj. dosedanji pred sodnik republike Kine, je postal kitajski cesar. Toliko časa je upli-val na državni svet, da mu je t»-nudil prestol, kateregaje z največjim veseljem zasedel.
V državnem zboru se je vršilo glasovanje. Ker je bilo iv*"^-7 2043 poslancev 1993 za cesarstvo. je Yuansikaj odstopil od predsedništva in zasedel cesarski prestoL Ni treba skoraj omenjati, da so vsi poslanci pod uplivom vladne stranke. Vse je bilo že v-naprej urejeno in preračunjeno.
Po glasovanju je naprosil državni svet Yuansikaja. da naj sprejme cesarsko krono, kar je seveda brez obotavljanja storil. Do svečanega kronanja bo fun-giral še kot predsednik.
Tokio, Japonsko. 11. decembra. Japonska bo poslala kitajski vladi noto. v kateri ji bo zagotovila. da bo še zanaprej njena prijateljica.
nepri
vno poroeilo jrl;i>i: ' ^ posrečilo ujiti, smo vse po- Sloveuei se zanimamo in zavze-tauo prediramo ob o },||ji 1 isut-I smo pobili franco- mamo za vse mogoče stvari, zasle-'m Ii bregovih r ke \ ardar m ju-jske za<lnje straže in zasledov d' dujemo svetovno /^ouovino, sko /no od Kosturina. Francozi in j Francoze do Davidova.	raj vsi narodi so nam zuani. sami
Anrle/i se obupno bore. pa jim' zase se pa veliko premalo zanima vs.- skupaj nič ne pomaga. Zu Turki in Angleži.	jmo. — Dolžnost vsakega Sloven-
smo /e Vulandovo. Rabrovoj	........ , , Iea bi bila, že vsaj površno poznati
Slovenci,
Kratek zgodovinski pregled. Koliko nas je in kaj smo dosegli v skoraj tisočletnem boju.
to so mesta, ki bodi velikega strategične
zeli
iu Ilubovo; za nas zelo
V Hubovem smo zaplenili 500 /ubojev munieije in 20.000 kil pšenice. Naše i/.gube niso velike, d očim je izgubil sovražnik že veliko vojakov.
V/liodui del Struge .i'- Zr v naših rokah.
Angleži pripoznavajo.
I Berlin, Nemčija. 12. decembra. ! — V Mezopotamiji so se zopet j spopadli Turki in Angleži. Pri I Kut-el-Amara se je vnela izvanredno vroča bitka, v kateri so bi li Turki zmagovalei. Turki so zavzeli skoraj vse važnejše ansle-; ške postojanke. Neko poročilo j pravi, da so vjele turške čete pri j tej priliki tri angleške bataljone.
Zavzetje Gevgeli j a.
zgodovino slovenskega naroda. — Najprej pridemo mi, potem šele drugi. V šoli se nismo veliko učili o Slovencih. Ylada je naroče-vala učiteljem, da nas morajo u-čiti od kdaj do kdaj so vladali avstrijski cesarji, ni jim pa skoraj dovolila, da bi nas seznanili z našimi velikimi možmi in z našo zgodovino. Rojak pri de gotovo v zadrego. če ga vpraša tujee kako ? je bilo z nami in na kakšen način London, Anglija, 12. decembra.' Berlin, Nemčija, 12. decembra, j smo se povspeli do tako visoke sto-
' -- Sem je dospelo iz zanesljivega pinje.
vira poročilo, da so nemško-boUl Vedoč. -da bomo rojakom zelo garske čete zavzele mesto Gevge- 'ustregli, smo priobčili v letošnjem
Danes je bilo izdano tukaj sledeče poročilo:
Ko j«- deseta divizija odbila v»e sovražiliške napade, se je umaknila zapadno od Dorainskega jezera v dobro utrjeno postojanko. — Bolgari so bili v veliki premoči. Ker so ceste in poti v izvanredno slabem stanju, nismo mogli vzeti seboj vseh topov.
Rusi so se morali na nekaterih mestih umakniti. — Iz okolice Čar*o-riska. — Hindenburg.
w ,___^______ tosnjem
li in da so zaplenile veliko vojne-{Slovensko-Ameriškem Koledarju *ia materijala.	kratko zgodovino slovenskega na-
; roda. Kdor je prebere, ima že vsaj Srbi na varnem.	lnal pojem o slovenskem narodu.
Kodanj, Dansko. 12. decembra. Koledarju dobite še veliko dru-
— Poročila pravijo, da se je vkr- ®ih ,zaTlimivih člankov, lepih po-
-	i -»t i 'vesti, šale in drugih zanimivosti,
calo v Dracu na neko ital lansko o*	„r ,
i , i -	fi , ,	. ktane samo 3o centov.
Pariška vest.	j ladijo 2000 Srbov, katera jih jej Karočajte ga pri:
Paril, Francija, 12. decembra. -I včeraj pripeljala v Solun. Koliko j SLOVENIC PUBLISHING OQ.,
\'ojno ministrstvo naznanja: je resnice na tem, ni znano.	82 OoitlAlld St^, New York, N. Y.
Ruske grožnje.
''Times" javljajo iz Petrogra-da:
Ruski krogi zasledujejo dogodke na Grškem z vedno večjim zanimanjem. Ako pripravljajo kralj Konstantin in njegovi svetovalci nov manever proti Srbom in njihovim zaveznikom, potem ne preostaja četverozvezi ničesar drugega. kakor da opozori atenski kabinet. da se grško glavno mesto ne nahaja izven dosega u>po\ en-tentinega brodovja. Iz italijanske poslanske zbornice.
Rim, Italija, 11. decembra. —V italijanski poslanski zbornici je prišlo danes do velikih nemirov, ko je soeijalist Ferri ostro kritiziral italijansko vojno politiko. Zahteval je, da naj se osnuje po seben odbor, ki bo kontroliral vojaške stroške.
Narodnjaki so mu očitali, da sta se z Giolittijem zaklela strmoglaviti sedanji kabinet. — Salandra upa. da bo jutri zbornica mirno nadaljevala svoje delo. Nekateri so prepričani, da se bodo jutri prizori zopet ponovili.
Angleži in španski princ.
"Berliner Tageblatt' poroča iz Santa Cruza, da so na Španskem zelo ozlovoljeni nad ravnanjem Angležev proti princu Manuelu Salm-Salniu. Pred izbruhom voj ne so Augleži povabili princa, ki je
potoval s svojo soprogo, neko avstrijsko nadvojvodinjo. da naj ob išče angleško Južno Afriko. Ko je izbruhnila vojna, so spravili Angleži princa in njegovo soprogo kot vjetnika v neko konentracij-sko taborišče, kjer so ravnali ž njima tako strogo, da je bilo življenje princese resno ogroženo. — Vsled posredovanja kralja Alfonza so odkazali Angleži princu Gibraltar za bivališče. Samo enkrat na teden je smela princesa obiskati svojega soproga v navzočnosti straže. Vsa prizadevanja kralja Alfonza doseči za princa olajšave, so bila brezuspešna. Korespondenco za princa, tudi ouo s pečatom španskega dvora, odpirajo. Zaboje z vinom in darili, ki jih pošilja kraljiea-mati princu, zapleujujejo.
Za centralne države.
Bukareška "Epoca" javlja, da je opažati med rumunskimi kmeti gibanje, ki naj rumunsko ljudstvo prepriča o pravilnosti vladi-ne politike. Na čelu tega gibanja stoji učiteljstvo. vlada pa je podpira.
Razširja se tudi brošura, ki pra-jvi: 70 odstotkov rumunskega prebivalstva so kmeti, ki želijo najboljše odnošaje z Avstrijo.
Težki topovi za Dardanele.
Berlin, Nemčija, 11. decembra. il Lokalanzeiger" poroča iz Luga-na:
Italijanski poročevalec Magri-ni poroča "SecoW iz Soluna, da so dospeli preko Bolgarske v Carigrad prvi težki topovi, določe-:ni za Dardanele.
Berlin, Nemčija. 123. decembra. Poročilo, ki ga je izd .d veliki nemški generalni štab se glasi:
Slabe ruske kolone, ki so ob streljevale naše postojanke južno od Drine, so se morale umakniti.
Južno od Pinska smo odbili vse sovražuiške napade.
Dunaj, Avstrija, 11. decembra. Avstrijsko-ogrsko vojno ministrstvo naznanja:
V Vol i ni j i smo pregnali iz okolice Cartoriska ruske poizvedovalne oddelke. — Na ostali fronti vlada mir.
Pariz, Francija. 12. decembra. "Petit Parisien'' je dobil iz Pe-trograda poročilo, da se je general Russki, poveljnik severne ruske armade takole izrazil o gene-: ralu Hiiuleuburgu:
Nemci niso mogli poslati proti nam boljšega poveljnika kakor je general Hindenburg. Ker rabijo Nemci veliko topov in veliko vojaštva na zapadnem bojišču, so vojaki na vzhodni fronti tako zavarovali svoje pozicije, da se jim skoraj ne more priti do živega. — Nemška težka artilerija je veliko boljša od naše. To se bo seveda še vse izpremenilo. ker smo sedaj z vsem dobro preskrbljeni in dobivamo vse potrebno naravnost iz Petrograda. — Vsakemu je znano. da imamo dovolj rezerv. Kmalu bo prišel dan, ko bomo stopili zopet v ofenzivo in pregnali sovražnika iz našega ozemlja.
Nove železnice v Turčiji.
Berlin, Nemčija. 11. deeembra. Iz Carigrada poročajo, da je zbornica potrdila izdajo poldrugega milijona funtov za gradbo teh-le
železnic:
^ Angora-Erzerum. Trzerum-obal Črnega morja, Muratli-Rodosto ob Marmarskem morju, stranska proga od železnice Angora-Erzerum do Črnega morja, nadalje Sar>sur ob Črnem morju-Sivas, Usunkepri v turški Trakiji-Kešav-Marmar-sko morje. Železnice Angora-Erzerum je 36 kilometrov že dogra jenih.
Pozor, pošiljatelji denarji
Denarne pošiljatve v Avstrij-bodemo sprejemali kljub vojni > Italijo, posta gre nemotljeno prt co HOLANDIJE in SKANDINA VIJE.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne iz ilačujejo v južni TIROLSKI, m GORIŠKEM, DALMACIJI in de 'oma v PRIMORJU. — Za de ISTRE, KRANJSKO vso in enaki spodnji ŠTAJER in druge notra nje kraje pa posluje pošta kako1 v mirnih časih, seveda traja poši 'janje in izplačevanje kaka dvj tedna dalj, nego v mirovnih ras merah.
Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedrn prestavljajo, lahko pa se pošljt sorodnikom ali znancem, ki ga or tam pošljejo vojaku, ako vedo v njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dom« *tic Postal Money Order", ter pri tožite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati
	Gene:		
K	$	K	S
6----	.yo		17.80
10....	1.U5	130...,	19.25
15____	2.40	140....	20.75
20..,.	3.15	150....	M. 20
25....	3.85	160....	23.7»
30____	4.60	170____	25.20
85____	5.:55	180____	26.65
40....	R. 10	190....	18.15
45....	6.85	200....	2f».fiC
50....	7.^5	250___	37.00
55....	R.no	300____	44.40
60....	9.(0	350....	51.80
65...,	9.80	400....	59.20
70....	lo.eo		Hf.CO
75....	11.25	600.	74.ro
bi).,..	I2.no	600....	88.80
85____	12.75	700____	»03.60
90....	13.50	800____	11S.40
100.___	14. SO	900....	133.20
110....	16.30	|000	147.00
BESEDILO AN CONA NOTE.
NOTA, KI SO JO POSLALE ZDRUŽENE DRŽAVE GLEDE POTOPA PARNIKA "ANCONA", JE ZELO OSTRA. — POSTOPANJE PODMORSKEGA ČOLNA JE OZNAČENO KOT BARBARSKO IN NEČLOVEŠKO. — STALIŠČE ZVEZNE VLADE.
Washington, D. C.. 12. decembra. — Nota, ki so jo poslale Združene države Avstriji glede potopa pomika ktAnco-ne'\ se glasi:
Državni departement.
Washington. 6. decembra 1915.
Prosim, izročite avstrijskemu zunanjemu ministru sledečo noto:
Iz zanesljivih informacij, katere smo dobili od ameriških in drugih potnikov, ki so se rešili z "Ancone", je razvidno, da je 7. novembra neki podmorski čoln, ki je imel na sebi avstrijsko zastavo, oddal na parnik strel. "Anco-na" je hotela potem pobegniti, toda podmorski čoln jo je dohitel in ustavil. Predno so mogli mornarji in potniki sto-, piti v rešilne čolne, je oddal podmorski čoln še več strelov] na "Aneono" in jo slednjič torpediral. To se je zgodilo kljub temu, da je bilo na krovu še veliko oseb.
Izvedli smo nadalje, da se je s parnikom vred potopilo veliko oseb, med njimi tudi precej državljanov Združenih držav.
Zvezna vlada je dobila od avstrijske admiralitete poročilo, v katerem je omenjeno, da je bila "Aneona" torpe-dirana. ko so bili na krovu še ljudje.
Avstrijski vladi je dobro znano, na kakšnem stališču stoji vlada Združenih držav glede torpediranja potniških in trgovskih parnikov. Kljub temu, da je avstrijska vlada o vsem dobro poučena, je vendarle avstrijski kapitan za-povedal potopiti ladijo, o kateri je vedel, da je ne bi mogel peljati kot vojni plen v kako avstrijsko pristanišče.
Po mnenju Združenih držav je omenjeni kapitan pre-kršil principe-ljudskega prava in humanitete s tem, da je "Ancono" obstreljeval in torpediral, predno so se zamogli potniki in moštvo rešiti. Ta kapitanov čin se ne more smatrati za nič drugega kakor za premišljeno klanje neoboro-ženih in nekombatantnih oseb. Ladija se namreč ni popolnoma nič branila in tudi uteči ni nameravala. Xa drug način se ne more raztolmačiti tega slučaja.
Vlada Združenih držav je prišla torej do zaključka, da je delal poveljnik podmorskega čolna proti svojim in-štrukcijam. ali pa da je avstrijska vlada pozabila dati poveljnikom podmorskih čolnov potrebne inštrukcije, ki so v soglasju z ljudskim pravom in principom človekoljubja. Zadnjega vlada Združenih držav skoraj ne veruje.
is a jbrže je poveljnik podmorskega č«lna to napravil na svojo roko in se ni zmenil za razne inštrukcije in navodila.
Zvezna vlada zatorej zahteva, da smatra avstrijska vlada potop "Ancone" kot nepostaven čin, da kaznuje častnika, ki je povzročil to katastrofo ter da plača odškodnino za one ameriške državljane, ki so se pri tej priliki potopili, oziroma so bili ranjeni.
Vlada Združenih držav je skoraj prepričana, da bode avstrijska vlada spoznala resnost tega slučaja in takoj u-godila zgorajšnjim zahtevani. Avstrijska vlada menda vsaj ne bo sankcionirala čina, katerega smatra ves civiliziran svet za nekaj nečloveškega in barbarskega. Menda vsaj ne bo zagovarjala umora in smrti nedolžnih ameriških državljanov.
Lansing, državni tajnik.
Perzija.
London, Anglija. 11. deeembra. Drugri državni tajnik. lord Robert Cecil, je izjavil v anjrloški po- lanski zbornici, da so odšla ruski o-jacenja v Teheran, da ščitijo diplomate iu podanike ententnih držav. Angleška vlada želi ostati v prijateljskih odnošajih < perzijsko vlado, ee hoče ta res storiti vse. da prepreči napade na uradne ; osebe Anglije in zaveznikov.
Potopljen angleški parnik.
London, Anglija. 11. decembra. Reuterjev urad poroča : Angleški parnik "Treneglos"	ton je
bil potopljen.
Konfiscirano premoženje.
Brnsko deželno sodišče je proglasilo konfiskacijo premoženja bivšega knjigovodje .Tosina Za-mazala iz Brodka pri Prerovu, ki je obtožen špijonaže.
Proces proti Zamazalu in njegovim tovarišem se je pričel 6. decembra na Dnnaju.
SLAMNIKARJ! - POZOR!
Ker se cen« sedaj j ako spremi njajo, naj rojaki vedno gledajo ni nas oglas.
TVBDXA TBJLKK BAMM^ 82 Gartbttdl St, Hew York, V. %
Ker nismo bili natančno informirani, smo včeraj sporočili, da je generalna stavka že napovedana. To se dosedaj še ni zgodilo, pač pa bo prihodnji teden splošno glasovanje in pri tej priliki se bo V3e uredilo. Če 3e bossi ne bodo hoteli ukloniti, je samoobsebi umevno, da bo napovedala H. & L. Straw Hat Workers Union Local No. 24 U. C. H. & C. M. of N. A. ter unija blokarjev Local 42 generalno stavko. — Prvi pogoj je, da ste vsi organizirani. Toliko v pojasnilo. . „ ■
Fordova ekspediija. London, Anglija, 11 decembra. i -Morning Post " so sporočili, da bo Nemčija najbrže dovolila Fordovi družbi izkreati se v nemškem
i
j ozemlju in odpotovati ->kozi Nemčijo v Švico. — To bi se zgodilo s^-Iveda le v slučaju, če bi nizozemska jvlada ne dovolila, da bi se vršila v Amsterdamu |nja.
mirovna pogaja-
ROJAKI POZOR!
Ker nam letos nikakor ni mogo-1 če dobiti PRATIK is starega kraja, opozarjamo vse cenjene rojake lin rojakinje, da naj pridno naročajo naš Koledar.____,

. . li. . r - „.•:;. ,_.. li--.

i-si*
i-Ht'fiLir irn.-i r- v' iss-i



GLAS NARODA. 13. DECEMBRA, 1915.
tSAti
ffih
■k ■
91:
ijt
H
Daily//
v i pah'isbed by tu« Publishing Con


, f
ntl<XL)
SEP..
: BEKEDIK, Treasurer.
>I|JC
".-.m, of 6 asinee« of the
ition »ud
M oi tne corporatK of above officers : i .orttarjit Street, Borough of Man-rattan, New York City, N. Y.
. -	II II —MM——■^M^^MIIII II— Mil ■ g ■
j ce/c teto velja Mat za Ameriko in
; ......................$3.00
lett........ ............ 1.60
Utotfc mestc Ntw York........4.00
Leta tx mesto New York ... 2.00
s^ij^c v?e ieto...........4.50
poi leta .............2.55
strt i »ta
1.70

^rcODA" izhaja vsak dan Si nedelj in praznikov.
*CLAS NARODA" ;'" oke of the People") ••er? except Sunday« Hol?day».	■»
r^bacnption yearly $3.00
-o. i un .

Lea in osebnosti se ne ^riobčujejc. —~~ , »■ Ji&^oroli nofcrftti po.—
liluaey Order, svnambi krajs naročnikov pro-
ia nam tudi prejin|* -1 jiiča naznani, da hitre?* naj'jemo nsulovnika.
L^ymxc. La po&ljatvam naredite ta nas'.ov:
■GjLAS naroda*
A ^ortkandt St., New York City.
•i »fan 46*7 Cortland t.
i^Sii
m
Dopis,
Franklin, Pa. — Tukajšnje delavske razmere bi bile povoljne, ako bi bossi ne šikanirali delavcev in ako bi se kompanije pri tako velikih dobičkih tudi .sjHiinnile malo delavstva. Plače so tako malenkostne. *da komaj zadostujejo za vsakdanje potrebe. Po večini so si tega krivi sami delavci, kajti med njimi vlada še nezavednost in za strokovne organizacije iim še mar ni. I)a bi čitali prave delavske liste, jim še na misel ne pride. In dokler bode delavstvo tavalo v temi nevednosti, ne bode izboljšanja. Kako malo so zavedni. so pokazali pri zadnjih volitvah. — Obenem moram tudi poročati. da je iz naše srede pobrala neizprosna smrt po dolgotrajni bolezni v najlepši možki dobi, v
tu čepeti nad seboj iu ki ga je. sem izrezal''inozvinske dopise" in kakor se mu je zdelo, tako prijaz- sicer iz enostavnega razloga, ke>* no vabila navzgor.	j t* v njem polno zanimivih pomot.
Noge so mu pač postajale že Pod naslovom trudne, tresle so se mu in šibile.l	"Dopis s Sumatre".
In temu je pripisovati, da jili ni poroča se sledeče: več tako krepko potiskal v sneg "Nas otok je set in da mu je semintja spodrsnilo. »Stamfordove obitelji, katera je do-Xekolikokrat je bil vsled tega že bila vso velikansko deželo potom
Nemška zverstva.
Zakaj ga spoštujem.
Na norveško-amerikanskem par-1 Vi bil nič posebnega, izvanred-niku "Kristijanija" je dospela v j uega _ nasprotno, kdor ga je po->daj lastnina New York nova nadzorna komisi- znal. je govoril o njem z dobro-ja. na čelu katere se nahaja pol-1 hotnim nasmehom: "Ta človek!", kovnik Kolontajev. Namen in na-|kar je imelo pomeniti: "Ne. to je
^POZOR, GOZDARJI!
Potrebujem več delavcev za rezati logse in nekaj priganjačev. ki so vajeni konj.
John Cepirlo. (1:1-1-1— V2	S t ever. M d.
pokleknil v sneg. A to ga ni spra- mečkanja in sicer tedai, ko je bilo '"^ komisije je. da si ogleda šti-1 res. duhovit ni!"
vilo v slabo voljo.	igranje na borzi na Južnem Paci-
"ITudimana vendar, tako pa še liku "ajbolj razvito. Ves otok je nikdar nisem hodil domov kakor obdan z neizmernim morjem, ka-nocoj!" je dejal dobrovoljno, ko inia v tukajšnjem kraju do-je bil padel zopet na zobe. "Ne. slan	i" sicer v toliki me-
takega pa še nt*!''	,r'- da tam. kjer solnce morsko vo-
Ko se skloni pokoncu in hoče posuši, vedno nekoliko soli o-spet naprej, ostrmi pred nenavad- stane. Poletja so pri nas izvanred- . nim prizorom, ki se je v tistem no vroča, dočim so zime najbrže *la vos m: hipu pojavil nad njim. Blesteč mrzle; vendar se pa o tem za se-meteor je prit'*čal preko neba. za- daj še ne more niesar gotovega tr- ea ' grnil ga naprej v rdečo, potem v ^iti. kajti živo srebro v toplomeru zelenkasto in modro luč, pa je iz- se l)ri nas t'^di po zimi ne krči. ginil nad Ojstrico.	kakor je to navada v severnih kra-
Jurčkove oči so obtičale na me- J'*1- Naravna posledica temu je
•i milijone pušk. ki jih izdelujejo. Večkrat sem prišla z njim v do-i po raznih tovarnah po Združenih tiko, ali nikoli nisem zapazila, da i
državah
Eden od članov te komisije in-žener S. F. Koškin je objavil strahotne podrobnosti nemških zver-
je kaj zanimivega na njem. Plitka j duša, kakoršnjih gre dvanajst na ducat.
Enkrat sva šla skupaj skozi
stev na ruskimi vojnimi vjetniki. park. Drevje je dehtelo v prijetni
Evo nekaj dejstev, ki jih nava
starosti 4."» let, povsod znanega stn, kjer je bila po njegovem (la P™nas toplomerov sploh ne po-trgovca z grocerijskim blagom in! mnenju izginila prikazen. Prva trt>l>ujejo. ker so brezpomembni, posestnika Ivana Debevca. podo- njegova misel, do katere se je po-	rastlinjem je pri nas »a.j-
mače Kajžarjevega iz vasi Padeš vspel. vzdramivši se iz strmenja, 1>ol-» razširjeno takozvano poprovo pri Borovnici na Kranjskem. l-je bila dokaj egoistična.	drevo, tudi kruhovih dreves ima-
mrli je bil v Ameriki čez 15 let! "Ko bi jaz to imel. kar je pad- mo v izobilju. Ker imamo pri nas ter si je služil vsakdanji kruh dol-,lo zdaj ondi doli!" je dejal sam "f>v«lj popra, so tekom minulega
Kmet Peter Jakovljevič Sim-vojak prvega poziva, je bil vjet, ko se je nahajal na neki angleški jadrnici. Poslali so ga v koncentracijsko taborišče. Vojne ujetnike komaj da so sploh hranili ter jih večkrat upregali v vozove mesto konj. Stražniki so jih bili pogosto in pretepali s palicami iz kavčuka ter jih privezovali k stebrom. Šimčak. ki se mu je bilo posrečilo ubežati, pripoveduje, da so pred njegovimi očmi odrezali Nemci ujetemu kozaku nos. a drugemu predrli oba ušesa.
Kozaškeg anarednika Ivana E-fremova Zinovjeva je izpraševal nemški oficir o pozicijah ruskih
Nekaj o miru.
po
l zbornic a sne je pa i i kancler. >buo vpra lana v lic !i naši na.« >ogoji, ki
' se oglasijo sovražne vlade inii predlogi za splošen mir i bomo obravnavali in pre-i", je oznanil angleški miki predsednik v poslanski u-i v odgovor lia tozadevno anje nekega soeijalisticnega . — Štiriindvajset je rekel nemški ee-tudi v odgovor na anje soeijalistične-•hstagu: 'He bodo »rotniki z rnirovni-bodo v soglasju z --i »jnnstvom in varnostjo Nem-. bomo pripravljeni se o njih •govarjati ter jih obravnava-In imamo takorekoč na •n prve možnosti in upe na t''it-ii jnir. Oči vid no pa osta-i daj samo še pri upih in iv malo kažejo vojujoče vlade.
ri sno mislijo na kak mir. i I -1 v-11. ki postaja že nestrpno, ■■'■.!" zrno upa. — to je vse. v-veda se vsaka stranka brani, In prva začela. Bržčas si še no-ia stranka ni prav na jasnem de pogojev, pod katerimi bi h pripravljena skleniti mir. (Jo-•ce. neuradne in poluradue, so širile po metropolah bojujocih drža v ter se pečale na ta ali oni h z mirovnim vprašanjem in a v navale možnost povrnitve žetega ozemlja, plačilo vojnih ►kt lain, svobodo vsega vodov iu o drugih stvarel .vljalo.
>o sem sta se še obe stranki injale v tem, da si želita le tak ki bo stalen in trajen za case. Očividuo je, da nobena imka ne mara videti svojiJi ve-i*!-kili izgub, žrtvovanili brez ga uspeha in vidika v boljšo : » uo>t. Nočejo, da bi bila po-lca te vojne lo oboroženo pre ■je, v katerem bi se vsi narodi opet začeli mrzlično za prihodnjo vojno, di edino dejstvo pri govoricah o miru, ki so se poja-vi e v zadnjem času in ki nam da-; : ' poguma in malo upa,
A* ko pa je trajen mir sploh i '-'"čZavezniki uvide vajo, da . > lina pot ta, da se popolno raz-1»ije iu uniči Nemčijo ter njeno g« >p ularsko in vojaško silo. Bethmann-Uolhveg pa je pred par dnevi govoril v prid Nemčije, češ, "hočemo le tak mir, ki nam bo prinesel zagotovilo, da se vojna ne bo nič več povrnila", vendar ni obenem povedal, kako si t.k »a /o: o vilo ali gotovost pred-s' a \ ,tj '	- - - '*
pn :ru
nasprotnikov in njih sile edina pot in edino zagotovilo za trajen mir, potem seveda ne smemo pričakovati ničesar drugega, kakor nadaljevanje vojne, dokler ne o-siane ena ali druga stran zmago-\alka nad nasprotno.
ga leta po raznih rudnikih, kjer pri sebi. Bil je prepričan, da j«'	v l"mdonu ustanovili do-
si je tudi nakopal bolezen, katera bila to najmanj debela kepa zla- '»rodehio društvo, eegar glavni naje bila kriva njegove prezgodnje! ta, če ne celo diamant ali kak mV11 K dobavljati tukajšnjim do-smrti. Umrli je bil član društva drug dragocen kamen, ki je žarel načinom potrebni ocet in ostrige. Zaveznik št. h S. D. P. Z., dru- tako.. . Precej nato pa mu šine kat('re broz popra itak niso mnogo	.
št v a sv. Cirila in Metoda št. 16* preko mozga n :	vredne. Ostrige, katere je potem	m	.odgovora, so ga
J. S. K. J. in Cferman Beneficial) "Ali pa so bila nebesa odprta! ,in«novano dobrodelno društvo po-Union v Johnstovnu. Pa. Dru- Morda mi je pa dala Trška zna- sIal° 12 Londona na Sumatro, so št v o Zaveznik je poskrbelo za' men je z nebes... "	Pa bile one, ki jih imenuje london-
krasen pogreb, katerega se je u-| Bil je malo pozabil nanjo, zdaj sko Prebivalstvo "domačine": po-deležilo mnogo občinstva, v do- l»a se je je spet spomnil. In bolj	....
kaz. da je bil umrli med tukaj ži- m bolj se mu je utrjevala misrl. l!'jmacmi niso hoteli jesti školjk, večimi splošno priljubljen. Tudi da ni moglo biti to nič drugega. Jmc s(>.Pa londonsko slaščico nado-vsa društva so položila* nepozab- "Eh. saj vem. da si v nebesih. lnestlh s	da so pojedli oiu
vem!" je mrmral sam zase. ^»ornarje. ki so .um pripeljali dar
iz \ elike Britanske. — To infor-
nemu bratu krasne vence na krsto pokojnika. Pogreb je spremljala tudi slovenska godba iz Moxliam, katera je pokazala, da je kos svoji nalogi. Pokopali smo ga na hrvatsko pokopališče v Cambria City. Pa. Ob njegogo-vem grobu žalujejo žena Ivanka rojena Kušer, hčerka Julija, stara 10 let. brat Josip v Ameriki in mati v stari domovini. Naj mu bode lahka žemljica v tujini! — J. K.
POGREB.
začeli Nemci mučiti z razbeljenim železom....
Pohegnivši iz ujetništva, pripoveduje vojak Aleksander Andre-
slediea tega je bila. da sumatraški	]r.iastin- ,la stl bitki pri
Novem Dvoru namestili Xemei trideset ruskih ranjencev v zaprto dvorišče ter jih držali tam skozi
ia vno-
Slika iz življenja koroških Slovencev.
(Konec.)
Nekaj časa so še videli drug dragega, ko so bili začeli stopati navkreber, potem pa .so se oni trije skrili Jurčku. Stopal je počasi, s težavo po drsečem snegu. Pri vsaki stopinji, ki jo je storil, je moral napeti vse svoje moči, deloma zbog tega, ker je imel hudo strmino pred seboj, deloma, ker je bila skorja za mrzlega snega tako močna in trda, da je moral
pa gori
Prevzet od tega, kar je kar videl. ni več dosti" pazil na lnaclJ0 dobil med najstarejši-svoje stopinje. Dospel je bil na lm P«*»vaU-i tukajšnih krajev in jako str mkrai. ko se mu izuova z.a n-leno ft,nistost mi j^iGi neki izpodrsne. A zdaj ni padel na ko-	kl 'smatra misijonarje za
lena in sneg se ni vdrl pod njim. najboIjso deklikateso. Kakor se Začel se j.- pomikati nizdol po t,'ai" Jc ou tudl Iia.l^oljši kuhar na gladki sneženi skorji.	« ®
"Oho... kam pa', kam J... Če-1. . ^.1'oprove žetve je tukaj->lezal toliko SUJe, Prebivalstvo, posebno pa o-ino. kt se bavi z žetvijo, izpost//-
bilo skorollj>no ra2Ilim neprilikam, kaUre;. „
'vse ]>a nadkriljujejo neprestano jJO hvru,>l 1,1 svetu?!
vedno malo delovalo v mom.^*??'' T° kihanJe I»"«tane vča-
Sponmi se, kako se je včasih kot ,, tak('	da nesrečni ki-
majhen d^ek spuščal tako po	U<'hoto .^popisno naglico
snegu... Toda hkrati, se zave j ;eko	»J si^r po rakovem na-
kje je in da mu je izpodletela no^'"111!;.1tlc/iajbl «« J"" bilo treba o-
ga na kraju, katerega se je radi brn,t!' Ju..kvr 1l »^ečni ljudje
njegove strmine bal. tudi ce snega	zadnjem koncu, se
ni bilo. In hipoma mu je bilo jas- ]ce™t P"^1'	v ska-
no tudi, da je njegov položaj'^* T 1 lwd<i3° v brezdna*
v sieu cest
mu sem časa
Prvi trenutek mu j« na smeh ob taki vožnji. Vino je š< edno malo delovalo v njem >pomni se, kako se je včasih kot
trideset dni brez hrane in pomoči. Na Tretjo noč pa so zažgali hišo okrog in dvajset ranjencev je poginilo v plamenih.
Podčastniku Aleksjeju Neklju-dovu, ranjenemu v novembru leta 1914 blizu Loviča, so Nemci s po-sebnimi železnimi orodji iztrgali nohte iz prstov....
Vse izpovedbe o nemških zver-stvih so pobegli vojni ujetniki potrdili pod prisego.
I?i taki knlturonosei naj zavlada-
„<,.'-----cesar se vsako leto pripeti
1 "šneštevilno
skrajno opasen, ako se mu ne	„ .
sreči obdržati se kje.	jnesteviino nesreč. Ker se j.rein-
E—jej. ., no!" vzklikne z	poprove žetve hra-
premenjenim glasom. "Pomagaj-1"1	\ * poprom, je pov-
te - pomagajte!'"	|S°l"	da	tedaj
lzel" neprijetni, m da jih vsaka.
it ud i najmanjša žalitev spravi T
nepopisno jezo.
I Neki mladenič, ki je obolel za I "poprovo mrzlico", kakor se ta (bolezen tukaj imenuje, je nekega svojega soseda do nezavesti pret
Kako daleč je Carigrad?
Od Dunaja je sledeč Donavi do Stambula 2300 km. Že do Soline, na koncu Donave, je 1500 km. od Budimpešte pa 'JtJO km manj. Po železnici je z Dunaja do Carigrada 1 ;,00 kili. z Bclgrada iz Niša 720. iz Sofije 580. Od Soluna do Corigrada je po železnici 700 kilometrov.
Strah ga je pretresel, ko je začelo iti hitreje in hitreje z njim nizdol. Enkrat se je bil že zasukal, tako da je ležal zdaj nego prej...
Ko prid r vi mimo nekega grma.
vsakokrat jako visoko pHvzdig- poseže instinktivno po ujera, a pri , kcr -J. nog? ako jo je hotel prebiti	—e.e.a sorodnika. Konl
se je raz-
m urzai pripravi To
Je ti
Ce tudi on misli, da je »nje in popolno uničenje
kopiene tako. da je šel zdaj z gla vo naprej.	f
"Ilu-u-u!" zatuli v smrtni gro-
ino so ga vendar pomirili s tem, so mu podarili prešiča one paš-
ni potlačiti.
Toda vendar je šlo! In morda je bilo baš to vzrok, ker se je mora! tolikanj truditi pri vsaki sto-j V"" ^ ^hil^n^ JO "»Wccavr' in kat^e lahko uži-
pmji. da se je nekako raztresel iu.IU1S!1 se	7kak0 ^ J5 bila zjutiaj vaj0 kadar se postij "
da so ga jele zapuščati one ternnej^^	Tudi kruhovega drevja je tukaj
misli, ki so ga mu čile poprej. Do- '^V	_ - ^obilju, in
j.iit-n-n. /.a inii v SJUI LIH	1...+	i	. ,.
Vedel je, da je izgubljen. Do-'^.l	T?™'*'
li v dolini mu je bilo tako tesno pri srcu; čim više pa je prihajal, tem laglje mu je postajalo v prsih. Sem tort j a se je ustavil nekoliko, da bi si odpočil. In pri takih prilikah se je ozrl vselej z nekim posebnim zanimanjem na čudovito razsvetljene suežnike, ki so se v njegovi neposredni bližini tako veličastno dvigali v jasno nebo... Svoj živ duh se ni oziral s toliko pozornostjo nanje kakor nocoj in še' nikdar se mu niso zdeli tako prijazni in lepi kakor zdaj. Z nekim naivnim veseljem jih je gledal, kakor bi jih ne bil videl še nikdar. In vsa zemlja se mu je začela zdeti lepa. Občutil je, kar ni občutli dozdaj še nikdar, vsaj tako živo ne. krasoto stvarstva in zavedajoč se tega svojega čuta. je postajal nekam zadovoljen in ve-
moj pogreb!" Potem pa je zletel ■	~ y%e teh dreves ^
, ,	- poznane tudi v Evropi m Ameri-
v globocino.	I Lr. »i i i • •	V "
,	■	,	, K1 Port skupnim imenom 'maearo-
Na nebu se t vedno smeh- ■■■	UIU
ini
ljala jasna luna in zvezde so zrle\Tvpr^"f f,	se ^enujejo
še ravno tako mirno in resno na'- Vermicelh - Te veje imajo nekak
zemljo kakor prej. Nekaj dni pozneje
živalski duh. kar je posebno opaziti v juhi. ki je zakuhana s taki-T	.	. nasU mi vejami. Macaroni, ki prihaja-
Jurcka zmrzlega in z razbito gla-(jG v promet v obliki cevi so do vo v kamenitem jarku. Prenesli.,n0vma posebne vrste žuželk ki so ga k Devici Mariji v Trnju 5njte so potem šele nevarne, ko se ga položili ondi prav tik njegove skuhajo. Vsled te»a je vlada tu drage Urške k večnemu počitku, kajšnjega otoka izdala strogo odredbo. koja določa, da se niti ene veje kruhovega drevesa ne sme prodati v inozemstvo, ako ni o-premljena z malo metlico, tako da se zamore v slučaju potrebe te veje od znotraj omesti. Na poti v inozemstvu se ]»a te vejice običajno pogube ali so pa ukradene in tako
Dopisi iz inozemstva.
(Oliver Wendell Holmes).
Največje in najzanimivejše laži je čitati v vsakem časopisu, obi naslovom "Naša ino-
so macaroni običajno polni (i.T v . žuželk, ko pridejo v prodajalne. K sel. Preobvladalo ga je hkratu eaJIl° Potl uaslovoni 'Nasa i»o-|sreči pa te žuželke navadno po^i-prepričanje, da se vendar še iz-jzemska izveatja". Nikakor pa ne nejo vsled ostarelosti in tako "o plača živeti na tem svetu. V tem smete	taki dopisi komu nezgode vsled njih zelo redke
njegovem prepričanju so imele iz- škodujejo. Popolnoma sem nam-vor menda tudi njegove misli, ki re6 Prepričan, da čitatelji tako jih je izražal s tem, da je zdajpa-,inozemsko korespondenco ravno' zdaj vzkliknil sam zase: Eh, bom že kako.
, ... - . .Piškoti dobivajo od kokovih palm. {tako radi čitajo. kakor pravljice Potem---
Sadovi kruhovega drevesa navadne vroče zemlje, dočim se piškoti dobivni'n r>r\ kokovih palm.
toda to naj ža-
bo m že
kako!.
iz "Tisoč in jedna noč", ali pa^lostuje. Iz vsega tega lahko raz-
ja". Več-1vidite, da se mnogo°podatkov ne
Vinski duh katerega ni bil na-'"*"T T-takl mo" vJema- m tako je boljše, zamolčati ^	-	A.	zeulskl dipisniki vsebine svojega ime onega lista, ki je objavil ta
dopis.
j'£ Gulliver jeva potovanja' j krat se pa tudi pripeti, da taki ino-
ZA VSEBINO OGLASOV N^ ODGOVORNO NE UPRAVNI
vajen m ki mu je izpoeetka težil dopisa pravilna ne premislijo in glavo, se mu je bil razpršil iu uči- takc pride do tcga< da običajno nek vma se je kaz-1 samo še v p0mešaj0 dejstva, ki imajo strogo tem, da se je čutil nekako pogum- zemljepisno podlago, z lažmi, ka-nega, podjetnega.	|tere zajemaj0 navadno iz podlist-
Navzlic temu, da je bila pot, ki kov časopisov, ki se vsako jutro jo je imel še pred seboj, jako na- prodajajo kot popoldanska izda-porna, se je ni strašil. Prav nič ga nja tega ali onega lista. Nedavno ni skrbelo, da bi ne dospel do ko-1 mi je priSel v roke časopis, ki je katero je videl v lkninem svi- bil v tela saisla Mo zanimiv, da
Rad bi izvedel za naslov KARLA FEROL. Zadnjič sva bila skupaj pred 6 leti v Rielrwood, W. Va. Prosim cenjene rojake, če Mo ve, kje se sedaj nahaja, da nii javi, ali maj se pa sam oglasi. — Tony Glažar, Camp 8, Yelk, W. Va. (13-1^—12)
Et tu Hispania!
•••('orreo Espauiol" poroča iz Barzelone, da so tam pred kratkim opremili več tovaren. ki bodo izdelovale munici jo za štirizvezo Tudi izven Katalonije izdelujejo vojni materijah V Mortagonu je tovarno, ki je izdelala že milijone krogel za puške in poj milijono ročnih granat.
svežosti svojega sočnega zelenja. Govorila sva, da govoriva. Pripovedoval je o svojih pustolovih. — morda je lagal, — ne vem.
Potem je obmolknil in jaz sem skoro že pozabila na njegovo prisotnost. ko reče z nekim posebnim. sramežljivim glasom : "Čudno je to. da ne nikdar govoriti o tem. kur me najbolj napolnjuje, kar mi je ta-j korekoe sveto... Ne spravim iz ust. Vselej mi je. kakor bi vse. tudi to najlepše, postalo navadno i:i! banalno, če komu povem. Tn zopet je molčal. Jaz sem ga pogledala in zazdelo se mi je, da je drugačen človek, kakor ta. katerega sem spoznala.! Nehote sem mislila:
"Glej, ta ima nedotaknjeno! svetišče,
njegove duše. Nihče ne ve, nihče' ne sluti, kaj se godi v njegovem! srcu. Nikoli ne profanira svojih' svetinj z besedami. Smeti vrže pred ljudi, ali 0110 dragoceno, krasno, dobro čuva. skriva... " Skoro bi mu bila zavidala. In od tedaj ga spoštujem.
Rada lo izvedela za naslov rojaka I.OI*IS GORNIK. Pred enim letom sem bila pri njem na stanu v Glevelandu. O. Večkrat -em mu pisala, pa nisem prejela nikakega odgovora. Ce kdo izmed rojakov ve z;i njegov naslov, naj mi naznani, ali naj se sam oglasi. — Helena Modec. sedaj omožena Bregant. 1U4-S Second St.. La Salle, 111.
(13-15—121
NAZNANILO.
Podpisani delam pri veliki pre-
mogarski družbi v Ilarvey. W.
Va.. ki im;- -7 majn mehkega pre-
! moga. V 20 ma jnah se stalno dela. morem K(lor dobiti delo lahko men[
[>isc za pojasnila.
Jacob Kozin. P.ox 78.	Harvey. W. Va.
(11-13—12^ *
Iščem rojaak FERDINANDA MACIIEK. Pred dvema letoma je bival v Premrose, Pa. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov. prosim, da mi ga naznani, ali naj se sam javi. - • Anton Pintar. P.ox 204, Moon Run. Pa. kjer gore tajna čustva j (10-13—12)
Umor Jauresa.
Znano je. da je bil tik pred začetkom svetovne vojne umorjen voditelj francoskih socijalnih demokratov Jean Jaures. Pred kratkim so vjeli njegovega morilca. Ta je zdaj prosil, naj se obravnava proti njemu vrši šele po vojni, damo mi točna pojasnila
SANATOGEN
DOBROTNIK ČLOVEŠTVA
KRI ! Dosežejo oni, k; se zdravijo Moč ! z evropskimi zdravili, ker so Zdravje ! najbolja. Posebno Sa-
: natogen je pravi čudež 2» vse bolehne.
slabotne in slabokrvne. 21,000 zdrav-' nikov ga priporoča po celem svetu.
Dobiva se pri nas, (Dom. Lekarna), j kakor tudi druga garantirana zdravila I za: Želodčne bolezni, ner-voznost, revmatizem, prehlajenje. spolne bolezni. zdravila za prido-• bitev možke moči in za vse druge bolezni.
S temi zdravili smo pomagali veliko rojakom, tako lahko tudi vam, ako se obrnete na nas. Na vsa vprašanja
boleznih
da bo imel pri svojem zagovoru popolno svobodo.
Na angleški vzhodni obal:.
"Times" pišejo: Reda v mestih angleške vzhodne obali se dan na ilan veča. Izgledi so slabi. Nujna je od pomoč.
in zdravilih zastonj!
S tem si prihranile denar in pridobite si ZDRAVJE.
Priznalna pisma pričajo o tem jasno. Naročila se izvršujejo strogro zaupno. Pisma naslovite tako:
J. F. Dolenc,
1	Box SI9 Milwaukee. Wis.
pozla-Čena
ELGIN aliWALTHAMle $6,45
v le&afr-
—1 v "T - ' -■• -- ■
K- V " '

V celi Ameriki ni dohiti boljših in lepših ur kakor so 14 K. pozlačene ELtilN ali W.YLTHAM, jameent za '20 let. Regularna cena je š^.").««' in več. Da vam tiokažeint«, koliki« lahko prihranite ako kupite naravnost pri nas. naredimo to posebno ponudbo; aku nam pošljite ta oglas in pa "J"' centov <ie]»ozita. hočemo vam poslati takoj po pošti ali ekspresu na o-^led 14 K. pozlačeno ELGIN ali WALHAM možko ali žensko uro, s tremi pokrovi, l>ogato vrezano, najnovejšega kova. ki se jih prodaja po S-D. To<la mi znižamo tvorniško ceno na. .S6-l."> in damo vam še zastonj elegantno verižico s priveskom. Ko dobite uro na dom in Vam je vser, i«>teui plačate še primanjkljaj. Te ure so jamčenj za 20 let in med tem časom jo izmenjamn za nov-iali popravimo za^tnni Zahtevamo le. da nam i"'^! ete Ocen*'". un vre<i v pokritje postnih stroškov. Ako kdo ri zn-ir vc!j*»n rr;a vrnemo denar. I • {.V nade trt b.*! io t ■ 5! t: d •-nar z naročilom. Ako hočete imeti dobro in » lejr^ >tno uro pot.-m kupile 14 K. poiličeco ELG.N a.i WAL-THAM uro jimčfto za 20 If t. N'aro;" i te. dokler • aja ta i" nudi«. Naslovite:
HAMMOND SALES CO , Dep 146 St. Louis, Mo.
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI
LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 milijOIlOV krOJl«,
Hranilnih vlog nad
44*5 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
O
Rezervnega zaklada nad
1,330.000 kron.
4
o
brez odbitka.
Nevziignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema viožne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, porjenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
82 Cortlandt SU NEW T0RK.
S104 St. Clair Ave^ N. E. CLEVELAND, 0.
A

».intinjsKesn
opazovail-šču ob Soči.
ii j ta artilerijskem opa-(Jpazovališče se nahaja it. .ši infanterijski črti. son (liin. toplo, daleč se naokoli. Vladal je popo->.111 mogel opazovati sinje Jadransko morilo v daljavi, hiše v Ura-. wetilt* v solnčnetn svi-a -nkrat zapazim nad Go-.ohio oblačkov, ki jih u-r; j iieli. Gledal sem sko-ij iii razločil sem prav lea. ki je bil plul proti iu. Bil je naš letalec.
>	ii o je trajal ta prizor.
>	gledal /. napeto pazljivi tem rasmii so mi pri-
i(i pripravil sem se. da i i>oužijem, lačen sem bil i n pa kar naenkrat se j» kleuski artilerijski ogenj
>	. Iiš«-e. Vsako sekundo str. i. Okoli tisoč granat •lov >•:» poslali Italijani skalna.to gnezdo. Opazo-rulja je pri prvem stre-
\ varna zavetja, zame Mvlji j pričel ."-as opazovani 11 «']ii se. zroč skozi !>i-;!/OiHijati vsako gibanje nifuriterije po telefonu jno mesto. V resnici je iriš;da sovražna infante-;rat. jako ),iu*i so bili ju-jeni jva so iiili odbiti v na no/, na pest, \.*ki naš iski inidporočnik je pre-spi-padu štiri italijanske t.' in enega oficirja. I/-' .iniiov so bile ogromne. nn'«| skalami je h»ža--ivili mrtvecev in oko-■žko ranjenih. Ena italijan-'ni.ia je bila popolnoma u-lioj je trajal do mraka. Jaz 'končal svojo službo in se k bateriji. Luna je posija-polje mrtvih Opetovauo oro padel v jame. ki jih ile granate, hitel s-.-m dalje il Uoga. da sem ostal živ v •v.-!rni:sti. Zasut sem bil 8-kaiuni in drobci, p« vselej '••! ven in ostal neraiijen. " ' ta d, ii -<> poslati Ita-:m menoj in za t«'h»foiii*itom rapneiski pozdrav. . . .
»ta i
I i j:
Glgina sobica.
kate preveč... Mogoče se vendar j Naslonil sem se bil nazaj na posreči, da jo pregovorimo na kak svoj stol in je nisem hotel motiti drug način. Sicer pa bi v pogodbi z nobeno besedo več. Stemnilo se niti ne bilo treba omenjati, da je je bilo že skoraj popolnoma, a še umrla. Ce bi se naredili tudi mi.'mislil nisem, da bi dal prinesti kakor bi verjeli, da bo dekle so- luč.
bo res rabilo... Jaz bi vsaj ne '"Vem. da se vam bom zdela imel ničesar proti temu. ako bi s*' zopet čudna, pa je vseeno res!"
da
i siil Dr. I. S orli.
aviiik, ki je izvrševal kso sr v onili lepili ča-šlo vsi !e po trdih para-.i1 * '»plavil marsikak po-!c po zakonih zdravega i! j.- povedal nekoč to-h*
•ste iz lil stile izkušnje, *d"n a I i drug izmed po-iioscbno gosposkih.
•	\ • • U. da bi se posveto-l»i inijbolj kazalo napra-
je e naravno, da se /«>. ti ljudje v tem slučaju Zato se mi ni zdelo nič .i ■ pomignil ndad go-■ • je n u se j \ tflavni ]>i->bi. pioti mojim vratom, af sem \eiidar jH>zoreii. M -'/il. v kaki zadregi . da lu mi razložil, •i" ■ as razumem, vam teta pi h Jat i svoje in dnigo premoženje'*,
•	Hiatal. ".Mogoče pa. da ••i ne bo treba izplačati
! te kupnine in da vam j pravzaprav daruje?'' •! Kolikor >cm rekel, ji •d št e j.* in na roko. Sicer več vre* I no.; toda če mi lati za d-—et kron stvar, njega samega >to kron. i.i prejiovedanof Tu to-ire; ampak... No, da '»- kar vem: Moja teta čudno fiksno idejo, ali s to imenovalo... In -■e bal. da bi sv morda leti z njo opravka, ako ne pojasnim, kako je
\edelii. kiij dela.' Niti Moja teta je drugače ti.ejša ženska, to vam poli;. ki jo pozna. In ravno •m je bilo. da povprašate i ko bi tieli le najmanjši !■ pa boste itak vedeli, in boste ostrmeli, ko bo a. da se zapiše za njeno » > sobico v prvem nadre i jo je imela do svoje i da se jo tudi iutabulira
»voje smrti, ste rekli.'" to je ravno... Moja teta noče verjeti, da je dekle o.. . In prosil bi vas pravi jej v tej stvari ne opore-
celo vknjižila."'
•	Verjamem! Vedno še bolje, ako je deset mrtvih vknjiženih. nego en živ", in sem se nasmehnil. "Ampak najbolje je, ako pošljete teto najprej enkrat samo sem in pridete šele nato vprašat. kako sem opravil/
Zdaj sem mislil, da sem že precej na jasnem, s kakimi ljudmi i.uam jh)s1h : s kako polblazno staro žensko, katero bi prijazen nečak rad še oravočasno obral, to se pravi, predno pride i>od kuratelo ali pa vsaj ob zadnjo trohico svoje pameti, da ni niti za testament v 'č. Človek izgublja čas in .slednjič izprevidi, da je bil ves trud zaman. Vstal sem torej hitro, sem ga spremil do vrat iu bi bil najrajši, da bi ne bilo ne enega ne drugega več nazaj.
Toda že popoldne je prišla teta s-ama. Ostrmel sem. ko mi je povedala svoje in po kakih opravkih prihaja. Ta elegantna, lepa in še mlada dama ni imela pač nič takega na sebi, kar bi bilo vzbu jalo kake dvome o njenem duševnem 'zdravju. Posebno, ko so bil njene oči tako čudovito mirne in jasne, da bi me bih' presenetile še zunaj na cesti.
Sedla je in mi je povedala po polnoma jasno in določno, da mi -li prodati hišo iu posestvo svojemu nečaku za toliko iu toliko Njej se noče več. da bi sama u pravljala in dene ta denar rajši na (»bresti. Ampak stanovanje si le šc pridrži v hiši, in sicer dve sobi zase in eno sobo za svojo hčer.
"Vi. gospa, in vaša gospodična hčerka najbrže že sedaj stanujeta v teh treh sobah?" sem vprašal.
;'To s- pravi... jaz imam sa-ma zase dve sobi, za hčer pa bi rada prihranila eno. ko se vrne."'
•	• Aha. gospodična je začasno odsotna
"Da... moje hčerke sedaj ni tu", je rekla po kratkem pomi-
'ku r. odločnim glasom.
"Kje j ta je, če smem vprašati.' Treba bi bilo v pogodbi vendar omeniti.
Oči so se ji zbegale ill počasi ji je šla rdečica v bleda lica. Potem se ji j.- glava povesila iu komaj slišno je izpregovorila:
"Moja hči je. kakor se pravi, umrla/*
'"Umrla?" sem vprašal mirno in sem potem čakal.
Toda čakal.sem zaman, zakaj i.stala je nepremično tako. samo :iui. dolgi prsi i njene desnice so >e včasih zganili na njenem krilu iz črne svile.
"'Da gospodične hčerke ni več. sje rekli, gospa.'" sem opomnil čez nekaj časa.
Strepetala je in potem je po-e;i-.j zopet privzdignila glavo ter mi pogledala naravnost v oci.
"Ne vem. kak človek ste, go-spod. iu ne vem, kako bi z vami
ina čitali že izgotovljeno pogod-j nekatere vaje med Kitajce, ki so bo. Glavno kupno pogodbo je po-j gojili gimnastiko gotovo že 6-700 slušaht s popolnoma treznim obra- ]et pred Kristusom.
je pričela slednjič še bolj počasi in s Še bolj zamolklim glasom. "Namreč moja hči je prišla že prvo noč. ko so jo bili odnesli, zopet k meni... in prihaja od takrat vsako noč. Kaj ne. vi porečete. da sem blazna?"
"Nikakor ne. gospa! Ce bi se: mi bilo zdelo vaše govorjenje ta-| koj izpočetka malo čudno, bi mi ne bili smeli Šteti za zlo. zdaj je i |i;i že čas. da. vas prienem ume-vati."
"Kes? Vi se mi torej ne smejete? Saj sem si precej mislila, ko ste me tako potrpežljivo poslušali. Človek je vajen, da se mu ljudje samo rogajo in je tem bolj vesel, če najde koga. ki vsaj počaka prej, da mu pojasnim, kako je ■/. menoj. Saj vem prav natanko. kaj si porečete na primer vi v svojem srcu, ko pojdem: Halucinacije! Reva ne misli noč iu dan nič drugega, nego na svojega otroka, pa vstane, ko leži sama v svoji sobi, iz njene bolne glavt slika njenega otroka, da se ji zdi. kakor da ga vidi resnično pred seboj... Ampak zatrjujem vam, gospod, da se motite, ako mislite, da je tako in da se mi samo zdi. Jaz le obžalujem, da nima nihče poguma priti v mojo sobo iu počakati. Olga pride namreč vsak večer točno ob enajstih, včasih še nekoliko prej..."
"Do kdaj pa ostane?"
"Kakor je, kakor se imava pogovoriti... O, včasih se dela ž« dan, ko še sedi na moji jKtstelji."
pr
zom, celo z i. o koliko one trde.] gtar -e tudi že celo praktični skoraj ' odurne rez kosti okrog; gimnastiČni sestav Japoncev Dšiu usten, ki jo imamo Često priliko j _	kateri se v zadiijem ča-
opazovati pri ženskah, ki i»i«.l<> su goji zlasti med ^\2igleži in Ame-premoženje Lu se razumejo na. kupčijo. Kakor hitro pa sem vzel! v roko dodatno izjavo o pravicah njene hčerke, je vsa strepetala in
je hotela slišati vsako besedo jasno iu natanko. In s srečnim nasmehom je podpisala in listino skrbno spravila v svojo torbico.
Telovadba in športi.
Ivan Podlesnik.
Primera je sicer ze stara ili večkrat rabljena, pa še vedno dobra: človeško telo je podobno stroju, katerega kolesje je sestavljeno tako umetno, da ne bo mogla tudi najpopolnejša tehnika iznajti temu stroju samo nekoliko podobne naprave. Če primerjamo človeško telo stroju, potem je duša isto. kar goni ta stroj, ga dela živega in s tem različnega od iznajdb njegovega duha. Da pa stroj človeškega telesa dobro "teče", da more uspešno opravljati svojo nalogo. je treba, da je telo zdravo in da je harmonija med njim in duhom. Odtod izvira stari, že to-likrat rabljeni rek: Zdrava duša v zdravem telesu.
Stoletje, v katerem živimo in še bolj stoletje, ki je pravkar prešlo, imenujemo leliko in po vsej pravici stoletje iznajdb na vseh poljih človeške delavnosti. Več kot v prešnjih stoletjih zahteva s *-danji čas od človeka dela iu si-pri
katoliško
ricam.
Bujno, kakor v sedanjem času j nikjer, je cvela gojitev gimnastike med Grki. ki so dosegli višek na telovadnem polju in bili zato tudi tako yvrst in krepak narod ne samo telesno temuč tudi duševno, kakor noben drug narod v stai-em veku. Telovadba Grkov bila u-rejena vzorno in njih olimpske i-gre so bile narodne svečanosti tako veliccga pomena, da jih primer-j jamo lahko romanjem, na katerih so se zbirale mnogoštevilne liaro-ne mase in se tu navduševale v ljubezni do domovine, sebe in dela.
Grkom ui bila telovadba samo zabava, temveč živa potreba. Za- j vedali so se. da ne krepi telovadba! naroda samo telesno, t «č tudi: duševno in da jim ust\ jekle-i no močne mladeniče in ,že, ka-j terih telesa so vzor lepote, njih sr-l ca pa zakladi srčnosti in možato-j sti. in njih razum poln jasnosti in j gibčnosti.
Telesni in duševni učinki telovadbe se kažejo pri Grkih v njih umetnosti, zlasti v kiparstvu, kjer vse kipi telesne lepote, kjer je vsak kip harmonija človekovega telesa in duha, katerega sad je bilo po harmoniji hrepeneče svetovno naziranje iu globok os t njihove filozofije. Od njih je pr 'govor, ki velja zlasti v sedanjem času — Zdrav duh v zdravem telesu. Podpirali. gojili in s tem privedli na visoko stopinjo so pri Grkih gim-
podp. društvo
"Torej prav do vaše postelje. cer duševnega dela, pri katerem pride?"	| postaja človeško telo samo oro-
"Moj Mog! Kakor midva zdaj d je. samo stroj za veliko, napor-tukaj, tako sediva skupaj. Ko od-, no delo duha. Da pa se to orodje, pre vrata, pride naravnost k me- ta stroj ne. izrabi prezgodaj, da ni. se nasloni nad me, da jo držim j Se kolesca v njem ne zaprašijo in lahko okrog pasu, pa ostaneva - ,]a „,. zarjave. je treba stroj ma-tako cele ure/	zati. Najboljše mazilo stroju člo-
"ln vam seveda pove tudi, kje j veškega telesa je pa telovadba — je sedaj ."	j telovadba v najširšem pomenu.
"O. na onem svetu je, to se raz-j Tudi medicinska veda je jela ume. Ampak na vsak način se & j spoznavati in vpoštevati veliki po-povrne, to mi zatrjuje prav vcal ------- * 1—11 - "	, « •
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 ▼ državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETEBNEL, Box 95, WWock. Pa.
I.	podpredsednik: KABOL ZALAR, Box 647, Forest City, P*.
II.	podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box So,", B.jek .Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAIS, Box 707, Forest City, Pa. IT tajulk: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537. Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAB, 1004 North Chicago BU Jollet. Bi.
VBHOVNI ZDRAVNIK: Pr, ftfAKTIN IVBO, 800 Chicago St.. Jollet. 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittiburch. Pa. I. nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa. U. nadzornik: FRANK PAVLOVČlC, Box 705, Conemaagli. Ta. HI. nadaornlk: ANDREJ SLAK. 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MAKTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, Kan«. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kani. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 52« Davson Ave.. B. F. D. 1. field. Detroit. Mich
C PRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, a L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broighton, Pa. H. upravnik: PAVEL OBBEGAR, Box 402. Witt. III.
Dopisi na] se poSUJsJo I. tajnika Ivaa Telkaa, P. O. Box 707. Ttrtit City, Penna.
Droitveno Klatilo: "GLAS NAROD A."
imjoneti in revolverji. Dos»'-sc j«« priglasilo k bnt;il j<jiiu baje že 400 ofieirskih "Jyv.
vsak men telovadbe in se ne poslužuje večer. Saj mi je tudi sama r<-kla. naj j' j prihranim njeno sobico, ko sem ji povedala, da mislim prodati.7*
"Koliko let pa ima že gospodična. da bom vedel zaradi po-jrodbe?"
Čakajte... takrat, ko je umrla. jih je imela petnajst, in zdaj n svetih treh Kraljih bo ravno tri leta od takrat. Osemnajst let ima sedaj. O, tako cvetoče dekle je, da jo je v>-selje pogledati!"	i
Zunaj v veliki sobi so bili prižgali že luč in v širokem pramenu I
«i tem govorila. "Ce vam najprej sama povem, da je moja hčerka umrla, potem pa zahtevam, da se v resni pogodbi >krbi za njene pravice, Mi seveda ne more i mat «
pri zdravljenju človeškega telesa in še bolj pri odvračanju bolezni: od človeškega telesa samo produktov kemične industrije in farnia-cevtnih preparatov, temveč tudi gimnastike.
Da nekoliko natančneje spoznamo la za človeško zdravje tako važni in potrebni predmet, bodem razdelil svoj spis o telovadbi sledeče :
Najprej podam nekaj zgodovine. potem govorim o telovadbi sami iu slednjič o športih. Predno pa pričnem s to razpre-je silila skozi vrata, ki so bila vj L]elbo. samo nekoliko opombe. -gojenjem delu steklena. Nekaj j Stojim na stališču, da ni dobro kakor groza me je bilo te črne se spuščati lajikom v strogo stro-pnkazni tu pred menoj, ki je go-| kovna medicinska vprašanja, k.-r vonla vsako noč s svojo mrtvo se tako rado in mnogokrat ne v neerjo...	j korist predmeta dogaja ravno pri
4 To mora priti torej vsekakor vprašanjih, ki interesirajo ne sa-pogodbo! ' se je oglasila naeu-] mo ožji krog strokovnjakov, te-na^lo in je vstala. "Dru^o
na. so Rimljani bolj gojili razne, mi. nastiko zlasti zdravniki, ki so upo-J športe. ;d»j rahljali gimnastične vaje, da ubra-j (Konec prihodnjič, nijo in zdravijo različne bolezni.! -^ —----
Ustanavljali so Grki velikanske	Srbska bojevnica v vojnem vjet-
gimnazije in borilne šole. v kate-	Palača Venezia v Rimu	ništvu.
rih so si mladem'-i nori nadzor- ji,	premoženje avstrijskih in \z Kudimpešte poročajo: V -;ar-
<1{' stvom izkušenih učiteljev utrjevali j nemških posestnikov ^ Italiji naj nizijski i.olni.-i v Teinešvaru. na s telesnimi vajami telesa in se ta-jsjjj zapleni. Tako zahtevajo itali-; oddelku za vojne v jetnike. j<k u-ko pripravljali za lažje prenašanjeijanski listi. Premoženje nemških ' mrla srbska vojna vj -tniea Bui '-bojmh naporov.	'podanikov znaša štiri milijarde. ea Novakovičeva.
Preprosti naein njih življenja.!	ls-letno dekle se je bojevalo v
<Jtili samozatajevanja, odločnost i.j	Srbski ženski bataljon.	strelskem jarku proti avstrijskim
t. d. — vse so to sadovi, vsajeni v! Kakor ]>oroča "i'orriere dejla četam. Krogla jo je zadela v kole-mlade <luše v teh gimnazijah. Med! Sera", so ustanovile vdove padlih'no indekle j" prišlo v vojno vjet-tem ko je bila pri Grkih gimriasti-j srbskih častnikov poseben ženski j ništvo. Sedaj je podlegla svojim
ka^že nekako sistematično ureje- bataljon, ki j^ oborožen s puška-
t
krat
,i<- rekla tiho.!.]e itak v!>e lako. kakor se pač
iJrugoj mi„-. so občega pomena za najšir-
ae vrse 1-vno.p L-nl-nr ii n nr nkitl,,.,,, '
vrne. g,-, kroge kakor na pr. pri abstinen- j
j ei od alkoholnih pijač i. dr. Naj
ne- ....... i. ."i_____ ____i . ^ " -	.
navadno take stvari.''
"Prav, gospa... Samo >e ue-j uam Iajikom zadostuje samo prin-kaj bi vam vseeno rad omenil... i eipijelno mnenje strokovnjakov.
Lajik. ki se zanima za to ali ono
la
♦dejte, gospa, jaz sem vas umel...l misliti drugega, nego Ampak ste rekli prej, kako težko j vprašanje, ki temelji na mnenju opraviti z revo. ki ji je .P* najti ljudi, ki bi se ue rogali strokovnjakov zdravnikov, naj ga
vsemu, cesar ne dosežejo ,s svoji- obdeluje s stališča, s katerega ga mi peterimi čuti... Ah bi ne bila'---- - --•»
-turi njeuega edinega otroka v»e zmešala v njeni ubogi glavi. Prosim. prosim. — -aj veni. da ste ljubeznivi in porečete, da ne... Kdo bi tudi ni imel usmiljenja z m-srečno materjo!... Ampak jaz bi rada. da bi me gledali s takimi ■ rini, ko me tudi res še ni treba... Zakaj to boste brezdvomno priznali, da j<- premnogo stvari naj s vel u, ki so vendarle drugačne, nego jih vidi navadno človeško oko... ali pravzaprav kakor jih vidi človeško oko pri belem
j predmet najbolj zanima, n. pr. z j etičnega, zgodovinskega, gospo-
i do hčerke, da bi govorili o, ,arsk;„a> organizaToričnega"stali-v takem prozaičnem in popol- • t
dnevu...
"Seveda, to rad priznavam!'' -em vzkliknil z gorkim prepričanjem. že nekoliko prevzet njenega ta j bistvenega, zasanjanega pripovedovanja.
"Xo, vidite... In morda se vam potem moje besede vendar ne bodo zdele tako strašno nesmi-selne. Seveda je moja hči umrla, jaz sama sem ji zatisnila oči, sani;« s.'in videla, kako so jo položili v krsto in .io zabili, sama sem jo opremila tja ven na pokojiališče in sem slišala, kako je zabobnelo na njo... In lahko mi verjamete, da se nisem vdajala tiste strašne uui prav nobenemu upanju... Ampak potem je videl Bog, da ne morem prenašati in se me je usmilil..."
Zopet se ji je bila polagoma povesila glava in zopet se je izgubila. .. Nervozno se ji je premikala roka pp krilu semintja.
prava prot'auacija vaše nežne ljube zn
tem
noma, javnem dokumentuZakaj; Tako je tmli s telovadbo. Odli-I lake stvari gredo na razne oblasti j 6lli zdravniki, medicinski kongresi! m bogve kakemu teslu bi se pri- - t d SQ brez iz}eme pri zuali
f ' roke- ^ bl	svetoval.] odloGilni	n telovadbe za o-
da bi se vase gospodarne hčerke hranjellje človeškega zdravja in : I«-vi pogodbi nlti ne omenjalo. kot pripoino<3ek. da se zabranijo
'V 11 T1 PndrZf Pl?—° ^^ bolez"i" To tališče zdrav-porabo treh sob v prodam h«.I nikov> kat<irih sto in sto je
med temi tudi sobo gospodične ,-„• . , 1U- - , . .
Ai,v, v , . - ■ •	.] ^anje o telovadbi ze stroKovnjasko
Uige. \ posebni izjavi pa bi vas, i i i	■
„ ? ,	i j -	• obdelalo, moramo vpoštevati 111
neeak priznal, da je izgovorjena: , , , ,, ,	. .
ti i • - + i-	. potem skrbeti, da se potreba po te-
ta sobica zanjo ter bi so zavezal.t . „ -	- f .	•. i
7 j. - ... • , , i lovadbi razširi v vseli krogih, zla-vrne	>l gOSP°dlCU1'	S°j Bti pa v naših delavskih krogih,'
t>/_ • ri ... . katerim je v prvi vrsti potreba te-
l omislila je m potem počasi- ,	„ , - , - .
nrikimala	! ° acl"e-	',oni izkusal razlo-
' lf	, i žiti pozneje. Skrbeti nam je, da se
\se prav m jaz vam popolno-	. . . . ,
ma zaupam. Samo en pomislek'orfamzir^° tdovadui krozk^ J
imam: Kaj pa. če bi se moja hčii
vrnila šele po moji smrti?" I kr0gU Me?ieiiiei pa bodo storili,
.t . -.	, ^ • . • • gotovo svojo dolžnost m stali na
A u, gospa, na to se misliti ni. .	, J , , „
- ii/ . , v , . i straži, da se telovadba ne spelte Kaj pa delala vasa hčerka brez;	^	v:v	J
vas na
vas imel
To pojasnilo jo je popolnoma	_ __ . . . .
zadovoljilo in odšla je prisrčnimi!	L Neka^ ^°dOVine-
besedami za moje potrpljenje. —j Bolj kot pojmujemo v sedanjem t ln drugi dan sta prišla z neča-( času pomen telovadbe, so cenili kom. ltazgovorili smo se še en- stari narodi, med njimi v prvi vr-krat popolnoma trezno in pamet- sti Grki. vrednost telesnih vaj. Ne-lio o vseh pogojih; samo ko smo kateri pisatelji trdijo, da so Indi prišli zopet na hčerkino sobico, so 1. 1800. pred Kristusom vpeljali i se ji vnovič zasenčile oči.	nekatere telesne vaje. največ v re-'
ln zapazil sem isto. ko smo ji- ligiozne namene. Od njih so prišle
iielala vasa ucerka brez;	, . . . . , ..
+	, a cj ■ * , -! na pota, kjer bi bila človeškemu!
tem svetu ■ Saj potem bn , . 1 . .	. .
i ,. i . ,,	i telesu v kvar m ne v korist.
;la itak tam.
SLOVENSKO-AMERIK ANS KI
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini iu narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vo jna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi.— V lekarni "Avstrija".— Iznajditelj podmorskega čolna. — Gralipolis in Dardanele. — Julija Rouiain. — Rmcna pošast. — Doživljaji v zraku.—Podzemljsko mesto v AVieliezki. — < bistvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evropi?. — Urednik. — Pohabljenec, — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil i — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — ^peeialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko.— Čudne zgodbi*. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitajski tipi. — Smešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. —Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopili. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri a- boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. —Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu. razdejane od avstrijskih topov.—Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort št v. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnini naskokom. — Avstrijska bavbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrel j-nikom. — Triglavsko pogorje.
slovenic publishingIBoT3
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
j


-
GLAS NARODA. 13. DECEMBRA, 1915.
0=
Jugoslovanska
li-
ra
Katol. Jedneta a
nitorponrana dne 24. januarja 1901 v držav: Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. CLiVKI USADKim
rgtdiednik: J. A. GEBM, 007 Cherry Way oj fcox H, |H|.
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., B&rbertoft
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Elv Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D*. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111,
NADZORNIKI:
jTiTTB ZTTN1CH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Eanaas City, i^ni. JOHN KRŽlSNIK, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN ADSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O,
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo, m J. PORENTA, Box 701. Black Diamond, Wuk,
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila In Metoda, »tor. J,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva sv. Srea Jexusa, Iter. 1, My Minn. _
JOHN GRAHEK, «t., od druitva Slovene«, Iter. 114, By, Minn.
Vsi dopisi, tikajo?! se uradnih eadev, kakor tudi denarni poliljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v»e pri-tofbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se fce bodi
oafralo.
Drultveno glasilo: UGLA8 NARODA."
Moje življenje.
Opisal Ivan CanJKar.
II.
I5H» jsta išolu, Bog s teboj I Milo se »m stori, kadar se spomnim nate, zibel življenja in spoznanja. Ko človek shodi, se mu odpirajo korak za korakom svetovi, se mu razkrivajo, ga obsipljejo svetla bogastva. Ozre se na siromašno zibel v kotu iu oko mu je motno, senca gre preko srca. —
Dali so me v solo, v 0116 pusto, sprepogledo, od vseh strani zadelano, kjer ni ne solnčnega. belega proda, ne razbitih loncev, ne luknjastih ponev, ne pipeev brez roe nika iu kapeljnov še celo ne. Sa me trde, človeku nerazumljive be sede so tam iu velike črke, na čr-no tablo napisane.
Oblekli so me v novo obleko, ki mi je bila veliko preohlapna j oče je bil zame obrnil iu za silo prekrojil obnošeno nedeljsko obleko starejšega brata.
Grenka je pot do učenosti. S težkim srcem sem se napotil proti šoli, s težkim sreem in plaho slutnjo, kakor se napoti grešnik do hudih sodnikov; in brat. ki me je vodil, se mi je zdel kakor črn bi-" rič. Sveže jutro j** bilo, čisto nedeljsko. svet je bil umit iu počesan. Široka in bela je bila cesta, že posušena: zelene loke na obeh straneh so bile še rosne od ponoč-nega dežja. Ena sama rumena luža je bila še na cesti, sredi mosta, ki drži čez prijazni, globoko šumeči l>otok Klis. Ne vera, ali sem se bil zamaknil v svetlo nebo, ali v temni potok; nenadoma sem ležal z obrazom, z rokami in z nogami v ti»ti rumeni luži.
—	Nesnaga nesrečna!
Blatnega in kričečega me j«- vlekel brat »lomov. Tatu so takoj razsodili. da nikoli ne bom učenjak. Objokan sem s,> vrnil v šolo v svoji stari, zakrpani obleki. In vsi so rekli, da je to slabo znamenje.
Koj drugi .šolski dan sem okusil sovražnost in ogabnost tuje u-eenosti. Imeli smo mlado učiteljico; spominjam se, da je imela črne lasi' in črne oči ter bolno, ru-m« no polt. Poklicala me je po "i-menu in me je uprašala;
—	Koliko je ena in ena ?
Vprašanje se mi je zdelo smešno in razžaljivo hkrati: kajti reči bi bilo treba: — Koljk' je ana in ana ' — in nadalje: čemu izprašu-je o rečeh, ki jih ve ž»* vsak otrok pod mostom ? Zato sem molčal.
1'čiteljiea je poiskala prijetno prispodobo ter je vprašala:
Koliko je ena pomeranča in še ena pomeranča i
To drugo vprašanje se mi je zdelo še veliko bolj nespametno.! Predno sem bil shodil, sem znal o Veliki noči prav dobro šteti piru-he in pomerauče, posebno tiste, ki so jih dobili bratje. In zoperno mil
je bilo. da so se ji vlekle besede tako čudno opolzko iz ust. kakor se vleče med iz satovja. Zato sem molčal.	^
Vsa nestrpna je vzkliknila: Kaj nisi nikdar jedelj pomaranč
Tisti "jedelj me je udaril, kakor s kladivom : nisem vedel ne kako in ne kedaj — samovoljno mi je planilo z jezika ;
—	dedna jedelj — pomaranča in jedna jedelj — pomaranča sta dve jedelj pomaranč!
In učiteljica me je postavila v kot. —
Tisto jesen .se mi je prvikrat ra-'.odela nasilnost krivice. V poznejšem življenju sem nekoč poslušal ibijalea. ko je stal pred sodniki, zpovedal se je čisto mirno in »rez strahu. Ni tajil niti z besedo, 'a je ubil človeka. Nenadoma ga ;e vprašal sodnikov eden, kam da so izginile tiste tri krone, ki jih je mel mrtvi siromak v telovniku, 'cakor je vedel krčmar.
Takrat je ubijalec zardel v o-Vaz iu je vzkipel:
—	Kakšne krone? Jaz ne vem lie o teh kronah!
»Sodnik ni odnehal:
—	Ko je bil že ubit. jih ni mo-gel več zapiti: na oni svet jih pa tudi ni vzel seboj!
Tedaj se je zgodil nekaj zelo čutnega : ubijalec, ki je bil povedal z mirno vestjo, da je ubil krščenega človeka, je ob tistih ubogih treh kronah popolnoma podivjal, zgrabil je stol t<-r ga zalučal z vso silo med sodnike, da so se bledi poskrili pod mizo. treščil je oba dva paznika ob tla ter kričal, rogovilil in lomastil tako neznansko, da so «ra morali navsezadnje mukoma u-kleniti in povezati. Delal je očitno krivico in se je očitno izpovedal; krivic* delati si ni dal.
Ob začetku šolske ure. ko smo odmolili. mi je ukazala učiteljica z osornim glasom:
—	Pojdi k gospodnu naduči-telju!
Sel sem proti durim in sem čutil na hrbtu, da gledajo vsi drugi za menoj. S težkimi nogami sem stopal po stopnicah in trepetajo sem čakal, predno sem potrkal. — Bali smo se nadiičitelja. Visok in resen je bil. zelo gospodski oblečen. čisto belih, testen i h lic. na mehkem nosu zlate naočnike; najbolj strašen pa je bil glas njegov: sladek je bil. spolzek in mil. človeku pa so se šibila kolena pod vsako besedo.
Ko sem stal pred njim. me je premeril mirno in mrzlo izpod naočnikov ter je izpregovoril s ti-.stini glasom:
—	Oj sinko moj, zakaj si pore->:al mlada drevesa, nedolžna mla-.da drevesca ob poti? Kaj ne veš, .sinko moj, da je smrten greh, po-rezati mlada drevesa ob poti, velik smrten greh zoper sedmo zapoved božjo?
—	S«j jih nisem?
—	Oj. sinko moj. zdaj pa še tajiš. da si bil porezal mlada drevesa ob poti! Kaj ne veš, sinko moj. da je laž smrten greli, velik smrten greh zoper osuio zapoved božjo?
—	Saj ne lažem. saj jih res nisem !
—	Če jih ti nisi. kdo pa jih je, kdo je porezal mlada drevesa ob poti?
—	Jaz jih nisem : ne vem. kdo da jih je!
—	Glej. kako si zakrknjen! Če jih sam nisi. ne veš prav gotovo, kdo da jih je! Kdor utaji resnico, je lažnjivec! I,e pojdi, sinko moj !
Iztegnil je belo roko iu šel sem ihteč. Zaklenili so me samega čez poldne. Lačen nisem bil. toda hu-J i do žalosten. Vedel sem. da so bili porezali drevesca ob poti kraj Le-narčičevega vrta ; pravili so. da je bil Gašperinov. ali videl ga nisem. in da sem ga videl, bi ne bil povedal, za nalašč ne.
Ko je zvonilo poldan, zamolklo, počasi ia dolgo, me je nenadoma minila mehkobna žalost in vsega se me je polastil divji srd. Tresel sem se kakor v vročici, kričal, teptal z nogami, bil z drobnimi pest-,mi po klopeh, zal učil tablico ob tla. tla se je razletela na drobne .kosce, razlomil pisalnik, raztrgal ves papir, kolikor sem ga našel in dosegel; nato sem begal brez uma po široki izbi vse do ene ure. nazadnje pa sem omahnil in zaspal.
Zaklenili so me čez poldne tudi drugi dan. —
1IJ.
Navsezgodaj sem občutit iu izkusil žensko zapeljivost ter njeno, izdajalsko hinavšelno.
Mati je imela vrhan pehar suhih krušek. Ali tisti pehar, posoda vseh sladkosti, je bil zaklenjen v ogromni omari. IV se spomnim na njo. s«1 mi zdi večja od marsikatere srednje visoke šole.
Sama sva bila v izbi s sestro Lino: pogledala me je z zamišljenimi očmi in je rekla :
—	Ko bi zdajle imela tisti pehar !
—	Ko bi ga! — sem vzdilinil.
—	Zakaj bi ga pač ne imela! — je rekla tišje, kakor tja vendan.
—	Saj je omara zaklenjena, mati pa imajo ključe.
Pomislila je.
—	Pa vendar bi ga lahko imela, tudi brez ključa.
Spre letel o me je čudno, kakor strah pred grehom; hkrati pa me j«' ščegetalo sladko ob mislih na vrha ni pehar. Skočil sem z zape-čka ter šel preiskavat omaro.
Stala je počez v kotu in ni bila tesno prislonjena ob zid, tako da bi človek, če bi se napravil majhnega". zlezel zanjo: s težavo res. ali zlezel bi. Jaz pa sem bil dro-ban. da sem komaj razločil svojo senco.
Sestra je ostala na zapečku ter je gledala s sklonjeno glavo iu stisnjenimi ustnicami, roke uprte ob kolena.
—	Žlezi zad! — je svetovala tiho. — Napravi se majhnega in se splazi hrbtoma!
Tako sem storil in bil sem v temi; spreletel me je občutek, da sem strahotno sam.
—	Potrpi malo. da izpregledaš, — je svetovala dalje. Ali še predno se mi je oko privadilo mraku, je šepnila strahoma:
—	Beži!
V trenotku sem stal mrzel in trepetajoč sredi izbe. Nekdo je lio-> dil s težkimi koraki po veži, naza-l dnje je zakašljal ter šel.	j
—	Zdaj pa naredi brž. kar mi-' sliš; zdaj je že vseeno! Žlezi zad;1 tam na oni strani, kjer je pehar. I je en žebelj odnehal; potegni ga j ven. pa odsloni desko!	j
Storil sem brez misli in volje vse kakor je ukazala. Če bi mi bila v tistem hipu rekla : — Pojdi na ce-' sto in skoči pod voz! — bi bil šel ter skočil.	i
Odslonil sem desko, otipal pehar zgrabil pest lirušek ter jih stlačil v žep; nato še eno in še tretjo, ta-' ko da sem imel obadva žepa naba-' sana. Ko sem spet prislonil desko j ter se izvil izza omare, sem bil za-sopeu in poten. Sla sva s sestro za hišo, legla sva v travo kraj plota ter sva jedla. Ali ni sva se spogledala ves čas in tudi smejala se nisva.	i
Tako sva se gostila dan za dnem pod večer, ko so se drugi podili po' "mesarjevih kladah", ko je bila mati pri sosedi, oče pa v krčmi.' Občutek greha se je bil skoraj po-' polnoma izgubil; že sva se smejala ter govorila nebrzdano o svo-j jem skritem početju.	j
Nekoč, v nedeljo po veliki maši. je odklenila mati omaro ter se je čudoma začudila.	■
—	Sama ne vem, kaj bi to bilo! Saj je bil vrhan pehar, da so
doli drčale. zdaj pa je že kar do "Naznanite bateriji: Baterija pri-roba vsahnil! Miši jih pač ne je- pravi jena za strel." — Telefonist do. saj ni nobena odglojena! brenči: "Baterija pripravljena."
Držala je pehar z obema roka- Stotnik Lavtos in nadporočnik ma ter se je ozrla po nas vseh. — Welder računata in merita na kar-, Drugi so strmeli z velikimi očmi ti. — "Telefonist.*' — "Kakor u-in odprtimi ustmi. sestra Lina je kazujete, gospod stotnik/' — "E-
j gledala v tla in je podrsavala z levacija .....stran.....potez...
nogo. meni je šel mraz od lic do kot ____" Povelje brenči v tele-
nog in spet nazaj, počasi in težko; tonu. — "Strel." Nekoliko tre-j zdelo se mi je. da se izba maje in notkov poteče... . "0"-enj'!? Sko-* da je mati zelo velika.	ro v isti sekundi, ko je naš tele-
—	Kdor je s*oril, povej sam! fonist zaklieal to besedo v aparat,
Molčali smo; vseh nas je bilo je stresel zrak. tam daleč doli
strah, ne strah grožnje, palice še je zagrmelo....	"
manj, temveč nečesa neizrekljive-J " Vujvujvujvuj !" Smrt je žaga. daljnega, silnega.	.tulila po zraku.
Izpregovoril a je sama sestra] Skrajno razburjen hitim k dalj-a:T .	nogledu ter napenjam oči. Stotnik
Ta je bil!	mi pravi"Imaš še čas, da s; priž-
In je pokazala s prstom name. geš cigareto ter mi nudi eigareti-
Mati je postavila pehar na mi- j,>ro in vžieraliee. Moja roka se tre-zo. V lastni omotici sem videl Či- se. ko jemljem prižgano vžigalico, sto. da je prebledela.	psi pač še novinec, pa se boš že
Se je vprašala :	j naučil*\ mi pravi stotnik hladno
—	Kdo je bil?	j ter seže po uri. "35 sekund. Ka-
—	Janezi — je rekla sestra Li- dar jih bo .10. boš ravno pravočasna iu mi je gledala naravnost v no uri daljnogledu."
0,iraz-	j Toda, jaz že sedim in napeto
—	Kako si naredil, še to povej ! gledam tja na belo hišo, katere be-je ukazala mati.	lina se sveti v žaru jutranjega
Noge so mi se tresle tako moč- solnca. Tam, tik hiše. opazim, da no. da nisem mogel vstati. Odgo- se sriblje voz. okoli njega so male voril pa sem razločno, da sem po- točke, — to so ljudje. V grlu me slušal čudoma sam svoj glas. i nekaj tišči. Ilotel bi zakričali: —
—	Zlezel sem zad. potegnil že- "Stoj! Smrt prihaja!" Toda isto-belj ven, odslonil desko in otipal časno me prešine želja : Da bi le pehar. Že od torka, vselej pod ve- zadela!
.	j "42 sekund. Sedaj mora počiti.
Takrat se je zgodilo nekaj, kar ako nismo zgrešili", se oglasi mir me prešine z neznano grozo še ob'no stotnik, vrže cigareto proč in spominu. Mati me ni udarila, tudi sede k svojemu daljnogledu. A' ni rekla Žale besede; sedla je na tem hipu se mi zazdi, kakor da bi klop. skrila je obraz v dlani ter je bil tam nasproti nam zagrmel hrib
Ogromen, žolčasto-črn oblak dima — tri sekunde nato zamolkli
zajokala, da so tekle solze izza b< lih prstov. —
Sestra Lina je bila liatihoma'odmev detonacije. Cel hrib. kakor smuknila iz izbe; jaz edini sem jo da bi bljuval dim____
"Zadeli", čujem stotnikov glas. 'Popolnoma smo zadeli", potr-
videl. kljub omotici in od boleči ne slepim očem. Šel sem za njo počasi. ker so mi bhe noge zelo te- juje nadporočnik. žke. Napotil sem se naravnost zal Prešla je skoro eela minuta hišo: tam se je bila skrila pod jas- predno se je razblinil dim in nam minov grm za plotom: rdeča ne-jodkril sliko groznega opustošenja, deljska ruta jo je izdala. Prišel ki jo je povzročila eksplozija ekra-
sem do nje. zgrabil jo za dolgo kito ter jo vlačil za seboj po vrtu. Ni kriknila v<\s čas. še zavzdihnila ne.—
V poznejšem, prevar in bridkosti polnem življenju, me je goljufala in izdala marsikatera ženska: Hog jim grehe odpusti, jaz jim ga vsem do zadnjega kraja. Toda — vseh učenosti fnajgrenkejša učenost je abecednik.
Beia hiša.
Sovražna artilerija je proti ve-
žita. Hiše ni več. Kup ruševin, z vajoča vdrtina v zemlji, razmeta no tramovje... . Bog bodi milo stiv ljudem, ki so se nahajali tam 500 m na okoli.
"To je naš jubilejni strel"7, pravi stotnik, nudeč mi svežo cigareti-. " Dvanajststoti! To je preciz no delo, kaj ne? Da. da. naš Ki kard (tako imenujemo mi možnar po ženijalnem šefu naše soške ar-tilerije podpolkovniku Rika rdi. Koernerju. ki je padel preti pa; tedni kot žrtev granate), naš Ki kard je kakor črnovojnik. Bije st za dva mlada! Bil je že pred Lue tichom. pred Antverpnom — Bojr
» i- + , -	i ve, kje se vse." Stotnik ie poka
eeru ljuto obsipavala pozicne na- ,	.	. J 1
,	i-f	n zai na svojega zagorelega ognii-
se pehote na gorski planoti. Opa-'v . iir. .?„ ®	b,J
■v	, . .-V- i-i j.	Ognjicar Bauer! — 'ka
zih smo cele vrste italijanskih to-U , - '	1 , ^ ,,
„	-	- • kor ukazujete, gospod stotnik! —
pov, katere smo se ponoči prisi-	. . , . ...
i;i • i,	t 4	i Ze zopet nimate pripetili svoph
.iki k molku. Le en top, ki se nam'	- --,	^
1	odlikovanj . Zakaj jih pa nimate?
— "Javljam pokorno, gospod stotnik. ni več prostora za vse...."
t„ 3„_ i	. v , ... Ognjičar Bauer, ki je bil s "starim
glo Jadranskega morja. Azbudil o-i i	i --■ -n ...
- •,	J ,	Kikardom v Belgni. Franeni na
111P IP SI I Oil flfrnni lil Ii.m mno o«««	D ti )	"
je bil predobro skril, je tulil do
zore----
Solnce je bilo še zavito v me-
me je silen grom in nagloma sem skočil pokonci. Stotnik Lavtos je že sedel pri daljnogledu, z visoko naravnanim ovratnikom in z rokami v žepu.
Italijanski težki top je oddajal strel za strelom in za vraga ni bilo najti, kje da je skrit Stotnik Lavtos je domobranski topničar, 30 let star, dvakrat ranjen, prsi si ima pokrite z odlikovanji, v žepu ima dekret, da mu je dovoljen šesttedenski dopust. Toda Lavtos ne zapusti svoje težke baterije — vzor vojaka. Danes je silno nervozen. Od daljnogleda stopi k zemljevidu, študira, koraka besno sem in tja, pali cigareto za cigareto, zopet sede k daljnogledu in išče, išče. Naenkrat se obrne.
"Prentilli!" Finančni stražnik, ki je služil v tem kraju in ki pozna 20 kilometrov na okoli vsak kamen, priskoči. "Ukazujte, gospod stotnik." — "Poznate- ono le hišo tam na brdu?" Stotnik mu jo kaže na špecijalki. — "Poznam. Stoji na obronku kote____, 100 metrov na levo od nje se naVaja eest no križišče. Preteklo leto je bila
renovirana."
Stotnik mi pomigne, da stopim k daljnogledu. "Poglej, pod vrhom kote----; vidiš liišo?" —
"Vidim'. — "Ali opaziš kaj posebnega?" — "Nič." — "Tako? Ali ne vidiš, da hiša ni povsod enako bela?" — "Da, da. vidim. Nad oknom v prvem nadstropju se vidijo črne, pege, kakor od saj ul| dima." — "No, torej. Tam je skrit top, razumeš? Hiša ima spredaj nadstropje, zadaj pa le pritličje, ker je naslonjena na hrib. Torej, te strele italijanske so zavlekle svoj top naravnost v sobo ter streljajo skozi okno. Res. znamenito. Toda pokvariti jim hočemo veselje. — "Telefonist!" kazujete. gospod stotnik ?
Poljskem, v Galiciji, pa v Srbij in je prišel ž njim sedaj na sošk' fronto, mi je nato pripovedoval marsikatero slavno in zanimivo < činih "starega Rikarda".
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse dru0'e v našo stroko spadajoče posle.
Jenny Lind, Ark. in okolica: Mihael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin, Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M Roj t z. Frank Janesh in John Germ.
Salida. Colo. In okolica: Louis Ca stello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo,: Ant. Saftieh. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Hudman. Woodward, la. in okolico: I.ukas-Podbrefe'ar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbič. Chicago, I1L: Frank Jurjovec. Depue. 111.: Dan. Badovinac La Salle, HI.: Mat. Kornp. Joliet, I1L: Frank Laurich, John Za letel in Frank Bambieb.
Waukegan, 111.: Frank Petkovgek Id Math. Ogxin.
So. Chicago, lU.: Frank Čeme In Rudolf Požek. Springfield, 111.: Matija BarboriC. Columbus, Ivans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenae, Kans. in okolica: Frank Kemu in Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter Schneller Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin
Kos.
Ringo, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mi eh. in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Midi, in okolica: Frank
Kotzian.
So. Range, Mich, in okolica: M. U
Llkovich. Aurora. Minn.: Josip Fugina. Chishohn. Minn.: K. Zgonc, Jakob
Petrich.
Duluh, Minn.: Joseph Sharabon. c<	Ely. Minn, in okolica: Iran Gouže.
u~ M. L. Kapsb, Jos. J. Peshel In Louis *l* — M. PomSeJt.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing. Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-
mieh.
Nashwauk, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich, Red Lodge, Mont.: J. Koprivsek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda. N. V.: Karl Sterniga. Little FaUs, N. V.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. MarinC-ič, Chas. Karlinger, Jakob Rts-nik in John Prostor.
Barberton. O. in okolica: Alois Ba-lant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. in okolica: J. KumSe. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. K hi rich. Ambridge, Pa.: Frank Jakše. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. BridgeviUe, Pa.: Rudolf Pletergek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker-žiSnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Brought on, Pa. in okolica: A. Demšar.
Darragh. Pa.: Dragutin Slavič. Dunlo, Pa. in okolica: Josip Suhor.
Export, Pa. In okolica: Frank Trebeč.
Forest City, Pa.: K. Zalar In Franlt Leben.
Farell, Pa.: Anton Valentinčlč.
Fitz Henry, Pa.: F. Gottlieher.
Grecnsburg, Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin, Pa, in okolica: Fr. Demšar.
Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja in John Polane.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz,
Monessen, Pa.: Math K.ikelj.
Moon Run, Pa.: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe, I. Podva^nlk. I. Magister in U. R. Ja-kobich.
Steelton, Pa.: Anton Hren.
Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj.
West Newton, Pa.: Josip Jovan.
Willocli, Pa.: Fr. Seme in J. Feter-nel.
Tooele, Utah: Anton Palčič.
Winterquarters, Utah: L. Blasich.
Black Diamond, Wash.: G. J. Po-renta.
Davis, W. Va. in okolica: J. Brosich.
Thomas, W. Va. in okolica: Frank Koeijan in A. Korenchan.
Grafton, Wis.: John Stampfel.
Kenoslta. Wis.: Aleksander Pezdir.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Mch.
Sheboycan. Wis.: Heronim Svetlin.
West Allis, Wis.: Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Val. Stalich in Valentin Marcina.
Kemmercr. Wyo.: Jos. Motoh.
^CENIK KNJIG
sV/	katere ima t zalogi
( SLOVENIC PUBLISHING CO.
V
v..
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, M. Y.
POUČNE KNJIGE:
Almov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Berilo prvo. vezano	—.30( Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Domači zdravnik	—.50 Evangelij	—.50 Fizika 1. in 2. del	—.45' Katekizem vez. veliki	—.40 Katekizem vez. mali	—.15 Nemščina brez učitelja. 3.
in 2. del, vsak 50c.; oba	&1.00 Obč na zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu. vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemško-slovenski slovar	$1.20 Slovenski pravnik	$2.00 Slovenska Slovnica, vez.	.$1.20] Slovenska pesmarica, 1. in
2. zvezek vsak po	—.60 j
Spisovnik ljubavnih pisem	—.40]
Trtna uš in trtoreja	—.40
Tmna živinoreja	—.50
rJmni kmetovalec	—.50 Zirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
Revolucija na Portugalskem Senila
Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Srečolovec
Strah na Sokolskein gradu.
100 zvezkov Strelec
Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegettliof
Vojna na Balkanu, 13. zvez. Zlate jagode, vez. Življenja trnjeva pot Z a kruhom
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Mcyerlingu)
—.10
l -
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE . KNJIGE:
^aron Trenk	—.20
^elgrajski biser	—.20
beneška vedeževalka	-—.20
°.itka pri Visu	—.30
^odi svoje sreče kovač	—.30
^oj s prirodo	—.15
božični darovi	—.15
Jurska vojska	—.25
Cerkvica na skali	—.15 ^iganska sirota. 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov	—.25 Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Flubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 riustrovani vodnik po Gorenjskem	—,20 Tzanami. mala Japonka	—.20 Tama uad Dobrušo	—.20 ■Tatom i 1	—.20 •Jeruzalemski romar	—.45 Krištof Kolumb	— *>q Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Leban, 100 beril	—.20 Maksimilijan I.	—.20 Marija, hči polkova	—.20 Malomestne tradicije	—.25 Miklova Zala	—.35 Mirko Poštenjakovič	—.20 Na divjem zapadu, vez.	—.60 Na jutrovem	—.30 Na krivih potih	—.30 Na različnih potih	—.20 Naseljenci	—.20 Na valovih južnega morja	—.15 Nikolaj Zrinski	—.20 O j etiki	—.15 Odkritje Amerike, vez.	—.SO Odvetniška tarifa	—.30' PrihajaČ	—.30 Pregovori, prilike,, reki	—.25, Prst božji	—.20 Randevous	—.25
4. 6.
7.
8,
9. 10 11
12.
13. 14
15. 18.
SPILMANOVE POVESTI
zv. Ljubite svoje sovražnike
zv. Maron, krščanski deček
zv. Praški judek zv. Arumugau, sin indijskega kneza zv. Sultanovi sužnji zv. Tri indijanske povesti
zv. Kraljičin nečak z v. Zvesti sin zv. Rdeča in bela vrtnica
zv. Korejska brata zv. Boj in zmaga zv. Prisega huronskega glavarja
z v. Angel j sužnjev zv. Preganjanje indijanskih misionarjev
-.20
-.25 -.20
-.25 -.25
-.30 -.30 -.30
-.30 -.30 -.30
-.30 -.30
—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku	—.20
Raztresenea	—.30
Starinarica	—.20
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske s cvetlicami, humoristiene, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po
Z slikami mesta New Yorka po
Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois. Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
Avstro-Ogrske mali
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet
—.03 —.25
—.25
—.35
—.10 —.25 —.15 —.50
$1.50
—.10 —.50 —.25
$1.50
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračtuiana.
__2
/
A

\
\
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
tu tu
Za
ljoj
kranjsko.	(
Ranjen je bil dne 10. novembra
na italijanskem bojišču nadporoč-nik dr. Fran Rostohar. Strel mu je predrl jetra in j;a opasno ranil, vendar ni posebne nevarnosti. Drugi strel mu je zdrobil na levem zapestju uro in y;a le malo ranil. Zilrn v i s<* v ljubljanskem Leo-nišču.
Umrla je v bohinjski Bistrici Kranja Mencinger, rojena Mencinger, stara 41 let.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 7. do 13. novembra. Novorojencev je bilo 30 in 2 mrtvorojena, umrla pa je 4.'i osfb. med njimi 27 tujcev. Za gri-m je umrl 1 tujec, za kolero pa 1 vojak, za vratieo (davieo) 3 jtrok. za jetiko 2 osebi (1 tn-za kapjo je nadalje umrlo 5 za različnimi bolezni pa h umrlih je umrlo tudi v za trebušnim logarjem.
ni boleznimi je o-1 otrok domačin tifuzoni l(il> voja-drugih občin in 1 domačin, za kolero 1 vojak, za vratieo dit'terijoj domačini in 1 tujee-otrok, za egiptovsko očesno boleznijo (trahoma) 41 voja-
Mizerija vpokcjenih učiteljev.
Za spoznanje razmer, v katerih žive vpokojeni učitelji, priobčimo nekaj nisem iz tega kroga. Stari
. I
vpokojeni učitelj piše: Ljubi prijatelj! Po službenih letih sem bil vpokojen s 1020 K. Ker mi ni bilo moči izhajati s to svoto, sem' se ponudil še dalje služiti kot su-plent. Službenih let imam 4(j in dobivam mesečno 80 K. Rehabilitirati se ni dalo. Kam-li s to svoto vpokojeni učitelj s 4(J službenimi leti! Bolan sem že tri leta. moram pa uživati, kar sploh moreni dobiti za drag denar. O poboljšku v starih letih, v bolezni in ti strašni draginji ni govora. Zdravnik me je rekel, da moj pljučni katar
t<
t i
lit- bi me tako naglo umoril, če bi imel boljšo hrano, a kako? Moke in kruha so nam obljubili, pa še] tega n«' moremo dobiti, kaj šele sredstva, da bi se močnik zabelil? Kaj pa kurjava? Se za denar, kar •_ra imaš. »t« n<* more dobiti. Star nad 7!» h t in š<- s starejšo /.♦•no ne moreni imeti postrežniee, pač pa trpeti. Zimske obleke tudi ni moe napraviti, ker še za hrano ne do-stoja. In stanovanje.' Saj smo tudi starejši učitelji deželi služili, kakor mlajši, a smo precej zapostavljeni. Ne morem dalje pisati, sem slab. Hvala Ti za svet! — Drugi piše: 22 let sem služboval, potem obolel, šel v bolnišnico iu poti lil bil vpokojen s 1020 K. S pičlo plačo setu vzgojil tri otroke. Eden je bil na univerzi in zdaj služi pri suclniji brezplačno, drugi je šel po dovršeni gimnaziji k mornarjem, ena je učiteljica, ena še v solo hodi, doma pa stradamo. Ali bo kaj pomoči? — Tretji piše: Dragi! Gledam v čuden pojav. Trideset let sem opravljal posel in'itelja-voditelja na težavnih eno-razrednieah, večinoma s celodnevnim poukom iu tremi oddelki obenem, kjer je bilo čez sto otrok v razredu Da je tak posel teža-veii, ve vsakdo, kdor je to skušal. A šest provizoričnih let ni nič vra-.injenili, dasi se človek v tem času si- bolj trudi, ker se za drugo skušnjo pripravlja. Neka učiteljica itna nekako 20 službenih let in ima večjo pokojnino nego juz. To je čuden pojav. Tako nekako je plačilo sveta. Vsak stan gre glede izobrazbe skozi učiteljske roke. a pri nekaterih ljudeh nima in ne bo imel nikdar priznanja. P< nzijonist naj gre — der Moor hat seine Schuldigkeit ge-j than, er kanit gehen.
Izredno nagla in huda zima je nastopila letos. is. novembra po-| noči je bilo pri majhnem snegu' na bolj odprti)i krajih <b» 12 i'. pod ničlo in je ponekod zaradi malomarnosti strank zamrznila voda v vodovodnih eeveh. ker niso zvečer zaprli vrat. Stoječe v<>-( de so tudi vse premrzle. Tako nagel in oster mraz! Že itak so hudi časi, sedaj še zima — ubogi ljudje, ki nimajo ne kuriva, ne obuvala. lie zimske obleke in ne —
d»
Premog ni postal samo precej redka stvar, tako da v marsikateri hiši prav pošteno zmrzujejo, postal je tudi jako drag. Ne glede na to, da si ga morajo ljudje navadno sami domov voziti, se tudi pritožujejo, da je slana vaga.' V današnjih časih, ko ljudje z malimi zaslužki tako težko izhajajo, jih je treba energično BČititi in bodo pristojni faktorji tudi: morali malo pogledati, kako je s fcliibo yago pri premogi^
Težave z mlekom. Mleka rice iz ljubljanske okolice morajo imeti dobre svetovalce, kajti kar naenkrat jih je vse polno, ki pravijo, da ne morejo več donašati mleka svojim stalnim odjemalcem.
Moka, maslo, jajca in sladkor, to so stvari, ki se neizogibno rabijo za vsakdanje življenje. Bile so že velike težave z.a maslo in za moko. za jajca iu za sladkor in kdo ve, če se ne obnove. Piškote in slaščice se lahko pogreša, vsakdanja hrana pa ne. Tudi si je lahko misliti, kako je revežu pri sr-
eu, ki Še poštene hrane ne zmaga več. ko vidi, kake množine vsakovrstnih slaščic se izdeluje in jih kupuje tisti, ki jitn vojna ne povzroča nikakega trpljenja, marveč jim še nese lepe dobičke.
Težka aretacija. Ko se je vračal Andrej Čižmar iz Kamnika domov v Nasoviče, ga je napadel na poti 041etni Martin Zabret in ga težko ranil na glavi z nekim železom. Ko ga je hotel orožnik prijeti, se je branil, je zabavljal iti hotel pobegniti. Orožnik ga je vklenil, nato pa se je Zabret vrgel na tla. Morali so ga naložiti na voz in odpeljati v Kamnik v zapor.
501etnico svojega obstoja je
slavila 1 M. novembra ljubljanska Elizabet na otroška bolnišnica. Njen ustanovitelj je nekdanji mestni fizik dr. Viljem Kovač, ki je neumorno deloval za to lepo humanitarno idejo. Na njegovo iniciativi) se je sestavil posebni odbor, ki je nabiral prispevke ter otvoril 19. novembra 1S6H na Poljanah št. 04 skromno bolnišnico, katere protektorat je prevzela pokojna cesarica Elizabeta. Dvajset let pozneje — 19. novembra 1SS9 — se je preselila bolnišnica v svoje moderno novo poslopje. V teku f»0 let je bila Elizabet na bolnišnica zavetišče tisoče v bolnih otrok, njene zasluge na humanitarnem polju so velike.
Iz ljudskcšolske službe. Suplen-tinja I led vika S eh we iger je na-meščena v Poljanah v novomeškem okraju, ker je odšel učitelj Oton Zinneeker v vojaško službo, kandidat inja Marija Lončar pa v Birčni vasi, ker je odšel naduči-telj Fran Hočevar v črnovojniško službo. Absolvirana učiteljska kandidatinja Marija Matkovič je pripuščena k brezplačni praksi nemški deški šoli v Ljubljani. Cirila <iolia pa na razredni dekliški ljudski šoli v Novem mestu.
Štajersko.
Padel je na bojišču Ivan Pleš-nik. načelnik podružnice štajerske kmetijske družbe v Lučah v Savinjski dolini.
Vojak umrl. V rezervni boluiš-niei v Brnu na Moravskem je u-rarl vojak spodnještajerskega 26. domobranskega pešpolka Mihael Kranj c.
Ranjen je bil na južnem bojišču abiturijent mariborske gimnazije, kadet v rezervi, Martin Šrol, doma od Male Nedelje pri Ljutomeru. Sedaj se nahaja v eni ljubljanskih bolnišnic.
Za vojake. Narodna Čitalnica v Celju priredi sredi decembra kon-eert, čegar čisti dobiček je namenjen za božičnico ranjenim in bolnim vojakom v Celju.
V vojne namene. V Gradcu so pobrali z novega mestnega gledališča bakreno streho, katero je mesto prodalo zbirki vojnih kovin za 100,000 K. Mestno gledališče dobi novo streho iz einkove pločevine, ki bo stala le 10,000 K.
Štajerska zdravniška zbornica je sklenila naprositi štajerski deželni odbor, naj se dovoli distrikt-nim zdravnikom z ozirom na iz-vanredne razmere pribitek k ta-rifu za revne in naj se zboljšajo dohodki onim zdravnikom, ki nadomeščajo k vojakom poklicane tovariše, ali ki imajo vsled pretečih kužnih bolezni i^vanredno mnogo posla.
Nalezljive bolezni. Zadnji čas so razsajale na Spodnjem Štajerskem sledeče nalezljive bolezni: Trebušni legar v Celju 0, v Ptuju in Mariboru po 2 slučaja, v St. Pavlu pri Preboldu, v Petru v Savinjski dolini in Bolehnečicih pri Ljutomeru po 1 slučaj. Davi-ca: v občini Bratohničici pri Ptuju 2 slučaja. Loka pri Celju, Gru-šovee pri Ptuju, Sv. Ptuju, Kozje, Imeno in Bizeljsko po 1 slučaj. Otrpnenje tilnika v Loki pri Celju in na Bizeljskeni po 1 slučaj.
Umrla sta v Celju hišni posestnik in lastnik kavotoča Jože Kro-bath in d voda po slaščičarju Mor-tlu Terezija Mortl.
Težka nesreča se je zgodila 12. novembra v plinarni delavnic južne železnice v Maribora. Zidar
Person je padel v neko jamo, v kateri se je nahajala amonijakova voda. Pri tem je dobil težke poškodbe in se je tudi zastrupil. Njegov tovariš Kalunda mu je hotel na pomoč, pa se je v jami vsled strupenih plinov taknisto ponesrečil. Peršon je že umrl, Kalunda leži v bolnišnici vsled za-strupljenja z dušečimi plini.
Privatni brzojavni promet na Spodnjem Štajerskem je zopet dovoljen. Izvzeti so le kraji: Kozje. Brežice, Dobova, Pišeee, Šent Peter pod Sv. gorami, Rajhen-burg, Sevnica in Podčetrtek.
Slinavka in grintavka. Ker se je v sodnih okrajih Celje in Vransko pojavila kuga slinovka in grintavka, je vsak izvoz in dovoz živih govedi prepovedan. Tudi sejmi so v teh dveh okrajih ustavljeni. Za aprovizaeijo daje celjsko okrajno glavarstvo potrebne olajšave.
Rtkvizicijska pravica. Mesto Celje je dobilo rekvizicijsko pravico za krompir, jajca in mleko v celem celjskem političnem o-kra ju.
V pokoj. Deželni šolski svet je v seji dne 13. novembra postavil v stalni pokoj nad učitelj a v Vur-bergn Frana Ziherja in učiteljico v St. Jurju ob južni železnici E-milijo Jelovšek, v začasni pokoj pa učiteljico pri _Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah Albino Ru-novc.
Zaprli so v Brucko agenta Fr. Pristernika, ki je rodom iz Gradca in je z več mladima možkimi iz Brucka in Kapfenberga počenjal vsakovrstne protinravnosti.
KOROŠKO.
Nasilna ženska. V Beljaku jt policijski agent aretiral v neki kavarni 421etno žensko z imenom Matilda Koprivnik. Na potu na policijo je aretiranka napadla policijskega agenta, ga psovala in držeč ga za vrat, ga davila. Šele ko je prišla na pomoč cela vojaška patrulja, so žensko ukrotili in jo spravili v zapor.
Zasačen vlomilec. Brezposeln" pekovski pomočnik Valentin Ju govie iz Stare Loke je imel v Ce loven svoje posebno stanovanje.i v katerem pa je ponoči prav red-kokrat prebival. Policija si je o-gledala njegovo stanovanje in na šla tam vse polno iz različnih vil ob Vrskein jezeru ukradenih stvari. Jugovic je priznal te vlome ii izpovedal, da je v družbi nekeg? Štefana Bocelle napravil dotičui vlome. Boeella pa da je tudi same tod in tam vlomil in dal ukrade ne stvari Jugovieu spravit. Jugo vie je bil zaradi teh iu drugih tat vin obsojen na dve leti ječe.
PRIMORSKO.
Smrtna kosa. V Št uri ja h so po kopali Antona Poljšaka, posest nika v Zapužah in bivšega župa na v Šturijah. Poljšak je bil rodo ljuben mož, značajen, znan dalei naokoli. Ostal je neoženjen. "V svoji oporoki se je spomnil našt šolske družbe sv. Cirila in Me toda.
K roparskemu umoru. Svoj ča£ smo obširneje poročali o umoru Frančiške Mileusnič na Reki. Roparji so pobrali denarja in vred nosti za 70.000 K. Kje pa je ta denar in vrednosti, se doslej še n moglo dognati. Razpisana je na grada 7000 K za onega, ki najde vrednosti in denar. Razprava proti morilcem, izmed katerih sta dva priznala svoje dejanje, se bo vršila koncem decembra.
Mraz in slabo vreme. Z Reke 16. novembra poročajo: Že nekaj dni traja slabo vreme. Ker je preue-hal jug, je nastopila silna burja. Z burjo je prišel dež in toča, potem je začel padati po gorovju sneg. Učka. istrske in hrvatske planine ter Vinodol so pokrite snegom.
Bolgarski kenzulat na Reki.
Bolgarska vlada je ustanovila na Reki konzulat; vodil ga bo kon zul Zawrzel.
Tržaški namestnik v Pni ju. Tržaški namestnik baron Fries-Sk( *rse se je mudil IS. novembra v Pulju: poselil je predstojnike oblasti, nakar se je vrnil v Trst.
HRVATSKO.
Vojaka obesili. Due 15. novembra je bil v Zagrebu obešen vojak 53. pešpolka Antolič radi roparskega umora iu dezertacije.
Danske zmrznjeno meso. V Zagrebu so dobili sedaj prvi vagon zmrznjenega mesa z Danskega. Občinstvo je s tem mesom tako zadovoljno, da je aprovizacijski odbor naročil še nekaj vagonov.
Zasedanje sabora. Hrvatski listi poročajo, da bo sklican hrvatski sabor k rednemu zasedanju 20. decembra. Zasedanje bo trajalo najbrž en mesec.
GLAS NARODA, 13. DECEMBRA, 1915.
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916.
Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
5.	Slovenske večerni ce, 69. zv. 6 Trojka, povest, namesto mo-
litvenika. En iztis knjig po pošti stane $.150, za naročnike v Pitsburghu Clevelandu in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam za logo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo eri lolar.
ALOIS SKULJ,
P. O. Box 1402. N. V. City.
opomin.
Vse one rojake, ki sem jim posodil gotov denar, prosim, da mi v kratkem vrnejo. Ako ne, sem prim oran, da jih obelodanim polnim imenom, ker vsak delavec težko služi denar.
John Ličan. R. F. D.	Beechwood. Pa.
(11-13—12)
Čudovita zdravljenja,
Ce trpite n« boleinih na pljufiih, v želodcu, jetrih, obiidb, na katarju, revtnatizmu ali živcih, — ce ' odlašajte niti en d»n, temveč se informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot ee jih rabi v največjh evropskih panatorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki bo bili v bre*upnem stanju, n. so sedaj zdravi in 9refni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
308 Ptrmaneat BIdg. 746 Eaclid Aren«, Cleveland, Okie.
Rad bi izvedel za naslov FRANKA BROŽIČ. podomače Provi-jantov iz Zgornjega Ženina pri Ilirski Bistrici- Poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Boštjančič < podomače Duganov Tone). Box 339, Sheffield. Pa. (11-14—12)
EDINI SLOVENSKI SALOON
v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam la se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. štev. 413 Za obilen poset se priporočam.
JOS. SCHARABON.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja TONETA MUH VIČ in bratranca ANTONA KAL CIC. Pred enim letom smo bili skupaj v Elkins, W. Va. Muh vie se nahaja nekje v Kansas City, Kan.. Kalčič pa v Penn sylvan i j i. Prosim cenjene roja ke. ako kdo ve /.a nju naslov da mi «ra naznani, ali naj se pa sama oglasita, imam njima ne kaj važnega poročati. — Tony Turk. Millers Camp, Box 1)8 Chelvan. AV. Va. (10-13—12)
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKTT
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potr»bnf nasvete v vseh vojaških zadevah Rojakom, ki žele dobit) ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer bonte točno tn aollrlno po«rre£«i»l

10.000 ItlTol^o ZASTONJ
vsakf mu za Božič.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn svlvaniji sporočamo, da jih bo * kratkem obiskal naš potovalni za stopnik	^
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
3LOVENIC PUBLISHING COMPANY,
32 Cortlandt St., New York.
U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 3104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
I)a uvedemo in povsod razširimo svoje najnovejše l l-karatne pozlačene.
dvajset Iti jamrene ur«-, stavimo to veliko immulho in vsak, k<l<>r kupi >t-l:i «i nas nro. <lcil»i pole^r tt-ira zastonj fonograf. ki i^rra v-ake vrste rekord-- i . udi Columbia in Viftitr., Ce h<»«vte (>k<>ri>titi - tu našo jNinuillio. jnitem mini pošljite ta nfrliis ter lir, eent«»v ilep«rzita. «!u i>ri'j>ri"-ant<>. da hočete v nv nii»iti. Nato vam pošljemo takoj zelo krasno 11-l;aratno pozlačeno uro, m«/.ko ili žensko. < trojnim pokrovoin. z najboljšim mehanizmom te vrste, za katero je na^u jk-si-Iuui nizka cena le .Sfi.7.">. 1'ole? tepi vam damo zastvuj ftni^nraf t«-i-tudi elt>^nntui> verižit«.« s priveskom. Ko	prineslo uro s foin>^rafera na vaš
dom in »V vam dojuide. potem i»lar:ijte (»tanek. Te ure so jamčene za dva;-set let in tekrun t«-_':i «"as:t jih zjistonj (h»pravimo ali izmenjamo za drugo. Tr>— ba nam je l<- p. ^luri L!." centov xa j">.-tiimo skopi:.- /. ur-'. <la se pokrije slroške. Nezadovoljnim vrnemo denar. Iz Canade j«' treba jHislati ves * 11 • i s1
vnapn-j. L»oš!jite svoje naročilo hitro, dokler imamo veliko zalogo foiio^rnfov.
Naslovilo tako: HAMMOND SALES CO., Dep. 224, St. Louis, Mo.
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se mudi v Forest City, Pa. in okolici.
Upravništvo "Glas Naroda"
HARMONIKE
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, zastavo, regalje, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za c«De vprašate. TTprašnnje
bodisi kakršnekoli vrste iidelojem U popravljam po najnižjih cenah, r de io %peZno la eanesijivo. V poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem 2« nad 18 let tukaj v tem posla in seda
Ivan Paik 465 Ch^tnnt ^e™ kwSSke <1k^korVvrePd^pt i Vas staue Ie 2c- I'a si bodete prihranili dolarje. AVdii jrciJK, WO unestnut, harmoillte rafnnam po dela ^	Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
bt., oonemaugh, Pa. | koršno kdo aahteva bre« n.daijnii! (VAN PAJK & CO., Conemau?h, Pa. Box 328.
L. Balant, 112 Sterling, vprmfi»nl A.ve., Barberton, Ohio. 1	'0Ws WENZEU
M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, 111.
Alois Rudman, 737 Holmes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah.
Fr, Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
(•I 7 Kaat CSul St.. n»v»l»n4 ftM>
ROJAKI NAUOCAJTE SE NA"GLAS NAEODA", NAJTECJi SLOVENSKI DNEVNTK V ZDB.
PRVA HRVAS*O-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIK!
priporoča m> voen Slovenflkim tmm-bnraSkim zborom kakor tudi posa meznikom, ki lju bijo tambur®. A t« j tavam i se i zde Injejo tam bar® pt
ujnorvj Mm «Lst« -
»a Id lujpopolnfti-iik umetniških u trtih.
OkraSene «o s bi icri i a vBakovm oimi rožami.
Velika zaiogt vaakovrstnib gods1 in najboljših jitb mofonov -ter fini) iloveuskih pIoSč i, t d.
Veliki ilnstrova ni ceirik i slikami polljem vsak cm n saatonj.
Ivan Benči^
«54 S». CUr ktt.,
fiteite^i Will___
ZELODCN BOLEZ
osebna poslanica
bolezni. Žcliri, da me poznajo vsi kot priiatelia—da vedo kdo sem jaz kaj sem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko spričuje, da sem osivel v medicinski praksi, katero viiim že dolgo vrsto let; moji lasje so danes snežo-beli po dolgih letih Studiranja, raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako teško zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le povrSno znanje. Želim, da mi vsak bolan moiki in vsaka bolna 2enska zaupa svoje teikoče in tajnost:; vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Piiite po brezplačno knjižico. katero vam nudim, in čitajte mojo poalaalco nade.

okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi. da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pišite še danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvet?, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska: posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete zna::, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zvesta, na čem vi trpite in kako se more vaša teSkoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico.
Zapišite vaše popolno Ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co.,
s. 1100, 208 N. Sth Ave., Chicago, Ili.,
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško »njlžlco popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Ime in priimek_________________________________ _ ______
5ter. la ulica ali Box___________________
» ...... ........
Mesto--------------------------------------Država_______ .
G!.AS .NARODA. 13. DECEMBR A, 1915.

WATERLOO
Francoski spisala: Erckmann—Chatrian.
Vi:
Za "Glas Naroda" prevel G. P.
v_

Nadaljevanje . XIX.
Na !h uaeiu na* j«- prišlo se si živih i/, skednja. Najbolj sem bil ve.s«rl, ker >>t;t ostala živa tudi Buehe in Cebedej.
Kn suni l»ili na prostem smo se morali takoj pridružiti ostalim in pripravili k novemu iiiipadu. Hodili smo preko mrtveeev. vse mehko nam je bilo pod nogami. Nikdo ni gledal, ee je stopil ranjencu na elji'HZ wli prsi, vse j<- šlo naprej, samo naprej.
Šele naslednji dan smo izvedeli, da je bilo pri cerkvi cel kup 1'iusov. v katere je zapovedal naš poveljnik streljati s topom.
Blm-rher je samo eakal. da nam bo pošteno plačal. Namesto, da bi š!i pivko m 11 st' > v. smo morali zaviti na desno in zasesti hišo ob potoku. I/ vseh nasprotnih oken so streljali Pnisi na nas. Kakorhitro smo f t bili enkrat v hišah. s.t začeli naši topničarji tako streljati nanje, da so se morali umakniti.
Komaj je hilo i/dano povelje napasti drugi del vasi. je dospelo »oroeilo, da •><» .htbili Pnisi kakih 1 .">.000 mož ojačenj. Posadka je šla /a nami. in nas j.- hotela zajeti. Nikdo ni mogel misliti, kako bi se lnu-ltIo to zgoditi, ko smo vendar vse pregnali i/, obeli bregov Sambre.
T« sovra/niška >ila je l»ila potemtakem skrita v gozdu.
V	M- eeste ob potoku ->o bile zasedene: na desni so bili Francozi na le\ i pji Prusi. Streljanje je ]>onehah». Sieer je bilo oddanih še par strelov. ki pa 11 i so dosegli svojega cilja. Uledali smo drug drugega kot da l i hoteli reči:
Najprej se moramo oddahniti: le počakajte malo, takoj se bomo zopet udarili.
ob obeh ee.-»tah, vo«leejh o|» potoku, so bili celi kupi mrtvecev. Veliko jih je ei!r!.. tako .da so bili naslonjeni s hrbtom na steno. V boju so liili te/ko ranjeni, pa so imeli vseeno toliko moči, da so se privlekli i/pod kupii in m- splazili k steni. < >b steni so v groznih bolečinah umrli.
Bitka pri Saint Amanda je vedno bolj divjala, streljanje je postajalo vedno močnejše. Pri v.«»aki slavi je padlo na stotine in stotine ljudi, in sa I vi' so se venomer ponavljale. Tako gromenje je bilo. da se je zemlja tresla.
Ivo sino se nekoliko, oddahnili, smo občutili nenavadno žejo. Ko miiu s« liojevali ni nikdo med nami občutil te velike žeje. sedaj je pa hotel vsakdo piti.
Naša 'lis-i je stala na vogalu tik mosta, toda voda. ki je t"kla mimo, je bila uma;ana in krvavordc-a. Med našo in med sosednjo hišo je pa st;i! stoli malega vrtička vodnjak in ta vodnjak smo v>,i poželjivo <_'li«Jaii. Poleg vodnjaka so ležali trije mrtvi vojaki. Najbrže so hoteli pili. pa jih sovražniki opazili in začeli streljati nanje.
^t.ili smo s puškami v rokah m gledali v vrt. Eden med nami je
Polovico svoje krvi dam za eno ea.šo vode.
I >ruyi mu je odvrnil: l>a. pa Prusi čakajo.
Ill res je bilo tako.
>to korakov od nas s<> uganili Prusi. ki so bili mogoče tudi žejni, naše misli.
Kdor je >topil na cesto, je bil pri tiiti priči ustreljen.
To je trajalo skoraj celo uro. <iri»meuje topov se je vedno bolj približevalo. Takoj smo izprevideli, da so začeli naši streljati na Pru-se na v >iui. ker je takoj, ko je bil oddan strel, nastala praznota v njihovih vrstah.
Ta nov napad je povzročil nn-.i nami veliko razubrjenje. Tedaj je stekel Buehe. ki s.- dosedaj ni ganil, na vrtno stezico, skočil je za vodnjak in počenil. Prusi >o tako streljali, da je bilo ktnalo v vsakem kolu ob vodnjaku v polno krogel. Mi smo jim seveda odgovarjali kolikor smo mogli in znali.
Tedaj je pa za klica I spodaj neki glas; •!o>ip! .Josip!
Bil je Buehe.
toliko poguma je inn l. da je zajel z golido vode, da se je napi! iu se vrnil s polno golido.
V- č vet« ranov 11111 jo je hotelo odvzeti, toda on je kričal:
.Josip! ,Jo-i|»: — To je moj prijatelj. Če ne izpustite, bom vse izlil na tla.
< akati so morali toliko časa. da sem se najprej jaz napil. Napil M in se. kolikor sem s,- mogel, za menoj pa ostali.
V	tistem trenutku je pokazal Buehe. da me ima rad.
V-ilili smo se v prvo nadstropje, veseli nekako poživljeni. Mislil sem. 1 i u je že s. dem ura, ker se je bilo solnce že skrilo in ker so so vle-lle dolge sem-e po potoku. Stran, kjer so bili Prusi. je bila še nekoliko 1 azsvetljena.
Poročnik, ki je liil pri nas. je rekel:
•Sedaj bo prišel splošen napad! Le pazite! Cela pruska kaValerija je bi! 1 koncentrirana izven vasi. Čutili smo. da se nekaj premika za nami. toda videli nismo ničesar.
1'oročuik je še enkrat ponovil:
I'a/'ti n,< komando. Nobeden ne suie izostati. Sedaj bo napad.
Vsi Mtl(, odprli na široko oči.
Čimbolj se je bližala moč. tem bolj rdeče je bilo nebo nad Sanit A ma udom.
Kakorhitro je bila oddana salva je vse nebo zažerelo v neki čudni
►	vetlobi. Naenkrat s,- j,- pa napolnila glavna cesta ob potoku pred mostom / našimi vojaki. Z leve so še streljali Prusi, toda mi jim nismo odgovarjali. Vse je kričalo;
— < tarda prihaja !
Kako so prišli ti ljudje preko močvirnate struge, še danes ne vem. Najbrže so se posluževali širokih desk. ker so bili kar naenkrat na nasprotnem bregu.
Velika pruska artilerija je streljala z v.so silo na naše kolone, in •m p i/.adevala velike izgube. We kav je še ostalo od -divizije, vse je 1 telo preko mosta, za nami pa artilerija s težkimi topovi.
i udi.mi smo skočili na prosto, toda do mosta nismo mogli priti, k. r so bili pred nami že dragom i. kirarzirji in gardni grenadirji. iz
>	>eh sosednjih vasi so jih nagnali skupaj, tako da je nastala v vasi zopet nova. močna armada.
Slednjič >e nam je vseeno posrečilo priti na most. Šli smo preko mrtvih iu ranjenih.
Bilo je že temno in vsled gostega dima nismo videli niti 50 korakov pred seboj. Vse je prodiralo proti mlinom.
Ce v,, je za bi iskal strel, smo videli v daljavi jezdece, kakor silne Črne poša»ti. \ se j,' bežalo od Lignya.--mi smo bili zmagovalci.
Prebili smo sovražni centrum, sovražnik se je pa branil samo še pri m!, ih in pri Sombrefu. — Saint Amand in Ligny sta bila naša.
Pri neki porušeni kmečki hiši nas je ostalo dvanajst mož naše btotnije. Stali smo in nismo vedeli, kam bi se obrnili.
Cebedeja. poročnika Bretonvilla. stotnika Florentina. teh ni bilo
—	Bitko smo dobili. -- Desno glej! — Marš!
Nekateri so hoteli še kuhati, ker so bili že lačni, toda narednik jim je rekel z zanieljivim glasom :
—	Kaj. kuhali bi radi? Ne bojte se, intendantura bo že poskrbela, da ne boste lačni.
Sli smo za njim po dolgi ozki cesti. Naleteli smo na kirazirja. ki je sedel na konju 111 je bil s hrbtom obrnjen proti nam. Revežu je bil nekdo zabodel sabljo v trebuh. Konj se je slednjič naslonil k steni, da bi jezdec ne padel. Ko smo šli mimo njega, je zaklical:
—	Tovariši!	f \ v. 5
Niti pogledal ga ni nobeden.
Dvajset korakov vstran je stala mala kočica. ki je imela na sebi se pol slamnate strehe. — Rabot je rekel, da bomo tukaj prenočevali. —
—	Tukaj — je rekel narednik — bo naša soba.
Ko je nekdo med nami prižgal trsko, smo zapazili v kotu vse polno mrtvili Francozov in Prusov.
—	Pazite — je opominjal liabot. tla ne stopite komu na glavo. Vsak je odložil turnistro in legel. Narednik je zaprl škripajoča vrata in se naslonil na okno. — Zunaj je začelo deževati. Dež je lil curkoma na zemljo. Narednik je nabasal pipo in pričel kaditi.
To je bi! pravi vojak, ki je bil že trikrat odi Kovan ter je znal brati in pisati. Slednjič .i" tudi oi> legel in kmalo smo zaspali.
Ponoči me je zbudil neki sum pri vratih. — Sklonil sem se 111 poslušal. Ker je hotel nekdo odpreti vrata, sem nehote zakričal.
—	Kaj je.' — je vprašal narednik.
: Nadaljuj« m).
dobite "GLAS NAHODA" skozi žtirt ns»»c» dnevno, Izvzemal nedelj In po-»tavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja dnevno na tatih straneh, tako, da dobit« tedensko 36 strani berila, v mesten 156 strani, ali 624 strani ▼ itirik mssccih. "GLAS NABOB A" donafta dnevno poročila s bojišča in razns sli-k«. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo ^gj 11,000! — Ta itavilka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vaa oeobje Usta je organizirano in spada ▼ strokovne unije.
_ — mu mi ni 1111 ii 1111 in —
MODERNO UREJENA
LUJL-iB_!_JB-
JIASMAKZLO.
Rojakom ▼ drŽav ak Illinois Is vVlseourin naznanjamo, da jlk bo U o&iskal nai zastopnik
mi NAHOD!
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
» r • u
• • DELO OKUSNO ■ « • * •
IZVRŠUJE PREVODI V DRUGE JEZIKE
* • * 35
tTNUSKO ORGANIZIRANA.
W • 9 «
POSEBNOST 80:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETL CENIKI I T. D
VSA NAROČILA POŠLJITS KA:
SLQVENSG PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y,
St-. FRANK MUSH
cater! j« opravičen pobirati naroi dno es list "Glaa Naroda" in it tajati pravoveljavna potrdila. Bo ■sikom fa toplo priporočamo. Unrevaižtrs	H*ro4*',
Prosti nasvet in informacije priseljencem,
"The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT f State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St.. odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
Veliki vojni atlas
tujskiijočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil
Obsega 1 1 r.asnih zemljevidov
na 20tih straneh in vsaka stran je 10lo pri IS\<2 palca velika
Cena samj 25 centov
Manjši vojni atlas
obsega devet ramth zomljcvlzlo -
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palce 1
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street
New York, N. Y
TOXOIK	!
Najbolj o-
er>*Snj raa / ■■ \ , z!!o sa lea- - , K-ifP ■ke in moške »^ife^'' Uae, kakor tn- -W	i
di sa moške .j. # brke in brado, j a-A ko 8 > rabi to mazilo. z™- ' 0 3teio v R tc- t-dn:h kraer.i.	- . t
in doigi	' **'
lanjc. kakor tod! moškim krscae brka in brcda in ncbo-do odpadal' in ne oslYeli. RovrrBtiiem. kosti bol ali trjninfe ▼ to kah. notrah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim rane. opekiine. bule. ture, kraste in grinte. potne ooge. kurje oji. bnidovice. osebUn« ▼ par dneb popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brer uspeha rabil, mn jamčim za ST..00. Piiit« takoj dc cenik in kojiilrn. pošljem zastonj.

ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
T* POSEBNI KUPON js vreden česat (Id) SLUBSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« g* predloži skupno s devetdesetimi (90) ali vtš ras eimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI ▼ kaki z& ISk HAfiSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali
THE AMERICAN TOBACCO €0., P**«»Jnw« l>?9» 488 B«»m« St- Ne» V«rk, 3U I. Ta ponudba ugasne 31. marca 1916.
mm,--
JAKOB VVAIIČlC,
1092 E. 64th St,
Cleveland, O.
aH
lanu.
vet«
Poveljeval nam je narednik Rabot, majhen, suh toda silno žilav •Se aedaj slišim, kako mirno je rekel:

Ka} prarlj« *U*t«lJl, vtomjakl ta ArlaTBlIcl « fcBjld Berfo MU BitSar
"Doli z orožjem!"
Ut Nii*laJ«Tif T*IstoJ J« »is%H Knji«o m ■ veltkl« clit-
ioa prebr&l in v njej našel veliko koriiitneK&. Te kajlca nit
rpllva na človeka in obsega nebroj lepih misli____
Friderik pl. Bodeostedt: Odkar je omrla ma<laska Stati a! Silo na Bretn tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeya.
Praf. dr. A. Dcdel: "Doll a orožjem je pravo ogledalo MdaajS-ea fesa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pom Uliti, da n bližajo človeštva boljši časi Kratkomalo: aelo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek najraji« poljubu, V Ono srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rwfiter pi&s: Sedel sem r aekasi Kosdn pri Krleg^arb ln sem bral tnjlRO ■ naslovom "Doli • orofi-|«b!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahke rečem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem feivljenju Ko sem Jo prebral, sem m želel, da bi ee prestavilo knjigo t tn kulturna jealke, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v lolah ne smelo manjkati. Na sveta so dražbe, ki raašlrjajo Svata pisato. All bi m a« mod« astaaovUl dmiba. ki bi r terjala C«
KaJkil
BsartL Karti ^ Tm js aajbolj aiarljlva kajiga. kar m &M Bdaj bral__
C, Neaanaa Hafer: — To je aajboljla kajiga. ka* — jlk n*-sail Ljndje, ki sc borijo sa svetovni mir....
Haas Land (na shoda, katerega je imel leta 1S90 v Berlina)3 Ke (Jcr*. slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Tsakema jo bom pa-•odlL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apcstolje. ki bi Čl taja fcrlsmsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Dunajewsfci je rekel v nekem svojem gov«^ r« v poslanski sbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjig) spisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben roja* Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Be rta SL Snttcerjeva. Proaim^Vas. posvetite par ar tema delu. fta w i« ko »ikdo vet navduševal sa vojno. Se bo prebral to kajlga, CMNA M CENTOV.
jiaratejtt |s prti
Slovenic Publishing Co.,
<3 Cortlandt Street, Wew York City, H. T.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V GST. ORUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ l
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
m
Velika vojna mapa 1
vojskujočih se evropskih držav, j|
Velflcost 21 pri 28 palcih*
1=3® Cena 15 centov.	f^
ZadeJ je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njeiie države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalma- M cije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 P centov.
Pri nas je dobiti tudi veliKe zemljevide posameznih ffe držav, kakor naprimer od Italije, IluHije, Nemčije, pj Franeije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v ^ platno in vsak stane 50 centov.	M
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortiandt Strael
New York, N. Y,
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepriCal, da dospejo denarne poSiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre bojejo pošiljatve v sedai;jem Časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem ▼ staro domovino,1
100 K velja sedaj $14.80 s poštnino vred.,
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Geveland, Ohio.