—*« 137 « — CVETINOMIRSKI: Golobijek. r-v ^pk r-j ikjer nisein bil doma tako rad, kakor na prijazni, \ ^^Jt / / prisojni vinski gorici, na Golobijeku; tam je bil I rOvcHl / / mc* prav^ dom, dom veselja in lepih misli. Če je I i vOvl / / sijalo solnce v dolini medlo in mrko, je sijalo nai i V x \.l / Golobijek, na ta ljubi holmec vseh mojih želja, I mK!\ I vkljub temu z največjim sijajem in z največjo lju- I H \ I beznijo. Nikdar ni dosegla te vinske gorice du- I flBH \ \ šeča, strupena sopara iz tujega, hudobnega sveta / W^m\ \ \ zunaj doline; čist m prazničen, kakor nedotaknjen / / šw iBk \ \ ze'en ot°k sredi daljnega morja, se je dvigal Go- / /J[ 1^^ \ Iob5jek poleti iznad zlatega iezera solnčnih žar- ^^ W^V_J ^()V protj rie^u; zdelo se mi je otroku, ki sem ho-( dil po prašni cesti preko doline, da se izprehaja vrhu tega solnčnega otoka venoraer diarežljivi sveti MJklavž v beli halji, z zlato- škofovsko čepico in z zlato palico, v naročju vse polno medenih breskev, vse polno rume- nih oranž, vse polno sladkih, črnih grozdov; tako priljuden je bil sredi tople solnčne kopeli kipeči Golobijek s svojimi jasnimi, smehljajočiini se lici... Četvero zidanic je cczdravljalo vrhu Golobijeka, kakor četvero si^ vih, tihih ovac je strmelo podse v dolino na eni in na temne, bučne go-zdove jatenske na drugi stranL Nedaleč od zidanic se je bleščala v solncu svetla kapelica Matere božje. Ej, te zidanice, te ovce tihotne in vendar tako žive in domače in prijazne — kako vesel in mlad je bii moj korak, kadarkoli sem šel mimo njih ... Sveti Miklavž me je vodil pač za roko semintja in mi sipal iz naročja svoje bogate darove... zato je božal moja ustna takrat tako sladak smehljaj... Med temi zidanicami je bila ena tudi naša; že močno stara je kimala s svojo razrito slamnato streho sko-raj do tal, kornai da so gledale ozke line svetli dan. Jaz pa vseeno nisem irnel nobene zidaniee tako rad kakor naše, četudi je bila izmed vseh naj-bclj ubožna in najbolj stara; kakor babica mi je bila, mila in dobra, s culo dišečih suhih češpelj preko hrbta... Koncu holma pa je stala stričeva zi-danica. Hej, pa je stopal iz vasi stric Martinek po beli stezi navkreber proti vrhu grička, čelo zaznojeno, klobuk v roki, pod pazduho trebušnato barigljico. Prišel bo stric Martinek na Golobijek, globoko se bo oddahnil in bo poiskal v žepu ključ; nato bo odklenil previdno vrata v zidanico upognil glavc in hrbet in stopil v mračno klet k polnim sodovom ... Le brž, stric, bariglja je že polna, težko čakajo žejni kosci v dolinr na trav-niku! ... »O, kje da ne? Saj se nikainor ne mudi! ...« Stric Mairtinek ima tudi svoje muhe. Poiskal bo v ozki lini kozarec, natočil bo enkrat in izpil, natočil bo vdrugič, natočil bo vtretjič ... Kosci v dolini, potočnice se na- -^« 138 ><— pijte kraj ceste, strica ne bo do večera k vam; zdaj sva na Golobijeku, stric Martinek in jaz ... Od zidanic navzdol do ravnih njiv in travnikov so se širili položni vinogradi, z belimi kamenitimimejniki ločeni drugod drugega;med trtami so bile raztresene tudi žlahtne breskve. Kakor božji blagoslov je rosilo z jasnega, modrega neba na te domače vinograde; bleščeča kapelica vrhu holma je bila pač, ki je prosila nebo za bogato trgatev, da ni odvr-nilo solnce nikdar svojega prijaznega pogleda od rodečih trt in breskev, Bilo je vsako leto veliko dela na Golobijeku, pridnih rok so potre-bovali vinogradi. Dokler se je drsaila v zasneženih škornjih odurna starka zima, vsa našemljena z veličastno krono ledenih sveč na glavi, po glad-kem ledu za vasjo, so vinogradi počivali. Nastopila pa je z lahnim skoč-nim korakom kraljica pomlad. — Kje ste, kopači? Hajd po motike in krampe, zemlja ie trda in še premrzla, zrahljajte jo! ... In vsak vinograd-nik si je najel kopačev, in šli smo na Golobijek Iti smo delali. Minila je velika kop, minil je prvi »likof«; pa že smo se potili pri mali kopi, še hi-treje kakor prvi je minil drugi »likof« ... Vsepovsod že samo gorki dihi pomladi; travniki zeleni, dobrave potrosene z vijolicami' in s trobenti-cami, gaji polni visokih belih zvončkov; a je že tako, da je vedno bliskoma mimo pomlad; kakor je nagel in skočen njen korak ob sijajnem prihodu, tako nagel in skočen je tudi ob bežnem odhodu. Majnik, kipeči, dehteči — hitro je odjadral na srebrni barki z razpetimi modrimi jadri po veseli solnčni reki v šumečo zlato daljo; še sliši človek za kratek hip izza razpe-tih jader sladak, zvonek smeh — ali barka zatone, nikjer ni več solnčne reke... 2e je tuVroče poletje; žoltopolta gospa Afričanka je zdaj pri nas. S pisanim solnčnikom nad glavo polega v senco na vrtu, pobira sladke, sočne hruške in si otira z robcem vroča lica; mnogokrat misli na hladno kopel v potoku, kjer se kopljejo vaški otroci, mnogokrat ogleduje tudi valnioče zlato klasje na polju in se smehlja izpod pisanega razpetega solnčnika s prav trudnim, zaspanim smehom ... Temnozeleni so zdaj vi-nogradi, s širokimi srčastimi listr so pokrite trte... Ne misliš §e proč, gospa Afričanka? Kje si ostala ti, mamica jesen? Kdaj zavriskaš v naj-čistejšern veselju, Golobijek? Pomlad je vedno hitro prešla; samo s trepalnicami treneš, pa je za teboj; nikakor tako poletje. Izprehajala se je gospa Afričanka semintja ob potoku, si močila opaljenai, ožgana lica z vodo, odpirala venomer pi-sani solnčnik nad seboj in se napotila naposled, ko je bilo lenobe dovolj, v gostilnico na vrček hladnega, osvežujočega piva... Ob jasnih nedeljskih popoldnevih smo se odpravilii z doinai po stezi navzgor na Golobijek. Kraj zidanice smo posedli pod senčnato češpljo na mehko travo in gledali tiho, brez besed, na vinograde pod seboj. Pri-šel je tudi sosedov hlapec, Golufov Jože, pogrnil na tla snažno rutico in prisedel; bil je brez telovnika, Jože, ker mu ie bilo siia vroče; podnosje je imel s košatimi brki nagosto poraslo, in se je smejal brez prestanka, -^, 139 .^— rezko in presekoma, kakor da bi žagal s hudo skrhano žago. Oče je stopil slednjič dol med trte, da pogleda, kako kaže kaj grozdje; ko se je vrnil k nam in prisedel, se je smehljal: »Bo, bo!... Lepa bo trgatev, če Bog da...« Dolgi so bili dnevi pričakovanja, silno počasi se je poslavljalo poletje od nas. Ko se je naposled le poslovilo, se mi je še vedno zdelo, da vidim tam iznad Jatne rob žarečih in opaljenih lic poletne gospe Afričanke in kos njenega razpetega solnčnika, ki puhti izpod njega nad dolino težka soparica... Počasi se je bližaJa mamica jesen, oprta ob krivenčasto pai-lico. v natlačeni, nezavezani malhi preko rame lepo okrogla rdeča ja-bolka, ki so se trkljala za njo v neredu po poti- in po travnikih navzdol; a ne samo jabolk, tudi krompirja in rumenih koruznih štoržev ie prinesla skrbna mamica s seboj; zakaj treba je misliti na zimo, ko je še čas... Mlačen vefer je zavel skozi dolino, vršaje so letaJe nad vasjo lastovice. Polagoma je žoltelo na drevju listje in šušljalo zgrbljeno na tla ... Ni bilo več daleč do trgatve. Nad bogatimi vinogradi na Golobiijeku ' je podremaval pokojno sladek mir, črički so na večer že neumorno pre-pevali, na breskvah so se oglašale s plahimi glasovi moje najljubše pri-jateljice, titie, rujnogrude taščice. Potniku, ki bi šel o mraku po vrhu holma in bi se oziral podse na šibeče se trte pod zidanicami, bi postalo mehko in toplo pri srcu; nehote bi legel na tla in bi položil glavo na lju-beče prsi matere zemlje; najslajšo pesem uspavanko bi mu zaipeli' črički-veseljački v vinogradih ... Polni veselih nad smo čakali — in ne zaman. Zakaj nenadoma je od-grnila jesen enkrat le popolnoma svoj rumenkasti plašč, v medlem blesku so se razlili žarki iz njenih dobrohotnih oči na zemljo; nikjer več malhe z jabolki, s krompirjem in s koruznimi štorži; v roki veliko košaro slad-kega črnega in rumenega grozdja — tako je stopala zdaj priljudna ma^-mica od zidanice do zidanice po vrhu Golobijeka, in iz njene zvrhane ko-šaire štrleči, težki mastni grozdi so vabili z medenimi prsti... »Trgatev!« je povedal oče. »Čas je,« je menil stric Martinek. In zavriskalo je na Oolobijeku, pomladila se je ob tem vriskanju celo rnamica jesen, sicer tako redkobesedna in sama zase. Hipoma so se vzdramile iz svoje dolge dremavice sive zidanice, veselo so pomežikniia pod slamnatimi strehami zamrežena okenca. Čez noč so bili oživljeni vi-nogradi po zložnem bregu navzdol; med košatimi trtami so se gnetle vse-povsod raztresene gruče trgačev in trgalk; zazibala se je na plečatem hrbtu krepkega fanta visoka brenta, priskočila je, hohotaje se, brhka tr-galka s košarico, prismejal se je glasno kriče otrok s peharjem v roki in je iztezal roke po visečih polnih grozdih na trtah. Veselo smo stopali križem vinograda, fantje ko ukali, dekleta so prepevala. Tudi stric Mar-tinek v svojem vinogradu je dal duška prekipevajoči radosti; zdajpazdaj —. 140 •*>— je glasno zavrisnil in zapel z lepodonečim glasom tisto veseljaško, ki jo pojejo veseli Jagnjeničanje ob nedeljah popoldne pri Medvedu: En hribček bom kupil, bom trte sadil... Na večer, ko je legel na zemljo popolen mrak, in so se jeli oglašati črički, so se okenca v vseh zidanicah žarko posvetila, oživili so se vinski hrami. Ječe in stokaje so škrrpale stiskalnice, v polnih tokih je curel v nastavljene posode sladki mošt; in vsakdo je pokušal ta sladki mošt. fantje in dekleta. Zunaj se je medtem stemnilo, krnalu nato je posvetil iz-nad hriba mesec; na samotni smreki nad vinogradom je plahutaje uda-rila ob vejo veja, zbudil se je ponočen ptič, završal s perutmi in zlctel nato tiho proti dolini; v grmu za zidanico je zagostolela taščica, zapel je, skrit v bližnjem bezgovju, z otožnim glasom slavec... Posedli smo na planem, pod nočnim nebom in peli; v naši sredi je bil sric Martinek in je pel najbolj lepo in najbolj zvočno; in od vsake zidanice se je glasilo petje; v sladkem snu so čvrčali naokrog črički, visoko so žarele zvezde, preko holma v dolino se ie trepetaje prelivala in pretakala v vseh svojih bar\ali srebrna mesečina ... Tak je bil Golobijek, tak je ostal še do zdaj v mojem srcu.