\ GDK: 902 Brez zgodovine ni prihodnosti Mitja CIMPERŠEK· Nenavaden naslov parafrazira pomen gozdarskega zgodovinopisja ali vodenja gozdarske kronike. Delo kronista v goz- darstvu nikoli ni bilo cenjeno, prevladovalo je mnenje, da je to nepotrebno izgubljanje časa ali podobno štetju iglic, ki padajo z dreves. Zaradi endemičnega nerazume- vanja tudi nikoli ni bilo motivirano in je bilo bolj ali manj prepuščeno svobodni odločitvi posameznikov, dokler ni zakonodajalec opravila ukazal s predpisom (Pravilnik o vsebini in načinu izdelave gozdnogospo- darskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja - Ur. I.SRS 33-28.8.1 987). To pa stvari ni izboljšalo, saj je splošno znano, da je od posiljenega dobro samo zelje, pa še to samo v manjših odmerkih. V predpisani in disciplinirani kolektivni sivini sta se utopili kreativnost in pestrost indivi- dualne svobode kot zadnji, še ohranjeni prednosti gozdarskega poklica. Z imenom chronica (gr.) so v srednjem veku razumeli zgodovinsko delo, v katerem je pisec opisal minule dogodke, ki so segali do nastanka sveta. Pri tem so se se- stavljalci opirali na starejše opise, ustna izročila in neredko vpletali dogodke iz Svetega pisma. Kot zgodovinski vir so take kronike negovali v Bizancu, medtem ko so na evropskem zahodu prevladovali letopisi ali anali, v katerih je pisec samo na kratko zapisoval dogodke po letih. V analih so bili dogodki zapisani dokumentarno, to je brez poglobljenih analiz in osebnih komentarjev zapisovalca, v primerjavi s kroniko, kjer je pisec predstavil ljudem osebno obarvano in podrobnejšo podobo dogodkov, ki so lahko bil i razporejeni tudi po drugih, vse- binskih kriterijih. Zaradi teh razlik se včasi h trdi, da so avtorji kronik s povezovanjem dogodkov skušali tudi razložiti njihove vzročne vezi . Ta trditev pa v srednje- ·Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, Gozdni obrat Rogaška Slatina, Ulica XIV. divizije 17, 63250 Rogaška Slatina, SLO 440 Gozd V 53, 1995 veškem evropskem zgodovinopisju ni ute- meljena, ker sloni v celoti na naukih Nove zaveze, po kateri je vse dogajanje na svetu neposredno odvisno od božje volje. To pojmovanje se je spremenilo šele v 18. stoletju, po znanstveni revoluciji v pojmo- vanju fizikalnega sveta lsaca Newtona. Za oba vira velja načelo, da so dejstva sveta, medtem ko je komentar v kronikah lahko subjektivno obarvan. Domnevamo lahko, da so današnje gozdarske kronike različno zasnovane, v širokem razponu od dosled- no dokumentarnega do povsem svobod- nega in osebnostne doživetega prikaza. Zgodovina je kot svetilka na krmi; ne kaže naprej, pokaže samo, kje smo bili, in če se ne oziramo, ne bomo vedeli niti tega. Po osnovni formulaciji je zgodovina vse tisto, kar s~ je zgodilo. Toda čas že tako hiti, da lahko, z malo pretiravanja, vsak postopek planiranja enačimo z napove- dovanjem preteklosti. Vsak dogodek je najprej stvareh, vendar ga na taki ravni ne zaznamo kot zgodovinskega, šele po pre- teku določenega časovnega obdobja (zgo- dovinska distanca) postane zgodovina. V popolnem smislu pa postane dogajanje zgodovina, ko ni več neposrednih prič in ko nam dogodke pojasnjujejo samo še viri, kakršna je tudi kronika. Ze stari Latini so uči li: Verba volant, scripta manent (Besede se izgube, zapisi ostanejo). Za dogodke, ki jih bomo zapisali natančno in dovolj podrobno, nam bodo hvaležni zanamci, ko bodo iskali odgovore na vprašanja, ki se nam danes zdijo samoumevna. Gozdarske kronike so nepogrešljiv vir za spoznavanje preteklih odnosov med člo­ vekom in gozdom. So torej dokument s strokovnim izročilom in številnimi podatki, ki so neobhodno potrebni za proučevanje polit ičnih , družbenih, ekoloških , tehno- loških, razvojn ih in drugih vidikov gozdar- ske zgodovine. S kroniko spremljamo razvoj in gospodarjenje z gozdovi ali kot bi dejal Georg Orwell: "Kdor pozna prihod- nost, obvlada sedanjost, kdor hoče poznati prihodnost, mora najprej proučiti pretek- lost." Če jih vadimo neprekinjeno daljše časovno obdobje po ustaljenem redu, lahko na enem samem mestu zberemo podatke, za kar bi drugje izgubili nepri- merno več časa. Navadno so v kronikah tudi podatki, ki jih ne najdemo v obveznih finančnih in gozdarskih evidencah. VSEBINA, NJENA RAZDELITEV IN PRED- STAVITVE DOGODKOV V KRONIKI l. SKRAJŠAN OPIS OKOLJA ALI ZA- ČETNO STANJE Kroniko vadimo za določen prostor in določeno časovno obdobje, zato je pri- poročljivo, da najprej vzpostavimo za tisti čas začetno ali nulta stanje, ki je v bistvu uvod v kroniko. V njem predstavimo eko- loške značilnosti prostora (geografijo, pe- dologijo, fitocenologijo, podnebje), stanje gozdov, njihove opreme, zgradbe, uveljav- ljeno tehniko dela, orodja in pripomočke, socialnoekonomske razmere na podeželju, zgodovino, naravovarstveno problematiko, prosto živeče živali idr. Opise obogatimo s kartami, skicami, shemami, preglednicami in fotografijami. V današnji dobi informacijske poplave imamo na izbiro množico podatkov, mo- ramo jih samo poiskati, zbrati in primerno obdelati. Poleg številnih znanstvenih štu- dij, revij, časnikov, zbornikov, monografij, spominskih zapisov, arhivskega gradiva, podatkov zemljiške knjige idr., skrivajo še veliko neodkritih, pozabljenih in pomemb- nih informacij šolske, trške, mestne in cerkvene kronike. Malo je krajev v Slo- veniji, ki se lahko pohvalijo z ohranjenimi starimi pisnimi viri. Tako npr. hrani Planina pri Sevnici trško kroniko pisateljice Anne Wambrechtsamer, bolj znane po zgodo- vinskem romanu Danes grafi celjski in nikoli več. Njen zapis je neičrpna zaklad- nica zgodovine gozdov na Bohorju, od časov, ko so podložniki morali pripraviti in dostaviti graščaku in župniku drva, skodle in leseno posodo, pa vse do začetkov industrializacije, ki so odločilno zazna- movali povezave med fužinarstvom, og- ljarjenjem in množičnim snovanjem smre~ kovih monokultur. V navidezno obrobnih župnijskih kronikah lahko najdemo opise zanimivih dogodkov (priloga 1 ), ki kot kamenčki v mozaiku prispevajo k lažjemu razumevanju stanja gozdov. Dragoceni so vsi gozdarskih zapisi, zlasti pa stari gozdno gospodarski načrti, karte in drugi pisni preostanki. 11. VSAKOLETNI OPIS DOGODKOV, SPREMEMB IN POSEBNOSTI Vsebinsko razdelitev kronike priredimo prostoru, ki je predmet našega opazovanja in zapisovanja dogodkov, pojavov in spre~ memb. Sistematično zbiranje podatkov in preglednejše predstavitev dosežemo naj- enostavneje tako, da snov razdelimo v vnaprej izbrana poglavja. Na ta način se obvarujemo pred nevšečnostmi, da bi pozabili in izpustili pomembne podatke. Na gozdnem obratu v Rogaški Slatini vadimo kroniko gozdov od leta 1945 na- prej, za nazaj pa smo jo deloma rekon- struirati po ohranjenih pisnih virih in priče­ vanjih starejših gozdarjev. Gradivo razvrš- čamo po naslednjih zaokroženih sklopih: 1. Spremembe površin gozdov Do podržavljenja gozdov (prenos gozdov na Sklad leta 1993) smo spremljali spre- membe posestnega stanja (nakupi, men- jave in prodaje). Vnaprej ostaja kronistom samo zapisovanje sprememb površinskega stanja,' t.j. krčitev (daljnovodi, avtoceste), morebitno zaraščanje in evidenca rešenih denacionalizacijskih postopkov. Dober go- spodar bi moral skrbeti za svoje zunanje meje, jih nenehno vzdrževati (mejni kamni, mejni znaki) in zapisovati mejne spore, izmere in spremembe. Tudi tatvine so lahko predmet našega zanimanja. 2. Podnebne posebnosti in škode v gozdovih Med vremenskimi posebnostmi posve~ čamo pozornost predvsem odstopanjem od dolgoletnih povprečij, ki vplivajo na rast in stabilnost gozdov (odstopanja tem- peratur, toplotne skrajnosti, sušna obdobja, vročinski sunki, mraz, moker sneg, žled, GozdV 53, 1995 441 vihar, rušilna neurja). V teh izkazih iščemo vzroke za škode v gozdovih, ki so po- sledica vremenskih ujm, bolezni, množične razširitve škodljivcev, poškodbe cest, opre- me in objektov. Pogostnost in intenzivnost škod vplivata na prihodnje ukrepe. Podnebne spremembe lahko sprem- ljamo na posebni letni preglednici. Po določenem času nam preide v navado, da podatke zapisujemo dnevno. V nasprot- nem primeru gredo zanimivosti v pozabo, naknadno brskanje po spominu pa vzame veliko časa in nikoli ni odraz resničnosti. Nazorno izpostavimo vse poškodbe an- tropocentričnega izvora (imisije, onesna- ževanja), škode zaradi divjadi, plazov, usadov, nanosov in gozdnih požarov. 3. Gojitvena dela Po oddelkih in odsekih navedemo oprav- ljena negovalna in varstvena dela. V goz- darstvu se je bolestno razbohotila šifri- ranje. Ko se bodo izgubili šifranti, nihče ne bo mogel razvozlati teh sporočil. Goz- darska kronika bo tako edini vir uporabnih in razumljivih informacij. Podrobneje opi- šemo še normative del , stroške, nove tehnike dela in druge posebnosti (feromon- ske pasti, opustitev uporabe kemičnih sredstev). Posebno pozornost moramo posvetiti obvejevanju, ki bi lahko imelo značaj prevare, če ne bi kupce lesa opo- zorili nanj. 4. Gradbena dela Gozdno gradbeništvo je največji porabnik sredstev, zato je upravičeno, da vodimo natančen seznam vseh novozgrajenih cest in vlak po njihovi vrednosti. Prav tako zapisujemo vsa večja vzdrževalna dela, prenove in modernizacije (asfaltiranje) ločeno po posameznih objektih in even- tualnih sovlagateljih. Opišemo tudi novo uporabljeno tehniko in tehnologijo {bager namesto buldožerja). V ta sklop lahko uvrstimo tudi poškodbe cest zaradi ujm in drugih vzrokov; so v zadnjih letih vedno bolj pogoste in posledice so vedno hujše. 442 GozdV 53, 1995 5. Pridobivanje lesa Priložimo seznam posekanega lesa {lo- čeno za iglavce in listavce, lahko tudi po skupinah sortimetnov) po oddelkih in od- sekih (še boljša bi bila ponovna raba lokalnih imen namesto šifer), in to iz enakih razlogov, kot smo jih opisali pri gojitvenih delih. Predstavimo tudi tehnološke in teh- nične spremembe, normative in dosežene učinke. V to poglavje lahko uvrstimo tudi stanje lesnega trga in spremembe med porabniki lesa, dosežene cene lesa po skupinah sortimentov (doma in v tujin i), cene lesa na panju, izkoriščanje postran- skih gozdnih proizvodov, promet z lesom {odkup). 6. Delovna sila Zaposlene kadre številčno ali poimensko predstavimo po delovnih zadolžitvah in izobrazbeni strukturi. Opišemo ukrepe na področju dopolnilnega izobraževanja (se- minarji , tečaji, reference). Posebno pozor- nost namenimo humanizacij i dela, pro- blematiki invalidnih delavcev, nesrečam in poškodbam pri delu. Sem spadajo tudi organizacijske spremembe (spremembe revirjev in zasedbe v njih), družabna in društvena srečanja (tekmovanje gozdnih delavcev, izleti). 7. Delo z javnostjo Opišemo opravljene naloge , ki se na- našajo na varovanje narave (redki biotopi, drevesni orjaki, kuriozitete) in t.i. public relation (učne poti, sodelovanje s šolsko mladino, učilne in gozdarske zbirke). Sem spadajo tudi rezultati in spremljave razi- skovalne dejavnosti, dela v gozdnih rezer- vatih, na kontrolnih ploskvah ipd. Zapišemo tudi strokovne obiske, medsosedska stro- kovna srečanja, ekskurzije ter objave se- stavkov in časopisnih člankov. 8. Gozdarska politika Odločilno vpliva na gozdarsko stroko in razvoj gozdov, zato priložimo letni kroniki tudi fotokopije predpisov, ki zadevajo goz- dove. Odnose med družbo in gozdovi ter nasprotja med njima najlepše ilustrir1! dober izbor časopisnih člankov, fotografiJ in karikatur (priloga 2). Je pa zgodovina gozdov in gozdarstva tudi visoka politika določenega obdobja. NAMESTO ZAKLJUČKA Kronike niso zanemarljiv spremljevalec gozdarske minljivosti in spremenljivosti. So pripovedni zgodovinski vir, ki z zapisa- vanjam materialne resnice prispev~jo k ohranjanju naše tehniške kulture. Ce je pero v rokah gozdarja, ki je obdarjen za risanje in pisanje ter ima občutek za sproščen, čustven odnos in domišljijo, lahko dobimo izdelke, ki so več kot samo skopa miselna podoba zapisovalcev. Kronike naj bodo napisane v lepi, sočni in razumljivi slovenščini. Tudi šal in ironije ter zanimivih zgodb in dogodivščin naj ne manjka. lzogibajmo se vsako leto enakih shem, ki bralca - uporabnika dolgočasijo. Posebno pozornost zaslužijo kronike, ki so napisane z lepim čitljivim rokopisom. Toda takih, žal, ni več, zato so zahteve, da n~j bi ponovno vihteti gosje pero in tus, nesprejemljiv anahronizem, saj lahko _z računalniki dosežemo boljše učinke (pn- loga 1 ). Kronike so sicer pisne evidence, vendar jih obogatimo z risbami, skicami in fotografijami, kajti slika pove veliko več, kot lahko z besedami opišemo. Ko se po nekaj letih nabere dovolj gradiva, ga damo vezati. V kakovosti in doslednosti vodenja goz- darske kronike se kaže odnos do lastne preteklosti in odgovornost do okolja. Za tovrstno delo je potrebno posebno nag- njenje, kdor ga nima, se lahko tolaži ob grafitu: "1 love my job, it's the work 1 hale." Pisanje kronike je neke vrste dialog s samim seboj, ki hkrati spodbuja sposob- nost opazovanja in odkrivanja. Zavedati se moramo, da so meje med resničnostjo in našim zaznavanjem nemalokrat zabri- sane in jih ne kaže bolestno znanstveno premikati, tako da se nam z miti ne iz- muzne preveč resničnosti. Izogibati se moramo geološke ravnodušnosti, inte- lektualne plehkosti in neresnic, saj imajo navadno kratko razpolovno dobo. Gozdarstvo brez kronik je kulturna pu- stinja, kajti tisti, ki ne pozna tisoč letn_:> zgodovine, živi iz rok v usta (Goethe). Nas1 gozdarski predhodniki so pripisovali goz- darskim kronikam velik pomen. O tem zgovorno priča ohranjeno navodilo za pisanje gozdnih kronik iz leta 1890 na gozdnem obratu v Kostanjevici (M. Zu- pančič 1991). Nesporno je kronika zrcalo kulturne razgledanosti pisca in njegovega strokovnega okolja. Ne nazadnje je kronika najboljše sred- stvo za vzdrževanje strokovne kontinuitete (Kmecl 1985). Pri kadrovskih in organi- zacijskih spremembah, ki so v gozdarstvu zelo pogoste, lahko kronike ·izravnavajo miselna in strokovna nasprotja. Kronika omogoča mladim gozdarjem spoznavati zastavljena dela predhodnikov, jih razu- meti da lahko kljub manjšim izkušnjam usp~šno nadaljujejo in dograjujejo začeto. Za uspešno in učinkovito gozdarsko orga- nizacijo je kontinuiteta nujni pogoj. Kako se bo v postmodernem obdobju razklanosti gozdarske organiziranosti nadaljevalo pi- sanje kronik, ostaja odprto. Razumni se bodo dogovorili, neumni pa si bodo zaradi drvarske konkurenčnosti metali polena pod noge, vse dokler bodo še rastla drevesa. Ostaja eno samo upanje, da se ne bo uresničila znamenita sintagma Francisa Fukuyame, ki trdi, da smo dospeli do točke, kjer se "konča zgodovina". VIRI 1. Kmecl M.: Gozdarske kronike kot vir za prou- čevanje gozdarske preteklosti; v Zborniku:. Po~ en zgodovinske perspektive v gozdarstvu Ljubljana 1985 2. Zupančič M.:Pomen gozdne kronike GV 9- 19/1991:414-416 3. Izpolnjevanje sistema gozdnogospodarske- ga načrtovanja v ?loveniji qubljana .~ 988. . 4. Enciklopedija Slovenije, 6. knjiga Ljubljana 1992 s. Enciklopedija jugoslovanskega leksikograf- skega zavoda, 3. knjiga Zagreb 1967 Gozd V 53, 1995 443