lunina plačana v gotovini nAA .. lbo. postale I gruppo LiCIia lir W____ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ,_v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. RIM — V četrtek, 29. junija, bosta obe veji parlamenta skupaj z Trgati vseh 20 italijanskih dežel, zbrani na skupni seji, začele z psovanjem za izvolitev novega predsednika republike. Seje bodo ne-^kinjone, tudi ob nedeljah. Tako je, skladno z ustavnimi določili, Jjpoil predsednik parlamenta Pictro Ingrao po posvetovanju z namestim predsednika senata Catcllanijem. 9o tega dne se bodo morali zbrali deželni sveti v Italiji in izvo-1 svoje predstavnike. V Dolini 'Sti in v Furlaniji - Julijski krajini J oosla morala v ta namen zbrati pfa deželna sveta, ker ne bo ča-,.*a umestitev novih, ki bosta izmena 25. junija. ,'/se politične stranke se medtem p^čno pripravljajo na ta, do nedoločene mere nepričakovan do-*pek. Osrednje vprašanje, v resni-!■ ti nasledstvo Giovannija Leone-vprašanjem, kdo bo novi prednik republike se politične sile u-Jtjajo že nekaj časa, vsaj od tre-jpa, ko je bil ugrabljen in umor-J ^kandidat številka ena* za Kvi-ptl, Aldo Moro. Tako so se stran-[j Znašle pred dilemo, kdo naj na-,pi Alda Mora in ne Leoneja. To je pomenilo precejšen zaplet, saj °d odgovora na to vprašanje od-l6» nadaljnji politični razvoj v Savi. a .,pVo, kar zaenkrat prihaja do iz-??. so trenja med komunisti in u?alisti. Slednji so se zbrali na Sia 8554 60100200 OSREONJA KNJUNICA PPI.t.wtkSKI dnevnik Leto XXXIV. Št. 142 (10.054) TRST, sobota, 17. junija 1978 PARLAMENT IN DELEGATI DEŽEL SE BODO ZBRALI V ČETRTEK, 29. JUNIJA Izvolitev novega predsednika republike naj bo sad dogovora demokratičnih strank Socialistična kandidatura naj’ bi uvedla pluralizem v ravnotežje oblasti - Berlinguer: «Novi predsednik naj bo iskren demokrat in anfcifašist» direkcije in prvi načeli vpra-i novega predsednika. Craxi v Dem poročilu ni tajil negodova-, ■ ker so odstop predsednika Leo-Ja sprožili s svojo zahtevo komu-Predvsem ga je motilo dej-A da se niso posvetovali z njim. j° pa je Craxi takoj zaslutil, da J se morda komunisti in demokri-tiani že dogovorili o skupnem kanatu. Tako je linija PSI sedaj ze-jasna. Izhajajoč iz težnje po o-JNPitvi politične solidarnosti med teokratičnimi silami, pravi Craxi, . aam zdi nepojmljivo, da bi ena Aa stranka (KD, v tem primeru) C*a v rokah vse glavne državne Racije: predsedstvo vlade in predivo republike. Potreben je »plu-:a*em», ki naj zajamči trdnejša "''tiotežja. V zaključnem dokumen-4irekcije PSI je pri tem izrec-J Pečeno, da je socialistična stran-9 Pripravljeni «neposredno sode-,vati» k ustvarjanju tega ravno-iNa: skratka, novi predsednik re-naj h0 izraz socialistične !f^ike, če bi se pa demokratične JI dogovorile, naj bo predsednik k Publike demokristjan, tedaj naj , Predsednik vlade socialist. jAo Lagorio je bil glede tega še Ji kategoričen: «Nikakor ne boji0 Pristali na kandidaturo, ki bi vsilila ena stranka, ali še huj-kdve stranki.» J dokumentu vodstva PSI je rejo, da se morajo »demokratične C s konstruktivnim duhom lotiti J* vprašanja, d bi okrepile preit9 republike ter okrepile trdnost Atičnega ravnotežja*. Sporazum |N demokratičnimi silami naj »športe temeljno načelo o demokra-Am ravnotežju*. to so reagirali komunisti z Javo predsednika poslanske skuje KPI Alessandra Natte in go-Am tajnika KPI Berlinguerja v 'S. £«tta je najprej zavrnil vsakršno 1^ Post kandidature, ki bi nastala Š.: iVa0 parlamenta. V tem trenutku, LfSjal, ko Italijo pesti tako glo-lj® kriza je prav, da je novi prednik zares izraz parlamenta. Ta- ko je dejansko «požgal* kandidaturo Norberta Bobbia, za katero se ogrevajo nekateri socialisti.. Natta je tudi odklonil ločevanje med laičnimi in katoliškimi kandidati: važno je, da bo novi predsednik izraz dogovora demokratičnih sil. Pri tem pa je spustil še puščico na račun Craxija: «Sicer pa ne razumemo, čemu se govori o laičnih predsednikih in vnaprej izključuje možnost, da bi to bil komunist. Končno je tudi KPI laična stranka,* Natančneje je stališče komunistov o vprašanju novega predsednika republike opredelil tajnik KPI Enrico Berlinguer, ki je spregovoril v Vidmu. Najprej je izrazil zadovoljstvo, da je komunistična partija odločilno vplivala na odstop predsednika Leoneja, ki je tako spoznal, da ne uživa več zaupanja glavnih političnih sil. Zatem je Berlinguer prešel k bistvu: «Mi bomo usmerili vse svoje napore k temu, da bi novi predsednik republike bil iskren demokrat, izbran brez predsodkov in vnaprejšnjih diskriminacij, da bo spoštovan in dostojen mesta, ki mu ga bo parlament zaupal. Zato naj bo njegova kandidatura izraz najširšega sporazuma de. mokratičnih, ljudskih in protifašističnih sil*. '■ Berlinguer je s tem dal jasno razumeti, da bi se o novem predsedniku morali začeti pogovori med demokratičnimi silami, brez vnaprejšnjih kandidatur, ki bi se vzajemno izključevale. Poudarek na tem, da pri tem niso dopustne diskriminacije pa daje razumeti, da bi tudi KPI lahko predložila svojega kandidata v pretres ostalim strankam in da torej odklanja vnaprejšnje mnenje, da je izbira samo med demokristjanom in socialistom. Berlinguer je v isti sapi še dodal, da pa to še ne pomeni, da se morajo stranke sedaj meriti samo ob vprašanju predsednika republike. Reševati je treba tudi vsa ostala družbena in gospodarska vprašanja, na katera je opozoril Andreottija s svojim pismom. Kajti kriza je še vedno pereča in ni si mogoče misliti, da bi izvolitvi predsednika morala slediti dolgotrajna kriza s spremembo političnih ravnotežij. Skratka, izvolitev državnega poglavarja naj okrepi sodelovanje demokratičnih sil in naj ne bo pretveza za nove manevre, katerih cilj bi bil sprememba sedanjih koalicij. To misel poudarja tudi vodstvo PSDI, ki predvsem [»udarja, da se morajo demokratične sile dogovoriti o novem državnem poglavarju, obenem pa okrepiti svoje sodelovanje. PSDI namreč odločno nasprotuje doslej sicer neizraženi želji, da bi izvolitvi predsednika republike sledila vladna kriza z razpustom parlamenta in novimi volitvami. Prva trenja med socialisti in komunisti dopuščajo demokristjanom, da so zaenkrat v senci. O kandidaturah bo razpravljalo vodstvo KD v torek, ko bo verjetno sestavilo «rozo» kandidatov ter obenem poverilo «deiega- Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimii Policija straži pred Leonej‘evo vilo ciji* stranke, naj naveže stike z o-stalimi političnimi vodstvi. Razumljivo pa je, da KD sedaj razmišlja o svoji kandidaturi. Najverjetnejši kandidat je Benigno Zaccagnini, ki je v «tekmi za Kvirinal* odločno favorit, saj je iskren demokrat, pošten in pro-tifašist. Ne gre pa pozabiti, da se v KD postavlja tudi kandidatura A-mintoreja Fanfanija. Obenem je kandidat tudi sam Andreotti. V vsakem primeru pa se odpirajo vprašanja nasledstev. Zaccagnini bi v tem primeru moral zapustiti tajništvo stranke, Andreotti predsedstvo vlade. Kdo naj bi prišel na njihova mesta? V KD bi se nujno odprlo obdobje sporov in prerivanja, posebno še sedaj, ko stranka ne razpolaga s posrednikom kalibra Alda Mora. Zaccagninijevo kandidaturo je posredno podprl tudi Piccoli, ki je spomnil, da za izvolitev novega tajnika ni potreben nov kongres KD, pač pa zadostuje dvetretjinska večina v vsedržavnem svetu stranke. Čeprav tega ni povedal, pa jasn0 izhaja, da bi se v tem primeru «Zaccagninijeva skupina* morala sporazumeti z ostalimi strujami, kot sta dorotejska in Fanfanijeva. MINO FUCCILLO Vlada odobrila ukrepe za finančno preureditev podjetij RlM — Ministrski svet se je ^dno sestal in se ukvarjal v ®kvnem z upravnimi posli ter j^erneščanjem osebja znotraj Slavne uprave. Najprej pa so JJihistri poslušali Forlanijevo bočilo o zasedanju «atlantske 9veze» in nekaterih drugih zu-aanjepolitičnih vprašanjih, i glavna točka pa je vsekakor vladni zakonski predlog o Sh&nčni reorganizaciji podje-Gre za pomemben ukrep, o fjjjterem se je vlada dalj časa ^svetovala z izvedenci strank *'adne večine. Osnutek dopu-namreč bankam, da pri-ffočijo v pomoč podjetjem, ki J? tare finančna kriza. Sledite bodo odslej morala zvišati Nlniško glavnico, izdane dele-,e kapitala pa bodo odkupili K°bzorciji bank, ki bodo tako ^Udeleženi pri vodenju podje-V Za u,k sistem odpravljanja jjojavov nelikvidnosti in kredit N stiske bo država nudila več ,’Ustev, predvsem pa davčne °ajšave. Poleg tega je vlada začela, Jokam pozno, razpravo o drgnem in deželnih načrtih za Aetijstvo leta 1978, se pravi :a letošnje leto, ko se bližata *®tev in zbiranje pridelkov. i .idrijska vozila pred vilo «Le rughe» RIM — Odkar je senator Giovan-ni Leone, potem ko je podpisal odstopna pisma in naslovil državi svoje zadnje sporočilo kot predsednik republike, zapustil predsedniško rezidenco, nad palačo Kvirinala ne plapola več italijanska trobojnica. To in znatno okrnjen obred ob zamenjavi straže sta za turista, če izvzamemo seveda dnevno časopisje, radijska in televizijska poročila, prepolna novic o odstopu, komentarjev, ugibanj o nasledniku in b stališčih političnih strank ter organizacij, edini zunanji viden znak, da se je na vrhu italijanske države nekaj spremenilo. Odkar je predsednik senata Fan-fani, kot določa ustava, začasno prevzel tudi dolžnosti državnega poglavarja, trobojnica svečano plapola nad zgodovinsko palačo Giusti-niani, skorajda tradicionalno rezidenco začasnih predsednikov, saj sta se namestila v njej tudi Enrico De Nicola in nato Cesare Merzago-ra, ko je nadomeščal bolnega Antonia Segnija. Trobojnica bo spet zaplapolala nad palačo Kvirinala šele, ko bo parlament na skupni seji izvoli novega predsednika republike. Vse dotlej bo tudi vsakodnevna svečanost o zamenjavi straže dokaj okrnjena. Predvsem bo mornariške strelce zamenjal vod nekega drugega rodu in odpravili bodo tudi godbo, ki je s svojim igranjem spremljala zamenjavo. Kvirinal je utihnil, kot je po četrtkovem, kratkem vendar dramatičnem nagovoru utihni’ Leone. Kot pred njim ameriški predsednik Ri chard Nixon, ki je prav tako prisilno odstopil zaradi afere VVatergate, je trenutno povsei odmrl javnemu in političnemu življenju. Zaprl se je v svojo zasebno rezidenco «Le rughe* in je povsem nedostopen vsakomur, ki ni družinski član ali zelo tesen prijatelj. Kaj dela? Kako je reagiral na šok? Ali in kako je prebolel travmatski razplet dogodkov? Odgovor na ta nekoliko škodoželjno radovedna, vendar pa povsem človeška vprašanja je zaenkrat nemogoč. Policijske in karabinjerske [izvidnice ter visoko obzidje, ki obdaja predsednikovo vilo, ga ščitijo pred radovednostjo novinarjev in'ljudi in ne dovoljujejo, da bi razgalili javnosti to, kar lahko občuti in doživi človek, ko čez noč zgrmi z oltarja v prah. Ko je sinoči v vlažni poletni noči prispel v vilo, je Leone stisnil roko policistom, ki so ga pospremili d0 rezidence, jih povprašal za ime in se jim zahvalil. Eden od agentov mu je odzdravil precej v zadregi z odrezanim in dokaj stereotipnim «Auguri, presidente*. Takoj nato so se zaprla za njim težka vrata vile, ki je bila Leoneju tudi politična grobnica, (vt) Živkov o odnosih z Jugoslavijo SOFIJA — Po agencijskih poročilih iz Sofije je bolgarski predsednik Todor Živkov v nekem govoru izjavil, da je pripravljen «tudi jutri* odpotovati na obisk v Jugoslavijo in podpisati s predsednikom. Titom skupno izjavo. Izjava naj bi po njegovem zadevala potrditev nedotakljivosti meja in odpoved vsakršni- ozemeljski zahtevi. Značilno pa je, da ni Živkov v svojem govoru sploh omenil makedonske manjšine v Bolgariji, ki predstavlja glavno jabolko spora med Qbe-ma državama. NEW YORK - Včeraj je bil načelno dosežen sporazum, po katerem se navzočnost mirovne sile OZN (UNFICYP) na Cipru podaljša do 15. decembra t.l. BUKAREŠTA - V Romuniji se mudi na prijateljskem obisku množična delegacija predstavnikov kitajske vojske. V zahodnih diplomatskih krogih v tej zvezi vztraj; no govore, da obstaja med Romuni in Kitajci tajen sporazum o skupnem izdelovanju orožja in vojne o-preme :ploh. Živčna reakcija na borzi po odstopu predsednika leoneja RIM — Kako so reagirali gospodarski in finančni krogi na nepričakovano vest o odstopu predsednika republike Leoneja? O tem verjetno najbolj zgovorno povedo podatki z milanske borze, ki je naj-občutljivejši pokazatelj nastrojenja teh krogov. Delnice so v glavnem povsod padle. Nekatere za nekaj odstotkov, nekatere pa celo več. Poprečno so se delnice razvrednotile za poldrugi odstotek. O zaupanju mednarodnih finančnih krogov pa najbolje pove trdnost lire v odnosih do drugih valut. Povedati je treba, da je lira ohranila svojo vrednost in da so torej mednarodni gospodarski krogi ravnodušni do usode italijanskega predsednika. v primerjavi s prejšnjim mesecem in za 12,3 odst. v primerjavi z majem lanskega leta. To bo vplivalo tudi na draginjsko doklado, ki bi se morala avgusta — če se bo sedanji trend nadaljeval — zvišali za nadaljnjih pet točk. Seveda pa bo treba še ugotoviti nihanje cen junija in julija. Messeri napovedal tožbo proti «Espressu» RIM — Veleposlanik Girolamo Messeri je sporočil, da namerava tožiti rimski tednik »L’Espresso», ki je v svojih člankih o Leonejevih poslih označeval diplomata kot e-nega od protagonistov »vzporedne diplomacije*, katere se je, mimo uradne, posluževal predsednik republike. Po pisanju lista je bil prav Messeri tisti, ki je ameriški družbi Lockheed svetoval, naj se za koristne posle z Italijo obrne na brata Lefebvre. Fanfani v Palači Giustiniani Predsednik senata Amintore Fanfani od včeraj uradno nadomešča predsednika republike in je prevzel njegove funkcije, ki jih bo ohrani) do izvolitve novega državnega poglavarja. Da bi poudaril začasnost svoje funkcije je za sedež začasnega predsedstva izbral Palačo Giustiniani, kjer je na vljudnostnem obisku sprejel predsednika parlamenta Pietra Ingraa (na sliki), predsednika vlade Andreottija ter funkcionarje predsedstva republike (Telefoto ANSA) llimiiiinliMimtiimiiMMiiiiniiiiiiiii.....mniiiliiiiiiinmillllililMmHHllIlHIllhmillllllllilimiiillllllnil...................... DANES POPOLDNE V HAMBURGU GOSPODARSKI ODNOSI V OSPREDJU SREČANJA ANDREOTTI-SCHMIDT Pogovarjala se bosta tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih Leone osmi dosmrtni senator RIM — Z Leonejevim odstopom bo v senatu spet sedelo osem dosmrtnih senatorjev. Na to funkcijo je bil Leone imenovan leta 1967 od takratnega predsednika republike Saragata, sedaj Pa mu ta funkcija spet pritiče kot bivšemu predsedniku republike. Od o-smih dosmrtnih senatorjev so trije bivši predsedniki, in sicer Gronchi, Saragat in Leone, ter pet senatorjev, ki so bili imenovani z odlokom predsednika republike, in sicer Cesare Merzagora, Ferruccio Parri, Eugenio Montaie, Pietro Nenni in Amintore Fanfani. Prva dva je imenoval za dosmrtna senatorja takratni predsednik republike Segni, druga dva je i-menoval Saragat, tretjega pa sam Leone. Pred novim zvišanjem dravinjske doklade RIM — Osrednji statistični urad ISTAT jq sporočil, da so se cene v mesecu maju zvišale za 1,1 odstotka RIM — V okviru periodičnih sestankov, za katere so se nemški in italijanski vladni predstavniki domenili že 'januarja lani, bo danes popoldne ministrski predsednik Andreotti odpotoval v Hamburg, kjer se bo sestal s kanclerjem Schmidtom. Pomembnost srečanja dokazuje samo dejstvo, da ni bil odložen kljub zapletenemu notranjepolitičnemu položaju po odstopu predsednika Leoneja. Andreotti in Schmidt bi se morala sestati že avgusta lani. vendar so tedaj sestanek odložili zaradi znanega Kapplerjevega pobega iz zapora. Schmidt in Andreotti sta se tako srečala nekaj mesecev pozneje, zadnje dni novembra. Na današnjem sestanku, ki se bo zaključil v večernih urah, nakar bo Andreotti odpotoval v Rim, bodo v ospredju zlasti gospodarski odnosi med obema državama, italijansko in nemško stališče do Združenih držav kar zadeva monetarno politiko in pa zunanjepolitična vprašanja. Pri tem bodo posebno pozornost posvetili položaju v Afriki, še zlasti v Zairu in na afriškem rogu, in pa odnosom Vzhod - Zahod. V tem okviru bo verjetno Schmidt poročal o pogovorili, ki jih je pred kratkim imel s sovjetskim predsednikom Brežnjevom. Današnji obisk je pomemben tudi zaradi drugih bližnjih sestankov na vrhu: čez tri tedne, in sicer 6. in 7. julija, se sestane evropski svet, 17. in 18. julija pa je na programu izredno važno srečanje štirih največjih držav EGS (Nemčija, Italija, Velika Britanija in Francija) in pa ZDA, Japonske in Kanade. Na tem sestanku bodo preverili v kakšni meri so uresničili načrt, po katerem naj se s skupno akcijo, v kateri naj vsakdo prispeva po svojih močeh, lotijo gospodarske krize. V tem okviru je ita- TRŽAŠKI VELESEJEM PRED NOVIMI NALOGAMI Danes se pri Montebelu odpirajo vrata 30. povojnega mednarodnega velesejma, na katerem sodeluje 25 držav, od tega 10 u-radno. O poti, ki jo je doslej prehodila ta osrednja gospodarska prireditev v Trstu, si lahko ustvarimo mnenje z enostavnim vstopom na sejmišče, neprimerno bolj zanimiv pa je pogled v njen nadaljnji razvoj na srednji iti daljši rok. Že iz letošnje strukture velesejma je razvidno, da se namerava prireditev v prihodnje čedalje bolj posvečati prikazovanju blaga za široko potrošnjo ter hkrati nastopiti pot izrazitejše specializacije na raznih področjih. Jubilej nedvomno sovpada z obdobjem, ki ga lahko imamo za izrazito prehodnega za tržaško gospodarstvo, katerega odraz je in hoče še naprej biti naša osred nja gospodarska manifestacija. Jubilej pade v obdobje, ko so se začele na raznih ravneh priprave na uresničevanje osimskih spora zumov med Italijo in Jugoslavi jo. Gospodarski ■ del teh sporazumov bo nedvomno dal povsem no- vo obeležje tržaškemu gospodar stvu in njegovim strukturam. V njegovem okviru bo Trst dobil nove zveze z zaledjem, dograjeni bodo važni prometni objekti ob meji — predvsem tovorno postajališče pri Fernetičih in novi mejni prehodi — vzpostavljeni bodo stiki z drugimi lukami ob severnem Jadranu, začela se bo raziskovalna faza v zvezi z možnostjo speljane notranje vodne poti z Jadrana čez Sočo in Savo dc Donave, predvsem pa se bo začela uresničevati skupna pobuda o prosti industrijski coni med Opčinami in Sežano v neposrednem zaledju naše luke. Medtem ko bo vrsta novih avtocestnih odsekov omogočila hitrejše odvijanje cestnega blagovnega prometa čez Trst v čezmorje in v nasprotni -tmeri, bo pri červinjanu nastala ranžirna postaja, ki bo znatno povečala prepustnost železniških zvez na relacijah Trst - zaledje. Če k temu dodamo promet s surovinami in končnimi proizvodi, ki ga bo sčasoma začela ustvarjati industrijska cona ■ na Krasu, ■si lahko, predstavljamo, kakšne strukturne spremembe utegnejo nastati na daljši rok v tržaškem gospodarstvu. Ta razvoj bo nedvomno ovrednotil vlogo našega mesta in vse dežele na stičišču med Evropsko gospodarsko skupnostjo, sosednima Jugoslavijo in Avstrijo, deželami članicami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč in tako imenovanim tretjim svetom. V tem okviru pripada tržaškemu velesejmu važna vloga, da opozarja «a priorh na novo realnost, ki se bo začela izoblikovati na našem območju, in da v tej luči išče sugestije za svoje usmerjanje na nove specializacije. Gradiva za takšno usmeritev prav gotovo ne manjka: pomislimo samo na vprašanje industrijskega in tehničnega sodelovanja s sosednimi državami, na skupne pobude v zračnem, kopenskem in pomorskem prometu, ni možnosti skupnega nalaganja kapitalov in nastopanja na tretjih tržiščih, predvsem pa na problematiko, ki jo odpira zamisel o uresničitvi italijansko z jugoslovanske proste cone na Krasu. V luči teh novih momentov lahko trdimo, da so gospodarski in poslovni odnosi med Italijo in Jugoslavijo, kakršni se odražajo na vsakoletnem tržaškem velesejmu, premalo poudarjeni in da bo treba v pri hodnje sodelovanje ustrezno okre piti, tradicionalnim ednevom Ju goslavije» pa zagotoviti širšo po dlago in učinkovitejšo strukturo Prav tako bo treba okrepiti so delovanje med zainteresiranimi trgovinskimi in gospodarskimi zbornicami v Trstu, Ljubljani Zagrebu in na Reki. Vse to bo zahtevalo tudi vrsto srečanj, posvetov in razprav na gospodarski in tehnični ravni, za kar pa potrebuje tržaški velesejem primerne prostore. Tudi iz tega zor nega kota bo morala sejemska u stanova napeti vse sile. da si v čim krajšem času zagotovi sredstva, potrebna za izgradnjo kongresne dvorane, če je že prav zaradi pomanjkanja finančnih razpoložljivosti zamisel o izgradnji samostojne kongresne palače trenutno neuresničljiva. ELIO FORNAZARIČ lijanska vlada pripravljena sprejeti svoj delež, Vendar pod pogojem, da morebitni ukrepi ne prizadenejo- rezultatov, ki jih je do sedaj dosegla, zlasti kar se tiče plačilne bilance in boja proti inflaciji. Glede teh vprašanj je tudi Nemčija zavzela bolj prožno stališče: pripravljena naj bi bila prevzeti vlogo nosilca zahodnega gospodarstva, vendar hoče prej počakati na rezultate pobud za obnovo, ki jih bodo sprejeli jeseni, (d.b.) Pogovor Tito-Vrhovcc BEOGRAD — Tanjug je včeraj sporečil, da je predsednik Tito na Brionih sprejel zveznega tajnika za zunanje zadeve Josipa Vrhovca po vrnitvi iz Nevv Yorka, kjer je vodil jugoslovansko delegacijo na posebnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov o razorožitvi. Vrhovec se je vrnil v domovino pred tednom dni. V Tanjugovem poročilu je rečeno, da je Josip Vrhovec obvestil Tita o delu posebnega zasedanja in o pogovorih, ki jih je imel s številnimi zunanjimi ministri. Obenem je izčrpno poročal predsedniku Titu o ministrskem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Havani in o poteku priprav na konferenco zunanjih ministrov neuvrščenega gibanja, ki bo julija v Beogradu. PATETIČNA PRIČEVANJA NA PROCESU LOCKHEED Ljubim sprejel kitajske predstavnike BEOGRAD — Zvezni tajnik za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič J' sprejel včeraj delegacijo ljudske osvobodilne armade Kitajske, ki jo na uradnem obisku v Jugoslaviji vodi namestnik načelnika generalštaba in član CK KP Kitajske Jang Jun. Pogovori Ljubi-čiča s kitajskimi vojaškimi predstavniki so se nanašali na nadaljnji razvoj odnosov in sodelovanja med oboroženimi silami prijateljskih socialističnih držav, kot je rečeno v sporočilu. Kitajska vojaška delegacija je včeraj obiskala tudi poveljstvo vojnega letalstva in protiletalske obrambe, kjer je imela pogovore s komandantom generalpolkovnikom Enverjem čemalovičem. BEOGRAD — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj v Beogradu priredil sprejem za šefe diplomatskih misij, akreditiranih v Beogradu. To je bilo prvo srečanje novega jugoslovanskega tajnika za zunanje zadeve s šefi tujih diplomatskih misij v jugoslovanski prestolnici. LONDON — Skupno britansko -romunsko sporočilo ob 'zaključku razgovorov, ki jih je imel te dni romunski predsednik Ceausescu s predsednikom britanske vlade Cal-iaghanom, omenja, da si bosta državi v bodoče prizadevali za pospešitev in raztegnitev gospodarskega sodelovanja. Ceausescu je prvi vzhodnoevropski državni poglavar, ki je kdaj koli obiskal Veliko Britanijo. ‘ ■ ....... RIM — Na hodnikih ustavnega sodišča je bil včeraj neobičajen vrvež: med sodniki, odvetniki in časnikarji so se pač gosto prepletali vtisi spričo odstopa predsednika republike Leoneja. Glas, da bi utegnil dosedanjega državnega poglavarja naslediti predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi, je ob tej ‘‘išriliki naletel na ugoden odmev, čeravno se je marsikdo zamislil ob njegovi starosti, saj mu je že 78 let. Razprava v okviru »procesa Ix>cklieed» je bila nasprotna dolgočasna, saj so priče- ponovile svoja prejšnja, oguljena, izvajanja. Gre za Franca Pigo, šefa kabineta, ko je predsedoval vladi Rumor, njegovega pomočnika Nicol.i D’Amata ter ameriškega kiparja Johna Vas-sarja Housea, ki naj bi ga brata I-efebvre proti njegovi lastni volji imenovala za predsednika upravnih svetov nebro.ia fantomatičnih družb. Piga, ki se je na pričevanje o-čitno temeljito pripravil, se nikakor ni mogel spomniti, kdaj so funkcionarji družbe Lockheed stopili v palačo Chigi, da bi se sešli z Rumor jem; le bežno naj bi jih videl, nič več. Pojasniti ni vedel niti, kdo je pripravil srečanje, češ da sam tega nj mogel storiti, ker pač ne obvlada angleškega jezika. Kaj pa pismi, ki ju je naslovil Gui oktobra in decembra 1969 Rumorju, da bj pospešil pogaiania za obnovo »letalskega parka*? Piga naj bi sploh ne videl originalov, temveč le. kopijo odgovora, vendar še tega ne ve, izpod čigavega peresa: ,«če bi videl original, potem bi to' brez dvoma ugotovil*,.. To je seveda nemogoče, ker je iz arhiva palače Chigi zginila prav vsa korespondenca v zvezi z letali C-130 lockheed. Okoliščino je sicer potrdil D’Amato: «V arhivu kabineta še sledu nj- o treh pismih — dveh Guievih, s katerima minister priporoča nakup «herc,uiesov* in Bi-sagliovega.* Le čemu so izginila, ko pa njihova vsebina po zatrdilih notraniega ministrstva .sploh ni bila kočljiva? Pigaje nazadnje povedal, da je Antonia efebvra poznal «cd zmerom*, Ovidia pa je videl le nekajkrat. Vassar House, ki je moral pojasniti svoje odnose z bratoma Lefebvre, je bii še najbolj patetičen. Slikarski posel ga ni oviral pri prevzemanju takih ali drugačnih funkcij v podjetjih bratov Lefebvre. Na vprašanje predsednika sodišča Rossija, kako je bilo z njegovo vestjo, ko se je odločil, da zapusti umetnost in se loti »prozaičnih* poslov, je odvrnil: »V redu. kajti ostal sem, umetnik, saj sta bila brata Lefebvre le moja mecena.* Skratka, zaposlila naj bi ga zgolj zato, da bi mu pomagala kot kiparju; mesečno je prejemal 60.000 lir. prav toliko je dobivala njegova žena kot tajnica. House je nato pojasnil, da je * bratoma bil v stiku preko Paraga-stija, ki se je občasno oglašal pri njem, da mu podpiše to ali ono listino — «en blanc*. Med tolikimi podpisi pa naj bi bi] eden, ki ni njegov, sicer podpis na prošnji za odprtje šifriranega tekočega računa v Švici, na račun družbe Tezo-refo, kateri je Lockheed izplačala 1,456.000 dolarjev. To, da sem predsednik te družbe, je pripomnila priča, sem zvedel iz časopisov in me ;e seveda iznenadilo.* Proces se nadaljuje v torek. . GRAZIA GASPARI TRŽAŠKI DNEVNIK V BESEDI DEŽELNEGA TAJNIKA KPI POSL CUFFARA Poziv na široko demokratično enotnost za razvoj mesta in preporod dežele Danes ob 18. uri bo na Goldonijevem trgu govoril posl. Signorile (PSI), ob 19.30 pa posl. Berlinguer (KPI) ■ Številni shodi raznih strank V pričakovanju deželnih in u-pravnih volitev, od katerih nas loči še dober teden dni, je politično ozračje v našem mestu še posebno razgreto. Volilna kampanja, ki je v polnem teku in ki jo označuje živahna dejavnost strank, se bo danes še posebno razživela, ko bosta v našem mestu govorila dva med najbolj pričakovanimi t olitičnimi o-sebnostmi italijanskega političnega življenja. Ob 19.30 bo na Goldonijevem trgu volilno zborovanje KPI, kateremu bo predsedoval pokrajinski tajnik in nosilec liste za deželne volitve Giorgio Rossetti, glavni govornik pa bo vsedržavni tajnik stranke posl. Enrico Berlinguer, ki je žc sinoči govoril v Vidmu, jutri pa bo na tiskovni konferenci v Tržiču odgovarjal na vprašanja časnikarjev; na današnjjem zborovanu KPI bo v slovenščini spregovoril kandidat za občinski svet Ravel Kodrič. Za socialistično stranko pa bo ob 18. uri, ravno tako na Goldonijevem trgu, govoril državni podtajnik stranke posl. Claudio Signorile, ki ga bosta predstavila E. D’Amo re in slovenski kandidat za občinski svet in ravnatelj SSG Filibert Benedetič. V pričakovanju današnjega osrednjega shoda z govorom vsedržavnega tajnika stranke posl. Berlinguer ja, je KPI, poleg raznih letečih shodov, imela večje zborovanje pri Sv. Jakobu, na katerem so govorili deželni tajnik posl. Antonino Cuffaro, nosilec liste za občinski svet Roberto Costa in Vittorio Vidah ,V uvodnih besedah je posl. Cuffaro obrazložil stališče partije v zvezi z odstopom predsednika republike Leoneja in med drugim poudaril, da je bil spričo nastalega položaja v tem trenutku nujen takšen korak predsednika republike, ki mu bo omogočil, da bo svobodno in brez zadržkov branil svoje delovanje. Odstop je bil tudi potreben, da se razblini senca in ..e zatrejo špekulacije okrog najvišje državne funkcije ter se zajamči stabilnost in pravilno delovanje demokratičnih teles. Prešel je nato na analizo državnega političnega položaja in pri tem pozitivno ocenil izide referendumov, ko so demokratične sile premagale tiste prevratniške sile, predvsem fašiste in radikalce, ki so hoteli z obstrukcijo ohromiti delovanje parlamenta. Pozval je volivce, naj podprejo KPI, ker bo s tem premagana nadutost KD, ki je doslej vztrajala na položajih zaprtosti. Za pravilno upravljanje dežele in občine je potrebno najširše sodelovanje vseh demokratičnih sil, zato je nesprejemljivo zadržanje KD, ki se predstavlja kot edina vodilna sila za rešitev številnih problemov. KD se predstavlja z bogatim programom, je nadaljeval posl. Cuffaro, s katerim pa se predstavlja že vrsto let, a ga ni nikoli ureshi-čila, kar jasno kaže na pomanjkanje prave politične volje. Prešel je nato na krajevna vprašanja in se še posebej zaustavil pri oceni liste " soboto, 1„ in v nedeljo, 2. julij*> j, dnevni izlet v Kamniške Alpe. sovanje je še danes, 17. t. m., sedežu ZSŠDI od 11. do 12. ure. SPDT prireja jutri, 18. t. m-' let na Slavnik. Zbirališče je ob uri pred glavno avtobusno po*W ’ Odhod avtobusa za Reko do Mari*0 ščine je ob 8.10. Pot je sledeča: A*?, kovščina, Skadanščina, vrh Slav®1 ter povratek v Kozino. , Društvo slovenskih upokojencev T. taliji prireja v četrtek, 29. junija članski izlet v Škofjo Loko in 2® nike. Za tržaške člane je vpisova”! v Ul. Cicerone 8/b 20., 21. in 22. od 10. do 12. ure. SPD Igo Gruden izreka globoko . žalje Vladimiru Caharijl in svoj®* ob smrti strica Albina. Dne 15. junija nas je za vedno zapustila naša draga GILDA FLEG0 roj. SLUGA Pogreb bo danes, v soboto, niče glavne bolnišnice. 17. t. m., ob 12.15 Iz mrtvaš- Žalostno vest sporočajo: mož Benedikt, sin Pino z ženo Ano, vnuka Giorgio in Paolo, brat Janko, svakinje Olga, Ana in Roza, nečaki ter vsi sorodniki Trst, 17. junija 1978 (Občinsko pogrebno podjetje) GORIŠKI DNEVNIK POGOVORI O RAJONSKIH SVETIH Nadaljujemo z objavljanjem razgovorov s kandidati za rajonske svete na listah tistih strank, za katere volijo Slovenci. Kandidatom smo zastavili naslednja vprašanja: 1. Katera so po vaši oceni bistvena vprašanja na področju vašega rajona? 2. Kako gleda nanje stranka, katero zastopate? 3. Kako bi bilo po vaši oz. po oceni vaše stranke treba pristopiti k njihovemu reševanju? 3. okoliš: Rojan-Greta-Barkovl je Danilo Pertot (SSk) Z novim zakonom, ki pover- ja rajonskim svetom upravo nekaterih javnih uslug, bo mogel svet le delno rešiti številne probleme rajona Rojan -Greta - Barkov-lje. Samo pri tožnem naštevanju najvažnejših je Perečih problemov za cel seznam: Pstrezen javni prevoz do mest- nega središča, kjer ima večina delovno mesto; kronična ostarelost Šolskih stavb; vsaj sezonska in Psaj delna omejitev hitrosti na o-balni cesti od čedaza do Mirama-nezadovoljiva javna čistoča na *opnem in onesnaževanje že umirajočega morja preprečujeta razvoj ‘Prizma in ribolova z znatno gmotne škodo občanov, ki živijo od te-p, in delno odbijata maso izletnikov in kopalcev, tako domačinov *ot meščanov; javna razsvetljava, Ponekod faraonsko razkošna, drugod pomanjkljiva ali celo odsotna; razruti klanci in ulice brez pločnikov; rojanski starši so v skrbeh, ker se njihovi otroci igrajo na ce-^i, saj so javna igrišča predaleč je mikroskopski rojanski vrt ^emajhen; barkovljansko pokopale je pretesno in kapela začenja izpadati; športni objekti in dejavnosti so v rokah klubov in privatnikov; javnih knjižnic ni: ceste in klanci se ponekod spremenijo ob neurjih v hudournike; kolikšno ko-njst bodo od nasipa pred Barkov-Jjprni imeli domačini; zasebno grad neništvo priseljencev je podivjalo !>P vseh zazidljivih koščkih zem-Jie; že več kot leto dni je vse ti !'o o zloglasnem nadvozu, ki ni bil ‘‘brisan, kot domnevajo nekateri; n*črt za supercesto je še živ, samo ?a spi in bo spal verjetno do vo-iev. SSk gleda na vse to z zaskrbljenostjo. Umetna porazdelitev na ra-otie, opravljena z ravnilom in ‘Pinčnikom, je vrgla v isti koš tri Predele, ki, razen sosedske lege, nimajo veliko skupnega. Besnenje Pftnenta je omogočilo hitro priseljevanje in s tem dejansko spremembo narodnostnega predznaka prizadetih področij. ŠSk je pozorna tudi na ta aspekt ,ki ga premnogi no-cejo upoštevati. Prigovarjanje SSk Ja pristojnih mestih, da je nujna bonifikacija starinskih neudobnih ‘n nezdravih predelov starega me-Sta jE naletela v bistvu doslej na Biuha ušesa. Pri delu v svetih je SSk odločno namenjena gojiti plodno povezanost * prebivalstvom in skupno iskati [nožne načine reševanja vseh problemov že pred sejami svetov; Pitij učiti se v današnje družbenopo-, Učno dogajanje, ki ga jamči demokratična ureditev, s stvarnim doprinosom pri skupnem reševanju sPecifičnih problemov okraja na opravah okrajnega sveta. Darij Jagodic (PSI) 1. Območje rajona Barkov-lje - Rojan -Greta je precej raznoliko in et nično mešano na žalost v zadnjih časih vedno manj v našo korist, kajti odstotek novih priseljencev, ki sledijo zakonom jv. visoko v korist I-^'ijanom, kar je seveda logično v fšzmerju s številom mestnega pre bjvalstva samega. Ravno pojav b?°čne urbanizacije terja od rajon ;kega sveta, da se zavzame za rezanje nebroja problemov, starih b novih: v prvi vrsti kontrole nad ^adbeno dejavnostjo in novimi na-jlitvami, ki ne smejo iti preko pogljjvosti teritorija. Okrepiti bo ifeba infrastrukture za šport in re Racijo (v Barkovljah na zasipu, ;a Greti v parku vile f rine, v Ro ™nu v sklopu iniciativ na šolskem Nročju okrog sedanje vojašnice) pozabimo, da je uradnih 35.000 kP- metrov zelenih površin na skoraj 28.000 prebivalcev odločno Jemalo, predvsem zato, ker je ne k^otrno (»razdeljeno in neorgani ;lrano. šolski problemi: za prebi-plce italijanske narodnosti je silicija slabša, kot za nas Sloven-;e. treba bo pa rešiti neodložljiva Jl|-ašanja srednje šole v Rojanu n" 5° tako razbremenila nekaj jiih prostorov slovenskega dela) Pednje šole na Greti in v Barkov ib. Obstaja problem potenciranja itra za mentalno higieno, ki je ičel skoraj na eksperimentalni ba 'v Barkovljah. ki se je pa izka .k' za pravilno pobudo, v sklopu ka **e bi lahko rešili marsikater Nravstveni problem. ci svojega področja. To je namera socialistične stranke, sporazumno s strankami ustavnega loka, ki bodo v bodoče vodile upravo našega mesta. 3. Seveda bo uspešno poslovanje rajonskega sveta odvisno od resnične soudeležbe vsega prebivalstva. Vsi morajo imeti občutek, in ne samo občutek, ampak resnično zavest, da sodelujejo pri upravljanju svojega teritorija. Samo to bo pripeljalo do konkretnih rezultatov. Zato mora biti tudi konzulta odprta za vse. Ne smemo pri tem pozabiti na specifične probleme Slovencev, ki morajo biti deležni večje pozornosti kot doslej pri svojih iniciativah. Zato bo prisotnost slovens' "i predstavnikov v konzultj še posebno dragocena. Maja Furlan-Bucik (KPI) 1. Problemi, ki tarejo naš o-kraj, so bolj ali manj podobni tistim, s katerimi se bodo srečevali v ostalih rajonskih svetih. So pa nekatera vprašanja, ki so specifična za okraj Rojan - Greta -Barkovlje. Naj omenim samo najbolj pereča vprašanja, kot so n.pr. pomanjkanje nižje srednje šole v Barkovljah, tako slovenske kot i-taliianske, problem zavoda za slepce Rittmeyer, centra za mentalno-hi-gieno, ki na žalost ne deluje kot bi moral, pa še od nekdaj obstoječi problem nekaterih cest; ki so v o- bupnem stanju ter odprto vprašanje razsvetljave v nekaterih predelih. Tudi javna prevozna služba je za sedaj še vedno nerešen problem. Doslej je bila občine za vse te probleme zelo pogosto gluha. To pa zaradi pomanjkanja politične volje strank v občinskem svetu. Morali se bomo še veliko truditi, da se bodo ta vprašanja pozitivno rešila. 2. Želim poudariti, da se bo naša skupina, kot se je seveda tudi do sedaj potrudila, da bo svoje delo dobro izpeljala. Sicer pa stvar ne bo tako enostavna, ker je, kot sem že prej omenila, mnogo vprašanj še odprtih. Smatram, da si moramo kot stranka še posebno prizadevati, da prebivalstvo dokončno razume pomen ter važnost bodočih rajonskih svetov. Samo na tak način lahko računamo na stvarno sodelovanje s prebivalstvom v našem območju. 3. Najpomembnejša novost v okviru upravnih volitev je nedvomno to, da bodo občanj neposredno izvolili svoje člane v rajonske svete. Iz te nove oblike decentralizacije izhaja novo politično dejstvo, da se bo lahko z razliko od prej resnično odločalo na ravni rajonov o raznih problemih, česar pa do sedaj ni biloi Lahko smo samo izražali določena mnenja ,ki so v glavnem o-stala neupoštevana. Za reševanje problemov ter za dobro delovanje rajonskih svetov bo morala občinska uprava nuditi predvsem primerna sredstva ter obenem primerne inštrumente. Ker so predstavniki v okrožnih svetih le posredovalci med prebivalstvom ter občinsko upravo, smatram, da bo za reševanje naših problemov potreben direkten odnos s prebivalci našega predela, katerim zagotavljamo, da bodo naši izvoljeni predstavniki vedno in za kakršenkoli problem na razpolago. POGOVOR S POKRAJINSKIM TAJNIKOM KPI TULLI0M PAIZ0 KD kriva za komisarske uprave in negibnost krajevnih ustanov KPI zahteva izvajanje gospodarskega in manjšinskega dela osimskega sporazuma - Odpraviti nadoblast KD ter jo prisiliti k sporazumevanju 9. OKOLIŠ: KJADIN-ROCOL Jože Cesar (KPI - neod.) ['•'banizacije, je 2- Avtonomija konzulte je bila zdaj zelo majhna, skoraj samo J!a Papirju. Sam sem bil dve leti v Szulti na Opčinah in vidnih rezul-?tov nj bilo. Novi zakon št. 278 z 8. aprila 1978 pa predstavlja ^vomno korak naprej k resnični ;vtonomiji in izvršni moči krajevnih *vetov. Ti hodo direktno sodelovali P izdelavi občinskega proračuna, Peli bodo odločujoč glas na podro-urbanizma in teritorialne polipe. Soudeleženi bodo ari vseh iz-“lrah občinske uprave v kompeten- 1. Bistveno vprašanje ne le 4 ij našega rajona, W\ t«;m,vpč.„vse da-- našnje družbe, je kultura staršev in otrok. Posledice pomanjkanja te kulture se kažejo v vandalskem uničevanju druž-■ bene in zasebne lastnine, v dejstvu da so otroci vedno bolj razvajeni in lažje zaidejo na slabo pot, kažejo pa se tudi v pomanjkanju prostorov, kjer bi se lahko svobodno igrali po svoji volji in ne po volji drugih, ali pa s pomočjo določenih stereotipnih naprav, ki so samo zato, da jih razbrzdani otroci uničujejo. Kar zadeva specifično nas Slovence, ki živimo v rajonu in ki nas je vedno manj, pa je grozeča nevarnost, da razlastijo še tiste, ki se še ukvarjajo z vrtnarstvom. Cement se zajeda v še preostala zelena področja in brutalno uničuje naš življenjski prostor. 2. Na ta in druga vprašanja komunalnega, družbenega in narodnostnega značaja gledam z zaskrbljenostjo človeka, ki primerja današnjost s preteklostio ne samo pred šestdesetimi pač' tudi pred tridesetimi in manj leti, ko smo imeli več prostora za igranje. 3. Ob tem vprašanju se moram navezati na prvo: marsičemu najbrž ni več pomoči, marsikaj pa bi se še dalo rešiti z večjo politično zavzetostjo in umneLšim upravljanjem. V našem rajonu so potrebni izobraževalni in kulturni centri, prenehati je treba z indiskriminirano gradnjo in s tem s širjenjem cementa. Jožko Gerdol (SSk) V nekdaj čisto slovensko predmestje Ro cola in Kjadina se je zaradi raznarodovalne politike med o-bema vojnama vselilo toliko no vega prebivalstva, da je v večjem delu spremenilo etnični značaj kraja. Ta politika se žal še danes nadaljuje, ko hočejo z novim regulacij skim načrtom, z vedno gostejšo urbanizacijo odvzeti našim ljudem se zadnje krpice slovenske zemlje, ta kateri je bil naš človek od vedno naseljen. Razlaščenci morajo dru- gam,' proč od svoje zemlje, proč od svojih ljudi. Tako, da se bo v kratkem, če se bo to stanje nadalje- valo, popolnoma preobrazilo etnično tkivo okraja. Celotiv' okoliš ne premore niti slovenskega vrtca, ni ti ene same slovenske šole; sem spada samo podružnica slovenskega vrtca v Dijaškem domu. Zavedamo se, da ne more biti nobene kulturne dejavnosti, nobenega naraščaja v naših organizacijah dokler se bodo nadaljevala razlaščanja in odseljevanja naših ljudi, dokler ne bo preskrbljeno za naše stare in obolele ljudi. Ne smemo pozabiti na vse ostale probleme našega rajona; od kana lizacije do razsvetljave vseh zakot nih uličic, do popravila cest, ki so po vsakem dežju razdrapane. V iskanju vseh rešitev, ki bodo za dostile potrebam skupnosti, bomo sodelovali z vsemi naprednimi silami v našem sosvetu. Sam si vne delam utvar. Težave so bile, so in'bodo še ostale. Važno je, da bodo občani tega okoliša sledili problematiki našega okraja in da bodo razumeli, da brez njihove pomoči ni rešitve, kajti osamljen svetovalec je kakor suha veja na drevesu. In na koncu bi rad omenil še nad vse važno in nenadomestljivo vlogo, ki jo ima slovenski svetovalec v rajonskem sosvetu. Brez njega bi italijanska večina ne bila seznanjena s problematiko manjšine. Prav ti vsakdanji, drobni problemi, s katerimi se morajo soočati vsi svetovalci, služijo kot most zbli žanja med obema skupnostima, slu žijo kot zapolnitev tistega strašnega brezna, ki je toliko let razdvajalo oba tu živeča naroda. Razgovor s slovenskim kandida tom PSI za rajonski svet Kjadin-Rocol bomo iz tehničnih razlogov objavili v eni izmed prihodnjih številk. Manj glasov KD in okrepitev KPI, da bodo zaživeli izvoljeni organi ter ustanove, doslej fevd stranke relativne večine, kvalitetna sprememba v obveznosti za izvajanje osimskega sporazuma ter zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, to so bile poglavitne teme, ki jih je v pogovoru s predstavnikom našega lista obravnaval pokrajinski tajnik KPI Tullio Paiza. »Volitve 25. in 26^ junija so izrednega pomena za Goriško in za vso deželo Furlanije - Julijsko krajino, za pokrajino Gorica ter Tržič in Gradež, kjer se KD ni hotela sporazumeti za skupno upravljanje, kakor tudi za vso državo, ker bodo vplivale na reševanje gospodarske in družbene krize,» je dejal Tullio Paiza v svojem uvodnem delu pogovora. Poudaril je, da si KD naši deželi prizadeva ohraniti nadoblast in da je s takšno politiko povzročila komisarsko upravo na poarajini v Gorici, in to v trenutku, ko bi ta ustanova lahko odigrala v letih 1976-77 pomembno vlogo pri odpravljanju številnih težav na Goriškem. Taista KD je na-sprotovana sporazumu med demokratičnimi strankami tudi na deželni ravni ter je postavljala v podrejeno vlogo manjše stranke, vštevšj PSI. ' «V splošnem interesu vseh je, zmanjšati volilno moč KD, ker ta stranka v svojih programih tudi danes noče enotne politike in sodelovanja,* je nadaljeval Paiza. Potem ko se je vprašal, kaj pomeni za komuniste enotna politika, je Paiza dejal, da gre predvsem za tri stvari: Kreditnim ustanovam, industrijskim conam in podobnim gospodarskim organizmom je potrebno odka-zati drugačno vlogo, kot so jo 0-pravljali doslej, ko so bili v domeni krščanske demokracije in ko se niso vključevali v pobude za odpravo gospodarske krize in predvsem brezposelnosti. V zvezi z reševanjem krize v podgorski tekstilni tovarni je KD vključila svoje ljudi v u-pravni svet tovarne, kar ponovno dokazuje, da ni pripravljena spremeniti svoje dosedanje politike na tem sektorju. Na področju javnih storitev je potrebno odpravljati dvojnike ter zagotoviti večjo učinkovitost. KPI ima v tem smislu izdelane načrte, vendar jih ni bilo mogoče u-resničiti, ker je ,KD raje povzročila krizo na -»krajini in imenovanje komisarja. Komunisti zahtevajo jasno politično voljo, da se pričnejo izvajati o-simski sporazumi v naši deželi, ki predstavljajo, poleg odpravljanja posledic potresa, osnovni trenutek v razvoju naše dežele. Izvajanje takšne politike na Goriškem pomeni uresničevanje sklepov konference komunistov Gorice in Nove Gorice, ki so se odločili čimbolj razširiti sodelovanje ob italijansko jugoslovanski meji na gospodarskem področju. V tem okviru naj se odprejo proizvodna središča, obrati za predelavo blaga, potrebno je pospešiti sodelovanje na kmetijskem področju, v vodnem gospodarstvu. Potrebno je ustvariti takšno ozrač- je ob meji, da se bosta z gospodarskimi, kulturnimi in političnimi pobudami sosednji državi ob tej meji čimbolj povezali. »V tem okviru se naša obveza nanaša tudi na slovensko narodnostno skupnost in na njeno zaščito. KPI je pred dnevi predložila parlamentu zakonski osnutek za Slovenska kulturno-go-spodarska zveza sporoča, da predvideni današnji POSVET O ŠPORTU ODPADE iz tehničnih razlogov. Novi datum posveta bo pravočasno sporočen. globalno zaščito Slovencev, ki ga je, poleg drugih parlamentarcev, podpisal tudi Natta. Izdelali smo ga na podlagi posvetovanja z drugimi slovenskimi skupinami ter smo vanj vključili številne popravke, ki so nam jih slovenske organizacije pred lagale,* Paiza je dodal, da se morajo v zaščito Slovencev vključevati tudi občine, pokrajine in dežela. Slovenska skupnost mora postati svoboden politični subjekt, ki bo deloval ob polnem razvijanju svoje narodnostne identitete. Da bo slovenska narodnostna skupnost pravično zastopana v izvoljenih telesih, omogoča KPI izvolitev tretjega slovenskega deželnega kandidata na Goriškem, in sicer Ivana Bratino, ter dveh slovenskih pokrajinskih svetovalcev v pokrajinski svet v Gorici. IZDELAN VAŽEN DOKUMENT SLOVENSKA KONZULTA 0 URBANISTIČNI ZASNOVI S prostorskim načrtovanjem udarjajo po slovenskih koristih Slovenska konzulta v Gorici je sestavila dokument o reviziji splošnega urbanističnega načrta v Gorici ter ga poslala vsem občinskim svetovalcem, predsednikom rajonskih skupščin, sestavljalcem sprememb urbanističnega načrta ter članom posvetovalne komisije. Predsednik konzulte Edmund Košuta v spremnem pismu izraža upanje, da bodo prejemniki dokumenta čimprej preučili smernice in pripombe slovenske konzulte glede tega vprašanja in jih tudi sprejeli. Štiri strani obsegajoči dokument opozarja, med drugim, na svoj čas izdelano raziskovalno analizo, ki je ugotovila, da so urbanistični posegi izdelani ob pomanjkljivem in površnem poznavanju morfološke, gospodarske in kulturne slike Štan-dreža in ostalih področij, kjer živijo Slovenci in da bo takšna metoda dela imela za posledico razdiralni družbeni in gospodarski pro- ces v škodo slovenske skupnosti. Konzulta se je sestala sinoči. Enotni šolski odbor za Goriško .......................M..»I........................................." IZJAVA PREDSEDNIKA ŠUŠMELJA NA VČERAJŠNJEM SESTANKU Tik pred zaključkom priprave za gradnjo obmejnega postajališča pri Vrtojbi Zastopstvi občin Gorica in Nova Gorica sta preučili dosedanje napore za uresničevanje osimskih sporazumov na goriškem področju - Poudarjena važnost slovenske narodnostne skupnosti v razvijanju dobrih sosedskih odnosov Na skupni seji so se sestali slovenski zastopniki kulturnih, šolskih in političnih organizacij, da se pomenijo o reorganizaciji Enotnega šolskega odbora za Goriško. Njegov namen .je, da se s sličnim, tržaškim odborom poveže v skupnem prizadevanju za reševanje problemov slovenskega šolstva v deželi Furlat.ija-Julijska krajina in to na vseh področjih, tudi na tistih, ki v smislu poverjenih šolskih odlokov spadajo v delokrog okrajnih šolskih svetov. Izvoljen je bil začasen petčlanski odbor, ki naj do jeseni pripravi statut in se v tem času tudi ukvarja z vprašanji slovenskega šolstva na Goriškem, ki bi se pojavili. Načrti za obmejno postajališče pri Vrtojbi na jugoslovanski strani so bili končani pred mesecem dni, Skupnost za ceste Socialistične republike Slovenije je zagotovila finančna sredstva za gradnjo prvega cestnega odseka od mejnega prehoda, v teku so pogovori s carinsko upravo, da bi zagotovila zvezna sredstva za gradnjo obmejnega postajališča, novi slovenski izvršni svet z dr. A. Vratušo na čelu se zelo zavzema za hitro izgradnjo obmejne postaje v neposredni bližini Nove Gorice - Gorice. To je vsebina, po našem mnenju zelo važne izjave, ki jo je dal predsednik občinske skupščine Nova Gorica Jože šušmelj na včerajšnjem sestanku med delegacijami občin Gorica in Ncgva -Gorica, ki je bil v tem kraju. Na Jestanek so prišli člani občinskega odbora v Gorici z županom ‘ 'Pasqualom De Simonom na čelu ter zastopniki občinske skupščine Nova Gorica. Namen sestanka je bil preučiti dosedanje napore in delo štirih komisij, ki sta jih občini ustanovili takoj po podpisu osimskih sporazumov pred letom in pol dnevi, da bi se uresničile določbe teh sporazumov, ki se tičejo goriškega področja. Načelniki komisij na obeh straneh so na sestanku orisali dosedanje delo posameznih komisij in tudi začetek izvajanja del v nekaterih primerih ter pospešene načrte za druga dela. Precej govora je bilo o obmejnih prehodih. Italijanska stran je obvestila Novogoričane o poteku del na obmejnem postajališču pri skem stališču smo opozorili v začetku našega članka. Govor je bil tudi o prehodu v Gabrijelovi .ulici, o prekvalifikaciji mejnega prehoda Solkan in v zvezi s tem o zapadni povezovalni cesti do mostov čez Sočo v Gorici. Govor je bil tudi o briški cesti po Sabotinu. Zastopniki obeh občin so se dotaknili sodelovanja na športnem, kulturnem in šolskem področju in ugotovili, da je bilo na tem področju napravljenega veliko. Govor je bil o sodelovanju tudi z drugimi občinami v notranjosti obeh držav, ki imata stike z Gorico in Novo Gorico. Padla je zamisel, da bi dijake obeh krajev vodili na obisk v muzeje po Sloveniji in v Italiji tja do Benetk. Precej govora je bilo o prostorskem načrtovanju in uskladitvi načrtov, o vodnem režimu na Soči, kjer je govor o gradnji dveh .jazov. Močan poudarek so dali plinovodu. V Sloveniji se ta naglo približuje Novi Gorici in vprašanje je ali se bo u-stavil na meji. Morda bi bilo prav združiti preko Nove Gorice in Gorice oba plinovoda, tako bi si lahko metan od časa do časa izmenjavali. Jože šušmelj je še poudaril važnost, ki jo je imela in jo ima v zbliževanju med občinama slovenska narodnostna skupnost v Italiji in dobre stike, ki jih ima novogoriška občina s slovenskimi občinami in konzultami, zlasti s štandrež-ko. Oba župana sta dejala, da je bilo dosedanje delovanje koristno, oredlasala, da bi komisije nadalje vale delo (De Simone je dejal tudi, BENEŠKI DNEVNIK Jutri bodo odkrili nagrobni spomenik borcem NOB v Topolovem Jutri ob 10.30 bodo pokrajinski odbor Zveze partizanov - ANPI iz Vidma in kulturna društva Beneške Slovenije odkrili nagrobni spomenik na pokopališču v Topolovem, kjer so pokopani ostanki skupaj padlih slovenskih in italijanskih borcev v NOB. Po svečanosti bodo ob 11.30 na Lesah blizu telovadnice slavnostni govori predstavnikov furlanskih in slovenskih borcev, popoldne pa bo kulturni program, v katerem bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor in godba na pihala iz Or zana. Praznik se bo nato nadaljeval v Klodiču, kjer bo ples z ansamblom «Narodna klapa*. SAMCA Dl CREDITO Dl Tgl ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. PILizVlO. - ' SE 0'.- omu II GJOVANSl -ml \ ■ ~~,Zr~'n‘At 77; r" BOCC1CCJO ri mmii Mmw‘ plesala jr m JCKCia, iri'nv\TMt)k KERSM rofavm NS/CJR pod svohthm smreni CIRlf. . KOSMIČ (Mlada o molim ti inofMvt n:in v CANK.tR mn rti n k/tatr imm i C1' _____________• • .•-< -.4« ’ '•*» *eeer,s" - ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Stari moj 13.30 DNEVNIK 14.05 V evroviziji Avtomobilizem: GP formu-le 1 16.30 Formia: lahka atletika 18.00 V evroviziji Iz Vatikana — simfonični koncert 19.20 Trije vnuki in majordom — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 KAPPADUE — glasbena od. 21.55 Odprta škatla Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Doc STUDIO MEDICO — TV film 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 2 — LEPA ITALIJA 14.00 Odprta šola 14.30 EVROPSKI DNEVI 18.15 Izžrebanje loterije 18.20 Dnevnik 2 — ŠPORT 18.50 Dober večer s . . . Francom Franchijem 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Mariama — četrto nadalj. 21.40 KONCERT ZA PABLA NERUDO 22.35 V EVROVIZIJI Jugoslavija — Beograd Boks: PARLOV - CONTEH Ob zaključku DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 POROČILA 9.05 Profesor Baltazar - risanka 9.15 Z besedo in sliko: Moj dežnik je lahko balon 9.30 Jurij raketa 9.45 Tehtnica za natančno tehtanje 10.15 Od šole do doma 11.00 Po kuriskih poteh 11.30 POROČILA 18.05 Spekter 18.35 Obzornik 18.50 SEDMI KONTINENT - film 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 V TIŠINI VESOLJA • film 22.30 Informativna oddaja POROČILA Koper 20.30 Otroški kotiček 21.30 DNEVNIK 21.45 Na zatožni klopi KAKO RAZDRETI POGODBO — TV film 22.35 V dveh se lažje poje — glasbena oddaja 22.40 Iz Beograda Boks: PARLOV - CONTEH 0.10 OTOK NA KONCU SVETA — film Zagreb 18.45 Zmajeve otroške igre 19.45 Gledališče v hiši 21.00 Bromnster McCloud — film ŠVICA 14.15 Avtomobilizem 18.35 Kot Pepelka — film 19.30 Sedem dni 21.45 Pokol pri velikih vodnjakih — film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pogovori tedna; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; ,16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.25, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Jutranji servis; 9.32 Emme-elle; mladinska knjiga ljubljana TtSesf Knjige vam razkrivajo lepote besedne umetnosti 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in ,ia' sveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo...; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Tržaške ljudske pesmi; 15.00 Lahka glasba; 15.1» Bacharachove skladbe; 15.32 Poje Braco Koren; 15.45 Orkestri; 16. W Pojejo Les Humphries Singers, 16.45 Plošče; 17.05 Poslušajmo...: 17.40 Glasbeni notes; 17.45 Jugo-ton; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Vročih 100 kW;' 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni week-er»d. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13 00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 m 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.20 Tukaj govori Jug: 7.40 Šport; 8.50 Glasbeno prebujenje; 10.35 Opereta; 1L25 Emilija - Romagna; 12.05 Show-do\vn: 13.35 Lahka glasba; 14.05 O križankah; 14.32 Evropa Crossing: 15.05 Velika upanja; 15.40 Rokoko; 16.20 Najprej glasba, potem pa besede; 17.10 Radijska drama. 17.35 Zlata leta; 18.25 Schubert in Italija; 19.35 Jazz; 20.10 O zdravstvu; 20.30 Folk glasba; 21.05 GiO' betrotter; 21.50 Pevci lahke glaS' be; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11-00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00. 19.00 m 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija: 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 lz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik. 10.35 Mladina poje; 11.50 Turistič- ni napotki; 12.05 Minute s pozavnistom Ribarskim; 12.20 Svetovna reportaža; 12.40 Mi pojemo; 131" Godala v ritmu; 13.30 Kmetijsk1 nasveti; 13,40 Veseli domači napevi; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam--.: 15.05 Od arije do arije; 16.30 Vedre melodije; 16.45 S knjižnega trga; 17.00' »Vrtiljak*: 19.95 Poletni divertimento; 20.35 Lahko noč, otroči!; 20.45 Minute z ansamblom Ati Soss; 21.00 Srečanja Kviz; 22.00 Za prijetno razvedrilo, ' ^ Obiščite razstavni prostor Mladinske knjige iz Ljubljane na Tržaškem sejmu. Pripravili smo Vam izbor slovenske in jugoslovanske besede ter predstavili prevedena dela tujih ustvarjalcev Zbirke in posamezne knjige lahko naročite v TMailti ktliipabni, Ul. sv. Frančiška 20 - TRST Pogovori o davkih Popusti za osebe v breme prijavitelja Za osebe, ki so v breme prijavitelja, so predvideni razni davčni popusti pri obračunavanju davka na dohodke fizičnih oseb (IRP EF), vendar le pod pogojem, da v lanskem letu niso presegle 960.000 lir dohodka. To okolnost morajo polnoletne osebe potrditi s podpisom v okviru obrazca 740 ♦družinski člani v breme* (fami-liari a carico), ali pa na hrbtni strani obrazca 101, ko prijavitelj ni dolžan predložiti prijave z o-brazcem 740. Mimogrede povedano je potrebno navesti v omenjenem okviru tudi davčno številko prizadetih, toda le če so imele dohodke. Že po prvih primerih letošnjih prijav so opazili, da prijavitelji v tem pogledu niso spoštovali navedenih pravil in da jim finančna uprava zaradi tega zadevnih popustov ne bo priznala. Na drugi strani se predvideva, da mnogi zamudniki ne bodo prišli do davčne številke v zadnjih koristnih dneh, saj je že sedaj pri okencih davčnih uradov, ki posredujejo davčne številke, precejšnja gneča. Za osebo, ki ni bila v brerhe vse leto, je treba odšteti toliko pripadajočega popusta za vsak mesec toliko dvanajstin, kolikor je bilo neobremenju-jočih mesecev. Popuste, o katerih teče govor, lahko razčlenimo v tri skupine: Popusti za zakonca: Za zakonca velja popust v iznosu 72.000 lir. Koristnik je lahko seveda tudi žena za moža, vendar pa vedno pod pogoem, da le ta ni presegel lani 960.000 lir dohodkov. Če sta zakonca predložila ločeno prijavo 740, mora vsak zakonec vsekakor navesti v okviru »družinski člani v breme* ime, priimek ter davčno številko drugega zakonca, tudi če le ta ni v breme. Zakonec, ki ni v breme, se ne podpiše. Popusti za otroke: Popust priznavajo za mladoletne in za študirajoče otroke, toda pri nazadnje omenjenih najdalje do izpolnitve 26. leta starosti. Če je otrok dela nezmožen, ni nobene starostne meje, V primeru vdovstva priznavajo vdovcu ali vdovi popust za prvega sina ali prvo hčer v višini 72.000 lir, kakor za zakonca. Naravno je, da je tudi pri o-trocih potrebno izračunati toliko dvanajstin predvidenega popusta, kolikor je mesecev, ki jih je i-mel prijavitelj v breme. Za sina, rojenega 1. maja, bomo odšteli štiri dvanajstine skupnega letnega popusta in prav toliko, če je na isti dan študirajoči otrok presegel 26. leto. Pripadajoči popusti za otroke so navedeni na 9. strani navodil (1 otrok 7.000, dva 15.000 lir, itd.). Če eden od zakoncev ni imel več kot 960.000 lir dohodkov, priznajo drugemu zakoncu popust v podvojeni meri. Ostale osebe v breme: Gre za roditelje (tudi za dede in za vnuke, kolikor prijavitelj nima roditeljev v breme) in še za taste in tašče. Pogoj za priznanje popusta je po splošnem principu dohodek varovancev izpod 960.000 lir; poleg tega pa morajo osebe varovancev, ki o njih govorimo, prebivati v družinski skupnosti s prijaviteljem. Davčni popust znaša 12.000 letno za vsako osebo v breme. Vsi popusti, ki smo jih navedli, kakor tudi osnovni popust 36.000 lir pritičejo vsem davkoplačevalcem brez izjeme.- Da zaključimo poglavje popustov: priznavajo delojemalcem in upokojencem dodatno še 84.000 lir posebnega popusta namesto 24.000 lir letos odpravljenega bencinskega popusta, odtegljivih bremen za pasivne obresti, za zdravstvene stroške in za prostovoljno socialno zavarovalnino; za nezgodna in življenjska zavarovanja pa znaša pavšalni popust v korist vseh kategorij prijaviteljev 18.000 lir. RAZNA POJASNILA Prijava zaostankov in odpravnin. Kot je znano, zadostuje zgolj predložitev obrazca 101, če odvisni delavec ali upokojenec, ki je presegel 1.620.000 lir dohodka (do tega zneska se delovni in pokojninski dohodki sploh ne prijavljajo) pod pogojem, da prizadeti nima nobenega drugega dohodka in da je svojo dohodnino dobival od e-nega samega dajatelja. V tem primeru zadostuje predložitev obrazca 101 s podpisom na hrbtni strani. To velja tudi v primeru, če so v obrazcu navedeni kakršnikoli zaostanki iz prejšnjih let, ki, ponavljamo, izvirajo s strani enega samega dajalca plače ali pokojnine. S tem popravljamo napačna drugačna tolmačenja navodil, ki glede tega niso kdove kako jasna. Če pa je odvisni delavec lani prejel kakršen koli znesek iz naslova odpravnine (v tem primeru je prejel od dajatelja obrazec 102), pa je obvezna prijava z obrazcem 740. Nezgodne rente. Rente, ki jih izplačuje zavarovalni zavod INAIL kot odškodnino za nezgode na delu, niso podvržene obdavčenju. I-sto velja za tuzemske in inozemske vojne pokojnine. Hišni pomočniki in pomočnice. Sodelavci pri hišnem delu (poleg hišnih pomočnic tudi vrtnarji in šoferji) so edina kategorija odvisnih delavcev, ki jim delodajalec ni dolžan izstaviti obrazca 101, Zaradi tega bi morali prijaviti svoje prejemke z obrazcem 740, v kolikor so njihovi prejemki presegali vsoto 1.620.000 lir. St. Oblak OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odnosi s predstojniki bodo napeti. Pokažite razumevanje do osebe, ki je živčna. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nastopil je trenutek, da razvijete svoje načrte. Novice, ki bodo odlično vplivale na vaša čustva. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bodite ljubeznivi z osebo, ki u-tegne postati vaš sodelavec. Bodite bolj strpni. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ognite se diskusijam, ki bi vam odvzele dragocen čas. Z neprevidnostjo lahko pokvarite vse. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ker nimate sodelavcev, se odpovejte ne- Horoskop ki dejavnosti. Postali boste duhovno bogatejši. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zaradi nezaupanja utegne priti do oslabljenega sodelovanja. Opazili boste pri sebi napako, ki jo pri drugih zaničujete. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pri izvajanju svoje pobude se ne smete ustaviti pred zapreko. Ne bodite preveč širokosrčni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21. 11.) Mobilizirajte vse svoje sposobnosti. Pozabite na krivico, ki vam jo je nekdo storil. STRELEC (od 22.11. do 20.12) Odpovejte se improvizacijam. Zavrnili boste neko čustveno ponua-bo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.' Zagotovljen vam je dobiček. c menite, da imate prav, pojasnit svoje stališče tudi družinski111 članom. VODNAR (od 21.1. do 19-2-> Zmanjšala se bo vaša dejavnost' Bolje bo, da se ne vmešavate v neke spore. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne u' stvarjajte sami povodov za kritik®' Pazite, kaj govorite pred nepoklicanimi. OB JUTRIŠNJEM ODKRITJU SPOMENIKA NOB BITKA PRI TOPOLOVEM V siloviti nemški ofenzivi nd mlado partizansko vojsko Goriške divizije je padlo več članov štaba divizije in 17. brigade V mali vasici Topolovo, globoko pod Matajurjem bodo jutri odkrili na vaškem pokopališču spomenik slovenskim in italijanskim partizanskim borcem, ki so na tem področju padli v novembrski ofenzivi nemških okupatorjev leta 1943 in v kasnejših bojih. Spomenik bodo postavili na pobudo pokrajinskega odbora Zveze partizanov iz Vidma in beneških kulturnih društev. Ker je vas Topolovo skupno z vsem področjem Matajurja ostala v zgodovini narodnoosvobodilnega boja na Primorskem v bridkem spominu vseh tistih, ki so se udeležili bojev mlade partizanske vojske v času največjega osvobodilnega zanosa po kapitulaciji Italije, ne bo edveč, če vsaj v glavnih obrisih obudim, kaj se je novembra 1943 dogajalo okrog Topolovega. Pri tem se opiram na zgodovinsko gradivo in na lastne spomine. Sredi novembra 1943 je v vzhodnem delu Beneške Slovenije operirala partizanska Goriška divizija z nalogo, da uničuje prometne zveze v Soški dolini, med Gorico in Čedadom. Gorico in Trstom ter med Vidmdm in Pontehbo. V svoji sestavi je imela tisti čas samo dve brigadi, 17. oziroma bivšo 1. soško in 18. ali bivšo 2. soško brigado. Štab divizije in podoficirska šola, v kateri1 .je bilo precej beneških domačinov, sta bila pri Srednjem v Benečiji. Proti tem partizanskim silam, ki skupno niso presegle 2000 borcev, slabo oboroženih in neizkušenih za večje operacije, saj je večina njih vstopila v brigade šele pred dvema mesecema, so 18. novembra po skrbnih pripravah sprožile ofenzivo enote 162. Turkestan-ske» pehotne divizije pod poveljstvom podpolkovnika barona Petra von Le Forta, zlasti pa njen 236. topniški polk. 17. brigada je bila z okrog 1000 možmi na področju Goriških Brd, 18. brigada z okrog 800 možmi Da na sektorju med Sv. Lucijo, Čedadom in Rezijo. Na podlagi razporeda in nalog njunih bataljonov je štab divizije izdelal operacijski načrt, po katerem naj bi del divizije v noči na 19. november napadel sovražnikove postojanke v Soški dolini, glavnina pa naj bi se pomaknila proti Matajurju. Mana ver je bil v tem, da bi pritegnil sovražnikovo pozornost na Soško dolino, da bi se glavnina partizanskih sil lahko mirneje usmerila proti severu in sicer na področja Kambreško - Gorenji Tarbilj - Oblica ter na področe Lig - Gorenji Tarbilj - Srednje - Kravar, kjer sta že bila štab divizije in podoficirska šola. Ofenzivna akcija Goriške divizije bi se morala začeti po načrtu 19. novembra, toda vse namere štaba divizije so se spremenile v trenutku, ko so obveščevalni centri sporočili, da tudi sovražnik zbira svoje sile za široko zasnovano »očiščevalno akcijo* na področju Vzhodne Benečije. Tako so se v bistvu demonstrativni ofenzivni napadi enot Goriške divizije začeli že 18. novembra, ko .je bil dejansko tudi že v teku koncentričen napad enot nemške »Turkestan-ske divizije*. Zaradi tega so posamezne enote že 18. novembra prišle v stik s sovražnikom zlasti na območju Srednjega. Zaradi faktorja presenečenja in nedokončne razporeditve enot Goriške divizije med njimi ni bilo prave operativne zveze in sovražnik .je dosegel nekaj uspehov, predvsem pa mu je uspelo, kljub manevriranju štaba, potiskati del Goriške divizije v vedno ožji prostor pod Matajur. Tisti del, pri katerem sta bila štab divizije in 17. brigade, se je na poti od Sredn jega proti Klodiču zaradi pretrgane zveze ločil in odšel v dve smeri. Prvi del, pri katerem sta bila v glavrveim oba štaba, .je zasedel položaje nad Topolovim, kjer ga je sovražnik napadel ob dveh popoldne. Med bojem je zapustilo položaje kakih 80 borcev, drugi pa so sovražnika zavrnili in se nato umaknili na višje položaje. Boji so bili siloviti in ozek prostor ni dopuščal štabu divizije in 17. brigade nobenega izhoda. Treba je bilo sprejeti boj na življenje in smrt. V tem boju sta padla politkomisar divizije Rudi Mahnič - Brkine, politkomisar 17. brigade Slavko Fedrl, ranjena pa sta bila v.d. komandanta divizije Albert Jakopič - Kaj-timir in komandant 17. brigade Vladimir Kneževič - Volodja. Padlo je še nekaj borcev. Ponoči na 20. november je del divizije, ki se je prebil iz obroča, odšel čez cesto Livek - Sovodnje in se umaknil v vasi pod Matajurjem, pri tem pa je ob ponovnem napadu Nemcev padel še načelnik štaba 17. brigade Mladimir Milkovič. V tem času se je drugi del Goriške divizije z načelnikom štaba Ra-divojem Ignjatovičem prebijal v smeri Srednje - Dolenje - Bmas in se čez Mijo in Bregenj prebil v zahodni del Benečije. Sovražna ofenziva je Goriško divizijo hudo prizadela. Posebno velike izgube so bile v poveljniškem kadru. Precej borcev se je razkropilo a so se kmalu ponovno zbrali v brigadah delno na Kobariškem. delno v Brdih. Kolikšno važnost je nemški okupator posvečal področju med Sočo in linijo Čedad - Videm - Pon-teba dokazuje dejstvo, da je novembrsko ofenzivo neposredno spremljal sam Hitlerjev štab o čemer so ohranjeni stenografski zapisi. « « » Ko so se konec novembra in v prvih dneh decembra partizanske enote Goriške divizije spet organizirale in se je tudi del ki se je na novo formiral v Goriških Brdih, vrnil na levi breg Soče na Tolminsko, smo dočakali na Lomu prihod Titovih oficirjev iz Bosne, ki so okrepili razredčene vrste štabov. V februarju 1944 smo se s 30. divizijo (po reformiranju in preimenovanju) ponovno vrnili v Beneško Slovenijo. Na pohodu smo šli tudi skozi Topolovo in druge kraje novembrske ofenzive in tistim, ki smo bili prisotni pri novembrskih dogodkih, je tesnoba polnila srca ob pogledu na gomile naših borcev in komandantov ter komisarjev, ki so padli v boju za svobodo. J. K. KO JE TRST RESNIČNO ŽIVEL S SVOJIM ZALEDJEM... Tržaški glavni kolodvor slavi jubilej: stoletnico Dolga je bila gradnja lepega kolodvora, ki še vedno zadošča potrebam V ponedeljek, 19. t.m., bo točno sto let, ko so izročili namenu nov tržaški kolodvor. Na sliki postajno poslopje, ki je še vedno lepo Dva datuma: 19. junij 1878 - 19. junij 1978: prva stoletnica tržaške postaje. Ne obstajajo statistike, ki bi govorile o številu oseb, ki je šlo skozi njen vhod, kupilo vozovnico, stopilo na vlak in odpotovalo v svet z željami po boljšem življenju, s poslovnimi obveznostmi in, s tisočenmi drugimi interesi. In prav postaja je tista zgradba, katero obišče vsakdo vsaj enkrat v življenju, tudi samo zato, da se prepriča, ali res predstavlja tisti simbol neznanega in tujega, o katerem govori in piše marsikateri književnik. In ta postaja bo v ponedeljek praznovala svojo prvo stoletnico obstoja in sto let neprekinjenega delovanja. Preživela je dve vojni in veliko neprilik, a njeno pročelje je ostalo isto, nedotaknjeno, ohranilo .je originalen grški stil, ki ni v nasprotju z arhitekturo bližnjega okolja. Posebno po letu 1857 je postala gradnja postaje nujna. Julija tega leta .je namreč cesar Franc Jožef slovesno izročil namenu Južno železnico, ki je povezovala Ljubljano s Trstom in ki je predstavljala zaključni del proge Dunaj - Trst. Še posebno za naše mesto je bal ta dogodek izjemnega pomena: železniška zveza je predstavljala ugodno zvezo z deželami podonavskega cesarstva, nudila Trstu odlične perspektive za bodoče gospodarstvo in predstavljala dopolnilni del že obstoječega pristanišča. Začasno so zgradili manjšo potniško čakalnico. ki pa očitno ni krila niti vseh tedanjih potreb. V načrtu je bila gradnja nove, večje postaje, posebno po priključitvi Južne železnice, saj se je promet iz dneva v dan večal. Že prej je bilo izdelanih veliko načrtov, obveljal pa je tisti, ki ga je predlagal ravnatelj gradbene družbe Siid-bahn inženir Flattich. Kmalu so se začela gradbena dela: sam Franc Jožef je 1850. leta položil temeljni kamen za bodočo postajo. Glavna kritična točka je bil j prav prostor sam. Nujno je balo treba znižati raven postaje od prvotnih obilnih 12 metrov, na dobre 3 metre nad-i morske višine. To so dosegli, lo-; gično. z odkopavanjem spodnjega ! dela vvpona pod Školjetom ter z j rušenjem nekaterih manjših stavb, ! ki so stale v neposredni bližini, ■ Z druge strani pa so nasuli dobr- strukturo in preuredili nekatere stvari. Končno je bila po 27 letih dela gradnja tržaškega kolodvora zaključena. Na dan 19. junija 1878, torej pred točno 100 leti, so se ob navzočnosti najvišjih mestnih oblasti, med katerimi je bil tudi tedanji tržaški župan Massimilia-no d’Angeli, odprla potnikom vrata v novo postajo. Otvoritvena svečanost je bila zelo preprosta, hkrati pa omembe vredip, zaradi svoje izvirnosti. Iz stare začasne postaje, ki so jo kmalu nato porušili, je odpotoval poseben vlak, ki je v sedemnajstih vagonih vozil nad tristo gostov in povabljencev. Zadnjič je šel skozi predor na Greti, nakar se je povzpel na Barkovljanski breg. Tu pa se mu .je priključit drugi s paralelne tračnice in skupaj sta prispela na glavno postajo, kjer je čakalo številno občinstvo, ki je z velikim zadovoljstvom proslavilo veliko novost, saj so se ljudje zavedali, kolikšne važnosti je nova postaja za razvoj mesta. K. T. Ko so Južno železnico pripeljali do Trsta, so zgradili začasno postajno poslopje, ki pa je odslužilo, ko so zgradili novo veliko postajo, ki še danes služi svojemu namenu ! šen del morja, tako da so kopno povečali kar za 350 tisoč kvadratnih metrov površine. Tu so zgradili novo čakalnico z elegantnim pročeljem in ji ob straneh dodali dva paviljona. Temu so dodali 17 metrov visoko vežo v renesančnem stilu, na nasprotni strani pa se je začenjal peron s četvero tračnic ter s trojnim pokritim pločnikom. Gradbena dela so potekala izredno počasi, kar je tudi razumljivo, saj so se tehniki in delavci neprestano soočali s številnimi .problemi, ki so jih morali kar sproti reševati. Tako so morali podreti stari lazaret Sv. Terezije, v katerem so prestajali karanteno vsi tisti potniki, ki so prihajali v Trst z vlakom iz domnevno okuženih dežel. Nadalje so v bližini zgradili posebno skladišče, premično ploščad in 80 metrov dolgo kurilnico za lokomotive. Skratka, zgradili so postajo, ki v bistvu še danes ustreza osnovnim potrebam. V vsem stoletju so tehniki le dvakrat posegli v to ................................................................................m................".........m...........m.............................................................................................................m........n Balet zavrnjenih predlogov Tretja indokitajska vojna ...? Vprašanje je (za sedaj) samo prispodoba za stanje v prostoru nekdanje Indokine. Toda stanje se nenehno slabša. Tako na relaciji Hanoi—Peking kot na relaciji Ha-noi—Phnom Penh. Vietnamsko zunanje ministrstvo Je z noto 25. maja predlagalo Kitajski, naj bi spor glede »izgnanih« (ali »odhajajočih«) Kitajcev rešili s pogajanji, kot vsa druga sporna vprašanja. V petek, 9. junija je kitajsko zunanje ministrstvo prvič uradno poseglo v spor, ki je postal javen 1. maja z na videz obstransko omembo, da se Kitatei izseljujejo iz Vietnama, kar da »v Pekingu pozorno in zaskrbljeno spremljajo«. Odgovorilo je namreč na vietnamski predlog za pogajanja, in to zelo kategorično. Kitajci so zavrnili predlog iz Hanoja, češ da gre za propagandno potezo, s katero ni kaj početi. Uradno je bilo povedano Vietnamcem, da pogajanja ne pridejo v poštev, dokler bo »Hanoi nasilno asimiliral v Vietnamu živeče Kitajce«, se pravi, jim vsiljeval vietnamsko državljanstvo. Kitajska nota je razjasnila doslej še meglene točke v sporu okrog državljanstva »vietnamskih« Kitajcev. Nota priznava, da je bil leta 1955 z DR Vietnamom sklenjen sporazum, da tamkaj živeči Kitajci (gre za severni Vietnam) »postopno in prostovoljno postanejo vietnamski državljani«. Po kitajski razlagi se ta spora zum v nobenem primeru ne more nana šati na Kitajce, živeče v Južnem Vietna mu. Gre za več kot milijon ljudi, po ki tajskih cenitvah, o usodi Je-teh pa bi se morali vladi Vietnama in Kitajske šele sporazumeti. Torej je Peking vrgel na politično in diplomatsko tehtnico državljanstvo 90 odstotkov v Vietnamu živečih Kitajcev, ki so za Hanoi že »vietnamski državljani«. Prav v tem naziranju pa je ranljiva točka vietnamske politike do nacionalnih manjšin. V Južnem Vietnamu živečim Kitajcem je namreč diktatorski režim Nguyen Ngho Diema leta 1956 odvzel kitajsko državljanstvo in jim vsilil vietnamskega, se pravi »republike Vietnama«, kar je bilo do leta 1915 sinonim za saigonski režim. Hanoi je to nasilna gesto premaganega režima sankcioniral in vodilni kitajski časopisi ga že zasipajo z očitki, da ravna s kitajsko manjšino tako, kot -je ravnala »fašistična klika v IMemetae trditve v Egiptu PARIZ, 12. junija lAF) -Ob1 članku, ki je te dni izšel v egiptovskem časooisu »Oktober« im v katerem je rečeno, da so med obiskom saudskega kralja Halida v Parizu podpisali sporazum o prodaji francoskega orožja Saudski Arabiji, ie predstavnik francoskega zunanjega ministrstva dal izjavo, s katero je demantiral pisanje egiptovskega časnika Dejal je, da so te trditve popolnoma neutemeljene. Saigonu ...« Hujšega očitka Hanoju ne bj bilo mogoče vreči v obraz. Toda to Je stvar užaljenih čustev, medtem ko kitajski očitek odkriva tudi nekaj popolnoma konkretnega: ob združitvi obeh delov Vietnama je za kitajsko stran ostalo več odprtih vprašanj, ki opozarjajo Hanoi, da Peking ni avtomatično priznal njegove popolne suverenosti nad tistim delom ozemlja, ki se je prej imenovalo »republika Vietnam«. Zasedba spornih otokov ob južnovietnamski obali in spor okrog državljanstva »vietnamskih« Kitajcev potrjujeta to domnevo. Nov akcent v vietnamsko-kitajskem sporu je dala nota tudi z uradno obtožbo, da »Sovjetska zveza podpihuje preganjanje v Vietnamu živečih Kitajcev«. Kitajski tisk obtožuje Moskvo na to temo, časopis »Ming Pao« iz Hongkonga pa je v reportaži o kitajskih beguncih iz Vietnama na podlagi njihovih pričevanj zapisal, da »prihaja v Vietnam vse več Rusov in Kubancev«, Hi da so »za sedli vse najboljše hotele . . .« Skratka, po kitajski noti sodeč se podirajo še zadnji mostovi med državama, ki sta si bili nekoč »kot usta in zobje«, kot so v Hanoju označevali »večno prijateljstvo med bratskima narodom«. Se nekaj je kitajska nota uradno potrdila: Kitajska je delno ustavila pomoč Vietnamu, kar pomeni, da ne bo zgradila nekaj programiranih tovarn. Podoben je tudi položaj na relaciji Hanoi—Phnom Penh. Prestolnici se obme tavata z mirovnimi predlogi, ki jih izme noma zavračata. Prvo pobudo za pogaja nja s Kambodžani so dali 5. februarja v Hanoju: Kambodžani naj nehajo napada ti Vietnam, državi pa naj sporna vprašanja rešita s pogajanji. Ker med pre stolnicama ni diplomatskih odnosov, je trajalo dokaj dolgo, da je prišel v javnost (2. junija) odgovor Kampučije: vi etnamski predlog je »slepilo«; Vietnam naj najprej ustavi »agresijo« proti - Kam pučiji, neha naj se »vmešavati v kam boške notranje razmere in kovati zarote proti zakoniti vladi v Phnom Penhu«; vlada Kampučije bo po sedmih mesecih proučila, ali je Vietnam zadostil tem zahtevam, in če bo prišla do pozitivnega odgovora, se lahko začno pogajanja ... Čeprav je vietnamska stran v prvem mirovnem predlogu sugerirala, naj b! mednarodna komisija (ni bilo povedano, kdo naj bi jo sestavljal) nadzirala izpolnjevanje morebitnega sporazuma, ni bilo pričakovati, da bo sprejela kampučijski mirovni načrt. Hanoi je res zavrnil khmersko mirovno pobudo kot »popol noma izmišljeno obtožbo«, kajti »agresor, da ni Vietnam, marveč Kampučija«, 12. junija pa je prišel vietnamski odgovor v treh točkah: državi naj bi umaknili čete pet kilometrov od meje; sporazumeli naj bi se, kdaj in kje bodo pogajanja: na pogajanjih bi razpravljali o vseh odprtih vprašanjih. Partijski organ »Nhan Dftn« je pospremil to pobudo z zagotovilom, da »sedaj nj nobenega vietnamskega vojaka na kamboškem ozemlju«, in s trditvijo, da »Kampučija ni neodvisna, kot trdi jo v Phnom Penhu ...« Očitno je, da je bil tudi ta mirovni predlog napisan zgolj za statistiko. Balet zavrnjenih predlogov se torej nadaljuje, z njim pa tudi izčrpavanje vietnamske energije na severni in zahodni meji. MIRAN ŠUŠTAR Tehtnejši pogledi Američani odkrivajo Jugoslavijo — Washington pripravljen sprejeti različnejši svet - Razlogi za lepše gledanje OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA NEW YORK, junija — Slavistični kongres ki Je bil minulo jesen v VVashlngtonu, je bil za Jugoslovanskega opazovalca ameriškega prizorišča prijetno doživetje, hkrati pa tudi neka uganka. Prijetno Je seveda, če od omikanih tujcev poslušaš dobro utemeljene ugodne sodbe o svoji državi. Takih Je bilo vseh 50 referatov In prispevkov k razpravi na tem srečanju profesorjev In vladnih izvedencev. Uganka pa je, vsaj do neke mere, odkod ta »novi val« izključno ugodnih gledišč in ugotovitev o Jugoslaviji. Eden izmed razlogov je nedvomno v odnosih med dr žavama. Washmgton pravi, da ne pomni, kdaj so bili ta ko dobri. Seveda predstavlja neblokovska Jugoslavija tra jen ameriški geopolitični in teres In po tem se sedanja vlada v Washingtonu ne ločuje od prejšnjih. NI pa mogo če domnevati, da se je v tem pogledu pod Jimmyjem Car ter jem zgodilo kaj novega Kaže, da je Wasbmgton zdaj bolj pripravljen sprejeti različnejši svet in v tem okviru opredelitev »mladih držav«, tedaj pa tud: Jugoslavijo, v ameriških očeh tvorca in pomemben glas tega gibanja. Med temi širšimi nazlogi je menda tudi, če že ne prijateljsko, pa vsaj strpnejše stališče do celotne levice, vsekakor stališče, ki je razbremenjeno obsedenega kissinger-jevskega strahu pred to stranjo evropskega politične ga prizorišča. Skratka, odno si med državama so občutno boljši, in to je jugoslovanska javnost, izčrpno seznanjena s tonom in vsebino obiska Walterja Mondala v Beogradu ter Edvarda Kardelja in predsednika Tita v VVashlngtonu, že lahko ugotovila. Pogovor z ameriškim intelektualcem Vendar pa bi bilo površno, pa tud: podcenjevalno sklepa ti, da je bil napredek v med državnih odnosih že zadosten razlog, da tudi inteligenca, ki se ukvarja z Jugoslavijo, posnema zgled VVashingtona. Najresnejši ameriški analitiki jugoslovanskih razmer se (liso ravnali po vzponih ln padcih v tekočih odnosih. Nekaj drugega so časopisi in televizija, ki pri vsem zatrjevanju o neodvisnosti po navadi gredo v korak z vlado, in tako je njihova podoba o Jugoslaviji ugodna, kot že lep čas ne. O razlogih za te nove, tehtnejše m ugodnejše poglede na jugoslovanski razvoj tako v širšem krogu ameriških intelektualcev kot tudi v ožjem krogu, med pozna- Kuba se polagoma odpira Tuje turiste na Kubi sprejmejo z vso pozornostjo — Kljub gospodarskim težavam je za obiskovalce dobro poskrbljeno — Redne letalske proge s tujino OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEHIKI HAVANA, 12. junija — Nekdanji »turistični biser« je danes povsem ob robu vseh svetovnih poti. Kubanske meje sicer niso zaprte za tujce, ki prihajajo v deželo s potnimi listi, vendar na »rdeči karibski otok« še vedno pogosteje hodijo službeno, kot pa iskat sonca, oddiha in razvedrila. Kuba, ki Jo praktično ločuje samo košček morja od njene nemirne in muhaste ameriške sosede, je morala vse doslej na vse kriplje braniti sebe in svojo revolucijo. Zaprla se je v oklep in se zavestno odrekla dohodku, ki bi ji sicer še kako prav prišel ob njenem prav nič lahkem, 19 let dolgem boju, da bi ostala na poti, ki si jo je izbrala. »Vaši državljani so spet dobili pravjco obiskovati Kubo, kar pozdravljamo, čeprav še niti ne vemo, kakšne probleme vse to utegne imeti,« je rekel lani v enem od intervjujev za ameriško televizijo vrhovni poveljnik Fidel Castro. »Grozi nevarnost, da se ne bi med nami pojavili teroristični elementi ali predstavniki CIA. Imamo sicer možnosti od vaših turistov zaslužiti nekaj denarja, a ta ekonoms-ka okoliščina za nas ni bila odločilna, zlasti ne, če upoštevamo tveganje, o katerem sem govoril. Ne, ne bomo se obogatili s temi vašimi obiski in tudi ne bomo s tem rešili svojih ekonomskih problemov — saj ne premoremo ustreznih objektov in nimamo možnosti za razvoj velikega turizma. Zato gre naše sprejemanje vaših turistov jemati zgolj kot iz; raz dobre volje in prijateljstva do ameriškega ljudstva.« Sestava obiskovalcev Kube To ameriško ljudstvo, o katerem je Castro govoril, lahko za zdaj samo prek svojih »izvoljenih predstavnikov« pride na Kubo, od koder je bilo izgnano leta 1959. Vstopne vizume (in to v zelo omejenem številu) dobe zgolj navijači — spremljevalci posameznih športnih ekip ali organizirane turistične skupine. A vse te ljudi sprejmejo s kar največjo pozornostjo in gostoljubnostjo. Za Mehičane in Kanadčane pa je obisk Kube že veliko lažja stvar. »Air Canada« in »Mexicana« letita v Havano (»Cubana« pa ima redne proge tudi v nasprotno smer), a enako velja tudi za nekatere zahodne in vzhodnoevropske države ter njihove družbe. Tujci iz Sovjetske zveze in drugih držav tako imenovane socialistične skupnosti so najpogostejši in najštevilnejši obiskovalci Kube. FIDEL CASTRO: Izraz dobre volje Vse te obiskovalce sprejme stara in dobro znana Havana, v kateri je videti, kot da bi se čas ustavil. Kubanci pa se očitno ne vznemirjajo veliko zaradi takega prvega in najbolj močnega vtisa, ki ga ima prišlec iz tujine (zlasti tisti, ki poznajo in se spominjajo Kube izpred dveh desetletij). »Prišla bo vrsta tudi na ulice, trge in stara poslopja ter fasade,« mimogrede pripomnijo Kubanci, »Zdaj smo se posvetili bolj nujnim in pomembnejšim nalogam.« »Kuba, to je njen novi človek, ne pa stare, zapušče- ne in neprebeljene hiše. Človek, ki ne živi lahko, ki se še naprej otepa z vrsto neizpolnjenih želja, s pomanjka njem in odrekanjem, karta mi, večurnim čakanjem v vrsti in s skrajno gospodarno preskrbo (ena srajca in dva para čevljev na leto,),« so nam pojasnili. V deželi, kjer ni brezposelnih (Kuba Je ta pro blem uredila po preizkušenih vzhodnoevropskih receptih), kjer sta šolanje in zdravstvena zaščita brezplačna, kjer sicer res ne prideš tako zlahka do stanovanja, kjer pa, če že imaš streho nad glavo, plačaš za najemnino samo 10 odstotkov mesečnega za služka (»hiše pripadajo tistim, ki v njih žive, ne pa nominalnim lastnikom,« je eno od zdajšnjih revolucionarnih gesel). V izbranih luksuznih hotelih Ta novi kubanski vsakdan pa ni mogoče ravno najbolje oceniti iz nekaj izbranih luksuznih hotelov, v katere skrbno nastanijo zahodne in druge tujce. Ti hoteli premorejo hladilne naprave in so bogato založeni z vsemi vrstami Jedi (veliko bolj bogato kot običajne restavracije v mestu), z barvnimi televizorji in strežnim osebjem, ki odločno zavrača kakršnokoli napitnino (ne brani pa se kakega darilca — v obliki Škatlice tujih cigaret). Mir v teh hotelih (vsi so še iz starih, predrevolucionar-nih časov) je zagotovljen, kot bi si ga samo lahko želeli. Prometni hrup, celo v najožjem središču prestolnice, je daleč pod minimumom, ki velja v vseh drugih krajih po svetu, v hotel ali v dvigalo pa lahko vstopiš samo s posebno identifikacijsko karto, ki ti Jo dajo, ko te vpišejo v knjigo gostov. Tako preprečijo, da bi kdorkoli nadlegoval turiste, in zaustavijo celo tiste obiskovalce, ki morebiti ne bi bili v tako nadlego ... Hotelske prodajalne so za kubanske razmere kar najbolj bogato založene, vendar tako drage, da se človeku zavrti v glavi, brž ko začne primerjati. Vsak nakup pa pospremi obsežna administracija, in tako Je tudi v restavraciji, baru, menjalnici in celo pri vožnji s taksijem. Povsod obrazci, potrdila in podpisovanje, kar vzame precej časa, hkrati pa zagotavlja nadzorstvo in jamči gostu, da ga ne bodo okoli prinesli. Kubanskemu turizmu torej vrata niso več zaprta, vendar se le za špranjo odpirajo v svet. In kot kaže. bo moralo tako še dolgo ostati. SLOBODAN PAVLOVIČ valci, smo se pogovarjali z Bogdanom Denicem, profesorjem sociologije na new-yorški univerzi, človekom, čigar besedo tukaj cenijo in pozorno poslušajo, kadar je — kar ni poredkoma — na dnevnem redu razpravljanje o jugoslovanskem sistemu, razvoju in izkušnjah. Kot sledi iz tega pogovora, so tu najprej neki zadržki za povprečnega ameriškega intelektualca, ki spremlja dogajanje v Jugoslaviji. Izvedenci vedo, da je jugoslovanska debata o velikih in real nih ekonomsko-političnih alternativah popolnoma odkrita in da za pogostoma ostrimi spopadi ne tiči nič drugega Povprečni ameriški intelektualec pa rad ocenjuje te spopade z merili, ki veljajo za zaprte družbe, in zato misli, da je to, kar vidi, samo tisti prislovični »vrh ledene gore«. Poleg tega je tako kot veči na vzgojen po francoski jakobinski tradiciji, ki vidi v mnogonac:onalnosti nadlogo in problem, in zato se tak Američan a.prioristično nagiba k temu, da gleda na jugoslovanski mulbinacionalni položaj kot. na brezupno pestrost. In naposled je bilo, vsaj v preteklosti in vse do nedavnega, jugoslovansko stališče glede agresivnih vidikov politike izraelske države Izziv liberalnemu delu ameriške inteligence, navajenemu, da brez pridržkov podpira vsak korak vlade v Tel Av-ivu. Spremembe v izhodiščnih stališčih Po Denicevem mnenju so se zadnja leta odigrale velike spremembe v tem temeljnem, Izhodiščnem stališču. Tu gre najprej za spremembe znotraj ameriškega liberalizma, ki so mu poraz v Vietnamu, škandali v washitaigtonskem vrhu, odkritja o delovanju Amerike »obveščevalnega imperija« ln gospodarska kriza, »najhujša od tridesetih let sfem«, hudo omajali samoza vest. »New York Times« na primer piše: »Amerika ne ve več zatrdno, kaj je dobro za druge države.« Naš newyor-ški sobesednik je to izrazil takole: »Ameriški Intelektualci ne verjamejo več, da so na točki, s katere lahko superiorno ocenjujejo druge deže le.« In naposled, kar zadeva poglede na Jugoslavijo, ni nepomembno niti spoznanje dobršnega dela intelektualcev, da so osvojitve in agresivna narava izraelske države glavni razlog bližnjevzhodne krize. Ce to velja za širše kroge ameriške inteligence, pa so poznavalci, tisti, ki proučujejo jugoslovanske izkušnje, razloge za ugodnejše gledanje našli v Jugoslaviji. T' izvedenci so na primer med drugim spoznali, da multina-cionalna država v sodobnem času ne le ni izjema, marveč je pravilo. Primer Quebeca v soseščini, problemi Belgije, Španije, Velike Britanije tn celo Francije, najbolj centra lizirane evropske države, kakor tudi spoznanje, da ameriški »toplini lonec« — stap ljanje raznih narodov v ene ga — ne deluje, kakor so mislili, da deluje — vse to je, vsaj strokovne kroge, pripeljalo do tega, da jim je jugoslovanska izkušnja ne samo legitimna, marveč tudi na moč zanimiva. Ameriška inteligenca, ki se ukvarja z našo državo, naučena, da načelo »en človek — en glas« razrešuje vse probleme državnih skupnosti, toda poučena iz izkušnje, da to načelo očitno ne rešuje problemov narodnostnih skupin, nenadoma odkriva, da je ravno Jugoslavija, do neke mere pa tudi Švica, primer, ki ga velja skrbneje proučevati, ne pa primer, ki bi zbujal zaskrbljenost. Boljše razumevanje Jugoslavije To boljše razumevanje Jugoslavije je seveda plod najnovejšega dogajanja v naši državi. K temu razumevanju je, razumljivo, prispevala najnovejša študija Edvarda Kardelja, iz katere povzemalo sklepe o nadaljnjih poteh jugoslovanskega razvoja. S tem, da obravnava plurahzem različnih samoupravnih interesov kot zakonit pojav, da ima torej tudi spopadanje teh interesov za naraven pojav, ne pa začasno težavo, ki bi jo bilo treba odpraviti, potrjuje in izgrajuje temeljne jugoslovanske opredelitve za samoupravno demokracijo. Naš newyorški sobesednik pripominja, da so ameriški izvedenci, med njimi tudi tisti, ki so mislili, da jugoslovanski razvoj 1966—68 pelje k parlamentarizmu — potem ko so naknadno analizirali jugoslovanske razmere iz sedemdesetih let, ugotovili, da je sistem v tem obdobju začel bolehati za paralizo, za nesposobnostjo, da pride do odločitev. Ugotovili so, da je proces odločanja v tem času omogočal m trpel tisto, kar opisujejo kot »opozicijo brez od- Spodrezani frak Argentinski »El Mundi, al«, gigantska Potjomkino. va vas za tujce, je dobil prve razpoke na pročelju. Sef francoske televizijske ekipe, ki snema nogometno prvesntvo, Richard Diot, je potožil agenciji AFP, da mu argentinska policija ni pustila posredovati francoski televizijski mre. žt »Antenne 2« posnetkov z demonstracij, v katerih so svojci skrivnostno izginulih ljudi zahtevali pojasnilo od oblasti. V studio, kjer so montirali film s temi posnetki, je vdrlo dvanajst uniformiranih policistov, ki so se hoteli polastiti filma. Dan prej je ekipa oddala filmski intervju s predsednikom nogomet, nega prvenstva generalom Merlom, ki je ekipi zagotovil, da bo lahko svobod, no snemala. S tem argumentom je ekipi uspelo preprečiti zaplembo filma, kt pa kljub temu ni prišel v Evropo: policisti v civilu so namreč prepreči. h, da bi film posredovali naprej. Meščani Tel Aviva so v predmestni ulici Ghia prisostvovali prizoru, ki ga ne vidijo vsak dan: po cesti je tekel vojak, kar so ga noge nesle, za njim pa je dirjal načelnik izraelskega generalštaba, general Raphael Eytan. General, ki je nepopustljivo strog, ko gre za vojaško disciplino, je iz svojega avtomobila zagledal vojaka, ki je prostodušno koračil razoglav po cesti, medtem ko pravilnik predpisuje, da mora nositi čepico. General je ustavil avto in poklical vojaka. Ko je ta ugotovil, s kom ima opravka, se je strateško umaknil, kar so mu noge dale. General je besen skočil iz avtomobila in jo ubral za njim. Ko so na tiskovni konferenci vpraševali glasnika generalštaba o dogodku, je molčal kot riba, ko je bil vprašan, če je petdesetletni general ujel brzope-tega mladeniča v uniformi ali ne. Veliko plemenitih duhov je bilo ganjenih ob misli, da se newyorška občinska uprava ukvarja z možnostjo, da bi prodala kip Svobode in z izkupičkom zakrpala luknje v svoji blagajni. Ugotovitev, da je svoboda naprodaj, je z določenega vidika konec vsega in hkrati vrhunec tržnega gospodarstva. Nauk, ki sledi, je, da bi morala biti svoboda zastonj in obvezna. Ob tveganju, da zabredemo v najbolj umazani merkantilizem naj povemo, da se nam zdi, da je na svetu veliko ljudi, na severu in na jugu, na vzhodu in na zahodu, ki bi bili za svojimi železnimi ali duhovnimi rešetkami pripravljeni vložiti zadnje prihranke, da bi si kupili, četudi na črni borzi, vsaj košček svobode. Bernard Chapuis, »Le Mondes S težavo do novega Gospodarski razvoj Angole temelji na socialističnih podjetjih — Odkrito ugotavljanje napak in pomanjkljivosti OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROBI, 14. junija — V Angoli si hkrati z gospodarsko obnovo prizadevajo gospodarstvo vtiritl na socialistična pota. V tretjem letu, kar so razglasili LR Angolo, je dobršen del rudarstva in industrije bodisi nacionaliziran ali pod večinskim državnim nadzorstvom. Črpanje nafte, ki ga v Ka-bindi opravlja ameriška družba Gulf Oil, je zdaj glavni proračunski dohodek. Proizvodnja v tej panogi je že dosegla raven iz leta 1973, kar je splošen cilj gospodarske obnove, vendar je doslej dosežen le na redkih go-govornosti« - možnost, da, spodarskih področjih. Vlada se izražajo različni interesi, a' Je lani av^8ta Prevzela kon' brez obveznosti, da se prevzame soodgovornost. Ocenili so, da so ustavni amandmaji in pozneje ustava odstranili nekatere največje vzroke spopadov iz sedemdesetih let, razvoj jugoslovanskega sistema pa je, kot posnemajo tudi iz študije Edvarda Kardelja, na tem, da ostrani tudi to veliko pomanjkljivost. To, da so različni interesi ne samo legitimni, temveč da se tudi »vpenjajo,-v formalizirano strukturo«, ustvarja glavni pogoj za prevzemanje odgovornosti. hjtra,ti z izražanjem interesov. DRAGISA BOSKOVIC trolo nad rudniki diamantov. Pridobivanje diamantov še zdaleč ni doseglo ravni izpred petih let, poročajo pa, da so v zadnjih mesecih oživili proizvodnjo. Minister za industrijo in energetiko, Ben-to Ribeiro je bil ondan optimist: »Računamo, da bomo do konca leta dosegli izredno pozitivne rezultate.« CK MPLA gradi gospodarski razvoj dežele na akumulaciji, ki jo že prinašata in jo bosta še bolj rudarštvo in naftna industrija. Pri tem se očitno soočajo z velikanskimi težavami, žsfco v teh dveh panogah kot v predelovalni industriji. Mimo sabotaž, zla- sti še na območjih na Jugu, kjer še delujejo oddelki protivladne UNITA in deloma na območju med mejo z Zairom in obalo, kjer deluje FNLA, se otepajo zlasti s pomanjkanjem strokovnjakov, pomanjkanjem surovin, in zastarelimi in pokvarjenimi stroji pa opremo. Rezultat, kot ga vidi minister: »Mnoga podjetja delajo z izgubo in žive od bančnih kreditov.« Posledica takih razmer so težave v preskrbi, zlasti še z živili in potrošnim blagom. Predelovalna industrija je bodisi pretežno ali — kot pri tekstilu in obutvi — stoodstotno v državnih rokah. Toda industrija v celem »še ne dosega plansko določene ravni proizvodnje.« Ministrski predsednik Lopo do Nascimento je pred dnevi spregovoril o vlogi in pomoči tehnikov »iz prijateljskih, se pravi socialističnih dežel«. Ti pomagajo odpravljati upad produktivnosti, re- „Zdravje“ po žici Na Madžarskem milijon ljudi uporablja telefonske nasvete o zdravju — Triminutni odgovori o težkih nadlogah POSEBEJ ZA DELO BUDIMPEŠTA, 12. junija — Ce v Budimpešti zavrtite telefon št. 172-111, boste slišali koristen nasvet, kako se morate tistega dne varovati prehlada, pa nevarnega vetra, vročine, prehude vlažnosti v ozračju in še raznih drugih atmosferskih nevšečnosti in bolezni. In če s te številke niste precej ielcžnl nasveta, malce p. ' pite in počakajte, medtem pa lahko po telefonski slušalki poslušate prijetne zvoke glasbe, ki se vrti z magnetofonskega traku, dokler ni spet prost oni drugi trak s posnetimi zdravniškimi nasveti. »Zdravnik po telefonu«, ki so ga uvedli pred nekaj leti, je doslej dal nasvet milijonu prebivalcem Budimpešte, ki so posegli po tej vrsti nagle, sodobne in pogosto tudi uspešne pomoči. Ta zdravnik po telefonu sicer ne daje receptov v roke, niti ne zdravi, vendar tisto, kar pove določenega dne, lahko pogosto, kot so ljudje na splošno poir. dili, s pridom pomaga kot preventiva. »Zdravnic po telefonu« lahko »sprejme« 40 telefonskih naročnikov, ki zavrte zgoraj omenjeno številko. Za to številko tiči več tehnikov in sedem članov posadke, ki da. jejo nasvete samih strokovnjakov, ki vnaprej pripra. vijo triminutni odgovor, po občutku in upoštevaje lastne potrebe za tisti letni čas ali specifično razdobje, ki takrat traja ali se morebiti začenja. Ta štab je tesno povezan z ljudmi, ki jim pošiljajo anketne listke; tako Ima pred seboj zapisano in lepo urejeno vse, kar ljudi najbolj za- Ribiška vojna na Baltiku Poljske patrulje so ustavile še eno zahodno-nemško ribiško ladjo — Letos več incidentov POSEBEJ ZA DELO VARŠAVA, 12. junija — Poljske patruljne ladje so prejšnji teden ustavile še eno zahodnonemško ribiško ladjo, ki so jo zalotile v ribolovni coni Poljske. V pristanišču Kolobrzeg so z zaplenjene ribiške ladje »Ca-pella« raztovorili več ton ribjega ulova, proti lastniku ln posadki ladje pa uvedli preiskavo. To je že drugi primer, da so zahodnonemški ribiči prekršili suverenost poljske ribiške cone. Sredi prejšnjega meseca so lastnika in kapitana ribiške ladje »Wogram«, ki so jo »ujeli« s tovorom 8,5 tone rib, obsodili na 12 mesecev zapora (pogojno za dve leti) in na denarno kazen pol milijona zlotov. Od 1. januarja letos, ko je začel veljati sklep Poljske o razširitvi teritorialnih voda na 12 milj širok pas in o uvedbi ribiške cone, je »ribiška vojna« zajela tudi območje Baltiškega morja. V prvih treh mesecih se je zvrstilo več kot sto incidentov, vendar proti kršiteljem niso strožje ukrepali, ker so poljski inšpektorji upoštevali, da ribiške posadke morda niso poučene o razširitvi obalnega oz. ribolovnega pasu. Po vrsti opozoril, ki Jih je Poljska poslala vladam in ribiškim pod- jetjem, pa je sklenila zaostriti stališče do »divjih lovcev«. Medtem je tudi okoli 300 ribiških podjetij iz SZ, Švedske in nekaterih drugih držav dobilo licence za lov v poljskih ekonomskih vodah. Na mednarodnih sestankih v Gdinji (1955) in Bergnu (1957) so izrazili pripravljenost za sklenitev multilateralnega sporazuma o nadzorstvu nad ribolovom na Baltiku, toda prve konkretne korake so napravili šele v sedemdesetih letih, potem ko se je začel proces normalizacije odnosov med ZR Nemčijo in socialističnimi državami in po priznanju Nemške demokratične republike. Pogajanja so se končala leta 1973, ko so v Gdansku podpisali konvencijo o ribolovu in varstvu bioloških zalog v Baltiku. Gdanska konvencija je bila prva mednarodna pogodba sploh o varstvu morskega biološkega bogastva. Vendar njeno uresničevanje ni potekalo tako gladko, kot so sprva pričakovali. Prve težave so vzniknile na zasedanju baltiške komisije za ribolov 1976, ko se je zvedelo, da namerava Švedska postaviti pod svoj nad zor okoli 40 odstotkov površine Baltiškega morja, in sicer s sklepom o razširitvi svojih ekonomskih voda. Sklep Švedske je začel veljati 1. januarja letos in je najbolj prizadel sovjetske, vzhodnonemške in danske ribiče, ki so dotlej izkoriščali dve tretjini biološkega bogastva v tej coni. Kljub enostranskim sklepom posameznih vlad Je gdanska konvencija še naprej aktualna: ustanovili so posebno delovno skupino, ki naj določi, kolikšna sme biti največja kvota letnega ulova, ne da bi bile ogrožene biološke zaloge. Baltiške države se hkrati močno prizadevajo, da bt z medsebojnimi sporazumi zavarovale Baltiško morje pred onesnaževanjem z industrijskimi vodami, nafto ln Izkoriščanjem mineralov z morskega dna. ILIJA MARINKOVIČ nima in kar jih v obliki težav in bolezni najpogosteje pesti. Inštitut za zdravstvo mestne, ga sveta Budimpešte največkrat sodeluje z Rdečim križem, ki rabi kot neizčrpen vir »tem« za »zdravnika po telefonu«. In še drugi lahko pomagajo pri tem, kot na primer pred kratkim mestni Sekretariat za promet, ki je predlagal in sam obdelal »te. mo«, tudi tri minute dolgo, z naslovom: »kako voziti avtomobil«. »Zdravnik po telefonu« se namreč trudi, da bi bil vselej aktualen, kar nemalokdaj ter. ja, da se spremene nekatere od poprej predvidenih oddaj, če zdravstvene okoliščine, po. vezane z vremenom, tako terjajo. Štab, ki pomaga »zdrav niku po telefonu«, pogosto poseže po predlogih, ki jih ljudje navajajo po časopisih. Člani štaba in avtorji tega sveta, sami zdravniki, psihologi in lekarnarji, pogosto tu. di iz lastne prakse poiščejo »teme«, o katerih menijo, da bi jih bilo potreba obdelati ln jih v obliki triminutne oddaje prek »zdravnika po telefonu« posredovati širši javnosti. Danes, na primer, Je »zdravnik po telefonu« najbrž že nekajkrat svetoval, ka. Ho se najbolj uspešno zavaro-vati pred naglim spreminja njem zračnega pritiska. Ti nasveti so bili namenjeni predvsem ljudem, ki nimajo povsem zdravega krvnega pri. tiska in srca. »Zdravnik po telefonu« or-dinira »na slepo«. Ne vidi In ne sliši tistega, ki kliče m ki prosi za nasvet To je pravzaprav samo komunicira, nje v eno smer. V jeseni pa bo ta telefonski zdravnik do. bil »asistenta«. Na isti telefonski številki bodo dodali tehnično novost, tako Imeno, vanega posredovalca sporoči la, aparat, ki bo beležil vse, kar bo »stranka« želela. Ce bo kdo posebej prosil za konkreten nasvet in pustil svojo telefonsko številko, ho že čez kratek čas dobil odgovor na svoje vprašanje. Ta. ko bo zdravnik po telefonu postal še bolj nepogrešljiv. MILOŠ COROVIC šujejo tekoče tehnične težave, obenem pa usposabljajo tehnike in kvalificirane delavce iz vrst Angolcev. Osrednje vprašanje na nedavnem posvetu o razvoju industrije, ki se ga je udeležilo 250 delegatov, med njimi polovica delavcev, je bilo, kakšno bodi novo socialistično podjetje, kdo naj ga vodi in kako. Lopo do Nascimento: »Socialistično podjetje ni samo upravna enota, marveč prav tako temeljno okolje za uveljavljanje človeka, prava šola socialistične vzgoje in razvoja delavske zavesti. Socialistično podjetje ne nastopa na trgu kot izolirana enota, marveč povezano z drugimi podjetji prek državnega gospodarskega plana.« Na podlagi »zakona štev. 17«, sprejetega septembra lani, skušajo zdaj vzpostaviti vodstva podjetij, pri čemer Je »vodenje individualno, ne pa kolektivno«, obenem poudarjajo pomen sodelovanja delavcev pri upravljanju, iz sestavkov v angolskem tisku se da razbrati, da si vodstvo MPLA udeležbo delavcev zamišlja prek delavskih zborovanj, partijskih sestankov in sindikalnih delegatov v podjetjih. Delavski sveti, ki so se pojavili ponekod v Lu-andi že v obdobju prehodne vlade pred razglasitvijo neodvisnosti 11. novembra 1975, so očitno povsem zamrli. Potem ko so pred časom zvišali minimalne plače in povečali nominalno kupno moč tudi s prekvalifikacijo številnih delavcev, ki so stopili na mesto nekdanjih portugalskih strokovnjakov, angolsko vodstvo zdaj priznava, da se spričo od kolonializma podedovanih in novih težav — upada proizvodnje in produktivnosti, težav v transportu tn preskrbi — realna kupna moč večine Angolča-nov še ni zvišala. Inflacijska spirala, ki je posledica pomanjkanja blaga na trgu, pa po drugi strani prinaša tudi pritisk na ponovno zvišanje plač. Partija in vlada sodita, da takšen povišek zdaj ni možem, saj bd inflacijsko spiralo pognal samo še više. Zato iščeta izhod drugje, v ustanavljanju in širjenju omrežja potrošniških zadrug v okviru podjetij samih in v gospodarskih središčih, kjer prodajajo blago po maksimiranih centih. Težav pa ne ugotavljajo samo v relativni šibkosti direkcij bodočih socialističnih podjetij ter parti iških in sindikalnih struktur v njih, marveč tudi na vsedržavnem nivoju, v sindikatih in ministrstvu za industrijo in energetiko. Sindikalno vodstvo so namreč »spodkopali frakcionisfi«, se pravi pristaši Nita Alvesa in Jose van Dunema, ki so lani maa skušali vreči vodstvo MPLA. Tudi v ministrstvu za industrijo in energetiko položaj ni zadovoljiv. Minister Ben-to Ribeiro je na omenjenem posvetu delegatov iz industrije ugotovil, da Je ministrstvo bilo doživelo »obžalovanja vreden vdor frakcioni-stov«, kar da je bilo posledica »spleta popustljivosti in pasivnosti«, pri čemer so frakcionistj izkoristili »birokratsko strukturo, odtujeno realnostim proizvodnje.« Ravno odkritosrčno ugotavljanje m odkrivanje napak tn pomanjkljivosti, je slišati v Luandi, torej dialog med delavstvom in vodsfvi podjetij, ki ga pospešujejo, so ob krepitvi organizacij MPLA kot partije dela, zadostno Jamstvo, da se bodo stvari sčasoma spremenile na bolje. Tudi zato, ker si pri odpravljanju težav prizadevajo prekrižati pot tako od kolonializma podedovani kot novi birokratizaciji. J02E ŠIRCELJ Gradijo 7500 objektov Predračunska vrednost vseh objektov, ki jih gradijo na Hrvaškem, znaša blizu 115 milijard dinarjev — Velik delež odpade tudi na gradnjo infrastrukture OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZAGREB, junija — Zelo pogoste slovesnosti ob polaganju temeljnih kamnov za gradnjo novih objektov in prerezovanje vrvic ob uspešno opravljenih naložbah izpričujejo, da je v Hrvaški zrlo razgibana naložbena aktivnost. Podatek, da gradijo okrog 7300 objektov, dovolj zgovorno potrjuje živahnost na tem področju. Z gradnjo okrog 2200 objektov so začeli leta 1976, lani pa so začeli graditi okrog 4000 objektov, predračunska vrednost vseh objektov pa znaša okrog 113 milijard dinarjev. Dobršen del teh sredstev je namenjen za izgradnjo manjšega števila ali okrog 40 objektov na področju energetike: za izgradnjo elektrarn in daljnovodov, naftnega gospodarstva, naftovoda in plinovoda, petrokemije, barvne metalurgije, industrije cemen. ta in drugega gradbenega materiala, magistralnih cest, vodnega gospodarstva in podobno. Ob tem je treba pou. dariti, da so nekatere objekte, kot so petrokemijski kombinat na Krku, tovarna umetnih gnojil v Kutini in še ne-katere druge, začeli graditi šele čred kratkim, z gradnjo drugih pa bodo začeli letos ali prihodnje leto. Sem sodi gradnja tretje faze železarne Sisak, tovarne soje v Vukova- ru, tovarne sladkorja v Viro-vitici, uresničevanje naložbenih programov Djure Djako-viča, Rade Končarja, Jugotur-oine, Nikole Tesle itd. Ena od bistvenih značilnosti celotne razvojne politike in investicijske izgradnje je v tem, da znatno večji delež sredstev v celotnih naložbah in družbenem proizvodu od. pade na gradnjo velikih in. frastruktumih objektov. Za ilustracijo naj povemo: v elektrogospodarstvo, železni, ški promet, ceste in vodno gospodarstvo bodo vložili domala tretjino od skupno na-črtovanih naložb v osnovna sredstva gospodarstva, kar je okrog 7 odstotkov vrednosti družbenega proizvoda za čas 1976—1980. Naložbe v infrastrukturne objekte imajo zelo velik pomen za celoten razvoj republike. Skope naložbe v to področje gospodarstva so tako rekoč zavirale razvoj drugih dejavnosti, kakor tudi celotnega gospodarstva. V okviru tega programa so doseženi najboljši uspehi pri izgradnji elektroenergetskih zmogljivosti. Z naložbami so odpravili primanjkljaj električne ener. gije, ki je še pred nekaj leti povzročal hude skrbi in domala nerešljive probleme. S pospešeno gradnjo elektro energetskih objektov so hkrati nadoknadili zaostajanje v prejšnjem obdobju. Skupna vgrajena moč elektrarn se je s 1628 megavatov pred štirimi leti povečala na prek 2760 ali za okrog 70 odstotkov. To pa je hkrati omogočilo tudi povečanje proizvodnje elektrike na prek 10.000 milijonov kilovatnih ur. Drugi velik poseg so napravili pri gradnji magistralnih cest v dolžini okrog 600 kilometrov, s čimer bodo razrešili najtežje probleme na vseh poglavitnih smereh v republiki. V tem programu je vsekakor največji projekt gradnja avtoceste Bratstva in enotnosti med Zagrebom in Beogradom. Do konca desetletja bodo zgradili nekaj nad 150 kilometrov dolg odsek od Zaprešiča do Okučanov, kjer je poleg drugega vključena tudi obvoznica okrog Zagreba. Pri uresničevanju tako imenovanega cestnega programa je bržčas potrebno osvetliti tudi način financiranja. 30 odstotkov od nekaj nad de. setmilijardne predračunske vrednosti zagotavlja okrog pet tisoč temeljnih organizacij, ki ustvarjajo 95 odstotkov dohodka v republiki, drugih 30 odstotkov so sredstva, zbrana z davkom pri prodaji pogonskih goriv, petino zagotavljajo občani z javnim posojilom, zadnja petina pa so bančna sredstva, kjer so vkliučena tudi tuja posojila. Usnešnsr' gradnja jugoslovanskega naftovoda, ki je v polnem razmahu, je potisnila ob stran njegovo zapletenost, obseg in pomen. Gre namreč za naftovod, ki bo dolg 750 kilometrov, njegova zmogljivost pa bo v prvi fazi 20 milijonov ton nafte, v drugi pa 34. Predračunska vrednost te naložbe znaša okrog 500 milijonov dolarjev ali prek 9 milijard dinarjev. Naftovod bo potekal na področju štirih reouhlik in ene avtonomne pokrajine, program pa je zasnovan na sooraztimu in financiranju vseh jugoslovanskih rafinerij in na med-državnem dogovoru s Češkoslovaško in Madžarsko. Razvoj kemične industrije pa predstavlja v tem obdobju začetek njenega prestrukturi-ranja v korist bazne kemične industrije in petrokemijske proizvodnje. Gradnja petro-kemičnega kombinata na Krku, v katerega bodo vložili prek 700 milijonov dolarjev, bo omogočila proizvodnjo v vrednosti okrog 9,6 milijarde dinarjev ob izvozu izdelkov v vrednosti okrog 140 milijo, nov dolarjev. V Hrvaški pa ocenjujejo, da ! mora program nadaljnjega razvoja še bolj temeljiti na proizvodnji opreme. Na ta način namreč lahko razvijajo lastno znanstveno raziskovalno delo, do izraza prihaja ustvarjalnost delovnih ljudi, zmanjšujejo uvoz, razširjajo možnosti zaposlovanja, ustvar. jajo večji dohodek, poleg tega pa nastopajo pogoji za izvoz tehnike in tehnologije, kar ima pomen posebej pri razvijanju gospodarskih odnosov z deželami v razvoju. Prav zavoljo tega podčrtujejo, da je potrebno najti v sistemu razširjene reprodukcije takšne rešitve, ki bodo omogočale večjo proizvodnjo opreme. Posebno pozornost bodo temu vprašanju name. nili zlasti v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ob zelo velikih naložbenih naporih in investicijski lakoti pa prihaja do zelo velikega angažiranja tako imenovanih zunanjih sredstev, ki izvirajo iz domačih in tujih posojil za financiranje razširjene družbene reprodukcije. Hranilne vloge prebivalstva in tuji denar na osnovi posojil pač ne predstavljajo najboljših pogojev za naložbe. Visok delež sredstev prebivalstva v zadnjih letih, ki predstavljajo okrog eno tretjino skupne akumulacije, kar je približno enako kot v mnogo bolj razvitih državah, ni samo odsev pozitivnih teženj prebivalstva pri varčevanju. To smo omenili zavoljo tega, ker so bili lanskoletni izvori financiranja naložb v gradnji ali pripravljenih investicij predvsem v posoji-lih. Kar 80 odstotkov sredstev je imelo vse značilnosti posojila ali klasičnega kreditnega odnosa, kar po drugi strani pomeni, da so lastna in združena sredstva predstavljala samo petino vred-nosti naložb Okrog 40 odstotkov skup. nih naložb in polovico naložb na področju industrije in rudarstva je lani,, temeljilo na tuiih posojilih. V sestavi skupnih izvorov financiranja razširjene družbene reprodukcije pa je bil delež združenih sredstev samo dva odstotka. V SR Hrvaški so nad tem Dosebei zaskrbljeni, saj ni treba posebej poudarjati, da takšni odnosi povečujejo -stopnjo zadolženosti gospodarstva. Visoka stonnja zadolženosti je prišla zlasti do izraza pred dvema letoma,, ko so odplačila investiciiskih po. solil celo za polovico preše, gla skupna izdvajanja v poslovne sklade. BORKO DE CORTI Table še ne privabljajo turistov GORIŠKA BRDA, 13. junija — Velika želja Turističnega društva Brda je uresničiti zamisel »Vinske ceste«, ki naj bi postala osnovna turistična znamenitost Goriških Brd. Gre za zamisel, ki se je porodila in se je pravzaprav tudi začela uresničevati že pred leti. Toda žal so vse lepe obljube ostale le pri besedah, izrečenih na slovesnosti, ko so ob cesti postavili tri, sedaj že močno poškodovane oznake, ki vabijo popotnika na ogled 40 kilometrov dolge »vinske ceste«. Ta naj bi obiskovalcem predvsem omogočila oddih v tipičnih gostilnah, kjer naj bi bile na izbiro številne domače dobrote, od polente z »briškim točem« do imenitnih briških vin. Kot rečeno, pa je bilo razen treh tabel ob cesti za oživitev turizma v Goriških Brdih storjenega toliko kot nič. Maloštevilne gostilne ob cesti, razen vin in običajnih jedi, ne nudijo ničesar, tudi drevoreda iz češnjevih dreves ni nihče zasadil, kmečkega turizma v Brdih, kljub imenitnim naravnim pogojem ni, pa tudi cesta sama Je tako slabo vzdrževana, da je, kot pravijo šaljivci, bolj »svinjska« kot vinska. Turistično društvo Brda. ki ima v organizacijskem odboru le pet čla-nov-amaterjev, ki so predvsem dolgoletni organizatorji tradicionalnega praznika češenj, samo, brez širše pomoči, v okviru občine ne mpre in ne zna pospešiti uresničevanja zamisli »vinske ceste«. Besedilo in foto: KATJA ROŠ SLABE PIVSKE NAVADE Kdaj mleko namesto viskija? KRANJ, 14. junija — Drago štefe, predsednik Izvršnega sveta kranjske občinske skupščine, svojini ali občinskim gostom namesto s kavo, viskijem ali vodko postreže z mlekom. Večkrat se zgodi, da te prve človekove hrane po rojstvu zmanjka v občinski pisarni. Želeli bi, pravi Drago Štefe, da bi našemu zgledu sledili v delovnih organizacijah, na drugih ustanovah in predvsem na šolah, kjer je mleko v najboljšem primeru le enkrat tedensko gost šolskega jedilnika. Zagovorniki uživanja manjših količin mleka odgovor na svoj prav najdejo v še preveč skromni založenosti mlekarn z mlečnimi izdelki, na šolah pa pravijo, da je naposled mleko dražje od čaja, je hitro pokvarljivo in podobno. Da je mleko kot prvovrstno hranilo zdravo z le 690 kalorijami, da mu največjo vrednost dajejo beljakovine, da ga prištevajo strokovnjaki med visoko-vredna in lahko prebavljiva živila, smo sicer pri nas dokazali z regresiranjem živinorejcev za mlečno proizvodnjo, gotovo pa zaostajamo s kulturo prehranjevanja z mlekom. Slovenski mlekarji kljub nekaj uspelim propagandnim akcijam že lep čas iščejo odgovor na vprašanje — kam z mlekom. V kranjski mlekarni sedaj odkupujejo dnevno blizu 75.000 litrov mleka, proizvodne zmogljivosti pa so narejene za dnevno predelavo 45.000 litrov mleka. Dnevno prodajo 18.500 litrov mleka, to je toliko, kot so ga pred dvajsetimi leti odkupovali. Na dan predelajo v jogurt 5000 litrov mleka, 7000 litrov v smetano, 1000 litrov v skuto, nekaj v surovo maslo, 35.000 litrov mleka pa v sir gauda. Kranjski mlekarji priznavajo, da je skromnejša ponudba mlečnih izdelkov eden od vzrokov manjšega povpraševanja po siru in drugih iž-delkih in se zato pripravljajo na graditev nove sirarne. Vendar pa bi bili živinorejci in mlekarji v boljšem položaju, če bi zgledu kranjskega^ izvršnega sveta sledili tudi drugje, ko bi ljudje na sestankih namesto kave srebali mleko, v šolah in tovarniških menzah pa bi mlečna hrana postala vsakodnevna. PETER POTOČNIK' Bela mestna hiša Ljubljanski Magistrat bo letos dobil novo fasado, prenovljena stopnišča, hodnike, arkade in urni stolp OBNOVA LJUBLJANA, 13. junija — »Tale deželni grb bo tudi treba obnoviti. Poglejte te obtolčene kamnite leve, svatje jili v svojem veselju tako vneto krmijo z rižem, da so že skoraj brez zob.« To je le ena izmed malenkesti, na katere je opozoril arhitekt Vlasto Kopač, ko nas je popeljal po dvoriščih in hodniku ljubljanskega Magistrata, ki so ga v teh dneh odeli v gradbene odre, da bo ob koncu letošnjega leta pomlajen bedel nad slovenskim glavnim mestom. »Obnova se bo pravzaprav začela že pri Robbovem vodnjaku, za katerega je akademski kipar Marjan Keršič iz kararskega marmorja že začel klesati dvojnik prvega kipa. Seveda je to dolgotrajno delo, tako da se bodo originali pred škodljivimi vplivi okolja umaknili v muzej šele čez nekaj let. Fasado Magistrata pa bodo najprej sondirali strokovnjaki Republiškega zavoda za spomeniško varstvo, nakar jo bodo prebarvali delavci gradbenega podjetja Univerzah Osrednji del, tako imenovani Rotovž, ki je obdelan z obarvanim ometom, pa bomo pred vremenskimi vplivi dodatno zaščitili še s silikonom. Pošteno bomo obdelali tudi ziu-nanje kamnito stopnišče, ki so ga mladoporočenci že krepko zdrsali,« je povedal arhitekt Kopač, ki vodi obnovitvena dela. Obnovili bodo tudi arkadno stopnišče z avlo in prehodnimi hodniki v obeh nadstropjih. In čeprav bodo zunanji del Magistrata prekrili z nekoliko bolj živahnimi barvami, bodo hodnike prebarvali s prejšnjimi temnimi toni. Najtežje in najbolj odgovorno delo pa čaka strokovnjake restavratorske delavnice Zavoda za spomeniško varstvo SRS, ki se bodo spopadli z močno poškodovanimi sgrafiti (zidnimi risbami) iz 17. stoletja, ki se pno po arkadah notranjega dvorišča. Sgrafite je nazadnje obnavljal Matija Sternen; bilo pa je to že leta 1931. Potruditi pa se bodo morali tudi krovci in še nekateri drugi obrtniki, ki bodo arkade zaščitili pred mokroto. »Na obeh dvoriščih bosta dobila locne — kovana ogrodja s škripcem — tudi oba vodnjaka, obnovili pa bomo tudi čudoviti baročni Narci-sov vodnjak, ki zdaj nima najboljšega vodnega odtoka,« se je razgovoril Vlasto Kopač. Poleg nekaterih notranjih preureditev in prezidav, s katerimi bodo dobili nekaj dodatnih pisarn, bodo letos obnovili tudi stolp z uro. Prekrili ga bodo z novo bakreno pločevino in dobil bo nove številčnice. V enem delu obsežnega podstrešja, ki ga oklepa dobro ohranjeno macesnovo ostrešje pa bodo uredili arhiv. Na novo bodo uredili tudi sobo pobratenih mest, v banketni dvorani pa bodo obesili še tri lestence. Tako bo skupaj z že obnovljeno glavno sejno dvorano ljubljanskegi Magistrat pokazal nov obraz. GREGOR PUCELJ Veselje ob panju Letošnja pomlad čebelarjem ni naklonjena — Ob dobrih pogojih tudi poldrugo tono medu • Naravne »injekcije« DOLENJA VAS, 14. junija — »To je letos že peti roj,« je dejal Miha Štiber iz Dolenje vasi v Selški dolini, ko je pred dnevi ogrebal čebele v sadovnjaku ob hiši. K čebeljemu roju, ki se je usedel na jablanovo vejo, je previdno prislonil panj, pritrjen na dolgem kolu, v katerega naj bi zlezla matica In za njo še vse druge čebele. »Roj je treba takoj ogrebsti, drugače odleti,« je eno izmed čebelarskih zapovedi pojasnil štiber in dodal, da so ipu doslej ušli trije. To pa je sicer malenkostna izgu- ba v primerjavi z vsemi roji, ki jih je uspel ujeti v panj, saj jih ima na leto po 15. Vsega prirastka ne obdrži doma, marveč vsako leto nekaj panjev proda. »Letos čebele pozno rojijo, ker je bilo spomladi vreme slabo. Tudi paše ni bilo nobene, zato sem jih moral vse do konca maja hraniti. Porabil sem kakih 60 kilogramov sladkorja in 80 kilogramov medu. Potem je prišla še bolezen nosema. Sam sem jo z zdravljenjem pregnal, nekaterim pa je pobrala precej čebel. Vidite, včasih imaš stroške, medu pa nič.« »Pred tremi leti sem moral hraniti čebele vse od pomladi do jeseni. Porabil sem kar 400 kilogramov sladkorja. Približno toliko sem dobil tudi medu. Predlanskim je bila letina zelo dobra. Natočil sem 1.500 kilogramov medu. Lani pa je bilo spet slabo, saj je bilo medu le 75 kilogramov.« »Kadim samo pri čebelah,« je pojasnil; »Dim jih odganja, zato sem bolj varen pred piki.« »To ne drži, da bi čebele poznale svojega gospodarja. Ce hočeš, da te bodo čim manj pikale, moraš lepo ravnati z njimi.« »Veste, je pa čebelji pik tudi koristen, ker je zdravilen za revmo. Kar poglejte stare čebelarje. Nihče nima revme. Tudi sam s tem nimam težav, čeprav sem med delom s konjem velikokrat ves premočen.« Slika in besedilo: LADO STRU2NIK OGREBANJE ČEBEL — Roj, ki ss je usedel na drevo blizu čebelnjaka, je treba takoj zajeti v panj. NOV OBRAZ — Ljubljanski Magistrat se bo za nekaj tednov skril za zidarskimi odri, potem pa se nam bo pokazal v novih, svetlejših barvah. Foto: Sveto Busič Goriški Kačur na Poljskem Vtisi gostovanja na Poljskem, ki ga je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice opravilo od 27. maja do 3. junija, s predstavo Cankarjevega »Martina Kačurja« v predelavi Janeza Povšeta (Iztok Jereb, Tone Solar, Matjaž Turk) gotovo daleč presegajo pričakovanja. Pričakovanja v smislu soočanja z drugim kulturnim prostorom, da seveda ne omeniamo razumljive odgovornosti, ki spremlja verjetno vsako kulturno skupino na njeni poti po Poljskem. Ne da bi govorili o izrednem sprejemu »Teatra Adekvvatnega«, o strnjenem programu tedna, v katerem si je lahko ekipa Primorskega dramskega gledališča ogledala vse največje kulturne znamenitosti Varšave kakor tudi nekaj odličnih predstav tako v gostitelj skem gledališču kot tudi v drugih prestolniških gledališčih. Ne da bi podrobneje opisovali izredno zanimivo mesto Sčečin na skrajnem severu Poljske z bogato, zgodovinsko in kulturno tradicijo. In ne da bi končno analizirali značaj in prodornosti »Teatra Adekvatnega« v Varšavi ter »Teatra 13. muz« v ščečinu, kjer se je šele prav tam mogoče prepričati o izredni gibljivosti in neinstitucionaliziranosti obeh gledališč. Vse omenjene dragocene izkušnje je nadgradilo doživetje ob soočenju z drugim kulturnim prostorom. Primorsko dramsko gledališče je namreč prvič gostovalo v prostoru, ki v celoti ne more dojemati gledališke predstave po besedilu — razen seveda izjemoma — ampak zgolj z gledališko sugestijo kot tako Izjemno huda preizkušnja, ki jo je predstava prestala bolje, kot je bilo pričakovati. Preden prispejo uradni odzivi, je treba namreč podčrtati, da je »Martin Kačur« izzvenel v poljskem prostoru’ v mnogočem in mnogokrat naravnost v bistvo, iz katerega je sam izšel: pokazalo se je, da imata slovenski in poljski kulturni prostor mnogo skupnega in da je »plemenita romantika«, kot so gostitelji poimenovali Cankarja in novogoriško predstavo, tako rekoč eden sestavnih delov poljske narodne zavesti. Pri tem Je nujno dodati, da »romantika« kot pojem nima na Poljskem predvsem obe lež;a čustvenosti in mehkobe, ampak globoke človekove angažiranosti, ki se želi soočati z najlepšimi še neuresničenimi vizijami notranje in zunanje svobode. Skratka. »moški« občutek, čustva, ki ga prina- ša Cankar, podaljšan v svojevrstno predstavo »Martina Kačurja«, je bil tolikšna zanimivost za ekipo »Teatra Adekivatne-ga«, da se je ta odločila uprizoriti isto delo v svojem gledališču, seveda na svoj način, ki ga ima občinstvo letošnjega Goriškega srečanja malih odrov v kar najlepšem spominu. Skratka: zamisel asketske, vse opreme osvobojene predstave utegne najti v predlogi prirejenega »Martina Kačurja« zanimivo izpovedno možnost za redno delo varšavskega gledališča. Omenjeni podatek kot rezultat sooče nja gotovo spreminja gostovanje Primorskega dramskega gledališča v kvaliteten rezultat širšega pomena, saj gre za širjenje slovenske kulture daleč preko naših meja. Izjemno hvaležen odziv sta doživeli ponovitvi tudi v ščečinu, kjer je predsta va na drug način razprla širše možnosti sodelovanja in prihodnjih kulturnih izmenjav. Prav »Teatr 13. muz«, kjer je gostovalo Primorsko- dramsko gledališče, je OKENCE V SVET namreč središče vsepoljskega srečanja malih odrov, torej podobna prireditev, kot sta v Jugoslaviji festivala v Sarajevu oziroma v Novi Gorici. Zanimive razvojne možnosti sodelovanja odpira želja festivala v ščečinu, da bi prireditev okrepil) in bi postala mednarodnega značaja. Ce vsemu temu dodamo še sprejem pri odgovornih kulturnih forumih mesta Varšave — kot pri nas npr. Kulturna skupnost Ljubljane ali Kulturna skupnost Nbve Gorice — potem lahko že v tem trenutku, posebno še, ker bo tudi ekipa »Teatra Adekwatnega« delovno gostovala v Primorskem dramskem gledališču, ugotovimo, da je obravnavano gostovanje predstave »Martin Kačur« »prineslo do mov« poleg neposredne uspešne tnforma cije o slovenskem gledališču in sloven ski kulturi tudi otipljive zametke širšega sodelovanja tako na nivoju občinskih kot tudi republiških dimenzij. JANEZ POVSE PO SREČANJU V FRANKFURTU Slovenka bom ostala.. Ozadje šestega tradicionalnega srečanja slovenskih društev iz zahodne Evrope v Frankfurtu — Težave »druge generacije« — Vsakdo se išče v časopisu FRANKFURT, 12. junija — šesto tradicionalno srečanje v Frankfurtu minulo soboto je dokončno podkrepilo dejstvo, da so slovenska društva po zahodnoevropskih de/elah vzor organiziranosti za vse jugoslovanske rojake. Od bonskega veleposlanika SFRJ do gostitelj-sitega mestnega »ministra« so vsi izrekali našim slovenskim rojakom priznanja in občudovanja za visoko stopnjo organiziranosti in kulturne ter športne dejavnosti, ki se razvijajo po društvih 'Velikansko prireditveno halo v frankfurtskem zahodnem predmestju Hoechstu so obdajale plapolajoče jugoslo vanske in slovenske zastave skupaj z zvezno in deželno države gostiteljice. Pozdravni transparenti z velikanskimi slovenskimi besedami sredi Nemčije; zelo okusno okra šen oder (ob dveh velikan skih nageljčkih se razprostira geslo srečanja »Ti si naša mi sel — domovina«) in s slo vensko trobojnico in v piša nih narodnih nošah »oprem ljeni« nastopajoči rojaki, razstava njihovih umetniških del slovenskih knjig in časopisov — vse to je nujno navdalo vsakega od skoraj 2 000 obi skovalcev, s samozavestjo, s ponosom. Ravno takšna občutja ali ču stva pa so odločilnega po mena za upiranje proti nevidnemu potujčevanju, ki se dogaja predvsem z dorašča j očimi otroki naših rojakov pa ne glede na to, kje ravno delajo in živijo. Letošnja odločitev RTV Ljubljane in koordinacijske ga odbora za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini (pri RK SZDL), da usmerijo težišče bodočega skupnega dela z zdomskimi društvi na njihove otroke, je na- letela na izreden odmev. Podobno kot pred tednom dni v švedskem Malmoju. so se v soboto zbrali želo številni starši in poslušalci na jav ni radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«, ki jo je radio Ljubljana direkt no prenašal. Vsakomur je sicer bilo takoj jasno, da so tekmovalna vprašanja lahka, vsakdo pa je tudi dojel, da ni pravi pomen te prireditve s slovenskimi šolarji iz Miin chna, Ingolstadta in Frankfurta (skupina iz Stuttgarta je žal zamudila) v pravilnih ali nepravilnih odgovorih, marveč v tem, da se še posebej njim vlije poguma, da spregovorijo v materinščini, pa četudi jih že pri prvem pogrkavajočem »r« vsi ujamemo, da niso »do mači«. Vse bolj ključno vpra šanje pri vračanju naših dru žin iz tujine postajajo nam reč otroci: tam, kjer so star ši uspeli v zadostni meri go jiti domačo besedo, kjer so imeli srečo, da ni bila preda leč slovenska dopolnilna šo la, tam so se njihovi otroci še lahko obdržali pri domači besedi in tam staršev ne bi prestrašeno pogledali, če bi se lepega dne zares odločili, da se vrnejo. Izgubiti domovino je ena najtežjih usod, ki lahko do leti človeka, pa naj bodo nje govi gmotni in drugi uspehi na tujem še tako vidni. Nekaj časa takšnim uspešnežem uspeva prikrivati svojo bole čino po domovini; v trenut ku, ko pa jih primerno vzdušje k temu prisili, izbruhnejo in tudi s solzami v očeh priznajo, da le niso tako »bogati«, da so pravzaprav hudo revni. In takšnih pri zorov smo doživeli tudi na frankfurtskem srečanju. Za drugo generacijo je vse odvisno od tega, kje so se otroci rodili, spoznava iz šte vilnib pogovorov ob teh oddajah tudi napovedovalec Vi li Vodopivec: tisti, ki so rojeni na tujem, so že prve bese de in ves pojmovni svet do jemali po nemško ali šved sko, in jim je pravi tuji jezik ravno materinščina. Njihov besednjak je občutno skromnejši, njihov čustveni odnos do domačega kraja staršev bolj »turistično« kot domoljubno naravnan. Ko so na začetku popoldan skega kulturnega programa vsi nastopajoči pevski zbori skupaj zelo ubrano zapeli »Oj, Triglav moj dom«, je velika dvorana še pozorno poslušala. Številni in večino ma predolgi pozdravni nago vori so potem že upehali nekatere; omizja so se zače vsem r.aši izseljenci v Franciji ali Belgiji. »Belgijci« iz rudarskodelavskega društva »Svete Barbare« v Eizdenu bodo prihodnje leto praznovali 50-letnico delovanja in bi si zelo želeli, da bi se slovenski rojaki takrat zbrali pri njih. Toda če so »can-karjevci« z Dunaja prišli prepevat domovinske pesmi skoraj tisoč kilomterov daleč v nemški Frankfurt, bi j-im bila pot v Belgijo vsekakor še predolga. Nasploh se slovenski izseljenci ne počutijo več najbolj prijetno v zdomskem morju. Pred skoraj desetimi leti so bili rojaki v Franciji in Belgiji tisti, ki so spodbujali novo nastale »gastar-beiterje« k temu, da se organizirajo, da ne dovolijo, da bi se utopili v tujem veletoku — danes jih res na takšnih srečanjih komaj še kdo »povoha«. Bilo pa je ravno izseljensko »slovensko delav sko društvo« iz Aumetza, ki je prispevalo edino revolucionarno, delavsko »Pesem o svobodi«. Pravzaprav je pre senetljivo, da so pravi delavci in to razredno ponosni na svoje delavsko poreklo, naši izseljenski rojaki iz lotarin-ških in belgijskih revirjev. Vsakdo se išče v domačem časopisu: rojaki so izredno občutljivi za vse, kar o njih pišemo, ker predvsem po tem merijo zanima-nje domovine zanje Nemogoče pa bi bilo že našteti vseh 22 točk oziroma nastopajočih pevskih, instrumentalnih, ritmičnih, recitatorskih in drugih skupin. Niti eno slovensko društvo iz ZRN ni tokrat manj kalo, nobeno pa tudi ni moglo pokazati vsega, kar bi že lelo Morda pa je za vse skupaj povedala mama Suzana Sušeč iz essenskega »Bleda« to) na predhodnih regionalnih | najpomembnejše, ko je z ro-izbrali najboljše. »Kaj pa bo j ko na prsih recitirala: »Slo-potem z društvi, ki nimajo venka sem, Slovenka bom la pomenkovati. Za takšen udarni kvintet, kot so to Les-jakovi »Statenberžani« iz dni štva »Maribor« v Hildnu, ni težav, saj lahko z ritmom preglasi vsakršen nemir v dvorani. Toda ko po poldrugi uri pridejo na oder elegantno, slovesno pripravljeni pevci iz izseljenskega društva »Jadran« v lotarinškem rudarskem revirju Freyming — Merlebach — od njih je sploh potekla zamisel o takšnih vsakoletnih srečamjin je položaj že kar neprijeten: »Kje so tiste stezice«, je pač tankočutna pesem, treba bi ji bilo primerno prisluhniti, posebej še prav prefinjeni izurjenosti pevcev. Podobno grenko se počutijo pevci Stuttgart-skega okteta (iz društva Triglav ali oktet slovenske katoliške skupnosti iz Zahodne ga Berlina, ki enako izurjeno poje o Završkih fantih). Organizatorjem srečanj vsi ljujeta bogastvo kulturne dejavnosti in želja vsakega posameznega društva, da pokaže čimveč svojega, vprašanje ali bi v prihodnje srečanja programsko ali regionalno omejih. Večina društev bi želela imeti posebna srečanja otroških, mladinskih, folklornih in pevskih skupin, in to po območjih. Mnogi upravičeno predlagajo, naj bi pred takšnim srečanjem (zdaj je v tej -zasnovi le še vsako 2. le- takšnih možnosti, ki pa rav no tako gojijo domačo pesem in besedo?«, ugovarjajo pred- ostala...« ANTON RUPNIK Invalidi tudi ob računalniku Ei Niš je mini računalnik prodal ljubljanskim invalidom s popustom LJUBLJANA, 14. junija — Invalidska delavnica društva živčno in živčno-mišično obolelih je razširila svoje delo z novim mini računalnikom kienzle 2.000. Delavski svet tovarne elektronske industrije v Nišu se je ob prodaji tega računalnika odločil za 15-odstotni popust pri redni ceni 750 tisoč din, s tem, da invalidi razliko 112.500 di- , nar jev porabijo za nakup ortopedskih pripomočkov ali dodatne opreme v svoji delavnici. Tudi Birotehnik iz Zagreba, ki je zadolžen za montažo teh računalnikov, je svoje delo opravil brezplačno in tako prispeval dodatne 4 odstotke sredstev. Odkar so živčno in živčno-mišično oboleli ustanovili svojo delavnico (1976), so svojo dejavnost razširili na šest strojev za fotokopiranje in zaposlili devet invalidov. S SIS za zaposlovanje načrtujejo v tej delavnici poklicno usposabljanje za vse vrste invalidov, ki imajo podobne delovne zmogljivosti kot distrofiki, vezani na invalidski voziček. Sčasoma želijo opremiti z računalniškim terminalom, torej s stroji za mehanografsko obdelavo podatkov, tudi sobe za mlajše invalide tudi v domu starejših občanov za Bežigradom. Ker delo na takem stroju zahteva vredno malo fizičnega napora, ga bodo lahko opravljali invalidi, ki so huje telesno prizadeti ali stalno vezani na posteljo. 2. P. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI ATLETIKA BOKS DREVI V BEOGRADU Delovanje ZSŠDI L* a**? '-*j ..'.V..,' .v,',.'.... Juti-V... ..............„ . ....... Nespremenjene možnosti «azzurrov» za prvo mesto Bearzot meni, da bo njegova ekipa premagala v Argentina 78 nedeljo tudi Avstrijo (in nato še Nizozemsko) Navdušenje, ki je vladalo v italijanskem taboru po treh zmagah v izločilni skupini, se je po remiju z ZRN precej poleglo. Sedaj bo treba nujno pospraviti preostali par točk v tekmah z Avstrijo in Nizozemsko za osvojitev prvega mesta v polfinalni skupini in s tem za uvrstitev v finale. Kakšno je torej splošno stanje dan pred srečanjem z Avstrijo? Trener Bearzot je takoj po končani tekmi z ZRN izjavil, da ostajajo za njegovo reprezentanco možnosti za končni uspeh nespremenjene, ker lahko premaga še oba ostala nasprotnika, tj. Avstrijo in Nizozemsko. Vseeno pa je dejal, da je nepričakovana bera golov Nizozemske malce prekrižala njegove račune. Jasno je, da se Bearzot zaveda, da mora sedaj Italija igrati na vse ali nič ter da ni več časa Za kompromise in taktiziranje. Napočil je trenutek, da z vseh strani hvaljeni italijanski nogometaši pokažejo svoje resnične sposobnosti. Poleg tega se sedaj poraja vprašanje ali bodo italijanski igralci zdržali do konca ter predvajali še na-Prej tako igro, ki smo jo videli do zdaj. V tekmi z ZRN smo opazili, da so nekateri ključni nogometaši, kot so Rossi, Causio in predvsem Antognoni, malce popustili. Verjetno prihaja na dan utrujenost po začetnih navdušujočih zmagah, saj rioramo pri tem poudariti, da niso imeli Italijani pred «mundialom» Posebnih priprav, ker se je prvenstvo zaključilo tik pred odhodom v Argentino. Po eni strani bi bilo mogoče bolje, da bi proti Argentini Bearzot poslal na igrišče kakega rezervnega igralca, ker sta pi vi tek mi s Francijo in Madžarsko precej naporni, po drugi pa moramo upoštevati dejstvo, da so zaenkrat Italijani pustili na strani špekulacije in merili na to, da bi zadovoljili Svoje navijače in si priborili zmago. Vsi se zavedajo, da mora Italija Proti Avstriji nujno zmagati, če hoče še naprej upati na uvrstitev v finalno tekmo. Po vsej verjetnosti ho tudi jutri ostala italijanska reprezentanca nespremenjena. Zdravstveno stanje vseh igralcev je dobro, le Antognoni je lažje poškodo-van. In prav Antognoni je edini za katerega preostaja jo še dvomi če ho igral proti Avstriji ali ne. Kapetan Fiorentine tudi ni v posebni formi in bi ga moral Bearzot zamenjati z Zaccarellijem, ki je do Sedaj dobro opravil svojo nalogo. Glede Rossija, ki se ni proti pravim «panzerjem» nemške ofembe Posebno izkazal in ki tudi proti avstrijskim branilcem, ki imajo podobno kot Nemci, močno postavo, he bo imel lahkega dela, pa izgle-da, da ga vseeno ne bo zamenjal Graziani. «Azzurri» so torej pred tekmo, ki ho odločala o njihovi U»"di na «mu-n-dialu*. Glede na do sedaj prikazano igro in dosežene uspehe imajo Italijani velike možnosti za zmago, ki bi tako prepustila končno odločitev srečanju z Nizozemsko. Stava Vratar nemške reprezentance. Sepp Maier, je stavil s soigralci, da med svetovnim prvenstvom ne ho prejel niti pola. Dejstvo mu do vni io fifl &CtPli neki šofer izgubil nadzorstvo nad avtobusom in povzročil hudo nesrečo v kateri je umrla ena oseba in je bilo deset ranjenih. Isti večer je 32-letni mož praznoval zmago državne reprezentance, a se medtem ni zavedal, da stoji na železniških tračnicah in ga je vlak gladko povozil. • * * Povratek Francoski navijači, ki so sledili svoji ekipi v Argentino, so se že skoraj vsi vrnili v domovino. • • • Novinarji Na svetovnem prvenstvu v Argen-timi je skupno 516 brazilskih novinarjev. Od teh jih 320 sledi bra- zilski ekipi, ostali pa poročajo o drugi polfinalni skupini. • tt « Skrivnostnež Najboljši nogometaš v perujski reprezentanci Teofilo Cubillas je hkrati tudi najbolj skrivnostna o-sebnost na imundialu*. Sam je izjavil, da je star 29 let, a nekateri pravijo, da jih ima vsaj 33. Verjetno bo ta uganka ostala nerazrešena. • • • Dež Po dveh tednih lepega vremena sedaj v Argentini dežuje. Trenutno so zaradi slabega vremena zaprta letališča v Buenos Airesu in prekinjene nekatere telefonske linije. MLADINSKO DRŽ. PRVENSTVO Sonja Antoni 16. FIRENCE — Včeraj se je v tem kraju začelo mladinsko državno prvenstvo v atletiki. Borovka Sonja Antoni je v teku na 400 m osvojila 16. mesto s časom 60”34. Kljub temu da je borovka dosegla svoj sezonski rekord, pa se vseeno ni uvrstila V finale. A. B. Dirka po Švici SCŠAFFHAUSEN (Švica) — Nemec Thurau je zmagal v današnji drugi etapi krožne dirke po Švici. Belgijec Verlinden je še vedno prvi na lestvici. Slovenska kulturno-go-spodarska zveza sporoča, da predvideni današnji POSVET O ŠPORTU ODPADE iz tehničnih razlogov. Novi datum posveta bo pravočasno sporočen. Parlov - Conteh za svetovni naslov Dvoboj se bo pričel ob 22.30 ■ Oba boksarja dobro pripravljena BEOGRAD — Zelo pričakovani dvoboj za naslov svetovnega boksarskega prvaka v poltežki kategoriji je pred nami: drevi ob 22.30 (srečanje bosta prenašali neposredno tudi jugoslovanska in italijanska televizija po 2. sporedu) bosta Mate Parlov in John Conteh stopila na ring. Oba nasprotnika sta se na srečanje vestno pripravila. Parlov je intenzivno treniral kar tri mesece, Conteh prav tako. Zato bodo gledalci prav gotovo prišli na svoj račun. Zanimanje za to srečanje je izredno tudi v drugih državah: v Beogradu bo prisotnih kar 214 posebnih dopisnikov in televizijskih reporterjev, povezanih pa bo kar 30 televizijskih postaj. Sodnik srečanja bo Američan Dick Jung, sodniško komisijo pa bosta dopolnjevala še njegova rojaka Ortega in Perez. Zmagovalec tega srečanja se bo nato verjetno jeseni spoprijel z Ga-lindezom, ki je svetovni prvak po verziji WBA. Tako bi bila poltežka kategorija ena redkih, kjer bi bil za obe svetovni organizaciji svetovni prvak isti. TENIS BRUSELJ - Panatta in Bertoluc-ci sta se uvrstila v polfinale mednarodnega teniškega tekmovanja v tem mestu. Panatta je premagal Granata (ČSSR) s 6:3, 6:1, Berto-lucci pa Deblickerja (Francija) s 6:1, 6:1. JUTRI V ROSARIU Argentina - Brazilija tekma različnih šol Argentinska igra je bolj podobna evropski seda j, dajejo prav. saj je on Šc nepremagani vratar na tem *mundialu». • » • Menjave Po izredni zmagi nizozemske ekipo do lahko Avstrijci jutri igrali mirneje, kot bi sicer, to pa tem bolj, kar je trenutni cilj, ki ga je igralcem Zastavil Senekovvitsch, le osvojitev točke, kar bi doprineslo, da bi ekipa ne bila ravno zadnja med osmimi polfinalisti. Seveda, pa se v avstrijskem taboru (in tudi okoli njega) govori mnogo predvsem o prihodu soprog, ki so dopotovale v zadnjih dneh v Argentino, kot «nagrada» za dobro igro svojih mož v četrtfinalu. Zlobni jeziki so že ugotovili, da .je hud poraz proti Nizozemski prav posledica «nežnega» obiska. V resnici pa to ni res, saj so soproge igralcev prišle z njim v stik šele po tekmi z Nizozemsko Vsekakor, če v avstrijskem ta boru niso ravno pesimistično raz položeni pred tekmo z Italijo, pa se vendarle tudi ne morejo pohva liti z ravno pretiranim optimizmom To je najbolje povedal neki avstrij ski časnikar, ki je dneve tega ted na tako označil: sreda polom: četrtek - soproge; petek - sprosti tev; sobota = trening; nedelja polom. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 17. junija 1978 ATLETIKA MLADINSKO DRŽ. PRVENSTVO 9.00 v Firencah \ Nastopajo tudi atleti Bora MINIBASKET TURNIR SOKOLA 19.15 v Nabrežini Don Bosco - Slovenska reprezen. JUTRI NEDELJA, 18. junija 1978 ATLETIKA MLADINSKO DRŽ. PRVENSTVO 9.00 v Firencah Nastopajo tudi atleti Bora BALINANJE MEDNAR. BALINARSKI TURNIR 9.00 na Repentabru OBVESTILA Pohod v Trebčah Jutri bo v Trebčah v okviru praznika KPI za vzhodni Kras o-rientacijski pohod. Udeleženci v skupinah, naj se zberejo na startu v Trebčah (v Dolinkah) najkasneje ob 9. uri, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. Trening začetnikov za tekmo z Ilirijo V okviru priprav za nogometno srečanje začetnikov med reprezentanco ZSŠDI in Ilirijo iz Ljubljane so sklicani na trening, ki bo v Trebčah v torek, 20. junija, ob 18. uri, naslednji igralci: BREG: Gabrijel Albertini, Luca Gregori, Sergio Kraljič, Franko Lo-vriba, Gorazd Pučnik, Igor Tul, Miloš Tul, Florijan Žerjal, Rado Milkovič ; GAJA: Enzo Pečar. Robert Križ-mančič, Mirko Milkovič; KRAS: Igor Škabar, Drago Purič; PRIMORJE: Kristjan Metelko, Sandor Sedmak, Meden, Čeleja; ZARJA: Damijan Fonda, Fuldo Ražem, Valter Kalc, Dario Salvi. Adria na dveh frontah Veterani imajo možnost, da posežejo po visoki uvrstitvi * Kolesarji Adrie bodo jutri‘nasto-1 tekmovalcev iz Veneta, ki so bili I ‘p(di izven dežele. Amater Godbič bo doslej na vseh 'dirkah najuspešneje ob 12.30 nastopil na 150 km dolgi ši, poleg Del Bianca iz Tarčenta. progi v kraju Piombino Dese pri I Na vsak način pa ni proga izredno Padovi na dirki s tremi gorskimi naporna in bi se morala lonjerska cilji. Skupina veteranov lonjerske- trojica dobro izkazati, saj bodo v ga kluba pa bo nastopila na krite- ekipi specialisti za vse možnosti: riju «Treh Benečij* v Padovi, na Verginella na primer sprinta v fi-75 km dolgi progi, s startom ob 15. nalu, Marušič za odločilne poteze uri. Lonjerske barve bodo branili v zaključnih kilometrih ter Cerasa-Marušič, Verginella in Cerasari, ri za naporne dele proge. Upajmo, medtem ko bodo ostali kolesarji po- da jim bo uspelo doseči dobro uvr-čivali. Težko je predvidevati, kakš- stitev v obdobju, ko niso še šli pre-ne .možnosti imajo naši predstavni- ko drugega mesta, čeprav so bili | ki, saj se bodo na startu v Padovi dostikrat na pragu zmage, predstavili nekateri izmed najboljših I R. Pečar nji tekmi Ne smemo pa pozabiti da ....iimiiiiiiiiiMiiiiiiiminiiiMiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiniiiiiimiii ima Flohe še poseben čut za gol in točno poznamo pomanjkljivosti nem-1 ške ekipe prav v napadalni vrsti. Nizozemska je v tekmi z Avstrijo I pokazala svoj pravi obraz. Dala je e-kipi, ki je v vsem prvenstvu dobila komaj dva zadetka, pet golov in jo popolnoma nadigrala. Poleg tega se bosta v tej tekmi verjetno vrnila v ekipo Neeskens in Rijsbergen. Pričakujemo lahko torej lepo tekmo, ki bo brez dvoma v veliki meri odločala o | zmagovalcu te skupine. Škocjanu na Goriškem ji pokrajinsko tekmovanje kotalkarjev, na katerem so sodelovali tudi tekmovalci prosvetnega društva «Oton Nastopajo tudi: Gaja, Polet Kras, župančie>> iz gtandreža. Naraščaj-Kraški dom > In Kraški dom | n^. g0 dosegli USpeh. Nadja Maraž KOLESARSTVO AMATERJI je prejela za solistični nastop in nastop v parih dve zlati medalji. Silvan Grendene prav tako dve. SSi,tae (Padova) Pionirka Damjana Makuc je v _so- Nastopa tudi Adria ir * * VETERANI 15.00 v Padovi Nastopa tudi Adria MINIBASKET TURNIR SOKOLA 18 00 v Nabrežini Finale za 3. in 1. mesto ORIENTACIJSKI POHOD 9.00 v Trebčah Orientacijski pohod v okviru praznika KPI listični točki prejela zlato medaljo, | srebrni medalji pa solistki Tanja Vižintin in Lucija Pisk. Bronasto I odličje je za solistično izvedbo prejela Loredana Cingerli, medtem ko so se na deželno prvenstvo, ki bo 1. in 2. julija na Poletovem igrišču na Opčinah pri Trstu, uvrstile Deborah Gulin, Erika Tabaj, Barba-| ra Mamolo in Kristina Ožbot. Razveseljive novice, ki prihajajo I iz Štandreža, pa se s tem ne končajo. Silvana Maraž se je udeležila | mladinskih športnih iger v Bariju. Bila je ena izmed štirih tekmovalcev iz naše dežele: dva sta bila iz Pordenona, iz Trsta pa zastopnik «Poleta» Samo Kokorovec. Pomembno je, da je s pooblastilom italijanskega olimpijskega odbora (CONI) delegacijo kotalkarjev naše dežele na tekmovanju v Bariju, ki je namenjeno šolam in društvom, vodila trenerka štandreških kotalkarjev Sonja Cemecca iz Nove Gorice. Gre za priznanje, ki nagrajujejo njeno prizadevnost za dvig kotalkarskega športa pri nas. Z njeno zavzetostjo, ki traja domala dve leti, se je ko-talkarski šport v štandrežu zelo povzpel ter vključuje sedaj okoli 70 mladih in najmlajših. Pogoji za vadbo so težavni, ker so zaradi zaposlitve vaditeljice možne vaje samo vsak drugi teden, toda uspehi kljub temu niso zaostali, kar je pripisati strokovnosti in prizadevnosti vaditeljice Cernecee, nekdanje slovenske kotalkarske tekmovalke, loLja.. .jšSp^. sedaj pa športne delavke v zamejstvu. Koledar nastopov na prvenstvih obsega udeležbo na deželnem tekmovanju, ki bo v soboto in v nedeljo v Pordenonu in kjer bosta skupini pionirk v prostih in obveznih likih nastopili Nadja Maraž in Damjana Makuc. Naslednjo nedeljo, 25. junija, pa bosta Maraže-va in Grendene v kategoriji parov nastopila na deželnem prvenstvu Trstu. Na fotografiji je skupina štandreških kotalkarjev, ki je tekmovala na pokrajinskem prvenstvu Škocjanu. Od leve proti desni: vaditeljica Sonja Cernecca, kotalkarji Silvan Grandene, Lučija Pisk, Erika Tabaj, Deborah Gulin, Loredana Cingerli, Barbara Mamolo, Damjana Makuc, Tanja Vižintin, Nadja Maraž in Kristina Ožbot. (Fotood-sek PD «Oton Župančič*.) moderno pohištvo, ustrezna servisna služba in predvsem IZREDNO UGODNE CENE prodajamo tudi za dinarje pohištvo paolo DO M J O 137 TRST VVALMOIOR Ul. Milano 27/A — Tel. 62862 TRST ZASTOPNIK: HONDA f_’DR1NI (bwm) OBLAČILA —GUME OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193 VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO KONFEKCIJA in ŠPORTNI ARTIKLI TRST — Ulica Ponziana 5 — Telefon 744237 OYANE NADOttCVNl c>eu S« AVIS TAST OL.COAOMtO n* citroKn » DIN<0>NTI MAGAZZINI TOLENTINO Ul. XXX Ottobre 3/5, tel. 61600 kopalke v 100 različnih modelih po zmernih cenah - jeans - zavese Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotno 29.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 44.000 lir. zo naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetjo mesečno 55,00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS .-' 61000 L|ubl|ano. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr 1 st., vlš 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije Juli|SKe krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druaih dez v Italiji pri SPI. «*dai,LJZTT ■asoip,?nihfj| založnikov FIEG 17. junija 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj’ «ioznikovF NA SREČO JE GMOTNA ŠKODA OMEJENA Skrajna desnica se zopet oglaša: vrsta bombnih atentatov v Rimu Odgovornost za teroristične izpade si lastijo ' oboroženi revolucionarni oddelki» RIM — Po daljšem premoru fašistični teroristi znova dvigujejo glavo. Medtem ko postopno upada ofenziva ultralevih teroristov in rdeče brigade po ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora mirujejo, se na o-der prevratniških manevrov zoper državo in njena demokratična telesa postopno vračajo desničarski teroristi z bombami, železnimi koli in noži. V noči od četrtka na petek je bilo namreč v samem Rimu pet atentatov in poskusov atentatov, ki so na srečo terjali le omejeno gmotno škodo, ker so bili a-tentatorjj najbrž nespretni golobradci in niso znali pravilno vklopiti naprav za'tempiranje. Odgovornost za vse atentate in za napad na električno centralo v rimski četrti Laurentina, kjer je pred nekaj dnevi bombna eksplozija uničila enega od transformatorjev, si lastijo «o-boroženi revolucionarni oddelki* NAR. Neznanec, ki je v imenu teroristične organizacije telefoniral kratko in zablodno sporočilo časopisni agenciji ANSA in z neverjetno nesramnostjo poudaril, da so atentati izraz protesta zoper »sklep vlade KD - KPI, da podraži živila*. Poročilo. ki je bilo sestavljeno vse v tem tonu, je sklenil s pozivom k oboroženemu boju ža fašizem. Poleg že omenjenega atentata na električno centralo v četrti Laurentina si organizacija lasti očetovstvo atentatov na rimsko mlekarsko centralo v Ul. Giolitti, kjer je bom bna eksplozija poškodovala tekoči trak. in atentat na električno centralo v Ul. Acqua Acetosa. kjer je bomba poškodovala podstavek transformatorja. K tem gre dodati še vrsto spodletelih atentatov na sedeže KPI. na zapor Regina Coeli in na vrsto drugih, žal že tradicionalnih tarč prevratništva. Včerajšnji atentati v italiianskem glavrtem mestu so dokaz da fašisti znova nevarno dvigajo glavo in da se nam morda zopet bliža čas. ko bo v diviem plesu atentatov ultralevih tenoristov sledil poseg ultra-dcmih, kot se je dogajalo za časa referenduma o razporoki ali med volilno kampanio za uoravne volitve 1975. leta. To taktično zavezništvo med nasprotnimi skrajneži ne preseneča, dasj v nobenem primeru ne kaže istovetiti obeh grupacij in sraviti vse v en sam kotel. Dejstvo pa je, da imata obe skupini vsaj del skupne poti: fašisti, da bi dosegli odločen preokret na desno in po možnosti celo smrt diktature, ultraleve sile. da bi na pepelu demokrate začele grad:ti »revolucijo*, saj po im i'ie jo fašistični golne in diktaturo kot babico in rojenico »revolucij* (vprašanje pa ie seveda, kaj s to besedo mislijo). Nevarnost je, da bi ob bučnem kričanju in divjanju enega nasprotnika, pozabili na drugega. Če smo ob hrupu po Morovi smrti za trenutek pozabili na nevarnost desničarskih teroristov, so nas včeraj fašisti zopet opozorili nanjo s svojimi bombami, (vt) ANKARA — Včeraj je strmoglavil s ceste v Bospor natrpan avtobus. Pri tem je utonilo najmanj 40 oseb. Kaže, da je vozilu počila guma. Nova predilnica v Huminu VIDEM — Danes bodo uradno odprli huminsko predilnico, enega najvažnejših industrijskih obratov, ki jih je potres pred dvema letoma docela porušil. Delo, so začeli obnavljati že ob začetku letošnjega leta, tako da bodo do decembra, ko bo proizvodnja stekla v celoti, ponovno zaposlili vseh štiristo uslužbencev, ki so tam delali pred tragičnim majem 1976. Obrat, v katerega so vložili okrog dvajset milijard lir, so opremili z najmodernejšimi stroji in tehnologijo, posebno pozornost pa so posvetili protipotresnim ukrepom in pogojem na delu. V Izraelu vzklikal nacistična gesla RECKUNGHAUSEN (ZRN) - Tukajšnji občinski svet je odslovil funkcionarja Horsta Kanna, ker je pred mesecem dni med turističnim potovanjem po Izraelu z, avtobusa kričal žalostno znana nacistična gesla kot «Ein volk. ein reich, ein fuehrer*. Kann je bil zaradi tega tudi izgnan iz socialnodemokratske stranke. PORTO ALEGRE — Na krovu tovorne ladje v tukajšnji ladjedelnici je izbruhnil silovit požar, v katerem je zgorelo 13 do 20 delavcev. Vzroki strašne nesreče niso znani. NA PROCESU V TURINU Danes skupni zaključni poseg zagovornikov zaprtih brigadistov TURIN — Dvainpetdeseta obravnava na procesu zoper zgodovinsko jedro rdečih brigad je bila med vsemi najkrajša, saj je trajala komaj deset minut. Na zahtevo u-radnih zagovornikov zaprtih brigadistov je predsednik Barbaro odložil razpravo na danes, ko bodo odvetniki orisali skupno stališče. V imenu vseh ga bo bral predsednik turinske odvetniške zbornice Gabri. Vest, da so uradni zagovorniki dosegli enotno stališče je presenetila vse opazovalce in komentatorje, saj je bilo splošno znano, da jih vprašanje samoobrambe razdvaja. Kaže, da so po dolgotrajni razpravi vendarle premostili tudi to oviro in so sestavili okrog 30 tipkanih strani dolgo spomenico, ki jo bodo prebrali danes. Vsebina še ni znana, vendar po govoricah, ki se širijo v odvetniških krogih, naj bi vsebovala med drugim trditev, da so obtoženci imeli možnost obrambe in izražanja lastnih prepričanj. Po kratki obnovi obravnave, naj bi odvetniki opozarjali sodni zbor na znatne pomanjkljivosti preiskave. Končno naj bi poudarjali, da spoštujejo željo obtožencev, ki nočejo »posrednikov* med njimi in sodnim zborom. ■iiiiiiMtiiiiiiiiiiuiMiiitiiiiUHtMiiiifMiiiiuiiHMiinitiitiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiimimiitiiitiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiili PREISKAVA 0 UMORU PAZNIKA SANTORA NA MRTVI TOČKI Tožilec izpustil Parrovo na prostost zaradi pomanjkanja bremenilnih indicij Priče in izsledki potrdili, da je bilo dekle v Padovi ob uri, ko je jetniški paznik padel pod streli teroristov - Dogodki v videmski jetnišnici edina sled VIDEM —■ Vse kaže, da so se furlanski preiskovalci, ki vodijo preiskavo o umoru načelnika jet-niških paznikov Antonia Santora, prenaglili: včeraj opoldne je namestnik državnega pravdnika dr. Drigani izpustil na prostost Ga-briello Parro, 24-letno padovsko dekle videmskega porekla, ki je bilo osumljeno sodelovanja pri podlem atentatu. Alibi, ki ga je univerzitetna študentka navedla se je izkazal za veliko bolj verodostojnega od krhkih bremenilnih indicij. Kot smo poročali so policija in karabinjerji priprli Parrovo v Padovi dva dni po umoru vodje videmskih jetniških paznikov. Dekle, razvpita voditeljica padovskih feministk in pristaš skrajnolevičar-skih gibanj, je bila namreč precej podobna teroristki, ki je 6. junija zjutraj ustrelila Santora, Kaže nadalje, da sta očividca spoznala v njej morilko in, kot je poudaril u-radni zagovornik odv. Giuseppe D’Este, je bilo soočen.ie neoporečno. Na drugi strani tehtnice pa je bilo dejstvo, da je Parrova 6. junija ob 10. uri opravila izpit iz politične ekonomije. V dobrih dveli u-rah bi sicer lahko prišla iz Vidma v Padovo, morala pa bi imeti izredno hladno kri in precejšnjo mero cinizma, da ,bi dye uri po zločinu lahko z odliko opravila izpit. O-dločilnega pomena pa so bila pričevanja nekaterih njenih znancev in univerzitetnih kolegov, ki so bili z njo pred izpitom na zajtrku. Ob teh pričevanjih je dejansko odpadla domneva o krivdi Gabrielle Parre. Ostaja sicer dejstvo, da sta očividca v nji spoznala domnevno morilko. Vendar verodostojnost prič je pri takih soočenjih, pa čeravno s pravnega vidika neoporečnih, več- Španski kralj na Kitajskem krat dvomljiva in to iz povsem objektivnih razlogov (varljivost človeških čutil). Z izpustitvijo Parrove na prostost bodo morali videmski preiskovalci dejansko začeti delo znova in vse kaže, da zaenkrat nimajo otipljivih indicij, na katerih bi lahko osnovali preiskavo. Kot operativno izhodišče jim lahko služi le letak, s katerim so sj »oboroženi proletarci za komunizem* prilastili odgovornost za podli zločin in s katerim so «u-pravičili* umor kot odgovor na po-kus, da bi tudi del videmske jet-nišnice spremenili v poseben zapor, namenjen nevarnim političnim in navadnim jetnikom. V ta namen je general Dalla Chiesa, ki odgovarja za varnost jetnišnic pred časom o-biskal Videm, ni pa znano, če nameravajo načrt tudi uresničiti. K temu gre dodati še, da so bili pred časom zaprti v videmski jetnišnici nekateri manj vidni brigadisti. Druga sled, ki pa je povezana s prvo, zadeva dogodke zadnjih mesecev v videmski jetnišnici, kjer so odkrili in zatrli prekupčevanje mamili in s ponarejenimi bankovci. Kaže, da je Santoro odločilno pripomogel k tej preiskavi. Skratka dosedanji razplet dokazuje, da se kljub vloženemu naporu, preiskava skoraj dva tedna po u-moru ni premaknila z mrtve točke. (vt) Predstavniki sejemske ustanove predsednik dr. P. Toresella, glavni tajnik dr. I1'. Linassi in tehnik ing, Passagnoli so včeraj na posebni tiskovni konferenci orisali glavne značilnosti letošnjega 30. jubilejnega mednarodnega velesejma, ki ga bo kakor znano danes dopoldne odprl minister za industrijo in trgovino Carlo Donat - Cattin in ki bo trajal do 29. junija. Predsednik Toresella je najprej navedel nekaj podatkov o razstavljavcih: teh bo 1.153, od tega 791 iz Italije in 362 iz tujine, in sicer iz 25 držav. Uradno pa bodo na prireditvi prisotne Jugoslavija, Avstrija, Zahodna Nemčija, Brazilija in Indonezija ter pet afriških dežel, pridruženih Evropski gospodarski skupnosti (Kongo - Brazzaville, Srednjeafriško cesarstvb, Gabon, Gana in Somalija). Med- novostmi, ki označujejo letošnjo prireditev za razliko od prejšnjih, je predsednik navedel predvsem odločnejšo preusmeritev manifestacije na področje blaga za široko potrošnjo in krepkejši poudarek na specializiranih prikazih lesa in kave. Te specializacije se bodo še okrepile v prihodnje (med drugim si vodstvo velesejma prizadeva, da bi sklicalo v našem mestu svetovni posvet o mednarodni trgovini z rezanim lesom listnatih esenc, ki naj bi bil povezan s prav tako svetovno zamišljeno razstavo tega lesa). Kar zadeva zanimanje razstavljavcev, je uprava velesejma oddala že pred dobrim časom ves razpoložljiv razstavni prostor, ki obsega 15.000 kv. metrov površine. V tem trenutku neugodne gospodarske konjunkture je to pomemben dokaz da predstavlja Trst za domači in tuji poslovni svet važno odskočno desko za razvoj poslovanja v več smereh, v smeri EGS, Sveta za Paola Borboni ranjena v prometni nesreči BERGAMO — Na avto cesti Milano-Bergamo so se hudo ponesrečili znana igralka Paola Borboni, njen mož Bruno Vilar in njuna prijateljica E-neide Lodi. Med vožnjo je njihovemu avtomobilu znamke opel počila guma: vozilo je zaneslo v guard-rail, od katerega se je odbilo na sredo cestišča. kjer je vanj z vso silo trčil mercedes, Vilar je v komi, Borbonijeva in Lodijeva pa bosta okrevali v 60 oz. 40 dneh. OB 10.30 NA RAZSTAVIŠČU PRI MONTEBELU Danes slovesno odprtje 30. mednarodnega velesejma v prisotnosti ministra za industrijo Donat-Cattina Uro pred tem se bo minister sestal s predstavniki tržaškega in deželnega gospodarstva sejmišču, v katerem se bodo lahko razvijale , specializirane prireditve tudi v hladnejših mesecih. V zvezi s to novo pridobitvijo za tržaški sejem je ing. Passagnoli izrazil posebno priznanje tvrdkam, ki so ga zgradile, in še zlasti delavcem, ki so v zadnjem času preživeli na odrih tudi marsikatero noč. Končno naj za obiskovalce zabeležimo, da bo sejem odprt vsak delavnik od 16. do 23. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 13. ter od 16. do 24. ure. Navadna vstopnica stane 1 300 lir, vstopnica s popustom pa 900 lir. (Na sliki: pred mikrofonom dr. Toresella, zraven njega generalni tajnik velesejma dr. Linassi). 30 Minister za industrijo, trgovino in obrtništvo C. Donat-Cattin bo izkoristil priložnost svojega kratkotrajnega bivanja v našem mestu za kratko srečanje s predstavniki tržaškega in deželnega upravnega in gospodarskega življenja. Srečanja. ki bo ob 9.30 na velesejmu, se bodo udeležili predsedniki industrijskega združenja, trgovinske zbornice, konzorcija Friulgiulia, združenja trgovcev in drugih gospodarskih organizacij. Prisoten bo tudi podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Stopper. MILAN — V hotelski sobi so našli mrtvega 20-letnega Milančana Alberta Malavigno.. Zdravnik je ugotovil, da je podlegel srčni kapi zaradi prekomernega uživanja mamil. Pokojni je služil vojaški rok v Vidmu, skoraj mesec dni pa je bil na bolniškem dopustu. vzajemno pomoč, v smeri »tretjega sveta* in v smeri Srednjega in Daljnega vzhoda. Če sta udeležba razstavljavcev in struktura razstave brez pridržkov ugodni, tega žal ni mogoče trditi za nekatere tehnične storitve v okviru razstavišča. V tej zvezi je dr. Toresella navedel zlasti potrebo po ureditvi nove kongresne dvorane, saj je sedanja dvorana neustrezna za posvete širšega značaja oziroma za posvete na zahtevnejši ravni. Prav zato bo eno izmed napovedanih mednarodnih srečanj o lesu v glavni dvorani trgovinske zbornice. Kakor hitro bo iz skorajšnjih volitev izšlo novo deželno vodstvo, mu bo tehnična služba velesejma predložila načrt za novo dvorano ter zaprosila za u-strezno finančno kritje. Glavni tajnik Linassi in ing. Passagnoli pa sta prisotnim časnikarjem predstavila nov paviljon, ki so ga zgradili namesto dveh starih struktur ob Rossettijevi ulici, in sicer v rekordnem času slabih štirih mesecih. Paviljon, ki je zahteval naložbo skoraj 600 milijonov lir, so že zasedli razstavljavci, medtem ko so delavci še to noč postavljali še zadnja okenska stekla. Glavni del paviljona zavzema razstava z naslovom »Vse za dom*, v njegovem okviru pa je še vedno stara dvorana za strokovna srečanja s 300 sedeži. Na novo pridobljen prostor v paviljonu meri 1.200 kv. metrov, zaradi vgrajenih ogrevalnih naprav pa je to prvi prostor na PEKING — Španski kralj Juan Carlos in kraljica Zofija sta dopotovala včeraj zjutraj na obisk v Peking, ki je obenem tudi prvi u-radni obisk nekega španskega državnega poglavarja na Kitajskem. Že to dejstvo ponovno priča o čedalje večjem zanimanju, ki ga kitajski voditelji kažejo do zahodne Evrope, kot poudarja tudi uvodnik v pekinškem »Ljudskem dnevniku*, ki pa je — kot običajno — pretežno polemično naperjen proti Sovjetski zvezi čeprav te države nikjer izrecno ne omenja. O važnosti, ki jo kitajski voditelji pripisujejo obisku, priča tudi veličasten sprejem, ki ga je bil španski gost deležen. Španskega suverena spremlja delegacija kakih petdesetih članov, med katerimi je tudi zunanji minister Oreja. Skupaj z njim se je pripeljalo.v Peking o-krog sto španskih časnikarjev. O-bisk bo trajal pet dni: trije dnevi bodo posvečeni političnim razgovorom, dva pa turističnemu ogledu Šanghaja in Hangčova. N* sliki (teletoto ANSA) gostje lz Švauije po pekinških ulicah. «Sojuz 29» s kozmonavtoma leti proti vesoljski postaji «saljut» MOSKVA — Z bajkonurskega kozmodroma so predvčerajšnjim ob 23.17 po moskovskem času izstrelili na krožni tir okoli zemlje vesoljsko ladjico »sojuz 29». Na njej sta kozmonavta Vladimir Kovalenok in A-leksandr Ivančenkov. Namen nove odprave je v priključitvi «sojuza» k velikanski orbitalni postaji «sa-ljut 6», kjer naj bi polkovnik Kovalenok ter inženir Ivančenkov nadaljevala vsemirske raziskave in preizkuse, ki so jih pred meseci začele posadke «sojuzov» 26, 27 in 28. Kozmonavta se počutita dobro in tudi aparature v ladjici delujejo brezhibno, kakor je sporočila sovjetska tiskovna agencija Tass. Pilot in poveljnik vesoljske od- prave Vladimir Kovalenok se je rodil 3. marca 1942 v vasi Beloje na območju Minska. Po dovršitvi študijev na vojaški letalski šoli je delj časa upravljal tovorna letala, razen tega je bil padalski inštruktor. Kozmonavt je postal 1. 1967, prvič pa je poletel v vsemirje oktobra lani kot poveljnik »sojuza 25» — ladjica bi se morala priključiti k »saljutu*, vendar so to preprečile tehnične okvare, tako da je moral Kovalenok že 48 ur po odletu z zemlje ponovno pristati na njej. Tokrat upravičeno upa, da mu bo sreča naklonjena, sicer pa je imel polkovnik kljub vsemu lepo zadoščenje, saj je bil odlikovan z Leninovim redom; misija »sojuza 25» je. bila ■ namreč mišljena kot dopolnilna proslavitev obletnice prvega «sputnika», kakor tudi 60. obletnice oktobrske revolucije. Navigator inž. Aleksandr Ivančenkov je bil rojen 28. septembra 1940 v Ivantevzj nedaleč od Moskve. O-biskoval je letalski inštitut in sodeloval pri načrtovanju novih vesoljskih aparatur. V središče za urjenje kozmonavtov je prvič stopil 1. 1970. Sedaj se pripravlja na udeležbo pri skupni sovjetsko-ame-riški vesoljski odpravi »sojuza* in »apolla*. Tako Kovalenok kot Ivančenkov sta člana komunistične partije SZ. . . (dg). Sodna obvestila voditeljem ENEL Uvedli so preiskavo o političnem prepričanju delavcev RIM — Rimski pretor Andrea Colonnese obtožuje pet najvišjih voditeljev ENEL, med katerimi je i tudi predsednik Arnaldo Angelini. | da so ukazali ugotavljanje političnega prepričanja zaposlenih, tako' med samim delovnim odnosom kot pri sprejemanju v službo. Sedanji postopek je sprožila prijava enega ; od uslužbencev in predstavnika po- j litičnega odbora ENEL, to je orga- j nizma, ki deluje v okviru družbe, ta delavec je pred časom začel civilno pravdo proti družbi, ob tisti priložnosti pa je LNEL predstavil dokumentacijo o njegovem političnem in sindikalnem prepričanju in dejavnosti v okviru političnega odbora. V sedanjem kazenskem postopku se bodo kot zasebne stranke prijavili tudi drugi u-1 službenci ENEL. ‘ mednarodni vzorčni .Tržaški velesejem URNIK: ob delavnikih od 16. do 23. ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. • od 16. d VSTOPNINA: 1.300 lir (znižana 900 lir) 17/29. junij 1978 VHOD NA TRGU DE GASPERI 1 in v UL. REVOLTELLA GOSPODARSKA ZBORNICA in GOSPODARSKA ZBORNICA vabita SR SLOVENIJE SR HRVATSKE CENJENO OBČINSTVO NA OGLED JUGOSLOVANSKE RAZSTAVE NA 30. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU od 17. do 29. junija 1978 odprte vsak dan od 16. do 23. ure — V PALAČI NARODOV: prehrambeni proizvodi, tekstilni in usnjeni izdelki, okrasni predmeti, izdelki ljudske umetnosti, kristal, knjižni sejem itd. / — NA LESNI RAZSTAVI: pohištvo — Naše gastronomske specialitete, vina in druge pijače so Vam na razpolago na terasi paviljona pri glavnem vhodu na velesejem — Turistične informacije o jugoslovanski turistični ponudbi Organizacijski odbor za tržaški velesejem 1978 Gospodarskih zbornic SRS in SRH NOVO! čebelji panj najstarejša lekarna UGODNO VPLIVA NA DELOVANJE SRCA obiščite nas na TRŽAŠKEM VELESEJMU od 17. do 29. junija medex E X P O R T - IMPORT Ljubljana, Miklošičeva 30 61000