Št. 27. V Trstu, sredo 7. julija 1880. Teč ij V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V nlinoatl Jo moS», i gld. S« kr., TA (utrt lota 1 *ld. kr. — lisku I krut, 91, ta tiuka 2 k.ut, tO tt m NaroBnlaa nuj m« pnKilja apr»vtil«vo (f'td»la /tnmuvn Rt. 10fl]. - W dnino uredništvu. - Nefrankirana plama K" n« »prejemajo. I ik.u]o. — Pcmamein« Ituvilko »o dobivtjo po 10 kr. v okolici : Nu OpSinali, nu Primeku v Bur-V 'li, v Runovici, v Škcilnjl in M. Magdaleni tg. „EDINOST" i/liuj. vnuk > » ed«» ; crnu vjđ leto je t Rlil. 40 kr., /a pol" ,cUl /a omanilu, kakor tudi /a jmslunl,'* so pluKnje tu navudnn tristopnu mio: It kr. C« m tuka 3 k ut. Za vetja trke po prostoru. 1'ri vitfkfutem tiskanji je rena v primeri manj*a. Vabilo na naročbo. Čestite gospodo, ki so naročeni lo na polu lota našega časnika, vljudno vabimo, naj mu tudi vprihodnje svoje pomoči no odtegn<5. Nove naročnike prosimo, naj se blagovoli liitro oglasiti, da bo mogoče določiti število tiskov i liste o pravem času razposlati. Mnogo naročnine imamo še tirjati; prosimo tedaj vsacega, kedor še ni plačal za prvo poluletje, naj se podviza. Rodoljubom, kateri so nas doslej blagodušno gmotno i duševno podpirali, izrekamo srčno zahvalo ter jih h krati prosimo, naj bodo nain tudi Še odslej podpora v trudapolnom narodnem delu. NT o vi ministri. Dr. Julijah Dunojewshy, finančni minister, je dobro znan iz državnega zbora, v katerem je večkrat izvrstno govoril. Leta 187!i je bil prvikrat izvoljen v državni zbor in uže takrat je bil v adresnej debati govornik poljskega kluba, pobijal je takrat prenareilbo volilnega reda v izvrstnem i temeljitem govoru. Od te dobe je bil z Grocholskim vred vedno poljskemu klubu na čelu. Po politlskein mišljenji spada v tako imenovani Krakovski oddelek poljskega kluba, kateremu je glava i duša; ta oddelek ima konservativna i strogo cerkvena načela. Ker je Dunaje\vsky jako učen mož, zato se vedno poganja za napredek v vseh delili državnega razvoja. Dunajewski je bil pred imenovanjem za ministra profesor finančnih in političnih učenosti na krakovskem vseučilišči. Hojen jo bil letu 1822. V gališkl deželni zbor je prijel uže leta 1804. Alfred Kremer vitez Auenrode, novi trgovinski minister, se doslej s politiko ni pečal. Bil je od mladih let ves goreč za učenosti. Rojen je bil leta 1828 na Dunaji, Modroslovja in pra-voslovja se je učil na Dunaji. Z veliko marljivostjo se je učil orijentalskih jezikov. Naučil se je novogrški, arabski, hebrejski in persiški in užc v 21. svojem letu mu jo dala dunajska akademija znanosti stipendijo, da je popotoval po Siriji in Egiptu. Ko se je vrnol na Dunaj, prevzel je profesuro arabskega jezika na dunajskej tehniki, pa uže leta 1852 jo šel v Egipt za tolmača k avstrijskemu konzulatu. Leta 1858 je bil imenovan za konzula v Kahiri, 1. 1802 v Gulacu in 1. 1870 v Berutu; dve leti pozneje je postal dvorni svetovalec pri ministerstvu zunanjih zadev. Potem je bil imenovan v komisijo, ki je pregledovala egiptovski državni dolg. Nazadnje pa je prevzel dela, katera je poprej opravljal baron Žvegclj. Novi minister jo ud dunajske znanstvene akademije ter jo spisal i na svitlo dal mnogo knjig, katere vse razpravljajo zadeve vshodnih dežel. Dr. Moric baron Streti, minister pravosodja, je manj znan. On je bil^ provodni uradnik najprej na Dunaji, potem na Mo-ravskem, Stirskem, l nazadnje zopet na Moravskem. V Znojmu je bil okrožni prvosednik, pri graškej višjej deželnej sodniji načelnikov namestnik in v Brnu načelnik višje deželne sodnije. On je tajni svetovalec in ud državnega sodišča, in svak ministra Pražka. Zeno grof JVelsersheimb, minister za deželno hrambo, je sin nekdanjega, Ljubljančanom v dobrem spominu živečega governerja za ilirske dežele. Njegov oče se je leta 1848, ko so vstale prve ustavne homatije tudi v Ljubljani, tako vedel, da mu nobeden ni mogel nič očitati. Bil je uže poprej pravičen in vljuden, zato pa mu tudi razburjeno ljudstvo nič zalega ni storilo takrat, ko je Meternihovo podobo na kose raztrgalo in v Ljubljanico vrglo, mestnemu županu Fischerju, ki je preoblečen iz dežele ubegnol, pa okna pobilo. Novi minister je bil rojen v Ljubljani 1835. V vojaštvo je stopil 1. 1852, 1. 1855 je dovršil vojaško šolo i priSel h generalnemu štabu. V letu 18G7 je prišel v Pariš k avstrijskemu poslanstvu kakor vojaški pristav, potem pa v Berolin, letu 1877 je postal general-major. V vojaških krogih ga hvalijo, da je izvrsten in jako izobražen častnik. -- Deželni zbori. Četrta seja tržaškega deželnega zbora, dne 30. junija. Na dnevnem redu je bil načrt zakona o varstvu poljskega blaga. Sprejeli so se 1 do 81 z nebistvenimi promembami. & 32 se tako le glasi: »Pritožbe zoper magistratove kazenske določbe gredo na deželno namestništvo.« •Vlagati se imajo pritožbe pri magistratu pismeno ali ustmeno v osmih dneh od dneva obsodbe ali obsodbene vročitve, ako to stranka zahteva ali se je v kontumacijnem pri-merljajl urerloma ukazalo.« •Zoper dve enakoglaseči razsodbi pritožita ni dopuščena.« •Pritožba zoper razsodbo deželnega namestništva gre na ministerstvo notranjih zadev.» Zoper ta govorita dr. Luzz itto in dr. Vidakovich, ker menita, da gredo po besedah mestnega ustava pritožbe na mestno delegacijo. Poročevalec dr. Defacis, poslanec dr. Wittmann in vladni zastopnik vitez Rinahlini se potezajo za nespremenjeni sprejem, ali dr. Vidakovich vstane, rekoč, da bo zoper ta glasoval i prosi vse, ki so njegovega menjenja, naj se glasovanja vzdrži. Deželni glavar prosi, naj vstanejo tisti, ki nečejo glasovati i ker vstane po zakonu predpisano število poslancev, zaključi se seja. Tako je splavalo po vodi upanje, da se ta toliko potrebni zakon v dejanje uvede. 5. seja v gorilkem deželnem zboru, dne 23. junija. Predsednik naznani, da stavbenega reda za goriško mesto, kojega je bil zbor sprejel v predzadnji sesiji, cesar ni potrdil. Predsednik omeni, da se bo jutri slovesno obhajala 25. obletnica intronizovanja prevzv. pokneženega višjega škofa dr. Andreja Gollmayr-ja, kateri je tudi ud visoke zbornice, a h kriti mož odličnih lastnosti, ki je znal škofijo v hudih časih izvrstno voditi; predlaga torej, naj zbor izrazi Nj. Visokosti veselo svoje sočutje zaradi redkega praznika ter pooblasti njega (predsednika) in njegovega namestnika, da poklonita častitljevemu jubilantu zborovo prespoštljivo čestitanje. Poslanci vstanejo. Volitev barona Pretis-a za deželnega poslanca so soglasno potrdi. Načrt postave zastran Šolske davščine od zapuščin, ki ga je deželni odbor prenaredil po želji vlade, izroči se pravnemu odseku v obravnavo. Prošnje cestnega tolminskega in cerkljanskega odbora za deželno podporo se izročite policijskemu odseku. Zbor potrdi podpoi ■o 1000 gld., ki jo je deželni odbor nakazal dolenjski županiji za preložbo mejne ceste med Mernikom in Golobrdom ter dovoli, da se sine v isti namen izplačati še 1348 gl. 73 kr. iz deželnega zaloga, da se dožene uže začeto delo. O prošnji otaležke občine za ločitev od cerkljanske županije prestopi zbor na dnevni red. Zbor dovoli 2000 gl. deželne podpore za izmočvirenje doline med Kobaridom in Staroselom. Ta podpora je bila sicer dovoljena uže v predzadnji sesiji, a ker ni bilo nad 2 leti vprašanja po njej, zato so je moralo dovoljenje ponoviti. Prošnja slov. polit, društva »Sloga« zaradi nekaterih pre-naredb v deželnih postavah, zadevajočih javne ljudske šole, se izroči deželnemu odboru, da stvar pretehta, ter poda svoje even-tuelne predlogo v prihodnji sesiji. Potrdita se proračuna za leti 1880 in 1881 štipendijskega zaloga. Modroslovcema na dunajski univerzi Josipu Tuni-ju in Mihaelu Zavadlal-u dovoli zbor vsacemu po 80 gl. podpore za 1. 1880. Romanski občini se dovoli za oddelek Fratta 1847 gl. predplače, da popravi jez na levem bregu potoka Verše. Ta znesek bo morala občina povrneti v 5 enakih letnih odplačilih breg obresti. Dijakom na kr. kmetijsko-gozdarskej šoli v Križevcu Josipu Gulin-u, Andreju BartoŠ-u in Juštu Belja-u odkaže zbor vsakemu 50 gl. podpore. Prošnja babice Jožefe Kobal iz Komna za letno podporo se zavrne. Dovole se podpore po 80 gl. za 1. 1880 juristom Ivanu Šorli-ju iz Podmelca, Gustavu Gregorinu iz Sežane, Štefanu Madonu iz Bat, Ivanu Okretič-u iz Kostanjevice in Alojziju Goljevščelc-u iz Kanala. — Prošnjo Dionizija Ussai-a iz Gorice pu je zbor zavrnol, ker prosivec še ni vpisan na univerzi. Sprejemši ponudbo voditelja tržiške deške Šole, Jodpa Pich-a, sklene zbor, da se ima za deželo kupiti njegov plasti-grafičnl zemljevid goriške grofije za 800 gl. (Ta zemljevid je po spričbi strokovnjakov izvrstno delo; bil je tudi na pariški svetovni razstavi odlikovan se zlato svetinjo.) Deželnemu odboru je naročeno, naj dii uliti maternico za pomnoženje zemljevidu, ki sc potem oddil po primerni ceni goriškim ljudskim Šolam; poskusi pa naj pridobiti tržaški mestni zastop, da tudi on nekoliko pripomore pri dotičnih t roških. Dijaku na dunajski šoli za umetnost iti obrtni jo, Antonu Mozctič-u iz Solkana, dovoli se 80 gl. podpore. O prošnji kmeta Ivana Lasič-a iz gornje Vertojbe za nekoliko pomoči, ker sta mu poginolu dva vola, prestopi zbor na dnevni red. Dijakom na dunajski visoki šoli za kmetijstvo in gozdnar-stvo Konradu Ruhhia-n, Alojziju Corgnolan-u, obema iz Gorice, in Josipu Rustija-u iz Skrilj, dovoli zbor vsacemu 80 gl. podpore. O prošnji jameljskih sosedov v devinski županiji, naj hi zbor dovolil nekoliko podporo za cesto, katero žele delali od Jamelj skozi Pietra ltossa do Tržiča, prestopi se na dnevni red. Zavrne se prošnja Tomaža Mrevlje, učitelja pri sv. Križi, za dovoljenje penzijo. Koncčno se potrdijo po doličnih predlogih finančnega odseka računski sklepi za 1, 1878 in 1879 zalogaodveznih ostankov 1. 1848, deželne gluhonemice, \verdenberških štipendijev, zemljiščno-odveznega zaloga, doželno-občinskega zaloga in račun o naloženem in tujem denarji. Kranjski deželni zbor. Peta seja, junija. Vladna predloga zakona o nekaterih naredbah za povzdi-go ribštva v notranjih vodah se izroči gospodarskemu odseku. Poslanec gosp. RoblČ izreče željo, da bi se z gozdi vred vravnale tudi zadeve pašnikov na Gorenjskem, kakor je to na Goriškem, ter požurilo odvezno opravilo sploh. Deželni predsednik g. Winkler odgovori na to sir,venski, da zavoljo svojega še kratkega bivanja na Kranjskem pač ni mogel Še natančno poizvedeti, dokle je delo dospelo, a da ho gledal na to, da so kolikor moč naglo vrši. Zbornica zakliče tem besedam »dobro I« Poročilo odbora o zakonu zarad Istlrjevanja denarnih plačil od občin in skladnih družb se izroči gospodarskemu odseku. — Pri poročilu odseka za pregledovanje letnega poročila deželnega odbora, o ktorem odsek nasvetuje, da bi se pri iztir-jovanji davka od zneskov do 5 gld. za opomin računilo le 10 kr. pristojbine, oglasi se gospod Pfeifer, rekoč, da se zdaj ta pristojbina računi na 1 gl. 5 kr. in če ima kdo na pr. štiri davčne knjižice in se dd po štirkrat opominjati, pride mu na leto plačila od vsake po 4 gold. 20 kr. Toraj so eksekutorji le umetno povišan davek, posebno za dolenjsko stran, kder ljud je zavoljo uboštva z davki vedno zaostajajo. — Predlog odseka so sprejme. Pride na vrsto poročilo istega odseka o obrokih, kdaj naj se zemljlščni in hišni davek plačuje. Odsek predlaga za obroke 15. dan februarja, avgusta in novembra, za davek od hišne na-jemščino pa 15. dan februarja, maja, avgusta in novembra; tirjati se sme davek uže brž drugi dan. Poslanec gosp. Detelja dokazuje, kako noprijetni so ti obroki davkoplačevalcem ter predlaga, naj hi so obroki določili s 1, marcem, 1. septembrom in 1. decembrom ter obrok, s ktu-rim se smejo začeti iztirjevati, če se v tem času no plačajo, raztegne na 4 tedne. Poslanec g. Navratil želi za vinske kraje le po dva obroka na leto, Dežman nasprotuje Deteljincmu in Navratilovemu predlogu. Pri glasovanji pa se sprejmeta oba predloga. Poslanec g. Klun poroča o deželni vinograjski in sadjarski šoli na Slapu in stavi v imenu odseka nasvete, da bi vodja te šole o počitnicah bil popotni učitelj na Dolenjskem, da bi se izdala po domače pisana knjiga o vinarstvu s podobami, ktero naj preskrbi deželni odbor s kmetijsko družbo vred, da bi deželni odbor prosil še daljne podpore 2000 gld. za to šolo od mini-sterstva, in da bi se pri oddajanji ustanov učencem no gledalo zgoli nu uboŠtvo. Vit Gutmannsthal povdurja potrebo popotnega učitelja za dolenjsko stran, ker za posebno kmetijsko šolo na Dolenjskem dežela nema dosti denarju, in podpira ta predlog. Dr. Bhiueis toži, kako so je «»n poteza) uže za kmetijsko švlo in popotnega učitelja na Dolenjskem, pa za prvo nikdar ni bilo denarja, o drugem pa so nasprotniki rekli, da bo narodni misijonar po deželi. Ti gotpodje ne marajo nič :a kmeta njih nate/o je: »kmet plat u j %fi 11 ne miti ne po lo/ak in sprejemaj nemUe dnpise it vrador.n Zato zdaj nemamo ni kmeti ke šole, ni popotnega učitelja. Na učiteljski prlpravniei ludi ni nobenega strokovnjaka za podučevaiije v kmetijstvu, kuko bodo toraj učitelji na kmetih učili to stroko, če sami nič ne znajo! Zato se je kmetijska družba uže obrnola do mlnisterstvn poljedelstva in do'el jej je jako ugoden odgovor v tem zmislu, da se ho za učitelja kmetijstva na pripravnici uie skrbelo, a na jboljše bi bilo ako bi ga dežela v službo vzela, da bi o Šolski dobi podiičeval na pripravnbl, o počitnicah pa bi bil popotni učitelj; za plačo it" ininisteistvii dajalo primerno podporo. Tak učitelj bi ne pod-učeval le o vinarstvu, temnč o vseh strokah kmetijstva, ker je v deželi vinogradov le 17.000 oralov, a t.">0.ll0<) oralov druge zemlje. Slednjič stavi predlog, naj bi deželni odbor skrbel za kmetijske vole po deželi in sklical k posebnemu shodu v posvetovanje odličnejše strokovnjake o tej zadevi. Dežman kritizira vipavsko solo in stavi predlog, da bi se dr. Blei\veisi»v nasvet izročil posebnemu odseku v pretres, vit. Gutinamcdhal ostane pri odsekovem predlogu, poslanec Pakiž podpira dr. Blelweisov predlog, ker je poduka treba ne le vinogradnikom, marveč vsakemu kmetu v raznih strokah. Pr. Poklu-kar nasvetnje, naj bi se oba predloga izročila odseku za pretres in poročanje, dr. Bleivveis pravi, da se lahko tako naredi, da bo učitelj za vinarstvo iz slapske sole, učitelj kmetijstva pa iz pripravnica. Poročevalec gosp. Ktun misli, da bi se oba nasveta, dr. Bleivveisov in odsekov, lahko sprejela za specijalno obravnavo. Slednjič se dr. Bleivveisov predlog s prvim delom odseko-vega izroči gospodarskemu odseku v pretres, drugi odsekov! nasveti pa se sprejmo. Dopisi. IZftpoil Mkralljov«'«'* dne 27. junija. Kakor se čita in čuje, učinilo je naSe društvo «Zloga« gledć skladovnih cest jako modro peticijo na si. dež. zbor, in sicer, da bi vlada prevzela kakor je objavila «Soča« in tudi •Edinost«, odločene skladovne ceste, — za državne. To bi ne bilo napačno; s tem bi bilo dotičnim okrajem in nekaterim občinam jako ustreženo in breme olajšano; naj-vaŽnejl prašanje pa bi bilo, bode li vlada hotela sprejeti ta predlog? Zlogin, Se modrejšl sklep je tudi, da bi ostale skladovne ceste pripadle kakor občinske, dotičnim občinam za vzdrževanje, a ne dotičnim okrajem. Jako moder sklep je ta, ker bi n. pr. občinam Ajdovščina, Lokvaec, Gora, Ćrniče, Osek i. t. d. ki bivajo tik sedajno c. kr. državne teste, in nemajo v svojih občinah nikake skladovne ceste, in ker posebno ajdovske in lokavške tovarne sedaj največ rabijo skladovne ceste, konkurencija vzdrževanja ovili skladovnih cest popolnoma odpala in če pomislimo, da po statističnih proksimativnih datah prepeljejo tovarne omenjenih občin po skladovnih cestah v Trst najmanj kakih 50 voz. na dan, in če vzamemo n. pr. za izgled skladovno cesto od Potoč do komenske meje, koja meri . . 9795 metrov; na Kamnje odpade............... 2400 » ostane na Rlfcnberg Brjo še.......... 7395 metrov. Za vsakih 100 metrov se potrebuje i'/« kub. metrov grušča, kar bi zneslo 122'/, kub. metrov po 12 ti. km. skupaj 1470 fl., mej tem, ko pred omenjeni občini rabijo cesto za prevažanje blaga za svojo tovarne po 50 voz na dan, in bi potem pripadalo to vzdrževanje le občini Kamnje in Hifenbergu in od vseh troškov bi bila oproščena Ajdovščina in Lokavec. Zlogin sklep je bil tedaj jako modro premišljen. — Oho I — pa kaj govorim o ka-mensko-rlfenberškl cesti — saj jo uže davno tega, odkar je odprta javnemu prometa dornberško-škrbinska cesta, skoz železna vrata, in kakor se čuje, se tamkej vse tare, zaradi neizrečene frekvencije, in če je res tako, bila bi sedanja zveza skladovne cesto od PotoČ skoz Rifenberg na Trst, skoraj odveč 1? — Kar in i daje pa povod k premisleku, je to, da so dornbcrško-škr-binsko cesto tako na tihem in tajno odprli in, da ni bilo pri otvorjenji tako imenitnega dela nikake slovesnosti. Kaj govorim! saj dobra, ugodna in prekoristna stvar se že tako občinstvu sama priporoča; — zatorej so ni, kakor so hoteli neki širokoustniki trditi, zastonj potrosilo za to delo iz deželnega zaloga nad 20000 for.saj ta cesta je isključljivo tudi jako ugodna DornberŠkim vinogradom, poštam i. t. d. Semarnsko starešinstvo se je, po dolgim In jako težavnem porodu, vendar le enkrat postavno in stvari ter šemarnskemu obč. gospodarstvu ugodno izvolilo; »naj brže so, kakor je slutiti«, kaki tajni botri k temu ugodnemu krstu pripomogli I? Naj pa bode stvar, kakor si hoče, zadovoljni smo s to volitvo, če prav se mej temi izvoljenimi starešini znan intrigant nahaja. — Nadejamo se pa vendar, da bode to starešinstvo pri volitvi Župana, zopet volilo vse skozi sposobnega ter pravičnega možaka g. Fr. G.....r-ja. To je gotovo naša srčna Želja, da bi ta gospod zopet vajete vodstva naše županije prevzel. PodUratljershi. ' X Jel»anali* dne 28. junija, (Žalosten prizor). 24. junija t. 1. so naš presvltli tržaško-koprskl Škof Jurij Dobrila delili sv. birmo v Laniščih. Po dovršenem sv. opravilu je spremilo prečastito duhovenstvo presvitlega gospoda škofa v faro v ž k prečastitemu gospodu župniku. Mej obedom se je kazala splošna zadovoljnost od presvitlega gospoda škofa, in večkrat so kupite z a zvenele. Okoli ti. ure zvever prepregli črni oblaki sinje nebo in bližala seje huda ura. K ljubu pretečemu nevremenu vzdignejo m,- I rije prečast iti gospodje farman i na konjih proti domu v Istro. Prodno mine četrt ure, ulije se strašna ploha, in strela udari med jahajoče gospode. Gospoda Aleksandri Zamljiča. farman a i/ Boljima v Istri, tako je zadela v glavo, da mu je ves klobuk raznesla in njega in konja ubila. Gospodu Blažiču, farmana iz Dolenjevasi, je ubila konja pod njim tor mu lo nekoliko nogi na luečeh i stopalih poškodovala, lasć prievrknola i desni Čevelj dvakrat probila. Spremljač gospoda Zamljiča jo ležal znak mrtev z razbitim in krvavim nosom p"leg svojega gospoda. Tretji Ki> svojo stvar vrlo dobro izvr'ili. Lepo je bilo gledati, kako lepo i praznično je ljudstvo k tej svečanosti liKu odieilo in pota z cveticami posulo. Veliko, veliko zastav je vihralo v zraku, ali žal r slovenskih prav malo. Da ni naš možak, gospod Janez Ipavee, na svojej hiši, razvil dveh velicih slovenskih praporov, ne bi se bila ni ena slovenska v vsem sv. Križu videla. <,ast gospodu Ipaveu. --- Kritični politični pregled. Domača dežele. O novem ministerstvu vsi časniki govore, vsi priznavajo, da mej njim nobenega ustavoverca ni več, da si je grof Taafic izbral take može, ki bodo delali po njegovih vodilih za spravo mej narodi i za to, da zadobč vsi narodi enake pravice. Zago-gotovlja se tudi, da ho odslej vlada krepkeje i doloćniše postopala, ker jo bode to vtrjevalo ter jej več veljavo dajalo. Sodbe o novem ministerstvu so sploh ugodne, ker so ministri sposobni i debilni možje ter se je nadejati, da bodo v vsoh rečeh zložno delali, kar vlado jako okrepi. »Reform« dajo vladi ta le svet: TaalTejevo ministerstvo naj stori vse, kar je pravično, in odpravi vse, kar hi krajšalo enakopravnost katerega koli naroda v državi i mir kalilo. Tako se pravi avstrijski vladati — in več ne zahtevamo, pa tudi manj ne. — To so kratke, pa jasne l gotova zlata vredno besede, v besedi »pravica vsem« leži vsa avstrijska politika. Grof Taaffo je dunajskemu dopisniku v »Kolnische Ztg.» rekel: Nečem delati politiških mučencev s tem, da hi razpusčal občinske zastope zato, ki sklepajo resolucijo zoper jezikovne ukaze, če tudi imam to pravico, jaz bom čakal praktičnega upora i tega z lehkoto odbijem. Iz tega vidite, kako malo važnosti lina to umetno gibanje. Minister Pražak je imenovan tajnim svetnikom, Zemlja-kovski pa je dobil red želežne krone. Odpuščena ministra Stremsvr in Horst sta dobila včliki križ Leopoldovega reda, Kriegs-Au je imenovan tajnim svetovalcem, Korbu pa se je izreklo najvišje priznanje. Ko pojile naš cesar v Galicijo i Bukovino, prideta v Čr-novicc rumunski in bulgarski knez cesarja pozdravljat. Dr. Bieger je izdelal poročilo manjšine češkega deželnega zbora gledć promembe volilnega reda. Poročilo je jako zmerno i spravljivo pisano in vsi kolikaj pošteni ljudje priznavajo dr-žavopravno njegovo veljavo, le judovski nemški časniki se strašno jeze, in ker niso mogli dobiti orožja iz poročila samega, kakor so želeli, zato po svojej navadi liujskajo, blate i črne Riegergja, avtonomno stranko in vlado ter krokočejo, da bo Avstrija le tedaj srečna, kadar ho imela ustavoverno vlado. — Ti časniki so menda užo pozabili, da je Avstrija dolga leta imela ustavoverno vlado, a sreče imela nI. Tu]e dežele. Na berolinskej konferenci se je tudi določilo, da bo grška država s pridobljenim ozemljem morala prevzeti nekoliko turškega dolga, ki se ima določiti po številu prebivalcev. V krajih, ki imajo grškemu kraljestvu pripasti, ležeča carska posestva i gradovi pa se imajo odkupiti, cerkvena posestva pa imajo ostati muzelmanskim prebivalcem. Turčija je uže protestirala zoper nove meje, katere so bile določene v berolinskem zboru grškemu kraljestvu. Grkom je tedaj s to določbo malo pomagano; če velevlasti Turčije in ArbanaŠev z orožjem ne prisilijo, naj sklepe izvrši, Grška pedi zemlje ne dobi. Zelo dvomljivo pa je, ali bodo vlade tudi hotele spuščati se v vojno s Turčijo iz ljubezni do Grkov. Albanska liga je v Berolinu zbranim zastopnikom iz Dubrovnika to le brzojavila: Albanci nikoli ne dovole, da se njihova dežela raztrže, ali da se nje deli za druge zamenć i pridejo pod tujo oblast. Albanci ponavljajo prošnjo, naj se njihovo zahtevanje glede nedotakljivosti starih njihovih pravic ozbiljno preudari, za kar bodo hvaležni, da se ne bo kri pro-livala, ampak omika pospeševala. Liga se je z nova ojačlla, od Turčije je Albanija le po Imenu odvisna, vso notranjo upravo pa oskrbuje poseben iz katolikov in muhnmedanov sestavljen odbor, ki tudi davke razpisuje i pobira, da ž njimi vzdržuje vojsko. Katoliki in muha-modani so v vsem edini, kar se tiče notranje uprave i deželne samostalnosti, le v prašanji glede odvisnosti od Turčije se ne ujemajo, prvi žele popolnoma ločitev od Turčije, drugi pa se temu ustavljajo. Postavijo lahko na noge 25000 z vsem dobro preskrbene vojske i gotovo je, da brez krvavih bojev ne odstopijo nobenej drugej državi le toliko svoje zemlje, kolikor je pokrije konjsko kopito. Iz Skadra dohajajo nepomirljive vesti: 26. junija je zasedlo 4000 Albancev pod vodstvom Hadši Mehmeda iz Ulčinja in Isufage Sokola iz Skadra gorč Musura, Gorana in Kruta. Liga je sklicala družili (S000 mož pod orožje, da bodo branili mejo. Ali Boj iz Guslnja litijska Albanco na boj zoper Črnogorce ter jim obeča vojaško pomoč. Vojaška krdela so pričakujejo iz Matija, Dibre, Tirana in Elbasane. Prenk Bib Doda, Miriditom knez in llodo Bej imata v Tuzi 0000 vojakov. Liga jc poslala v Drač in Kavajo zahtevat pomoči. Občcnje mej Barom i Skadrom jo pretrgano, ulčinski bazar je zaprt. Bolgarska vlada je oznanila velevlastim, da k malu začne podirati trdnjave ob Donavi, da tako ustreže berolinskej pogodbi. ITIftnski prebivalci so v Skadar poslali prašat deželnega glavarja, ali je res, da seUlčinje pridruži f.mejgori. Deželni glavar jim je odgovoril, da nič o leni ne ve, svetoval pa jim je, naj se pripravijo k bramlii; albanska liga ji potem to mesto zasedla, da ga bode branila, če ga napado Crnogorci. 29. junjja so Jezuiti na Francoskem zaprli svoje samostane, kakor jim je vlada ukazala z dekretom meseca marcija t. 1. Na Marokanskein je počila vstaja. DOMAČE STVARI. 42 pravičnih tete -Triester Zeitung». Ta časnik je slovenskemu narodu v izgled i poneinanje priporočil 42 pravičnih z spodnjega St irskega, ker so v imenu kulture poslali prošnjo gosposkej zbornici državnega zbora zoper uvedenje slovenskega jezika v srednje šole na Slovenskem. Kdo so pa ti pravični, toliko unoti za kulturo? To so privandrani posestniki z Dunaja, z Gradca, Inomosta i druzih tacih »slovenskih« krajev. In kolik vspeh je imela ta prošnja, katera jo našo tetko tako razveselila? V gosposkej zbornici, katera ima za slovenski jezik gotovo mrzlo srce, sramovali so se je, noben ud gosposke zbornice si ni upal priporočiti je, celo baron \Vashington, kateremu je bila Izročena, hotel se ni blamirati, da bi kaj bil omenil o njej. Vsled tega jo je morala prvosedniška pisarnica gosposke zbornice prosilcem nazaj poslati s pristavkom, da je nobeden neče sprejeti. Iz tega naj »Triester Zeitung« posname veliko vrednost te kulturonosne prošnje. Slovansko podporno delalsko društvo je imelo minolo nedeljo v dvorani pri zelenem hribu občni zbor, ki je bil obilo obiskan, vdeležilo se ga je nad 150 udov. Na dnevnem redu je bilo predrugačenje nekterih točk društvenih pravil, in volitev odbora, ker ni bilo pri zadnjem občnem zboru izvoljenih dovolj odbornikov. Predrugačenje nekteri.i točk društvenih pravil so je spretno razpravljalo; pred volitvjo pa se je unela burna debata, ker je peščica sebičnežev uže mesec dni na to delala in agitirala, da bi ovrgla prve volitve in svojo nezmnožnost na kurulične stolo postavila, kar se jej pa nikakor ni moglo posrečiti, ker je njih stranka v velikej manjšini, Delalsko društvo napreduje dobro. K zboru so prišli naj inteligentneji gospodje našega naroda, posebno so dobro govorili gg. Nabergoj, Polič in dr. Mandič. Pri volitvi je bilo oddanih 144 listkov, mej temi je bilo 5 neveljavnih, izvoljeni so bili v odbor: F. Grabrijan tajnikom z 97 glasovi; odborniki so dobili: Nabergoj 132, V. Do-lenec 130, dr. Mandič 127, Zivic 126, Schmid 120, Polič 97 in Žitko 96 glasov. Za namestnike pa so bili izvoljeni: Hajn z 124, Škabar z 98, Kocijančič z 96, Klemene z 95, Padar z 95 in Jerina z 94 glasovi. Pregledovalci računov pa so: Rlhtik, Sadu in Katalan. Zdaj je dopolnjen odbor. Osobe, ki so v odboru, nam so porok, da bo »delalsko društvo« častno izvrševalo svoj namen, ter zbiralo slovanske delalee pod narodni prapor, da jim človečanstvom in bratovsko pomočjo olajša teški stan, materijalno in duševno zboljša razmere, katere so bile doslej pomilovanja vredne. Mej delalcl pri skupnih skladiščih na železnici je vstal razpor, ker se nekateri sklicujejo na staro navado, da so edino opravičeni i da imajo gotovo tarifo, po katerej se jim mora delo plačevati. Nekatere so zarad neopravičenih zahtevanj zaprli. Upamo, da se daljši neredi ne bodo godili; vsakako pa je potrebno, da se delalske razmere na železnici po postavnem potu uredć, sicer bodo vedne pritožbe. Za častnega občana je izvolil grofa TaatTeja, Winklerja in Hohen\varta občinski vrhniški zastop. Slavnost tlsočletnice slovanskega obrednega Jezika je priredilo akademično literarno-zabavno društvo «Triglav» v Gradcu v soboto 3. julija s tem le vsporedoin: 1. Floto\v: Ouvertura iz opere »Stradella«. 2. Pozdrav društvenega predsednika g. L. Požar-ja. 3. Dr. B. Ipavic: Molitev, zbor. 4. Slavnostni gotor g. J. Dečko. 5. A Nedved: Popotnik, zbor s tenor-solo. 6. K. Mašek: Pri zibeli, četverospev. 7. P. Preradovič: Slavjanski Divs/turi, deklamuje g. A. M. Mar-kovič. 8. Fr. Kuhač: Soraćanje, osmospev. 9. Fr. Vogl: Cigani, zbor s tenor-solo. Med točkami je svirala godba mestnega gledišča. Zagrebški Sokol v Ljubljani je bil jako lepo sprejet, kakor jo spodobno junakom bratskega naroda. Skoro vsa Ljubljana je bila na nogah in raz mnogo hiš so vihrali prapori. Le ljubljanska «Feuer\vehr» z mestnim županom vred se je kujala. Cesar je zadnjo sredo povabil na obed vse nove ministre. C. k. davkarijam na Kranjskem je ukazal deželni prvo-sednik, naj mu nemudoma poroči, koliko in kako se uraduje v slovenskem jeziku in ali se izpolnjujejo obstoječi dotični ukazi. — Pri nas na Primorskem, kder se Slovenci i Hrvati večidel z nemščino i laščino osrečujejo, zelo bi trebalo enacega ukaza, ali zdaj ga uže še ne bode, naše gosposke iinajo druge skrbi. Srebrni križec za zasluge je prejel železniški čuvaj Jos. Maljevac v Pazinu, ker je spomladi se svojim pogumom v beg zapodil razbojnike, ki so napadli inženirja Kluppa. Sovraštvo zoper češKi jeziK. IČinska hranilnica je poslala dve pismi liberiški hranilnici, ta pa jih vrnola zato, ker so češki pisani. — Das Deutschthum ist in Gefahrl Slovanski almanah, kateri so izdali dunajski študentje, zasegla je policija. Ni še znano, kaj je v njem spotikljivega, ker ima zgoli strogo veduostne razprave; upa se, da se zaplenitev prekliče. Matija MlekuŠ. slepar, o katerem smo poročali, osfoparil je nad 100 ljudi, kolikor je doslej znano. Poroča se nam, d.i so naš|i pri njem 200 pozlačenih verižic, katere je imel pripravljene za daljše sleparjenje. In ta človek je policiji ušel. Dali so ga namreč v bolnico zdravit, ker je imel neko skrivno bo leze h. Tu pa je vzel obleko nečemu druzemu, ki seje pii;el zdravit, preoblekel se, tako uhegnol i kakor se nam je poročilo, sleparil je zadnje dni v pod grajskem okraji. MadjarsKi jeziK dela čuda. Na Hrvaškem so dobili rernu-neracije in pripomočke le taki finančni uradniki, ki so se vpisali v rnadjarsko šolo i nobeden drug. Očividno je, da se ogerska vlada prizadeva Hrvate polagoma pomadjariti; pri železnicah nastavlja skoro samo rnadjarsko uradnike, napisi, tiskanice, vso je rnadjarsko; tudi pri poštah i telegrafu se bolj i bolj uriva madjarščina, zdaj se ima še na zagrebškem vseučilišči napraviti stolica za mad jurski jezik i tako pojde to polagoma dalje, Hrvatje dobo v deželo tako zvano rnadjarsko inteligenco, ki bo hrvaški narod pod krinko kulture tako osrečevala, kakor osrečuje nemščina i laščlna slovensko prebivalstvo. Da je to pomislil hrvaški deželni zbor i da si je imel pred očmi nagodbo, po katerej ogerska vlada nema pravico tikati se v narodne zadeve na Hrvaškem, ne mogel bi se bil izreči za daljši obstanek ma-djarskega tečaja v Zagrebu, Prestolni naetopnik pojile še to leto v jutrove dežele. Konec meseca septembra stopi v Trstu na ladijo i se odpelje v .lafo, od tod pojde v Jeruzalem i Betlehem. Na poti proti domu obišče Aleksandrijo in Kahiro ter se popelje na zgornji Nil. Meseca novembra se vrne domu. Deutscher Schulverein, pod tem naslovom snujejo avstrijski Nemci društvo, ki bo napravljalo i podpiralo nemške šole v tacih slovanskih deželah, v katerih je kaka pest privandranih Nemcev, kakor n. pr. na Kranjskem, katera dežela se v dotičnom proglasu izrečno imenuje. Saj res, Nemcem so na Kranjskem godi strašna krivica, ker tam je skoraj več nemških šol, nego nemških — otrok! — »Triester Zeitung« je uže povzdignola svoj glas, da bo rada nabirala družabnike. Ljubljanska hranilnica je po toči poškodovanim Dolenjcem podarila 1000 gld. Preširnove pesmi prevaja na Češko g. Penižka ter jih na svitlo da koncem tega leta. Tisočletnico slovanskega bogoslužja bo tudi ljubljanska čitalnica obhajala s cerkveno in besedno svečanostjo. Gospodarske stvari. KaKo se ubrani, da kruh ne plesni. Ko vzameš kruh iz peči, deni takoj hleb za hlebom v vrečo, v katerej je bila poprej moka in v katerem je še močnati prah. Hlebe položi v vrečo tako, da se zgornja skorja enega hleba dotika zgornje skorjo druzega hleba. Potem zaveži vrečo ter jo obesi na zračen kraj. Tako lahko ohraniš kruh 4—6 tednov, da ne bo plesniv. —— Filoksera — trtna uš v Istri. Poroča Franjo Kitriift. Nova nesreča preti naši uže tako osiromaščeni Istri. Vinogradi, kateri so Istranom poglavitna podpora, so v nevarnosti, da propadejo; Istrani bi morali potem vinarstvo popolnem opustiti. Poleg grozdne bolezni «Oidium Tuckeri«, katera je uže več let v Istri in Primorji, pokazala se je zdaj v vinogradih pri Piranu tudi še trtna uš (Phylloxera vastatm). Uže kakih 4 let so opazovali nekateri vinogradniki, da v njihovih vinogradih trs hira, to je, slabo raste in tudi nič grozdov nema. Sprva so mislili, da je tega kriva kaka elementarna uima, suša ali mokrota, zatorej so imeli od leta do leta nado, da bode prihodnje leto zopet bolje. Še le letos spomlad meseca maja, ko so zopet opazili, da na nekaterih mestih trs prav hudo hira, poslali so nekatere trto c. k. namestništvu v Trst, s prošnjo, da bi se v preiskavo poslali v Klosternenburg zavodu vinarskemu. To se je tudi okolo 15. dne t. rn. storilo. Al kak strah in udarec je bil za vso Istro, ko iz Klosterneu-burga prof. dr. Rossler telegrafično javlja, da je na trsu nesrečna filoksera! Ministerstvo hitro pošlje prof. Rossler-a na mesto v Piran, da so tam o tej stvari sam prepriča. Kako prestrašil se je pa tudi on sam, ko je v vinogradih pri Piranu opazil, da je ondi okuženih uže kakih 50 oralov vinogradov, zraven katerih je še kakih 2000 oralov druzih vinogradov v nevarnosti, da sčasoma tudi ne bodo uničeni po tej grozni uši. Poklican je bil tudi iz Gorice vodja svilarskoga pokušališča gosp. Bolle, da tudi on pregleda vinograde v Piranu, ter potuje dalje po Istri in preiskuje, ali ni tudi v drugih krajih se uže pokazala ta uš. Po njegovih ustmenih sporočilih sme se soditi, da med Piranom nikjer in okolico ni drugih vinogradov videl, kjer bi filoksera bila, če tudi sam pravi, da vendar ne moro za gotovo trditi, da je ni, ker mu ni mogoče bilo vsak sumljivi trs pregledati. Od kodi je filoksera v vinograde Piranske došla, to se do danes še no vi. Procl 12 leti so dobivali nekateri isterski vinogradniki trto iz Francoskega, iz Sicilije, kder je tudi bila trtna uš, kasneje pa tudi iz Ogerskega in Sirmije. Ali se je uže takrat zanesla uš v Istro, ne more se danes za gotovo reči. Gotovo je le to, da je trtna uš v Istri uže najmanje 7 let, in to zato, ker trs še le v tretjem letu, ko ga filoksera napade, tako opoša, da se na njegovem razvitku lahko spozna, da boleha. To bolehanjo so pa v Istri uže 4 leta opazovali, zatoraj je morala filoksera uže vsaj 3 ali 4 leta poprej trs napasti. Vinogradi, kateri so od filoksere okuženi, leže 2'/, ure oil Pirana v veliki in krasni dolini •Sicciola«, po kateri teče toda Dragonija. Tukaj se opaznje na 12 mestih, da med lepo razvitimi in z grozdjem l>ogato obloženimi trtami nekatere popolnem pešajo, brez grozdja in komaj z 1—2 dec. dolgimi po-ganikami na-proti zdravim, ki imajo roz^e po 1—2 metra dolge. Preiskaval sem več bolnih trsov, na kalnih so se znamenja filoksere pokazala, in tudi korenine našel otekle in pokvarjene, ali našel sem le malo uši in tudi ne veliko jaj< ic. Vzrok teinu je gotovo le to, da so vinogradi v tej dolini večkrat tako mokri, da so pod voJ6. Bo skušnjah, katere so se za pokončavanje trtne uši na Francoskem naredile, najbolj vspeino pokazalo se je napeljevanje vode ua vinograde, tako, da več časa pod vodo ostanejo. Uš pogine, in večkrat se vinograd reši pogube. To je pa letam mogoče, kjer so vinogradi v ravnini, in kjer je tudi za to dovoli potrebne vode. Te ugodne razmero nahajajo se pa tudi v dolini •Sicciola«. Zatorej je c. k. namestništvo v Trstu poslalo inženirja gosp. Hicci-a, da pregleda dolino, kako bi se mogla napeljati voda čez vinograde. Ako se to posreči — kar se ve da tudi veliko stroškov prizadene — potem se smemo nadejati, da uš v tej dolini zatro in tako rešijo nekoliko tisoč oralov lepih in rodovitnih vinogradov. Poskušnje se naredi tudi z žveplenim oglencem, s katerim se da pokončati tudi filoksera, akopram je pri tem v nevarnosti tudi trta. Da se bodo o vsem posvetovali, kar je storiti, da se pokonča uŠ, sestavi sc še le dni pod predsedstvom gospoda ces. namestnika v Trstu komisija. KakoŠna sredstva in katera dela se za to podvzemo, kasneje izvemo. Malovspešno se bo filoksera mogla pokončavati v «lsoli», malem mestu med Koprom in Piranom, kder je uš tudi v vinogradih, ki leže na bregu. Tudi tu se ne ve, kako je prišla uš le sem. Ni ne pretirano, če sc reče, da nevarnost za vso Istro je velika, pa tudi za sosedno Tržaško, Goriško, Kranjsko in Hrvatsko. Zalo naj vsak skrbno pazi na to, da nobenega trsa ali tudi listja, katero večkrat s sadjem pride čez mejo, ne dobi v svoj kraj, in da so tako obvaruje nevarnosti trtne uši. Gosposko pa morajo z vso cneržijo vsak uvož ttte ali sploh trtnih delov čez mejo zabraniti. Le tako bode mogoče še obvarovati našo vinograde. Zatorej bodite pozorni vinogradniki in naznanite precej svoji gosposki, ako bi opazili v svojih vinogradih trle, katere se vam zdi v svojem razvitku le nekoliko sumljive. (Kovice), --- Ruska cesarica Marija Aleksandrovna. {Konec). Vojvodičina je prebila čas mej zaroko i poroko pri svojej svekrvi v Sclnvalbachu. Imenovali so jej učiteljem za ruski jezik Melgičkega, ruskemu poslancu pridetega duhovnika. Smrt toga moža je pretrgala nje nauk. Ko je prišla v Petroburg, znala je še slabo ruski jezik. Da zadovolji propisom ruske carske hiše, prestopila je v pravoslavno cerkev i dobila za učitelja duhovnika Bašnova, ki jo največ vplival na vse nje živonje, Njona vladarska gorečost i skrb za cerkev se je raztezala tudi na balkanski poluotok, vzlasti na Bolgarsko in vshodno Rumelijo. Ona jo bogato obdarjevala tamošnje cerkve i napravila pravo tvornico cerkvene obleke in veziva, v katerej jo bila sama ena izmej najmarljiviših delalk, pa našla je tudi marljivo sodelalke v groficah Trotaskov, Bludov l Tolstoj. Zato v vseh teh zemljah ni ene cerkve ni, da ne bi mogla pokazati kakega caričinega vezenja, ali katerega od omenjenih gospoj. Te gospe so podpirale tudi Črnajeva, ko jo vodil dobrovoljne rusko Četo na Srbskem v zadnjej turškej vojni. One so v vsem podpirale carico in vršile njeno voljo. Carica tedaj ni delala le za širjenje pravoslavne vere, temuč tudi za svobojenje potlačenih Slovanov na Turškem. Obdarjevanjein cerkev je budila in vzdržavala nado na pomoč Rusije, katera je tudi prišla. Kakor je carica Marija za nabožne i cerkvene namene trosila velike svote, tako se jo tudi živo okleuola misli, naj so v Jeruzalem pošlje duhovniško društvo, da pozve o položji tamošnjih pravoslavnih. Na njene troške se je zidala v Jeruzalemu cerkev, hiša za romarje I bolnica. Nič manj goreča ni bila carica za humanitarne namene. V letu 187li je osnovala društvo »rudečega križa«, ki je tako blagonosno delalo na Bolgarskem in v vshodnjej Bumeliji. Knez Sergej Šahovskoj je ustanovil po njenem nalogu po vsej Bolgarskej in vstočnej I tu-meliji ruske bolnice, ki so jako bogato oskrbene, tako, da imajo še za šest let v obilici vsega, kar jo potrebno. V teh zavodih strežejo bolnikom ruske redovnice, Carica je bila tudi velika dobrotnica Šolam. Vsi ženski šolski zavodi so bili pod njenim pokroviteljstvom. Ona je bila protivnica samostanskega internata ter ni trpela, da bi deklicam bilo po več let zaprto društvo. O carlčlnem nazoru glede goje-vanja pripovedujejo to le lepo pripovedko: Tako imenovanemu zavodu Smotnoje je bila voditeljica generalica Loontjev, gospa, ki se je ostro držala starih navad. Pri nekej preskušnji v tem zavodu vpraša carica vpričo voditeljice neko učenko: »Kaj jo ljubezen?« Deklica zarudl i nič ne odgovori. Voditeljica, ki je prišla v veliko zadrego, stopi pred carico ter jo vpozori, da se o tem predmetu nič ni učilo, i da deklica po vsej prilici ni razumela vprašanja. Carica odgovori na to dosti strogo: « To moram jako obžalovati, ker žena živi ob samej ljubezni, najprej do svojih roditeljev, potem do svojega moža i nazadnje do svojih otrok. Ako ncmajo deklice pravega pojma o ljubezni, potein so slabo pripravljene za svoje živenje.» Carica jo iiv«la mnogo let jako tiho, večidel v Oarskojem Suhi, kilrr jo bila dan na ilari v družbi duhovnikov. Na ples ali so a rejo je prišla carica le tedaj, ako se ni mogla izognoti. ''soda poslednjih njenih let je žalostna, dolga bolezen jo je minila. Molezen na pljučih, za katero je umrla, zavrla je vsa nje drla. Vsa zdravniška učenost ni mogla ustaviti jetike i hiranj:«. Smrt njena )o iznenadila svet le zarail tega, ker je kesnoje prišla, nego se je mislilo. --- Tržno poročilo. Kara — v prav dobrem menjenji, cene so trdne i trgovina je živa. Olje — z navadnim blagom je bilo malo trgovine, Če tudi so posestniki pri cenah neke olajšave pri odbitkih ponujali, vendar ni bilo dosti prašauju po njem. Finega i najfinejšega blaga pa so je po starih cenah še precej prodalo i so se zaloge zelo zmanjšale. Ril — brez promembe. Mast in slanina — tudi brez promembe. Petrolije — cene so nm zadnje dni vsled spletek v Ameriki naglo rastlo — utegno pa v kratkem zopet pasti. Domači pridelki — slaba trgovina po nizkih cenah. Žito in moka — cene vsled dobro žitne letine povsod padajo. Les — slaba trgovina po nizkih cenah. Trami, drva, oglje zelo zanemarjeno, lc žagatice rolarice se Se nekoliko držć. Vrednostni papirji — so zadnje dni nekoliko padli. Uzrok temu so nove politično zapletke v vshodnih deželah. kr. Dunajska Borsn tlnd iS. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih.......73 gld. 85 Enotni državni dolg v srebru.......74 »25 Zlata renta..............H8 .45 •1S(»0, državni zajem...........1JJ3 »75 Delnice narodne banke.........HJtti » Kreditne delnice............281 »80 London 10 lir sterlln...... . . . . 117 » 65 Srebro................— » — Napoleoni...............9 » 35 C, kr. cekini..............5 » 55 ltH) državnih mark...........57 »70 LISTNICA. UPRAVNIŠTVA. Gosp. v Lj. Prejeli; hvala I Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani. 1. vezek: Prt rečna knjiga :a gledilke diletante. Cena 50 kr. Od poznejših vezkov so pošli: 3., 4., 5, 7. in 8. vezek; v ostalih so natisnene sledeče gledališke igre: (I) = burka; V. — vesela, R. = resna, Ž. = žalostna igra; O. = opereta. Številke za lo-temi črkami kažejo število aktov). Ultra 1 (B. 1.) — Na mostu. (Ti. 1.) — Gospod Čapek. (V. 1.) — Pelin. (O. 1.) — Graf čak in oskrbnik. (H. 4.) — Serelan. (0. I.) — Scojeglavneži. (V. 1.) - Mota. (V. 3.) — Klobuk. (V. 1.) — PtiČnik. (O. 1.) — Išče se'odgojnik. (H, 2.) — Zabavljica. (V. 1.) — Zakonske nadloge. (V. 1.) — Poglarje L II. III. (V. 1.) — Mulec. (V. 1.) — Telegram. (V. 1.) — Sam ue vd kaj hoče. [B. 1'/,.) — Ona me ljubi. (V. 2). — Gospod režiser. (Šaljiv prizor.) — Uskok. (V. 1.) — Vdova in vdovec. (V. 1.) Visoki C. (V. 1.) — Gorenjski slavček. (O. 2). — PoligalČera hči. (11. 5.) — Umetnost in narava. (V. 4.) — Zaprarljivec. (Čarobna igra. 3.) — Pokojni moj. (V. 1.) — Lornjon. (R. 1.) — Gospa, ki je lila v Parizu. (V. 3.) — Na kosilu bom pri svoji materi. (S. 1.) — Brati ne zna. (11. 1) — Gospoda Kodelja pridige izza gardin. (V. 1.) — V spanji. (V. 1.) Kurarstco in ljubezen. (L. 5.) — Donna Diana. (V. 3.) — Wi?lia»i liatelif. (Ž. 1.) — Gluh mora biti, (13. 1.) — Ženska borba. (V. 3.) Ogenj nij igrala. (V. 3.) — Ena se joče, druga se smeje. (R. 4.) Garibaldi. (D. t.) — Marija Magdalena. (Z. 3.) — Tri Vile. (V. 2.) — Srce je odkrila. (V. 1.) — Pes in malka. (V. 1). — Ccrček. (R. 5.) — lotroodska sirota. (R. 4.) — Trnje in lavor. (R. 2). — Doktor Robin. (V. 1.) — Pesek v oči. (V. 2.) — Kozarec rode. {V. 5.) — Igralka. (V. 1.) — Dva gospoda pa jeden sluga. (D. 1.) — Star samec. (R. 2.) — Stara mesto mlade. (V. 1. — Gringoire. (R. 1). Ena se mora omožiti. (V. I.) — Berite »Novice*! (V. 1.) — Dva zeta. (V. 1.) —■ Nemški ne znajo. (D. 1.) — Ženski jok. (V. 1.) — Moja zvezda. (V. 1.) „Slovenska Talija" je na prodaj po knjigarnah v Ljubljani, pa se lehko tudi naroČi naravnost od dramatičnega društva v Ljubljani. Kdor si naravnost od društva naroči vse prej navedene knjige, katerim je v knjigotrštvu cona 18 gld. 55 kr. jih dob6 za znižano ceno 14 gld. Će se od društva vsaj za 4 gld. knjig naroči ob jednem, društvo popusti 2Q70 navadne cene, ki je ustanovljena posamez) nemu vezku In na zavitku tiskana. □£7» Narodnim društvom, katera provajajo gledališke igre, je priporočati, da si od vsake igre, ki je hotč Igrati, omislijo celo garnituro, t. j., toliko knjižic, kolikor jih je igralcem treba o provajanji; cele tiskane igre učečim se igralcem mnogo bolje ustrezajo, kakor same izpisane naloge, vrhu tega pa so še cenejše. Cenik raznega blaga. KAVA OLJE SADJE Moka........... Ceylon biser ........ • i'luht lina in lutjliiifjit . . « uređaja in '/a 11,111 • • ■ nalive..... 1'ortorico.......... Malabar natlve........ I.ii Ouayra......... St Domingo. ........ niihia........... Rlo najtlneja......... n finu.......... « '/> fina b> navadna..... Santos navadna in lina..... Java Malang....... . Costarioca.......... Manila ........... Uuateinala......... Sladka skorja........ Nageljnovi cvečičl (šibice) .... Poper Slngapoie....... « Bata vi a........ Plrnent Jamajka....... Imber........... Sladkor avstrijski v Stokih rafiniran " « v kuJlh .... Itn), jedilno navadno...... « lino in najfinejši) namizno . . LevanUnsko in Albaneško jedilno . CorfTi jedilno lino in najflneje . . Dalmacija jedilno lino in naJflnejSe Istra « « « Laneno .......... PaVolJno ali bombažno..... Ribje hambur&ko (JI krone) . . . Oleln........... : Pomaranče Sicilije (1 zaboj) . . . Limoni « (t zaboj) . . . Kaperl « fini..... « '/, flnl.... Rožiči pulieškl........ u grški ......... Maudlji pulješkl....... « romanski ....... « slcl^jsUi....... « puljeSki grenki..... LeSnlkl novi ltal........ v istrski ....... CeŠplje suhe iz Rosne in Srbije nove « k u u stare, u « iz kranjske in hrvatske . Pinjoli............ Fige Calainata v vencih..... « u v vrečah..... < bauaška in ogrska . . , . Koruza Gulac, lbralla...... « Odesa......... m ogrska in bauaška..... u hrvatska...... . , RŽ, Gftlac, Odesa........ Ječmen............ Oves banaSkl, ogrski...... ŽITO: , i loo K d t | do i 11" IV> i:»i — III — i.i. — 1 10 — iti — 122 — H'.1 — — nr» — 1.11 _ — 1)1 — 78 _ HH _ _ Ht _ m; _ 7» _ HI _ _ 72 _ 7li _ !*) 90 - 92 - HO _ HI K". _ 90 _ 02 _ »>') _ 11 Mi — _ _ - 52 50 51 - 53 - 35 :w :J1 t. J iti 75 4o — 46 _ 00 _ 71) _ 44 _ 45 _ ti - 52 - 45 __ _ 50 _ _ _ 37 _ M - - - _ _ __ (i _ 9 _ 01 _ 75 _ :to _ _ 5 50 7 75 104 - 110 - 104 „ 110 _ 115 _ — — — — _ — _ 23 50 24 50 17 _ 18 50 10 — 11 _ 71 _ 72 _ 17 — - 14 __ 15 28 _ _ _ 22 _ 28 _ »t — _ — — — _ — — _ 30 — _ — — — — — — _ »4 - - - 17 _ 20 50 21 — 22 fin lo 25 17 •18 _ 52 48 _ 40 _ 47 37 _ 38 _ 10 _ 42 _ 82 _ _ 98 25 100 92 75 100 _ 13 _ _ _ 14 50 15 50 05 — 85 - - - - _ _ _ 13 50 - - - - - - 10 _ 18 12 _ _ 11 _ 11 50 10 _ _ _ 8 — 8 27 — _ _ 11 _ _ 12 — — — 11 12 — 7 30 7 50 - - 8 50 9 - MUKA i u 1 ■grsku 3 t 6 7 8 S'/j U K.30, '.'I J t, 23J0, L'.'.80, J 1.70, 20.70, SfO.lO, 10.—, 1H 31,17 40, 11 otrobi debeli ........... « drobni........... ajdova............. koruzna ............. VINO IN šl'IllIT: špirit rafinirani 30° hektol. . Rum Jamajka (liter)........ « Demerari « ........ ii St. .lago « ........ Vino clpersko (hektoliter)...... « Malaga (aroba)........ « refošk iz Istre (botelja)..... « Istersko (hektol.)....... " teran « ....... « vipavsko « ....... « hrvatsko « .......