fllA/NIH JMIŽAV V NAŠI DRŽAVI. Svečan podpis pogodbe vecnega prijateljst\ra med našo državo in Bolgarijo. Z vsemi svečanostmi je bila zadnjo nedeljo v Belgradu podpisana pogodba večnega prijateljstva med našr državo in Bolgarijo. Pogodbo sta podpisala predsednika in zunanja ministra obeh držav: dr. Stojadinovič in Kjoseivanov. Bolgarskemu šefu vlade je bil prirejen slovesen sprejem od celokupne naše vlade, zastopnikov vojaštva, oblasti in ljudskih množic. Narodna skupščina je sklicana na zasedanje v pondeljek 1. februarja. RazpravIjala bo o novem trgovskem zakonu ter sprejela razne mednarodne pogodbe. Do tega časa bo končal finančni odbor delo in se bo skupščina bavila z novim državnim proračunom tako dolgo, dokler ne bo sprejet. V DRUGIH DRŽAVAH. Svet Zveze narodov v ženevi. V Ženevi se je sestal svet Zveze narodov na 96. zasedanje. Tokrat predseduje kitajski poslanik v Parizu Wellington-Koo. Dnevni red je zelo obsežen. Italija ni poslala tokratnemu zasedanju svojega zastopnika. Nemčija in Italija. Pruski ministrski predsednik generalobefst Goring se je mudil dalje časa v Rimu, kjer je imel poiitično-gospodarske dogovore z Mussolinijera in italijanskim zunanjim ministrom grofom Ciano. Po zaključitvi posvetovanj v Rimu je dal Goring čaRnikarjem izjavo, v kateri je posebno naglasil, da je zgrajeno italijansko-nemško prijateljstvo na tej-le podlagi: 1. Italija in Nemčija sta istega svetovnega nazora in v obeh državah je na vrhovnem krmilu nacijonalizem. Med Italijo in Nemčijo je tesen sporazum glede borbe proti boljševiški nevarnosti. 2. Komunistična nevarnost je sedaj na vrhuncu na Španskem. Nemčija in Italija ne bosta pod nobenim pogojem dopustili, da bi se ugnezdil v Španiji boljševiški režim. Obe velesili sta se odločili, da bosta zavrli nadaljni razvoj španskega komunizma. Čisto neresnična so poročila francoskega časopisja, da bi bila Italija napravila poskus, Nernce odvrniti od njihove dosedanje španske politike. Ravno nasprotno je res! 3. Italijansko-nemško prijateljstvo se je utrdilo med italijanskoabesinsko vojno. V času, ko so bile skoro vse druge države proti Italiji, je stala Nemčija trdno ob njeni strani v zavesti, da bo zasedba Abesinije znatno povzdignila ugled Italije v Evropi. Med Rimom in Berlinom vlada popolen sporazum v vseb vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Koristi Goriiigovega potovanja v Rim za Nemčijo. Goringova pot v Rim bi naj Nemcem zasigurala delež pri izrabi Abesinije in to posebno glede sirovin, katere Nemci težko nabavljajo iz inozemstva radi svojega slabega gmotnega stanja. Nemčija bi rada dobila od Italije enega od njenih dodekaneških otokov pri Mali Aziji, na katerem bi zgradila za njo tolikanj potrebno letalsko oporišče. Zunanjepolitične posledice Goringovega obiska v Rimu. Časopisje razglaša, da so se sukali pogovori med Mussolinijem ter Goringom krog poživitve starega Mussolinijeve^a načrta sodelovanja: Italije, Nemčije, Francije in Anglije. Tem štirim velesilam bi se naj priključila še Poljska. Goring bo obiskal Varšavo, kamor je povabljen od predsednika republike na iov. Nemčija in Turčija. Iz Rima bo usmeril pruski ministrski predsednik Goring avoje korake v turško prestolico Ankaro, ker hoče pridobiti Turčijo za sklerutev trgovskih stikov z Nemčijo. Nemci bi radi ustvaiili med Nemčijo in Turčijo zračno zvezo. Goring bo skušal v Ankari pridobiti odločilne turško osebnosti za to, da bi Turčija ne bila nasprotna, ako bi si zgradila Nemčija s pristankom Italije na enem izmed italijanskih Dodekaneških otokov letališče. Nemčija za nedotakljivost Belgije. — Nemški. kancler Hitler bo imel 30. januarja ob priliki štiriletnice narodno-souijalističnega režima velik govor. V tem govoru namerava obljubiti Belgiji nedotakIjivost od nemške strani v smislu, kakor sta ji jo zagotovili Anglija ter Francija. Nemčija je na stališču, da bi ona neodvisnost Belgije branila celo z orožjem, čč bi Belgijcem prrozil napad od iuga ali se verozapada. Cilj nemške politike je: belgijska stara neaotakljivost, kakor je praktično obstojala do leta 1914, a so jo žalibog tedaj Nemci, ne oziraje se za medtiarodne pogodbe in dogovore, pogazili z volj surovo silo orožia in Belgijo zai, ker so se hoteli preko nevtralne Bel^ije polastiti Pariza, kar jim pa ni uspelo. Mogoče bo Hitler bolj mož beseda, neŁo je bil bivši cesar Viljem. Nadaljni razvoj dogodkov v s^nsld clrzavljanski vojni. Vrhovni povelinik španskih nacijonalnih če* general Franco je opustil za nekaj časa srdite napade, da bi popolnoma zasedel Madrid. Svoj napadalni sunek je usmeril proti važnemu rdečemu pristanišču Malagi, kateremu se je že približal na nekaj kilometrov. Če pade Malaga, dobijo Francove bojne ladje važno oponsee. Francovo brodovje je nekajkrat bombardiralo rdeče pristaniško mesto Barcelono, iz katerega zalagajo Rusi in Francozi španske komuniste s prostovoljci in vsem mogočim vojnim materijalom. — Predsednik Španije Azana je zapustil Barcelono in se je zatekel v Valeneijo, k.ier p sedež rieče vlade. Azana je bil prisiljen k pobegu, ker je bil v Barceloni neprertano ogrožen od anarhistov, ki gospodai 30 v tem mestu. Barcelonski anarhisx; sc držali rredsednika. republike kakor ujetnika v samostanu Montserrat in to radi tega, ker so mu očitali, da je on zakrivil pomanjkanje kruha in ^ssa v Barceloni. Rdečkarji skušali uprizoriti nemir v oortugalski prestolici Lizboni z bombami. Dne 21. t. m. v noči je eksplodiralo v razaih mestnih okrajih v T izboni več bomb. Dve bombi sta se razpočili pred bivšim španskim konzulatom, kjer posluje sedaj zastopnik Francove vlade. Dve nadaljni bombi sta se razleteli v drugem nadstropju prosvetnega ministrstva, kjer je delal flržavni podtajnik. Radi eksplozije so se zriišili v poslopju stro^i, uničena je električna napeljava in popokale so nekatere vodovodnc cevi. Peta bomba je zagnnela v lizbonski radio-postaji, ki je 16 km od tnesta. Radijska postaja je zelo poškodovana in bo morala za 10 dni prenchati z oddajo. Eno bombo so našli pozneje v neposredni bližini velikih bencinskih skla- Jiač. Ta ni cksplodirala, ker sicer bi se bila zgodila strahovita nesreča. — Notrajni ministor je podal izjavo, da so ornenjene bombe deio inozemskih rdečkarjev, ki bi radi tudi na Portugalskem zanetili nemire, kateri bi imeli za posledicc bratomorno klanje po vzgledu španije. Aretiranih je bilo več oseb. Važna proCkomunistična izjava angleškega zunanjcga ministra. Dne 19. t. ro. je začelo v Londonu novo parlamentarno zasedanje. Pri tej priliki je povzel besedo zunanji minister Eden, da odgovori na vprašanje nekega dcu skega poslanca, ali namerava vlada Vel"ke Britanije vztrajati pri prepovedi prostovoljcev iz Velikc Britanije v Španijo glede na stališče drugih držav v tem vprašanju. Minister Eden je odgovoril, da bo angleška vztrajala pri prepovedi prostovoljcev, ne glede na stališče drugih držav. Nadalje je med splošnim ploskctnjem zbranih poslancev posebno naglasil, da ne bo Anglija nikdar pristala na to, da bi bila Evropa postavljena nred izbiro med desničarsko ali lsvičarsko diktaturo. Anglija ne bo nikoli dopustila, da bi deniokratske države postale žaričče komunizma in njegove propagande! Preostanek JLeninove garde na zatožni fdopi. V živem snominu je še celemu svetu, kako je pustil diktator Rusije Stalin pred meseci obsoditi na smrt in postreliti prvo partiio Leninove stare boljševiške garde in sicer 15 komunističnih voditcljev, med katerimi eta bila najbolj znana Zinovjev in Karneniev. Ni šs svet pozabil tega grozodejstva nad lastnimi vodilnimi pristaši, že je Stalin s svoio čeko ali taino nolicijo na novem krvniškem delu. Dne 23. t. m. je pričela v Moskvi druga velika obravnava proti še živečemu preostanku Leninove garde. Tokrat gre za 17 obtošencev, katerim očita obtožnica, da so rovarili proti Stalinovemu režimu. Sodi jih najvišie vojsško sodišče, ki pozna samo smrtno obsodbo. Med obtoženimi so znani boljševiški kolovodie kakor: Karl RadekSobelsohn, Sokolnikov, bivši sovjetski poslanik v Londonu, in Miiradiev. Pred kratkem sta bila aretirana Buharin, ki .ie rpadal do nedavnega med najožje Stalinove sotrudirke, ter Rykov, bivši predsednik sveta ljudskih komisarjev. Šef taine policije se je oinel.ial v letalu v Vladivostok, kjer so odkrili zaroto pristašev Trockega proti Stalinovemu načinu vladanjf. Nenaden večji up«r rasa (poglavarja) Dest« v Abesiniji. Nr jugu od Italijanov zasedene AbeFinije v gorskih pokrajinah med Sidamo in Bak so se zbrale dobro oborožene čete nekdanje abesinske vojske na črti, ki gre med velikimi abesinskimi jezeri in dolino reke Uebi Schebeli. Upornikom poveljuje ras Desta. Vodstvo bojnega pohoda proti Desti je prevzel italijanski podkralj Abesinije Graziani. Te dni je zapustil prestolno mesto Addis-Abebo in se ie podal v Sidamo. Guverner pokrajine Sidamo je že prejel ojačenja in je na pcti proti vstašem. Iz mesta Harrar se je preselil general Nasi s svojim štabom v okolico naselbine Arussi. 6b reki Uebi Fehebeli je razvrščena libijska divizija. Vstaši so razdeljeni v dve koloni. Vzhodno od Marguerita jezera je glavno krdelo pod poveljstvom rase Desta. Drugi oddeiek je v okolici Bale in mu načeljuje poglavar Merit. Ras Desta razpolaga z 10 iisoč moži, Merit ima 350 pravih vojako^ in nekaj tisoč mož, ki so vzeti iz upornih krajev. V celoti cenijo vstaške čete na 15 tisoč mož. Najbrž se bo ras Desta ognil obkoljenju s pobegom v Kenyo. Pono\Tio isvoljeni predsednik Združenih ameriškTi držav Roosevelt spet ustoličen. Kakor znano, je bil Roosevelt že v drugič 2 ogromno večino izvoljen za ameriškega pirdsednika. V ' ';Tigtonu so te dni Rooseveka nad v-^ ^ovesnr ustoličili ob navzočnpsc' 300.000 Ijudi iz vse države. Ob tej priliki 'n sicer 21. t. m. je predsednik slovesno prisegel na ustavo in je naslc/il na Amerikance obširno poslanico, v kateri je razvil ^-ogram za dobo svojega nadaljnega delovanja kot predsednik. V svoji poslanici naglaša, da bo osredotočil vse svoje moči v to, da utrdi vlado socijalne pravičnosti. Vse, kar je v Zdru- „-¦.. .-i..x^,,n^ T10e.o«;,vineora) mora zginiti. V državi, v kateri je vsega preobilno, ne b.-o u^.-j .,^a jjo.uarijjianja. Vsak ameriški državljan mora postati predmet zanimanja države. Novi socijalni red mora v splošnem napredovati. Nadalje razlaga Roosevelt v nastopnem govoru, da bode zgradil na starih, preizkušenih temeljih amerikanske demokracije novi socijalni red, ki bo v prid poznim rodovom in bo napravil Združene države za vzgled vsem drugim!