Adijo Albert To noč nisem zatisnil očesa. Bil sem s teboj v tvojem poslednjem delovnem zagonu, v poslednjih trzljajih tvoje mogočne masivne postave, ki je polnih 35 let bila naš ponos. Spominjal sem se tvojega drugega rojstva, ko so te raztelešenega na velike in majhne kose pripeljali v naše komaj na novo zgrajeno poslopje In ko so ti ljudje v modrih tutah z vso nežnostjo, kot se za novorojenčka spodobi, pomagali na noge. Sicer nisi bil pravi novorojenček, prej si bil prerojenček, ves na novo zlikan in namaziljen, saj se je prva polovica tvojega vrtečega se življenja in dela odvijala drugje, v daljnem Milanu, prav tam, kjer se je rodil tudi tvoj slavni prednik — brzotis-kalnik Partizanskega dnevnika. A za nas si vendarle bil novorojenček, ko smo ljubeče spremljali tvoje prve, resnici na ljubo precej hrupne korake, tako hrupne, da se je od njih stresalo vse poslopje. Pa smo te vendarle bili, tudi tako hrupnega, veseli in ponosni smo bili, da te imamo, da si naš. Celo pogovarjali smo se s teboj, ko si iz sebe, sprva nekam jecljajoče, potem pa vedno bolj zgovorno in uglajeno, dajal besede, lepo razvrščene na širokem, belem rotacijskem traku, čiste in jasne, razumljive in domače. Petintrideset let je trajal ta naš vsakodnevni, pravzaprav vsakonočni dialog s teboj; včasih, pa le bolj poredko, smo se tudi sprli, kot se dogaja v najbolj vzorni družini. In ko si se razjezil in v svoji jezi kot razvajen otrok trmasto zacepetal z nogami, so brž pritekli tvoji botri In strici, da te potolažijo. Kako so se že pisali? Baretto, Hrovatin, Kapun, Rauber, Princl-valii pa Brus, Blazina, Jankovič in še drugi. Razen treh poslednjih si vse druge preživel. Kar velika je bila ta tvoja bližnja in daljna žlahta, ki te je negovala, pestva-la in hranila z najboljšim oljem, včasih pa, če je bilo treba, tudi z manj ljubeznivimi pedagoškimi sredstvi. Vse do takrat sem verjel, da i-majo srce in dušo samo stvari. Pri tebi sem z leti spoznal, da imajo srce in dušo lahko tudi reči. Kako bi se sicer mogli pogovarjati in se razumeti, kako bi si mogli postati tako nerazdružljivi prijatelji - ponočnjaki, tako soodvisni eden od drugega v naših delovnih odnosih? Vidiš, pa je nazadnje tudi zate moral priti čas slovesa. Prej ali slej pride za vsakogar, pa naj bo stvar ali reč. Nič ni večnega. Jutri bodo spet prišli možje v modrih tutah - tehniki. Pa ne bodo prišli kot babice ali rojenice, kot takrat pred 35 leti, niti ne kot svatje, da bi praznovali 29. junij 1948, ko se je prvič zavrtelo tvoie orjaško drobovje in bruhnilo iz sebe prvo naklado našega dnevnika v našem novem poslopju. Zdaj bodo prišli kot krvniki in grobarji, oboroženi s kladivi, izvijači, dleti in — pomisli, celo z varilnim ognjem. Spravili se bodo nad tvoje na zunaj še krepko a navznoter izmučeno telo, zarili se bodo v tvoje drobovje, razžagali tvoje kosti. Celo ime ti bodo razpolovili. Potem te bodo, invalida, pustili še nekaj časa polovično životariti, samo še toliko, da boš videl ob svojih nogah rasti naslednika, otroka današnjega modernega elektronskega časa. Jaz, dragi Albert, pa bom še vedno s teboj, vsaj do takrat, ko me bo novi novorojenček Solna, tam iz mrzle švedske, do kraja ogrel in prepričal, da ti bo vreden nada-daljevalec. Ti, Albert, pa kar nič ne ma-raj. Z jutrišnjim dnem se boš začel poslavljati z mirno vestjo, da si 35 let pošteno služil svoj vsakdanji kruh, da lahko s ponosom proslaviš svoj zadnji 1.' maj — praznik dela, za katero si bil narejen in za katero si iztrošil svoje energije. Spomni se na modrost starih Latinov — »sle translt...«, na ta večni zakon vsakega življenja, pa ti bo lažje pri duši in srcu. Veš, za vsakogar pride dan, ko se pojavijo možje v modrih tutah - tehniki, s svojimi orodji: eni s kladivi, žagami in variinim ognjem, drugi s tekočo, uglajeno besedo, oboji s podobnimi nameni. Adijo, dobri, stari Albert. Saj res — tudi hvala. Tvoj delovni tovariš Jože PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, Pismo SKGZ v razgovorih Jan - Colom LJUBLJANA — Na srečanju med deželnim odbornikom Colo-nijem in predsednikom komiteja SRS za mednarodno sodelovanje Janom, ki je bilo 28, aprila, so posebno pozornost posvetili nekaterim novim pobudam za sodelovanje med Furlanijo -in so pri tem obravnavali predloge iz pisma, ki ga je Slovenska kulturno - gospodarska zveza iz Trsta posvetila predsedniku IS SR Slovenije Janezu Zemljariču in predsedniku deželnega odbora F-JK Antoniu Comelliju (kar je izostalo iz sporočila deželnega tiskoviiega urada). Razgovoru sta prisostvovala tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič in predstavnik GZJ v Trstu dr. Boris Zemljarič. 1. MAJ: dan boja za delo in mir Prvi naj: praznik dela ali vsakoletno potrjena obveza v boju za delo in pravičnejši delež njegovih sodov? Je že tako, da čas in tradicija pretvarjata največkrat krvave mejnike v zgodovinskem bojo delovnih ljudi za ^svobodo v dejo*, za odpravo izkoriščanja, v koledarske praznike. In tudi za oni krvavi prvi maj izpred 97 let, ko 50 čikaški delavci plačali z življe-njem tedanjo, za gospodarje nezaslišano zahtevo po osemurnem delovniku, se je zgodilo tako — prvi ‘n>ai je postal na vsem svetu, za Vse delovne ljudi, praznik dela. Ne gre pa, razen zelo redkih iz-^em- za praznik v običajnem po-joenu. Nikjer na svetu se namreč delovni ljudje še niso povzpeli do ejlja, čeprav so zlasti v zadnjih desetletjih prehodili do njega, z ogromnimi napori in žrtvami, različno dolg del poti. Zato je prvi jdoj praznik v tem smislu, da delovni ljudje povsod z upravičenim Ponosom proslavljajo te težko prehojene etape, a se hkrati zbirajo ‘Udi in predvsem zato, da si se-zejo v roke in obnovijo zaobljubo: '!® naprej za delo, za pravično dru-zoo. za mir, naprej in dalje, do cilja. Ob prvem maju je torej prilo-znost (in nujnost) za obračun, za Pregled razmer in prehojene poti "P" rja tej osnovi za izbiro smeri d° cilja. Razmere so zelo različne v raznih delih sveta. Za nepregledno množice azijskih in afriških ljudstev ter južnoameriških domorod-cev je človeka dostojno delo in družbeno priznanje še revolucionar-?? utopija. Za delovne ljudi držav, ji klečijo pod fašističnimi režimi r'tle druge srednje- in južnoameriške države) pomeni že samo zbi-dnje na prvomajske proslave živ-JCnjsko tveganje. V državah t.i. vzhodnega bloka sta državni kapi-‘dhzem in politični birokratizem u-opila velike nade delavskega raz-i, v malone obredne oblike o-“tosti človeka nad svojim delom in ”dd njegovim plodom in s tem za-.*® izražanje dragocenega potenci0 umskih in fizičnih sposobno-*ti Širokih ljudskih množic. : delu sveta, kamor po državni Pripadnosti spadamo, preživlja kabalistični gospodarski in družbeni Jstem eno izmed svojih najhujših 'fztz, v kateri skuša zvračati vse Jdme svojih protislovij navzven ?d države v razvoju, navznoter pa delovne sloje. V teku je poskus Preustroja mednarodne delitve dela d škodo revnejših po ključu trans-vdcionalnih družb, v posameznih hdustrijsko razvitih državah pa epadzorovan tehnološki preostro j . tzrinjanjem delovnih ljudi iz pro-Podnje in z dejanskim poslabša-njihovih življenjskih pogojev. s„JuPeni družbeni sad take gozdarske politike je strmo nara-fdnje brezposelnosti, ki je v in-^tisko najbolj razvitih državah , dhoda že presegla število 30 mi-Vah°V ljudi- Povsod v teh drža-lieA -Se ie hkzdU močno okrnila živ-^®nJx/ca raven delovnih slojev, z J^dnskim znižanjem realne vred-s*' plač ob inflaciji, z občutnim Jrjšajijem družbenih storitev, ki ZUilje prizadeva delavske druži-upokojence in na splošno naj-rj Potrebne ljudske sloje, .^opuščati usmerjanje gospodarju Politike brezobzirni logiki ka-bJdlističnega profita, ki je čedalje v rokah transnacionalnih kor-os*ac0’ V0(H tudi’ mimo hude za-soto °e branjih družbenih odno-rod V ^ujše napetosti na medna-ravni in v večje nevarnosti m svetovni mir. Ni mogoče ločiti str logike dejstva, da znašajo sk°shi za nadaljnje blazno jedr-?. oboroževanje v enem letu 650 "mrd dolarjev, kolikor znaša lerHen doto- nakopičen v mnogih k novi svetovni gospodar-Vnd-^ditvi, ki so ji te vrednote Pio* pravn'm mednarodnim odno-’ k’ so edina pot za realni raz-človeštva. Kot pripadniki rt . wtio malega slovenskega tiaro-t. se moramo tudi čutiti ponosne lj„velikega rojaka Edvarda Korde tj • utemeljitelja samoupravne po-kj \uzvoja pr. /uvajalnih odnosov, ,ja Oj-ljvb vsem razumljivim teža-Premošča protislovja kapita-"enega in centralistično-elatistič- nega gospodarstva in nudi delovnim ljudem dejansko možnost polne uveljavitve v delu. Če se povrnemo k razmeram v Italiji ob tem prvem maju, moramo ugotoviti, da ni razloga za zadovoljstvo ali za optimizem. Sindikati, ki so bili prisiljeni zlasti v zadnjem letu krčevito braniti družbene pridobitve in življenjsko raven delovnih ljudi, pri čemer so znali, resnici na ljubo, bolje opraviti svojo vlogo kot sindikati v drugih kapitalističnih državah, bodo na današnjih shodih podali svoje ocene in nakazali poti nadaljnjega boja. Težave, s katerimi se morajo spoprijemati, pa niso majhne. V Italiji je že več kot 10 odstotkov delovnih ljudi brez službe, zlasti so pri tem prizadete ženske in mladina. Na tri Italijane, mlajše od 25 let, je vsaj eden nezaposlen, z vsemi družbenimi posledicami, ki jih taka brezizhodnost lahko povzroča, če ne uspe družbenim in političnim zastopstvom vsiliti odločnega preokreta recesij-ske gospodarske politike, ki z visokimi bančnimi obrestmi onemogoča investicije, čemur sledi upadanje proizvodnje (v zadnjih mesecih kar za 8 odstotkov), ni videti izhoda iz brezposelnosti, ki se že bliža 3 milijonom enot. Ni pa računati, da bo boj za tak «razvojni* preokret lahek. Vmes so nekatere objektivne težave, kot državni primanjkljaj, ki se že bliža 100.000 milijardam lir letno in torej ne dopušča javnih investicij v proizvodne namene, in zelo huda kriza podjetij z državno udeležbo, katerih izgube predstavljajo brezno brez dna. So pa tudi močne ovire subjektivne narave, kot je pojav davčnih utaj, ki so po zadnjih ocenah že dosegle 100.000 milijard letno. S tem denarjem bi lahko krili državni primanjkljaj in osnovali gospodarski preporod. Toda ali je italijanski sistem oblasti pripravljen zares postopati proti vsem kategorijam neodvisnih delavcev, ki prikrivajo določen del svojih obdavčljivih dohodkov, in se jim «politično» zameriti? Ali pa bodQ' morali odvisni delavci še mitrej 'prispevati več kot 80 odstotloov vsega neposrednega davčnega priliva? V krajih, kjer živi mša narod-nostm skupnost, ni položaj nič bolj rožmt, rajši mrobe. Huda gospodarska kriza je že zajela, poleg Tržaškega in Goriškega, tudi področja, ki so po vojni doživljala razvoj, m Pordenonskem in Videmskem. Najhuje pa je še vedno v tržaški in goriški pokrajini, kjer je mzadovanje na videz neustavljivo. Toda v Gorici je vsaj opaziti v zadnjih časih prodiranje, tako v gospodarskih kot upravno-poli-tičnih telesih, zavesti o neločljivosti perspektiv, od razširjanja in poglabljanja sodelovanja ob meji in v to smer gredo tudi že konkretne pobude. Nasprotno se pa zdi, da se Trst še vedno mota v krčih lastnega nezadržnega propadanja, slepo in gluho zaverovan v povratek neponovljive preteklosti. Odkar so pod pritiskom dema-goških gesel nenadno prerojene li-beral-mcionalne nazadnjaške fronte polagoma popustile (v večji ali manjši meri) vse krajevne politične in gospodarske sile, ni videti znamenja, da bi Trst že našel konkretno alternativo za razvojne perspektive, ki so jih ponujali osimski sporazumi. Tudi hvalevredna prizadevanja sindikalnega gibanja in delavskih strank še ne kažejo zadostne učinkovitosti za konkretno odprtje nove zanesljive poli za izhod iz čedalje hujše krize. V bistvu gre še vedno za krpanje, z izrednimi javnimi pose* gi, obstoječe (v glavnem državne) proizvodne strukture, in za podpiranje sicer prestižnih visokotehno-loških pobud, katerih dejanski bla godejni učinki na vzpon krajevnega gospodarstva in zaposlitve so vse prej kot preverjeni. Žal pa ni opaziti v krajevnih go spodarskih krogih znamenj nove, 1 moderne podjetnosti, odprte na kon- kretne pobude za razvoj novih, višjih oblik sodelovanja ob meji in bližnjim zaledjem, ki je bržkone najbolj naravna perspektiva o-zdravitve in razvoja naših krajev, žal je tudi četrtkova splošna stavka potrdila razdvojenost med pristnimi proizvajalnimi silami Trsta, ki se borijo za delo in razvoj, in brezbrižnostjo večine meščanskega trgovskega sloja do vsega, kar ni njegov neposreden interes izkoriščevalskega posredništva. Jasno je, da taka neenotnost ne predstavlja spodbudnega napotila za premostitev krize in možnosti preporoda. Slika mednarodnih, italijanskih in krajevnih razmer torej ni prav nič spodbudna. Toda prav zaradi tega je neopravičljivo vsako malodušje tistih, ki so s svojim umskim in fizičnim delom nosilci človekovega napredka. Tudi v tej težki dobi nujnega prehoda k novim proizvodnim oblikam in novim družbenim odnosom mora nad »pesimizmom razuma* prevladati toptimi-zem volje*. Tiste volje, ki je navdihovala napore delovnih ljudi, da je lahko 1. maj ne le dan boja, ampak tudi praznik, in ki izžareva iz kresov, ki jih je naša mladina prižgala vzdolž vse prijateljske meje, v spomin na izbojevane uspehe delovnih . ljudi in zmago narodnoosvobodilne vojne ter kot svetilnike na nadaljnji poti k uresničitvi pravice do dela, do pravičnejših družbenih odnosov, do mednarodnega prijateljstva in sodelovanja, do razvoja v službi človeka, do miru. LUCIJAN VOLK (Kompozicija Franko Vecchiet) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiilliiitiioiiiiviivrviiiliiitaiiiiiilliiiiiiiiiiiiliiiiitiiiiiiiiiiirTTrv^iirTTTitTiiiiTTitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiirfiiiiiiiiMiiiMaiiiioMiaiiiatioiM« PO OSTAVKI FANFANIJEVE VLADE Hitri posveti pri Pertiniju pred razpustom parlamenta KD vztraja pri podpori Fanfaniju, KPI pa se zavzema za alternativo po volitvah RIM — Formalni posveti predsednika republike Pertinija s političnimi silami glede izhoda iz vladne krize se bodo zaključili že danes opoldne. Ni skoraj nobenega dvoma, da se bo državni poglavar moral odločiti za razpust parlamentarnih zbornic in razpis predčasnih volitev, ki bodo po vsem videzu 26. junija, istočasno z delnimi upravnimi volitvami. Tak hiter izhod, morebiti že jutri, vladne krize napoveduje hiter potek posvetovanj, ki ga je določil predsednik republike, ki sprejema u-radna zastopstva strank v triče-trturnem zaporedju. Pertini je včeraj že ob devetih sprejel zapovrstjo najprej bivša poglavarja države Saragata in Le-oneja, nato pa predsednika poslanske zbornice Jottijevo in senata Morlina. Takoj po teh »protokolarnih« posvetih so se začele vrstiti delegacije strank, po vrstnem redu volilne moči. Prva je bila na vrsti uradna delegacija KD, za njo pa zastopstvo KPI. Tajnik KD De Mita je po sestanku ponovil podporo vladi in nasprotovanje razpustu parlamenta, komunistični tajnik Berlinguer pa je podal daljšo izjavo, da bi spričo ravni inflacije, brezposelnosti in državnega primanjkljaja bilo pametneje najti sporazum za nadaljevanje zakonodajne dobe do roka. Vzel je pa na znanje, da ne gre za navadno vladno krizo, ampak za propad zavezništev iz zadnjih 4 let, zaradi česar bodo morale volitve odražati voljo naroda po alternativnih usmeritvah, zavezništvih in načinih vladanja. Popoldne je Pertini sprejel zastopstva PSI, MSI, PSDI in PRI, danes pa se bodo vrstile še delegacije PR, PLI, neodvisne levice, mešanih skupin in Južnotirolske ljudske stranke. Nato se bo predsednik republike še enkrat sestal s predsednikoma zbornic in poklical Fanfanija na skupen podpis odloka o razpustu parlamenta, nakar bo vlada določila datum volitev. Vlada odobrila načrt za «ukrotitev» Etne RIM — Vlada je na včerajšnji kratki seji odobrila načrt ministra za civilno zaščito, Lorisa Fortune, po katerem naj bi posegli zn preprečevanje nadaljnje škode, ki jo s svojo dejavnostjo že dober mesec povzroča ognjenik Etna. Kljub poprejšnjim pole mikam, so ministri sklenili dati Fortuni posebna pooblastila za takojšen poseg, ki naj bi trajal 7 do 10 dni, in nakazati 150 milijard lir, namenjenih tudi intenzivnejšemu raziskovanju vulkan skih pojavov. PO OBJAVI DOKUMENTA 0 «DESAPARECIDOS/H» Pertini obsoja generale RIM — Po vsem svetu še naprej vlada osuplost in zgražanje zaradi proslulega dokumenta argentinske vojaške hunte, s katerim so tamkajšnji generali cinično proglasili za‘ «mrtve vse osebe, ki so izginile v Argentini med bojem proti terorizmu in to po vseh pravnih in administrativnih zakonih«. Potem ko je svet pričakoval, da bo v tej južnoameriški državi vendarle stekla preiskava o tem, kam je izginilo na tisoče in tisoče oseb, ki so skončale v krempljih tamkajšnje policije, je prišlo do izjave vlade, s katero je ta brutalno' pohodila vse upe tako svojcev, kot tudi svetovne javnosti. Izjava argentinske vlade je povzročila izredno ogorčenje tudi v Italiji, kjer se je oglasil tudi predsednik republike Sandro Pertini, ki je poslal v Buenos Aires naslednjo izredno ostro brzojavko: «Ledeni cinizem dokumenta, s katerim so sporočili smrt vseh argentinskih in tujih državljanov, izginulih v Argentini v tragičnih letih vojaške diktature, postavlja odgovorne izven civilne človečnosti. Izražam svoje ogorčenje in protest, kot tudi vsega italijanskega naroda, v imenu tako zasmehovanih in pohojenih osnovnih človeških pravic.« Časnikarjem, s katerimi se je kasneje sestal, je Pertini izjavil, da je brzojavka sicer res zelo ostra, »vendar ostra tudi mora biti«, je pribil na koncu. Sicer je pa v Italiji prišla vrsta ostrih protestov tudi iz vrst strank, sindikatov, političnih osebnosti in drugih, ki so z zgražanjem obsodili cinizem argentinskih oblasti. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Včeraj slovesno odprtje poslovalnice TKB - Domio V ODGOVOR NA REAGANOV GOVOR KONGRESU ZDA V Salvadoru nova ofenziva borcev a so včeraj nenapovedano prekinili delo. Večina Poljakov se v takih razmerah sprašuje, ali bodo varnostne sile na praznik delavcev nasilno preprečile njegovo »veliko neodvisno proslavljanje«. Shullz včeraj znova v Bejrutu BEJRUT — Med odmevi bojev, ki divjajo v libanonskem višavju med Druži in kristjano-maroniti, se je včeraj iz Jeruzalema vrnil v Bejrut ameriški državni sekretar George Shultz. Libanonskim voditeljem je prinesel najnovejše izraelske odgovore na tri osnovna vprašanja, ki ovirajo Izraelsko-li-banonski sporazum: o vlogi upornega majorja Hadada, o položaju čet OZN na libanonskem Jugu in o normalizaciji odnosov med državama, ki jo zahteva Izrael. Pred začetkom pogovorov z libanonskimi voditelji. Je Shultz nič kaj vzpodbudno izjavil: »Napredovali smo le za palec.« ■nonla Poštama piacana v gotovine „ _ „ ,. Abb. postale I gruppo Cdlfl oUU lir nevnik Leto XXXIX. SL 101 (11.517) TRST, nedelja, 1. maja 1983 Cenjene naročnike in bralce obveščamo, da se bo jutri začelo postopno prehajanje tiskanja Primorskega dnevnika od stare na novo tehnologijo. Delnemu demonliranju sedanje rotacije tipa »Albert.« bo sledila prva faza montii Ritja nove offset rotacije tipa »Solna«. Od jutri do nadaljnjega verjetno do konca Hinija ali kij več, bo Primorski dnevnik lahko izhajal na največ 8 straneh sedanjega formata in kasneje, do dopolnitve montaže nove rota. ije, na največ 16 st: aneh novega manjšega forma a. Za morebitne tehnične težave, ki bi lahko nastale v prvi fazi prehoda, prosimo za velikodušno razumevanje. — Uprava in uredništvo. Naša tiskarna tradicionalno zaključi ob T. maju delo že v prvih večernih urah. Opravičujemo se zalo bralcem za morebitne pomanjkljivosti v objavljenih vesteh in računamo na njihovo razumevanje. TRŽAŠKI DNEVNIK 1. rr.cija 1983 VČERAJ V NAVZOČNOSTI PREDSTAVNIKOV SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH USTANOV ODPRTJE POSLOVALNICE TKB PRI DOMJU DRAGOCENA PRIDOBITEV ZA NAŠO SKUPNOST «Agencija Domjo» naj bo gonilka pobud v dolinski, tržaški in miljski občini «Letos teče 25. leto poslovanja Tržaške kreditne banke, ki si je v četrt stoletju delovanja pridobila zaupanje širšega kroga krajevnega prebivalstva, Slovencev in Italijanov, kot tudi ustvarila široke mednarodne poslovne vezi. Danes je TKB živ in priznan dejavnik v gospodarski stvarnosti naše dežele, aktivno vključen v gospodarsko tkivo in zavzet zagovornik vsesplošnih naporov za razvoj gospodarskih dejavnosti na našem območju. S posebno pozornostjo spremljamo in pomagamo uresničevati pobude drobnega gospodarstva, tako v obrtništvu in kmetijstvu kot v trgovini ali mali industriji*. To so bile včeraj dopoldne uvodne besede predsednika TKB Libera Polojaca k slovesnemu odprtju prve poslovalnice našega osrednjega denarnega zaveda v pritličnih prostorih družbenega centra «Anton Ukmar - Miro* pri Domju. Slovesnost je privabila neobičajno množico o-beh narodnosti, zlasti pa seveda predstavnike vseh slovenskih organizacij in ustanov, saj je šlo za zgodovinski dogodek in drugi najpomembnejši mejnik v dejavnosti T KB. potem ko si je leta 1976 izbojevala pooblastilo za poslovanje s tujino («banca agente*). Med drugimi smo videli predsednika SKGZ Raceta, sicer pa podprefekta Maz-zurca, generalnega konzula SFRJ Mirošiča, pokrajinskega odbornika čoka, funkcionarja emisijskega zavoda Banca dTtalia Gustapaneja in Umbrello v zastopstvu glavnega direktorja, ki je vodstvu TKB brzojavno čestital za pobudo, pa še predstavnike vojaških oblasti. Brzojavno je zaželel mnogo uspeha novi agenciji tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli. Prisoten je seveda bil župan dolinske občine Edvin Švab, ki je odprtje agencije opredelil kot zmago nad proslulimi fašističnimi silami, ki so v dobršni meri v teh krajih izruvale vse, kar je bilo slovenskega in naprednega, ter izrec-no poudaril vlogo poslovalnice TKB v postopku za gospodarsko obnovo treh občin — dolinske, tržaške in miljske, ki imajo pri Domju stičišče. Slovesnost je oplemenitil moški pevski zbor «Fran Venturini*, ki je pod vodstvom Ivana Tavčarja zapel Pozdrav, Preghiera della sera in Zdravico. Program je bil tudi sicer dvojezičen. Predsednik TKB Polojac je dejal, da »moderen in funkcionalen pristop pri poslovanju agencije, ki smo si ga zamislili, v vsem ustreza tako duhu sožitja in naprfedka. ki ga simbolizira obstoj doma samega, ket tudi potrebi po rasti tukajšnjih gospodarskih dejavnosti.* Agencija bo poslovala s popolno učinkovitostjo — je nadaljeval Polojac, tako glede na zbiranje sredstev kot v vodenju vseh bančnih uslug in storitev. To bo mogoče zaradi uporabe moderne elektronske tehnologije, ki nudi simultano povezavo in strokovno obdelavo podatkov v direktni Kniji z računalnikom na sedežu TKB v Ul. Filzi, kakor je še povedal predsednik, ki je potem izrecno naglasil specifičnost agencije tudi kot avto-banke: motorizirana stranka bo lahko opravljala vse bančne posle kar sede v avtomobilu. Posebna novost agencije je tudi v tem, da bo sleherni klient mogel opraviti zaželene posle neposredno z enim samim uradnikom po lastni izbiri. Predsednik se je nazadnje srčno zahvalil vsem, ki so omogočili uresničitev pobude, ter zaželel uspešno delo Karlu Mezgecu, ki bo agencijo vodil, in njegovim sodelavcem, (dg) • Predstavniki šolskih sindikatov CGIL, CISL in UIL so se v prejšnjih dneh sestali s tržaškim šolskim ' skrbnikom De Roso. Na srečanju so mu predočili možnost o pripravi načrta za razvoj šol s celodnevnim poukom na Tržaškem. .........................................................................................—......“mn? DANES OSREDNJA SINDIKALNA MANIFESTACIJA V TRSTU Kresovi so sinoči naznanili prihod 1. maja, mednarodnega praznika dela v Številne proslave po vaseh - Sindikalna shoda tudi v Nabrežini in v Miljah Kresovi, ki so zagoreli sinoči od Miljskih hribov vse do Beneške Slovenije, so pozdravili prihod 1. maja, mednarodnega praznika dela. Množica predvsem mladih pa tudi starejših občanov, ki se je zbrala ob njih, je ob njihovi luči z borbeno pesmijo pozno v noč proslavila tudi osvoboditev izpod nacifa-šističnega jarma, dan vstaje slovenskega naroda in 40-letnico padca fašizma. Kresovanje in ob njih še številne prireditve, ki so jih izvedli po mnogih naših vaseh na predvečer praznika dela, so bile tako uvod v letošnje praznovanje 1. maja. Danes se bo proslavljanje praznika dela začelo v številnih naših vaseh že zarana z budnicami ob zvokih godb na pihala, mimohodi po vaških ulicah in polaganji vencev pred spomeniki padlim v NOB. Budnice bodo priredili v Križu z domačo godbo na pihala, v Padričah, Gropadi, Bazovici, na Proseku in Kontovelu, z godbo na pihala s Proseka, v Trebčah, pri Banih in na Opčinah s trebensko godbo «V. Parma*. Osrednja prvomajska manifestacija bo v Trstu, kjer se bodo delav- •iiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiuiiiHiiiiiriiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SREČANJE 0 PROBLEMIH ZDRAVSTVA KPI KRITIZIRA ZAVLAČEVANJA V ZVEZI Z ZDRAVSTVENO REFORMO Včeraj je bilo v konferenčni dvorani tržaške glavne bolnice srečanje na temo «Kdo se boji zdravstvene reforme?*, ki ga je priredil deželni komite KPI. Celodnevno srečanje je bilo namenjeno analizi problemov, ki tarejo zdravstvene strukture v naši deželi in tudi v Italiji. Kot že sam naslov srečanja pove, je bil v središču pozornosti zakon 833 o zdravstveni reformi. Pozdrav udeležencem srečanja je prinesel tajnik Tržaške avtonomne federacije KPI Claudio To-nel. Sledil je razčlenjen referat Mau-rizia Pessata o uresničevanju zdravstvene reforme v naši deželi. Če povzamemo smisel Pessatovega poročila, moramo na žalost zapisati, da je «uresničevanje» reforme v bistvu zavlačevanje, saj določene politične sile postavljajo reformi dokaj strme pregrade. Pessato je takoj na začetku poudaril, da reforma sama na sebi sicer potrebuje popravke, vendar je bistveno to, da jo je treba uresničevati. V splošni gospodarski krizi in tudi v krizi sistema uslug je potrebno na jasen način izbirati. Skratka, odločati je treba, kam in kako vlagati sredstva, da ne bo nepotrebnih izdatkov in zlonamernih izkoriščanj. Tu je govornik omenil potrebo po preureditvi sistema bolniških blagajn in po ovrednotenju krajevnih avtonomij. Krajevne zdravstvene enote in druge strukture so namreč, po Pessa-tovem mnenju, vodene birokratsko. Maiijka jim povezava med zdravstvenimi delavci, upravitelji in ljudmi - «upravniki», v KZE bi morali biti na primer občinski svetovalci, ki bi med drugim zagotavljali povezavo med občino in KZE. Kot bistveno točko reforme je Pessato omenil okraje, ki pa jih v naši deželi še ni. Ko je Pessato analiziral deželno stvarnost na področju zdravstvenih uslug, je sploh naštel vrsto pomanjkljivosti. Enim botrujeta pomanjkanje sredstev in slaba uporaba le-teh, drugim pa «ideo-loški* trenutki. Tako skušajo, je dejal govornik, določene politične sile, predvsem KD, ovirati delovanje družinskih posvetovalnic, dežela je v zaostanku tudi glede problemov, kot so boj proti narkomaniji, skrb za ostarele, handikapirane itd. Slika deželnega zdravstvenega sistema ni torej najbolj vzpodbudna. Passatovemu poročilu je sledila daljša razprava. V popoldanskih u- rah je bil govor o okrajih in o vprašanju osebja. Srečanje je s posegom zaključil Iginio Ariemma. V DEŽELNEM SVETU V lem tednu začetek razprave o zakonu 828 Deželni svet se bo ponovno sestal v torek in začel zadnji del svojega delovanja v tej mandatni dobi; sestal se bo tudi v naslednjih dneh tedna in proučil vrsto zakonskih o-snutkov. V teku tega tedna se bo tudi začela razprava o važnem zakonskem osnutku, ki določa predpise za izvajanje izrednih posegov po zakonu štev. 828. Poročevalec večine bo krščanski demokrat Car-penedo, manjšine pa načelnik svetovalske skupine KPI Pascolat. Obnovitvena dela na progi openskega tramvaja Zaradi obnovitvenih del, ki bodo trajala dalj časa, bo od ponedeljka 2. maja openski tramvaj za nekaj mesecev prekinil svojo prevozniško službo. Od ponedeljka bodo zato vozili na progi 4, z Opčin do Trga Oberdan, še trije dodatni avtobusi. Ali izpolnjuje občina zakon o potujočih umetniških skupinah? Po sporu med občinskim odborom in cirkusom «Wulber», ki se je pred nekaj dnevi začasno zasidral na Trgu Unith v znak protesta, je komunistični občinski svetovalec Monfal-con predložil odborniku za socialno skrbstvo interpelacijo, da bi preveril, če tržaška občina izpolnjuje zakon, ki obvezuje občinske uprave, da nudijo ustrezne prostore potujočim umetniškim skupinam. Nadalje zahteva v interpelaciji pojasnitev o-zadja, ki je privedlo do takega spora ter podrobnosti o sedanji pogodbi z upraviteljem cirkusa. ci in demokrati iz vse pokrajine zbrali na sindikalnem shodu. Prvomajski shod ima letos še poseben pomen: odvija se le teden dni po tednu sindikalnih bojev in nekaj dni po splošni stavki, ki so jo oklicale sindikalne organizacije CGIL, CISL UIL v bran zaposlitve in dela v Tr stu. Delo. zaposlitev in investicije za razvoj gospodarskih dejavnosti v Trstu bodo torej tudi danes os rednje teme, o katerih bosta spregovorila govornika na Goldonijevem trgu Giuseppe Piccinini v italijanščini in Filip Fischer v slovenščini. Zbirališče sprevoda bo ob 8.30 na Trgu Pestalozzi. Sprevod bo nato krenil po Istrski ulici in Sv. Jakobu do Goldonijevega trga, kjer bo shod. Podobni sindikalni manifestaciji bosta v Miljah in v Nabrežini. V Miljah bosta na Trgu Marconi govorila Roberto Treu in (v slovenščini) Livij Valenčič. V Nabrežini bo shod na glavnem trgu, kjer bosta govorila Pompeo Tria in Igor Tuta. Zbirališče sprevoda bo ob 10. uri na dvorišču Ljudskega doma v Križu, od koder bo sprevod krenil proti Nabrežini. V Križu bodo proslavili prvi maj s prireditvijo, ki jo prireja krajevna sekcija KPI «J. Verginella*. Na dvorišču Ljudskega doma bosta najprej nastopila godba na pihala od Korošcev in moški pevski zbor »Vesna*, spregovorila pa bosta pokrajinski tajnik KPI Tonel in deželni svetovalec Iskra. Kot omenjeno, so praznik dela po nekaterih naših vaseh in občinah proslavili že sinoči. V dolinski občini je občinska uprava položila vence k vsem spomenikom padlim v občini, zvečer pa je bila kulturna prireditev v Prebenegu. Podobno prireditev je priredila sekcija KPI «Z. Kralj* v Trebčah. Na prvomajski proslavi sta nastopila domača godba na pihala in mešani pevski zbor KD Primorec, govoril pa je občinski svetovalec Ca-labria. Tudi zgoniška občina se je oddolžila spominu padlim z venci ob spominska obeležja v občini. Padle borce so na barkovljanskem pokopališču počastili s komemoracijo, ki jo je priredilo SKD Barkovlje in na kateri sta sodelovali osnovnošolski otroci in domači pevski zbor. Prvomajske slavnosti so bile še pri Sv. Ani, v krožku «Pečar* in na Kolon-kovcu, danes pa bo tudi v Podlo-njerju podobna slovesnost, na kateri bosta govorila Edvin Švab in Giorgio Canciani. V okviru prvomajskih praznovanj bodo danes ob 10.30 na trgovinski zbornici izročili priznanja «zvezde za delovne zasluge*, ki jih vsako leto podeljuje predsednik republike, 22 delavcem in nameščencem iz naše dežele. Slovesnosti se bo v imenu vlade udeležil podtajnik na ministrstvu za obrambo M. Scovacric-chi. Priznanje bodo prejeli A. Ba-saldella, N. Colautti, U. De Loren-zo, A. Fontana, E: Germani, G. Grassi in C. Milani iz tržaške, A. Cosainz in G. Stabon iz goriške, R. De Nobili, A. Fasiolo, R. Fe-ruglio, A. Fraccalaglio, R. Gandi-ni, G. Palese, R. Simonetti in G. Zuppel iz videmske ter P. Cover, B. Morassutti, A. Roman Ros, N. Saggiorato in G. Scussat iz porde-nonske pokrajine. Podobna slovesnost't>o ob Ujguri tudi v,dvorani pokrajinskčga sveta, kjer bo predsednik D. Clarici podelil zlate kolajne in diplome 14' nameščencem pokrajinske uprave, ki so dosegli delovno doto 25 let. Nagrajenci so D. Benčič, F. Calzi, A. Camerini, S. Canciani, L. Civello Castro, L. Correnti, F. De Giron-coli, M. Del Bianco Miscolini, D. Morgan, S. Pischianz, R. Sabriz, S. Rizzi, B. Schiozzi in S. Škabar. POSVET O ŽELEZNICAH NA UNIVERZI Kdaj po tirih čez Rokovski preliv in Mesinsko ožino? Gradnjo predora oziroma mostu naj bi sofinansirala evropska deseterica Na tukajšnji univerzi se je včeraj zaključil dvodnevni mednarodni po svet o pomembnejših železniških relacijah v Evropi, ki ga je organiziral Inštitut za preučevanje prevozov v EGS. Italijanski in tuji izvedenci so načeli vrsto problemov v zvezi z gradnjo novih železniških prog po geološko neugodnih terenih ter z u-porabo elektronike za zmanjšanje potrošnje energije v železniškem prometu. Razprava je nato zajela specifične probleme, ki se nanašajo na speljavo direktnih železniških povezav med celinsko Evropo in Anglijo ter med Kalabrijo in Sicilijo. O načrtih za direktno povezavo med Francijo in Anglijo je govoril častni ravnatelj francoskih železnic (SNCF) A. Prud’homme, ki je na glasil, da pride v poštev za prehod čez Rokavski preliv le železniška proga v predoru. S tem problemom se zainteresirani krogi ukvarjajo že celo stoletje, doslej pa se noben načrt ni polno uveljavil. Leta 1981 sta SNCF in angleška BR pripravili skupen načrt za predor s premerom 6 m, ki bi ga izvrtali 40 m pod prelivom in ki bi omogočal promet 120 - 130 vlakov na dan. Junija lanskega leta je znanstvena komisija, ki so jo sestavljali predstavniki francoskega in angleškega ministrstva za promet, dala o načrtu pozitivno mnenje s pripombo, da bi bilo treba ob glavnem predoru speljati še manjšega s številnimi prečnimi prehodi za hitro poseganje in laže vzdrževanje tehničnih naprav. Od junija lanskega leta dalje pa načrt ni v ničemer napredoval. Za preskok Mesinske ožine pa pride po mnenju strokovnjakov v poštev le proga, speljana po mostu. V tej zvezi sta ing. De Rosa in glavni podravnatelj italijanskih državnih železnic ing. Misiti orisala razne načrte, ki jih je v ta namen zbrala družba «Stretto di Messina*. Tudi v tem primeru pa je zaenkrat ostalo le pri načrtih, čeprav si tudi odgovorni za promet v okviru EGS že leta prizadevajo, da bi se tudi ta direktna železniška povezava na jugu deseterice čimprej uresničila. Tako predor pod Rokavskim prelivom kakor tudi most čez Mesinsko ožino sta bila zajeta v «Plan Direc-teur des Chemins de fer Europeens* iz leta 1968, ki naj bi ga sofinansirala deseterica, vendar je tudi ta načrt še vedno tehnično - finančni elaborat, za katerega ni danes mogoče predvidevati, kdaj bo lahko uresničen. Na koncu naj zabeležimo, da bo Inštitut za preučevanje prevozov v združeni Evropi priredil letos jeseni poseben mednarodni seminar, posvečen petindvajsetletnici skupne e-vropske politike na področju prometa: Na seminarju, ki se ga bodo udeležili najvišji predstavniki EGS, bodo pregledali opravljeno delo in perspektive za naprej. Za tehnično temo tradicionalnih študijskih dne-vov, ki se bodo zvrstili od 1. do 10. septembra, pa je inštitut letos izbral problematiko kombiniranih prevozov. Jutri na graškem sejmu dan Furlanije-J. krajine V Gradcu so včeraj odprli spomladanski mednarodni sejem. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine A. Co-melli, ki se je ob tej priliki dalj časa pogovarjal s predsednikom štajerske Kraineram. Poudarila sta pomen sodelovanja med obema deželama ter še zlasti blagovne izmenjave na relacijah, ki vodijo čez tržaško pristanišče. Jutri bo na sejmu dan Furlanije - Julijske krajine, ki je tudi tokrat prisotna na prireditvi s standom, ki postavlja v ospredje tukajšnjo gastronomijo, turistične privlačnosti in storitve tržaške luke. Sejem bo obiskala delegacija iz naše dežele, ki jo bo vodil odbornik za trgovino Bertoli. V SESLJANSKEM ZALIVU O GRADBENIH DELIH NAJ SKLEPA SODIŠČE Sesljanski zaliv je v teh dneh spet v središču pozornosti. Družbi »Sistiana Golfo* in »Sistiana Cave», ki sta lani kupih od Edil-tura ta biser Tržaškega zaliva, sta pred kratkim začeli z manjšimi gradbenimi deli (ureditev pomolov in podobno), ne da bi pri tem vprašali in seveda prejeli ustreznega gradbenega dovoljenja devinsko - nabrežinske občine. Omenjeni družbi, za katerimi stojijo kot znano lastniki bodočega navtičnega pristana «Marina Muja», sicer razpolagata s koncesijo tržaškega pristaniškega poveljstva, kar pa za gradbena dela nikakor ne zadostuje. Zakon je pri tem zelo jasen in natančen. Vsakršno spreminjanje podobe narave mora namreč dovoliti s posebnim odlokom župan in to po pov oljnem mnenju občinske gradbene komisije. Zato je povsem naravno, da je devinsko - nabrežinska občina poverila svojim tehnikom in odvetnikom nalogo, da izdelajo podrobno poročilo o zadnjih gradbenih posegih v Sesljanskem zalivu. Uprava je to poročilo prav v tem tednu poslala na sodišče, kjer mora sedaj pretor oceniti vso zadevo. Naj omenimo, da je pooblaščeni upravitelj lastniških družb Az-zano v aprilu predložil upravi nove načrte za razvoj Sesljanskega zaliva, ki jih sedaj na občini podrobno proučujejo. Nenadna gradbena dela v zalivu pa so prav zaradi tega marsikoga presenetila. «Naša uprava si prizadeva in želi, da bi se vprašanje bodočnosti Sesljanskega zaliva vendarle premaknilo z mrtve točke,* nam je povedal občinski odbornik za urbanistiko Brezigar, «vendarle ne moremo dovoliti, da bi pri tem kdorkoli prezrl zelo jasna stališča in obveze, ki jih je občina s tem v zvezi sprejela in jih danes dosledno zagovarja.* Od tod torej upravičena zaskrbljenost nad usodo Sesljanskega zaliva. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiniuiniiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiniiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Pred bližnjimi volitvami Tržaški radikalci se že dejansko pripravljajo na bližnje volitve. Kot vidimo na gornji sliki, pristaši ene izmed krajevnih skupin, ki sestavljajo to stranko, od prejšnje noči stražijo glavni vhod sodišča z namenom, da bo njihovastranka zasedla prvo mesto na volilnih glasovnicah, ki je doslej vedno pripadalo KPI. Radikalci so sprožili to akcijo, čeprav njihovo vsedržavno vodstvo ni še sklenilo ah bo stranka sploh nastopila na parlamentarnih in tudi na upravnih volitvah. Včeraj pa so se medtem v Trstu prvič sestali zastopniki raznih alternativnih in ekoloških skupin, ki snujejo »zeleno listo* za deželne volitve. Pobudo za srečanje, ki so se •iiiiiiiniiiaiiiiiliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinii iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiKiMiiimiiiiiiiiiiiiitniiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mn,n,m,mm, NAHAJA SE V HUDIH FINANČNIH TEŽAVAH Preprečiti treba zaprtje ustanove za spoznavanje slovenskega jezika Poziv vodstva ustanove vsem demokratom ga udeležili predstavniki, banje*. tudi nekateri rirnaki je dalo «Tržaško gi- Vukomanovičeva sled se končuje v Genovi Agenti'letečega oddelka genovske kvesture so včeraj dopoldne zasledili v bližini pristanišča avtomobil renault TS 208429, last nesrečne Karmen Zorč, ki jo je pred dnevi v Trstu umoril družinski znanec, domnevno Danko Vukomanovič. Vozilo je nepoškodovano. Avto je, kot znano, pomenil ubijalcu dragoceno sredstvo za beg pred preiskovalci. Za Vukomanovičem ni sledu. Še eno srečanje v okviru ciklusa o asimilaciji V Prosvetnem domu na Opčinah bo v sredo, 4. maja, tretje in zadnje srečanje o splošni temi »Manjšina med asimilacijo in narodnostno bitnostjo*. Knjižnica «Pinko Tomažič in tovariši* ter SKD «Tabor» sta se s tem nizom kulturnih srečanj lotila nadvse aktualne in hvalevredne naloge, da razširita razpravo o vprašanjih, ki pobliže zadevajo odnose med slovensko in italijansko narodnostno skupnostjo, in bitnost ter razvoj manjšinskega življa v luči neizbežnih potujčevalnih pritiskov. Prvo srečanje sta vodila sociolog Emidij Susič in psiholog Danilo Sedmak, avtorja publikacije »Tiha asimilacija*. Razprava je razglabljala prav vprašanje asimilacije. Osrednja tema drugega večera, ki sta ga vodila predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin in pesnik Ace Mermolja, je bila zemlja in njena vloga v manjšinskem življenju. Pomemben ciklus bo v sredo sklenilo srečanje z naslovom: »Dvojezičnost kot praksa: bo Trst kdaj dvojezičen?* Še en izjemno zanimiv večer torej, ki ga bosta vodila Alenka Rebula - Tuta in sen. Pao-lo Šema in ki bi moral odgovoriti na nekatera vprašanja, ki so bila v zadnjih letih predmet hudih poli-, tičnih konfliktov v vse bolj vase zapirajočem se Trstu. Srečanje bo ob 20.30. Godba na pihala Vesna iz Križa izreka ob izgubi drage mame i* none CILKE VIDONI svojcem globoko sožalje. jo v vrednote in v perspektivo kulture sožitja ne samo v Trstu ampak tudi v obmejnih deželah, da bi preprečili smrt te kulturne službe, v katero mnogi verujejo in se v njej tudi prepoznavajo. Znano je, kakšno je konkretno delo, ki ga opravlja italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Prav v teh dneh so se začeli novi tečaji o jezikovnih vajah na različnih ravneh, ki so popolnoma brezplačni in odprti vsakomur, ki bi jih rad obiskoval. Poleg tečajev slovenskega jezika in kulture ustanova prireja tudi druge kulturne pobude. Glavni cilj ustanove je, da zagotovi čedalje konstruk-tivnejše in demokratičnejše sožitje med Italijani in Slovenci, tako da llllllllllllllllllllllllllllltll|||||||||||||||||||MI|||inilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIII|||l|||||M|||||||||||||||||||M||||||||||||||,|||||||||||||mi|||,|||,||„m„||u||,||m||,|||||||||H Jtalijanska ustanova za spoznavanje slovenskima jezika in kulture je na robu za;f. tja; po trinajstih letih dela za uveljavitev kulture sožitja v tržaški stvarnosti se sedaj nahaja v hudih finančnih težavah; količina dela, ki ga opravlja je namreč že davno presegla zmožnosti samo-finansirane strukture; poleg tega u-stanova prejema tako nizke finančne prispevke, ki so skoraj »kaznovalni*. Nazadnjaške sile v mestu namreč operirajo tudi s finančnim dušenjem, medtem ko pa po drugi strani vzpodbujajo in podpirajo take »kulturne* dejavnosti, ki so stru-mentalne. Zaradi tega se direkcija ustanove prvič v vseh teh letih javno o-brača na vse demokrate, ki veruje- IME BO NOSILA PO JOSIPU JURČKU Prihodnjo nedeljo slavnostno poimenovanje devinske šole •v Sola in kulturni delavci pripravili bogat spored * Ob tej priložnosti bodo izdali brošuro z zgodovinskimi podatki o Devinu in sosednjih vaseh Prihodnjo nedeljo, 8. maja, bodo devinsko šolo poimenovali po Josipu Jurčiču. Slavnost bo pomembna ne le zato, ker pripisuje naša zamejska javnost velik pomen poimenovanju vseh naših šol. torej osnovnih inštitucij pri uveljavljanju slovenskega jezika in kulture, ampak tudi zato, ker je bila prav devinska šola dolga leta izpostavljena močnemu pritisku in je bil tisti konec našega zamejskega ozemlja tarča načrtnega raznarodovanja. Devin to zato prihodnjo nedeljo tudi poudaril željo in voljo Slovencev, da vztrajajo na tem koščku naše zemlje. Slavnostno poimenovanje se bo začelo ob 17. uri. Domači organiza torji so za to priložnost pripravili bogat kulturni spored, na katerem bodo nastopili domači osnovnošolski učenci in otroci devinskega otroškega vrtca; v kulturnem sporedu bodo sodelovali tudi skavti, dekliški zbor Devin in pevski zbor Fantje izpod Grmade. Nastopili bodo tudi učenci šole iz Ivančne Gorice, ki je prav tako kot devinska poimenovana po Josipu Jurčiču. Slavnostni govornik bo pisatelj Boris Pahor. Na nedeljski slovesnosti, na kateri so napovedali prisotnost tudi predstavniki občine Grosuplje, bodo seveda tudi odkrili doprsni kip Josipa Jurčiča. Ob priložnosti poimenovanja devin- ske osnovne šole po Josipu Jurčiču so v Devinu pripravili tudi brošuro — pravzaprav gre za knjigo, saj šteje publikacija kar 120 strani, z bogatimi zgodovinskimi podatki o Devinu in o drugih vaseh spodnjega konca devinsko-natoežinske občine. Petčlanski odbor se je več mesecev ukvarjal z zbiranjem prispevkov in fotografij -r. knjigo, ki predstavlja nedvomno novo obogatitev pri ohranjevanju naše zgodovinske tradicije in kulturnega bogastva Skratka, poimenovanje devinske šole bo za vse nova priložnost za spoznanje preteklosti in sedanjosti življenja Slovencev na najzahodnej-šem delu tržaške pokrajin«. prve seznanja z jezikom, kulturo in umetnostjo drugih, ker je osnovni predpogoj za dobre odnose med dvema prebivalstvoma prav medsebojno spoznavanje. Ustanova poleg tega daje na razpolago svoje jezikovno - kulturne službe sindikalnim organizacijam, šolam, rajonskim svetom, krožkom ter javnim in zasebnim kulturnim združenjem. Ustanova torej odigrava neprecenljivo vlogo v tej težki krajevni stvarnosti; poziv direkcije morajo torej sprejeti vsi demokrati in demokratične sile, ker bi njeno zaprtje predpostavljalo res veliko izgubo. 4- 5. 1982 , 4. 5. i9g3 Ob 1. obletnici smrti našega nepozabnega moža in očeta EMILA DANIELIJA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Dorotca, hči Marina in sin Egon Kontovel, 1. maja 1983 V torek izredna skupščina KZE Skupščina tržaške Krajevne zdravstvene enote se bo sestala v torek, 3- maja, ob 18.30 v dvorani tržaškega občinskega svetr na izredni seji, na kateri bo ponovno razpravljala o proračunu za leto 1983. Sejo so sklicali s hitrim postopkom. Fašistični pobalini razsajali v baru Znana tržaška fašistična prena-peteža 29-letni Silvano Antoniutti iz Ul. Paduina 13 in Giampaolo Scar-pa iz Rotonde del Boschetto 3 sta se že spet skregala s pravico. V noči med petkom in soboto sta se skupaj s pajdašem Dariom Vittorjem z Jeričljevega trga 2 v baru na Trgu Cavana 4/B surovo znesla nad 21-letnim Adrianam Uttinaccijem, bratom lastnika javnega lokala Ric-carda Uttinaccija. Trojica (Vittor in Antoniutti sta bila dobro okajena) je nesrečnega Adriana pretepla do krvi, razdejala pa je tudi pohištvo lokala, šele po prihodu policije so prenapeteži zbežali, njihov beg pa je bil kratkotrajen: policisti so jih dohiteli, jih odpeljali najprej v bolnišnico po prvo pomoč (prvo pomoč so v bolnišnici nudili tudi Adrianu Uttinacciju), nato pa v celice tržaške kvesture. Vse tri so prijavili sodstvu zaradi pretepa, Vit-torja in Antoniutti ja pa tudi zaradi pijančevanja. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, none in pranone KATERINE FERLUGE vd. ČOK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku Žerjalu in zdravniku Renatu Štoklju. SVOJCI Trst, Konkonel, 1. maja 1983 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega SREČKA PANGERCA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so počastili njegov spomin in la spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Salviju za dolgoletno nego, župniku Grmeku ter darovalcem cvetja. SVOJCI Dolina, 1. maja 1983 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, deda in brata FRANCA KRIŽMANČIČA se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej izgubi bili ob strani, z nami sočustvovali, se od njega ooslovili, darovali cvetje in v dobrodelne namene. Posebna zahvala KD Lipa, g. Miru Preslu za poslovilne besede m župniku msgr. Marjanu živcu. n . - SVOJCI Bazovica, 1. maja 1983 Primorski dnevnik 3 1. maja 1983 NA POVABILO FOLKLORNEGA ANSAMBLA ZADAR Prijetno gostovanje openskih pevcev in plesalcev v Zadru Pevci in folkloristi SKD Tabor so Mi 24. in 25. aprila gostje folklor- V ponedeljek so si Openci v sprem stvu odbornika zadarškega ansamb-nega ansambla «Zadar* iz Zadra, j la ogledali Šibenik, na povratku v Pričakovanje je bilo veliko, od skrb- j Zadar so se ustavili v majhnem za-ne priprave pesmi in plesov do iz- j livu Dragi, nekaj kilometrov pred n\’e programa, ki naj bi nudil Za- ' dreanom priložnost, da spoznajo zamejske Slovence, in da se poglobijo stiki s hrvaškimi plesalci, ki so na lanskem poletnem Taboru navdušili naše občinstvo. Gostitelji pa so open-s,ie goste presenetili; organizirali so namreč nastop v enem izmed najlepših hotelov, ki je bil že dobro zaseden s tujimi turisti. Tako sta v nedeljo zvečer izmenično nastopila moški in ženski pevski zbor pod vodstvom Sveta Grgiča, n3 koncu pa še mešani zbor. Med Posameznimi pesmimi so nastopili folkloristi, tako gostje pod vodstvom Gostje iz Toskane na obisku v llepnu Prihodnjo soboto in nedeljo bo ,fost repentabrskega KD »Kraški dem* kulturna skupina iz krajev Luco di Mugello in Grez-aano v Toskani. Italijanski kulturni delavci vračajo tako obisk članov slovenskega društva, ki so bili pred dvema letoma gostje v Toskani. Kulturna prireditev v čast gostov bo v soboto zvečer v občinski telovadnici v Repnu, na kateri bo med drugim nastopila tudi glasbena skupina iz Logatca, to je iz občine, ki je pobratena z repentabrsko. V nedeljo si bodo gostje iz Toskane ogledali Kraško hišo, Kulturni dom, Rižarno ter druge zanimivosti v naši pokrajini. tojana Petarosa kot gostitelji. To vabila pravzaprav nova izkušnja za ... Tabor, številno publiko so namer sestavljali tudi Francozi, Angle-i in Nemci. Tudi predstavitev dru-venega delovanja, zborov in fol-in r Je bila trojezična Ploskanja fotografiranja ni manjkalo. Domačine je nadvse navdušil ples 'ažane iz okolice Zadra. Mlade Penske folkloriste pa je posebno ^selilo priznanje umetniškega °dje zadrskega ansambla. Bil je amreč navdušen nad izvajanjem seh plesov, ki so jih openski ple-'a‘ci izvedli ob spremljavi harmoni-..a"Ja Igorja Košute in kontrabasi-a Robija Slame. Poslušalce je se pritegnilo ubrano petje obeh s?°™v. Publika je pozorno sledila Koraj dveurnemu programu. Dalj-■. raz|aga je veljala le pešnii «Mati*. ' ■i° je na besedilo Pinka Tomažiča glasbil Aleksander Vodopivec. Po astopu je prijetno razpoloženje tra I? °.še čez polnoč, seveda ob sprem av* haimonike in kontrabasa. Zadrom. Tu se je 10. januarja 1944 izkrcalo več kot 1700 borcev prve in druge prekomorske brigade na svoji poti od Visa na Drvar. Zaradi izdaje o nemški rafali pokosili nad polovico borcev. Prav ob obali, kjer so se izkrčali pod zavetjem borov in smrek so jim preživeli soborci postavili spomenik. Ob njem so o-penski kulturni delavci v zbrani tišini položili venec, moški pevski zbor je zapel žalostinko Žrtvam, oba zbora pa še pesem Mati. Po vrnitvi v Zadar je sledilo še krajše srečanje s slikarjem Selakovičem, ki je lani razstavljal na Taboru 82. Odborniki KD Slavec na obisku v Kaštelirju Predstavniki KD Slavec iz Ric-manj so se v četrtek, 28. aprila, na povabilo predsednika Krajevne skupnosti občine Kaštelir v Istri (SR Hrvaška) udeležili proslave tamkajšnjega občinskega praznika in otvoritve novega kulturnega doma. Na svečanem zasedanju članov Krajevne skupnosti tega okraja, ki je potekalo v novi dvorani tamkajšnjega doma je bila med drugim z obeh strani podčrtana pomembnost kulturnih izmenjav in prijateljskih vezi, ki so bile med društvoma Slavec in KUD Istra ter kaštelirsko krajevno skupnostjo vzpostavljena na zečetku tega leta. Med potekom slavnostne seje sta ricmanjsk in kaštelirska delegacija odnesli vence na spomenik padlih borcev NOB tega okraja. Krajšemu pozdravnemu govoru, ki ga je imela podpredsednica KD Slavec Viviana Žuljan in poklonu priložnostnega darila gostiteljem je sledil bogat kulturno umetniški program. na katerem so sodelovali poleg domačega mešanega pevskega zbora še učenci raznih šol iz pore-ške regije. Boris Kuret PRVO MESTO SUZANE ŽERJAL NA TEKMOVANJU V URBSNU Množično kulturno udejstvovanje pri Domju je že dobilo svoj kakovostni izraz v mladi harmonikarki Suzani Žerjal. Suzana je aktivna članica kulturnega društva Fran Venturini, saj stalno spremlja na harmoniko društveni otroški zborček, pa tudi učence osnovne šole «Mara Samsa» od Domja in «Ivan ■ 111 n i ■ 111 n 111 u 11 iiiuiii iiiii i im 11 iiiiii i n n * n 1111111 n 11 n ■ 111 > 11 m 111111 ■ > in im n m 111 ni i • m i iii 11 n i n 11111 n i iiiii n m n < ivtim 11 ti 11 n m 11 n iiiiiiiiii in im 11 m iiiiii m i timi 11 n um W PREJŠNJEGA PETKA DO PONEDELJKA Uspešno in nepozabno gostovanje M1MPZ «Vesela pomlad» v Rimu Mlajši mladinski pevski zbor — MMPZ Vesela pomlad praznuje letos 5-letnico svojega obstoja in delovanja. To je lepa, okrogla obletnica, ki krona sad plodnega petletnega dela. Mladi pevci z Opčin, Banov in Ferlugov so pričeli niz proslav ob tem jubileju prejšnji teden z zahtevnim nastopom v Rimu, kamor so ponesli našim tamkaj živečim soro-jakom s'ovensko pesem. V petek, 22. aprila, sta izpred Finžgarjevega doma zjutraj odpeljala 2 avtobusa. Prvega so napolnili člani zbora, drugega pa nekateri starši in drugi spremljevalci. Pot je bila dolga, vendar pa je čas ob prijetni glasbi, veselem kiamljanju in opisovanju zanimivosti krajev, mimo katerih so se vozili, kar hitro mineval. Med najdaljšim postankom — v Orvietu — so si mladi pevci ogledali čudovito srednjeveško gotsko cerkev. Ko sta iz mladih giT.sredi izredno akustičnega prostora izzveneli »Monteverdijev* Oumagnlorif pie-tatis ter Palestrinova Esurientes, so se okrog mladih pevcev zbrali šte- vilni domači in tuji obiskovalci in z zanimanjem prisluhnili petju. ,'1Uiiiii,||I| imun n ,ii,, ,if umiiMimi ,,11)1,1,11 milili mm umil iHimnMulDlltittiiiiiiiiiniliiniltililiiiiii NA REDNEM OBČNEM ZBORU ČLANI OBRAVNAVALI DELOVANJE DRUŠTVENE GOSTILNE S PROSEKA fia^ Sobot°. 23- aPr>la so se zbrali I sej, na katerih so člani obravnavali .rednem občnem zboru člani Dru- delovanje društva in reševali razne n ene gostilne s Proseka. Prisot- | probleme. Odbor si je vedno priza nj.' to je 81 članov na 115 vpisa- deval za nakup čimboljših vin in z ' je v imenu odbora pozdravil t^sodnik društva Ivan Ban, ki je Di?.Predsedoval občnemu zboru, zaiti ,,'karja pa sta bila Milan Čuk J^fanko Prašelj. (j.jl r°čil° upravnega odbora je po-se7 .n Ban, ki je med drugim = rianil člane, da je v teku leta el odbor 12 rednih in 36 izrednih '""MiimiHiilmiiiiiiiiiii.aitcilniiiiinmMili Alojz Košuta 17 let raznašale* PD iD^Memnajst let sem raznašal Pri-^ Sai dnevnik in mislim, da sem SVosvpj° dolžnost vedno opravljal po tih . m°čeh. Veste, pri mojih le-Vsta*1* b'*° vec*no lahko vsak dan v^i ob zori in tudi ob vsakem $re?enu prepešačiti vso vas, na z J;0 sem si zadnje čase |jomagal .otortijtn kolesom. Zadovoljen pa Krij ba se Je število naročnikov v jt, ‘u v zadnjih letih povečalo, kar največje zadoščenje.* To Kqj. Je včeraj povedal 81 -letni Alojz KUpla. ki je s prvomajsko številko ra?T°rskega dnevnika sklenil svojo uralsko dejavnost, (hQ,- smo že omenili, je Gigi Puh fcaj Sa poznajo domačini) raznašal Rij <-as°Pis celih sedemnajst let. VostcSv°j(- m delu je bil vedno zelo in natančen, vedno ko je bilo veseljem je bilo ugotovljeno, da se je posebno uveljavila predaja domačega vina, ki so ga odkupili pri domačih kmetih. Ban se je nato dotaknil problema popravila, orizoma gradnje nove strehe nad celotno stavbo Društvene gostilne s Proseka. Prvotno je bilo sicer upali, da bo občinska uprava dovolila nekoliko višati streho, tako da bi zgornji prostori lahko služili za skladišče in sedež društva, dovoljenja pa ni bilo, češ da ni v skladu z regulacijskim načrtom. Zato se je bilo treba zadovoljiti s streho, kot je bila pred popravili. Obnovljen bo zunanji omet celotne stavbe. Predvidena so še razna manjša popravila, ki bodo olepšala obrat. Ob zaključku je Ban sporočil, da je odbor dodelil nagrade trem članom, ki so skupno nasadili 20 novih trt. V letu 1982 ni bilo sprejetih novih članov, v smislu člena 29. društvenega statuta pa so izključili dva člana. B. R. Naslednji dan je bil namenjen ogledu mesta. V nedeljo zjutraj pa so se odpeljali v Vatikan. Po ogledu čudovite bazilike sv. Petra so prisostvovali papeževemu pozdravnemu nagovoru in blagoslovu. Popoldan je bil izredno intenziven in je Vdaj obisk v Rimu dosegel svoj višek. Mladi pevci so najprej prisostvovali sv. maši, ki jo je za rimske Slovence daroval torontski škof Ambrožič in sodelovali s pe tjem. Po maši so imeli koncert. V dvorani smo poleg naših sorojakov opazili večje število poslušalcev ita lijanske narodnosti, katere je predsednica ožjega odbora MMPZ Majda Danev poseDej pozdravila. Na stop pevcev Vesele pomladi je ganil vse v dvorani. Predsednik društva Slomšek, ing. Ivan Rebernik, je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejal: »Navadno prihaja k nam pomlad z juga. Tokrat pa je prišla pomlad med nas s severa. Ta dvorana še ni ddživela tolikšnega aplavza, saj na tem odru še ni bilo toliko mladine, kot jo vidite danes.* MMPZ je pod vodstvom Franca Pohajača izvajal skoraj izključno slovenske narodne in umetne pesmi, kot poseben vložek pa je občinstvu posredoval tri skladbe iz italijanske glasbene klasike. Med odmorom je nastopil pevsko-instrumentalni ansambel Zvezde, ki je prišel skupaj z Veselo pomladjo na obisk k rimskim Slovencem. Ob koncu programa sta zbor in ansambel skupno izvajala Pesem primor ske mladine ter Venček narodnih. Navdušenje vseh v dvorani je doseglo višek pri pesmi Mi se imamo j radi, kjer so sodelovali vsi v dvo-j rani. i : V ponedeljek zjutraj so si ogledali še katakombe sv. Kalista. Kosilo so imeli v hotelu Bled. Po kosilu so se odpeljali do hotela Slo-venik. kjer jih je pozdravil direk tor g. Jezernik. Zbor je za slovo še enkrat zapel, nakar jih je avtobus odpeljal proti Trstu, kamor je zaradi zelo gostega prometa na avtocesti prispel šele v prvih jutranjih urah. Mladi pevci so bili utrujeni, a polni lepih, nepozabnih vtisov. pa je napisal Stanko Bačar. S to predstavo, ki ni običajna lutkovna igrica, maiveč glasbena pravljica, so mladi že veliko nastopali po Primorski. bili pa so tudi na nedavnem republiškem srečanju lutkovnih skupin v Mariboru, nastopili pa so tudi v Cankarjevem domu in v Domu španskih borcev v Ljubljani. Povsod so njihovo sproščeno in domiselno igro z navdušenjem sprejeli, saj sodi lutkovna sku ina iz Vipave med najboljše šolske skupine v Sloveniji. Vipavski lutkarji so že gostovali na Tržaškem in bi to sodelovanje radi še poglabljali. Našemu Davidu je Gordana povila hčerko ANO Srečnima staršema čestita, mali ANI pa želi mnogo zdravja kolektiv REŠIMA. 'Vrinka* iz Riemanj. Na harmoniko igra že od otroštva. Začela je pri profesorju Tarabocchi, sedaj pa študira na Glasbeni matici. Igra tudi v ansamblu profesorja Tarabocchie pred katerim se je udeležila osmega festivala, ki ga prireja «Centro istruzione musicale italiano* v Ur-binu, in je v kategoriji posameznikov do 18 leta osvojila prvo mesto. Pri tem gre poudariti dejstvo, da je Suzana stara šele 15 let in da je bilo tekmovanje, ki se ga je udeležilo 158 harmonikarjev iz vse Italije za zaprtimi vrati. Obvezno skladbo Durandov »I valzer* (v prepisu Giovannija Tarabocchie) je odigrala brezhibno. Njenega velikega uspeha v Ur-binu se veselijo tudi člani kulturnega društva Venturini, ki ji ob tej priložnosti od srca čestitajo. Prav tako se je na festivalu v Urbinu harmonikarski ansambel od Domja, ki ga vodi Giovanni Tarabocchia uvrstil na prvo mesto. RIS. Proslava v PD Mačkolje PD Mačkolje je predsinočnjim v Srenjski hiši priredilo recital ob 40-letnici padca fašizma. V uvodni besedi je profesor Alojz Tul podal strnjen a nazoren prerez zgodovinskih dogodkov od leta 1918 do '43. ko je padel fašizem in se je primorsko ljudstvo množično udeležilo narodnoosvobodilne borbe. V recitalu so mlade recitatorke in recitator pos redovali nekaj pesmi, ki opevajo boj slovenskega naroda za svobodo od kmečkih puntov do danes. Recitacije so spremljali diapoziti vi. Proslava se je zaključila s filmom Trst je moje mesto, ki ga je Marjan Jevnikar posnel po odlomkih iz knjig Borisa Pahorja. Tematika filma obravnava zatiranje Slovencev v Trstu med obema vojnama. (ris) f Čestitke Danes praznuje rojstni dan DANILO BONETA. Mnogo zdravja in uspehov mu želijo mati Ida, brata in sestra z družinami. Danes bo ugasila tretjo svečko SAMANTHA. A nogo sreče in veselja ji želijo nona Marija, teti Silvana in Gabrijela z družinama. V sredo, 3. maja praznuje naš nono IVAN LOVRENČIČ s Katina-re roistpi dan. Še na mnoga leta mu voščita, vnuka Barbara in David. Dragi stric SERGIO, danes praznuješ rojstni dan. Z vsem srčkom ti vošči srečo, zdravje in da bi se ti uresničile vse želje ter ti pošilja zvrhan koš poljubčkov tvoj Andrej. Gordani in Davidu Stepančiču se je pridružila ANA. Srečnima staršema čestita, mali ANI pa želi o-bilo sreče v življenju KD Primor-____________________________________ sko, > ................. IH8MI8»Mn88ll8»l»IM»»lllll8illl68880»|U8*ii8IMM»MMM»Hli*liMiinMMIIilltfllH1l8l»lin8MIIII»l»ilMIM»ll»«6l»UM88B8l|| DOLINA Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V THSTU »Pravljica za najmlajše*. Pripoveduje Štefka Drolčeva. Jutri, 2. maja, ob 9. uri v osnovni šoli v Mač-koljah, ob 11. uri v osnovni šob v Miljah; v torek. 3. maja, ob 9. uri v osnovni šoli «V. Šček», ob 11. uri v osnovni šoli «S. Gruden*; v sredo, 4. maja, ob 9. uri v osnovni šoli «1. maj 1945», ob 11. uri v osnovni šoli «L. Koko. avec - Gorazd*; v petek, 6. maja, ob 9. uri v osnovni šoli «A. Sirk*, ob 11. uri v osnovni šoli «J. Jurčič*; v soboto, 7. maja, ob 9. in 11. uri v osnovni šoli na Proseku. SSG — Trst Piero Chiara; «Delitev». V petek, 6. maja, ob 20. uri in v soboto, 7. maja, ob 16. uri v Avditoriju v Portorožu. VERDI V torek, 3. t.m.. ob 20. uri zadnja predstava Verdijeve opere »Tra-viata». Abonma red H. Dirigent Daniel Oren. ROSSETTI V torek, 3. maja, »Bouvard e Pe-cuchet* v režiji Kezicha iti Scjuerzine. V abonmaju odrezek št. 40. Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Od 5. maja nastopa Paolo Poli s programom «Mistiea». Izven abonmaja s popustom 30% in 20% za a-bonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V sredo. 4. maja, ob 11.30 in 17.30 William Shakespeare: «Troilus in Kresida* za Srednjo šolo za zdravstvo in družboslovje — v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Velika dvorana V četrtek, 5. maja, ob 20. uri: »Abdullah ibrahim quartet». Koncert jazz ansambla Mala dvorana V četrtek, 5. maja ob 19.30: duo Miloš Mlejnik - violončelo in Jan ko Šetinc - klavir. Sejna dvorana V četrtek, 5. maja, ob 11. uri Predstavitev novih slovenskih knjig. Velika dvorana Slovenske filharmonije V sredo, 4. maja. ob 19.30: »Srebrni abonma*. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od do 11 in od 16. do 20 ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave SLOVENSKO ^^GLEDAUŠČE V TRSTU _ Kulturni dor ALOJZ REBULA HRIBI, POKRIJTE NAS farsa v 3 dejanjih - dveh delih Krstna uprizoritev Režija: JOŽE BABIČ Premiera v torek, 3. maja, ob 20.30 Ponovitev v sr„ o, 4. maja, ob 20.30 IZVEN ABONMAJA Prodaja vstopnic jutri, 2. t.m., in v torek od 10. do 14. ure ter 1 uro pred pričetkom predstav. Predavanja Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v drugem sklicanju ob vsaki številčni prisotnosti — ju tri, 2. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornikov in razno. PEPCA KALC JE VČERAJ SLAVILA DEVETDESET LET Lutkovna skupina iz Vipave bo gostovala na Tržaškem Lutkovna skupina z osnovne šole Drago Bajc iz Vipave bo 4. maja Posebno prijetno nam ju, ko lahko na tem mestu zabeležimo, da je ta ali oni naš človek dočakal visoko starost, in še bolj, če je še vedno zdrav, čil ter dobro razpoložen. Tak je brez dvoma tudi primer Jožefe Berce vd. Kalc, doma v Dolini na štev. 52. Naša slavljenka, nastopila v Dolini in v Trstu v Dija- j Pepca, kakor jih pravijo domačini, škem domu z igrico Smiljana Roz- ni prav iz Doline, ampak Dolinčani mana »Oblačel pobajaček* v prired- jo imajo za svojo, saj živi v tej bi, dramatizaciji in režiji Ade Vid- vasi že dvajset let. Rodila se je 30. marjeve. Songe, ki so stebri oddaje | aprila 1893 v Gropadi, v zavedni, kmečki družini pri »Ukovib*. V mla dih letih je vsak dan pešačila v Bazovico. kakor se rada spominja, ter obiskovala ljudsko šolo, po povratku iz šole pa je pomagala staršem na kmetiji in pri hišnih opravilih. Leta 1923 se je poročila z domačinom Mihaelom Kalcem od »Mišno-vih», ter mu povila štiri otroke, od katerih so trije živi, ter jih vzgojila v napredne in zavedne delovne ljudi. Leta 1932 ji je mož umrl in je morala Pepca prevzeti nase skrb za vso družino. Poleg domačih o-pravil si je morala zato naprtiti še gospodinjsko delo pri raznih druži nah v mestu, da je lahko vzdrževala otroke. Za časa NOB so tako mati kakor tudi otroci pomagali in delovali v vrstah OF. Sin Milko je bil v partizanih, hči Marija pa je bila aktivistka. Seveda so vsi tudi po kon cu vojne ostali zvesti idealom NOB. Kljub svojim devetim križem je naša slavljenka še kar zdrava in čila, se lahko pohvali z izredno dobrim spominom in še vedno rada poprime za vsako delo v hiši, kjer živi s sinom Milkom. Čestitkam otrok, sorodnikov in znancev naj dodamo še čestitke našega dnevnika, ki ji želi še mnogo zdravih in srečnih let. M. M. Kino Cappella Underground Zaprto. Ariston 16.00 «Yoll». Zlata palma na festivalu v Cannesu. Eden 15.30 «11 verdetto*. P. New-man, C. Rampling, J. Mason. Jutri isti film ob 17.00. Nazionule Dvorana št. 1 ob 15.4)0 «Gandhi». Dvorana št. 2 ob 15.30 «Speed interceptor*. Dvbraria št. 3 ob 15.00 «Diario intimo di uria giornalista*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «L’aereo piu pazzo del mondo. sempre piu pazzo*. Jutri isti film ob 17.30. Fenice 16.00 »Tootsie*. D. Hoffman. Jutri isti film ob 18.00. Mignon 15.00 »No grazie, il caffe mi rende nervoso*. Jutri isti film ob 16.30. Filodrammalico Zaprto. Aurora 16.30 «11 tifoso. 1’arbitro e il calciatore*. P. Franco, C. Rus-so. E. Cannovale. Capiiol 16.00 »Ufficiale e genti-luomo*. Cristallo 15.30 »Amini miei. nfto II.». U. Tognazzi. Jutri ob 16.00. Moderno 16.30 »Gano _ gatto*. B. Spencer in T. Milian. Radio 15.30 «Le viziose*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 15 30 «Diritto di cro-naca*. P Newman >n S. Field. Jutri isti film ob 16.00. Lumiere 15.00 «Bri*ania hospital*. Jutri isti film ob 16.30. u, ušivo siuvenskin upokojencev vabi svoje člane in prijatelje na predavanje dr. Pavla Stranja, Človek in novica* v petek, 6. maja t.l., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. Razna obvestila Društvo zamejskih likovnikov obvešča člane, da bo redna seja odbora jutri, 2. maja, ob 19.15 v prostorih KD Ivan Grbec v Skednju. Vabljeni! Sekcija KP1 «J. Verginella* prireja danes, 1. maja, tradicionalni praznik v Ljudskem domu v Križu. Ob 17. uri bo kulturni program, nakar bosta govorila C. Tonel in B. Iskra. Slovensko lovsko društvo F-JK «Doberdob» obvešča Kulturna in športna društv , da bo priredilo svoj tradicionaln. lovski praznik 4. in 5. septembra v Zgoniku Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij PD SLOVENEC Boršt Zabrežec vabi v torek, 3. maja, ob 19. uri na slovesno podiranje maja z godbo. Danes, 1. maja, budnica ob 6. uri zjutraj! PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi vse vaščane in posebno vinogradnike na sestanek, ki bo v srenjski hiši jutri, 2. maja, ob 20.30 za pripravo 13. PRAZNIKA VINA. KD S. Škamperle in KD Union vljudno vabita na filmski večer o potovalnih posnetkih priljubljenega potnika kinoamaterja Sergija Nodu-sa, ki bo v sredo, 4. maja, ob 20.30 na stadionu L maj. Predvajal bo filma »Sahara zoo Ba-Ba» in «šti-rjfe lfetnUčasi ob PlitvičkiH'jezerih*. SKft Prosek - Kontovei vabi da-nčs,,X maja, ob 8.30 na polaganje vencev k spomenikom padlim. Zbirališče pred Soščevo hišo. Zaradi praznovanja praznika dela URADI GENERALNEGA KONZULATA SFR JUGOSLAVIJE V TRSTU v dneh 2. in 3. maja 1983 ne bodo poslovali. Sekcija VZPI - ANPI Boršt Zabrežec organizira izlet v Buzet skozi predor Učko in v Rupo na proslavo 3. prekomorske brigade dne 15. maja 83. Vpisujeta Milka Žerjal - tel. 228230 in Mario Zahar tel. 228481. Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 11. maja t.l., izlet preko Ljubljane k Urhu, nato na Valvazorjev grad Bogenšperk, v Stično in od tod povratek domov. Vpisovanje v sredo, 4., in v četrtek, 5. maja t.l.. Ul. Cicerone 8/B, od 10. do 11. ure. SLOVENSKO . PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST prireja v četrtek. T maja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) ob 20.30 predavanje znanega slo venskega fotografa Maria Magajne na temo: KANADA IN VELIKA JEZERA Predavanje, ki jc prt nas ab solutna novost, bo opremljene z barvnimi diapozitivi. Vabljeni! 6111 ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST CIKLUS KONCERTOV MLADI MLADIM V četrtek, 5. maja, ob 18.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29 ŽARKO HRVATIČ - violina NADA OMAN - klavir Na sporedu: Beethoven. Proko fjev, Stravinski. Vabljeni! L DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV vabi na PREPEVANJE DAVORINA SAVNIKA o industrijskem oblikovanju ki bo v sredo. 4. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. Letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Vpisovanje in podrobnejše informacije na SEDEŽU SKGZ V TRSTU Ul. sv.- Frančiška 20/111 - te lefon 744 249 od J. do 12, ure. Koncerti VERDI Simfonična sezona «Pom!ad 1983», v petek, 6. maja, ob 20.30 prvi konce t (red A), dirigent Daniel Oren. Na sporedu: VVeber. Bernstein, Ra vel, Ghershvvin. V soboto, 5. t.m.. ob ’8. uri ponovitev (red B) pam železnina STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI zo Industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Induitrljtk« cona) D O M J O, 1» - Tal IIM7» Od 26. aprila do 14. maja IZREDNA PRODAJA PO ZNI2ANIH CENAH •,Obv. občini 22. 4. 83 Jfcbno foškim organizacijam, zlasti t^jcun<) pa jc priskočil na pomoč p,., ruskim organi/ jj Vetnenui društvu, Alojz, uredništvo in uprava ltt(,/lorskcga dnevnika, se vam is-zahvalinieta za dolgoletno bi ‘a^evno sodelovanje z voščili, da čil ? zdravju uživali /uslužen po- Danes, NEDELJA, 1. maja PRAZNIK DELA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob ■20.11 — Dolžina dneva 13.58 — luna vzide ob 24.00 in zatone ob 8.34. Jutri, PONEDELJEK, 2. maja ŽIV ANA Vreme včeraj: ob 12. uri 19,8 stopinje. zračni tlak 1016,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 68 odstotna, nebo pooblačeno, morje malo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Christian Buz-zai, Marco Croce, Diego Wolf, Carla Gasperutti, Iris Risegaris. UMRLI SO: 30-letni Giorgio Mini, 86-letna Maria Sfiligoi, 86 letna Giu-stina Skerbec, 79-letna Olga Gulič vd. Trio, 79 letni Ferdinando Fran-zini. 84-letna Albina Renco vd. Ham-mcrle, 78 letna Bianca di Manzano vd. Žago, 61-letna Nerina Bruch por. Steffilongo, 81-letna Amelia Fozzer vd. Resetti. 85 letni Francesco Ve-scovo. OKLICI: finančni stražnik Rober to Pellegiino in učiteljica Rosina Piccolo, finančni stražnik Matteo Totaro in gospodinja Antonietta Frattaruolo, upokojen« Giuseppe Salvato’e Barbara i.i uradnica Giu-seppa Barbara, tajnik v hotelu Mar- Včeraj-danes co Natali in uradnica Paola Srhe-pis, finančni stražnik Pietro De An-gelis in delavka Vincenza Mercatan-ti, agent javne varnosti Roberto La slella in go. podinja Graziella Tin-ta. karabinjer Sebastiano Inglese in knjigovodkinja Miriana Gatto, železničar Roberto Ranieri ir. bolničarka Arianna Leghissa. uradnik Ezio Bo-gnolo in uradnica Tiziana Varin, u-radnik Marco Bertoli in uradnica Rita Mottadelli, delavec Walter Gostiša in uradnica Nives Rupprik, elektrikar Dorian Reggente in trg. pomočnica Grazia Crinar. uradnik Alessio Bacer in učiteljica Patrizia Taucer. delavec Francesco Pugliese in uradnica Eriča Emili, delavec Paolo Ive in uradnica Daniela Go-mizel. trgovec Ruggero Vianello in gospodinja Giancarla Borghese. strugar Igor Calzi in uradnica Su-sanna Bergamasco, uradnik Silvio Basez in trg. pomočnica Gianfran-ca Del Bello. podetač Giorgio Margon in uradnica Eugenia Tuiaeh, uradnik Paolo D'Amore in učitelji ca Rossana Leprini. delavec Wal-ter ‘vflohelazzi in laboratorijski teh nik Donatella Macorini. elektrome hanik Umberto Fragiauomo in urad niča Gemma Buttolo, uradnik Ge-rardo Pellizzari in uradnica Fiorel-la- Bači, strojevodja Giorgio Franco in gospodinja Claudia Ullmann, uradnik Ennio Cusimano in uradnica Denia Sodnik, upokojene Ame-deo Crevatin in upoko.enka Costan-tina Trevisan. točaj Fulvio Costa-gliola di Mignovillo in : vadnica E-lisabetta D’Agostino. uradnik Giu-liano Felluga in uradnica Licia Bassan, elektrika. Roberto Vittori in bolničarka Brunhilde Pia Tri-billin. uradnik Gino Clun in gospo dinja Giuseppa Leonardi, delavec Franco Lovriha in trg. pomočnica Loredana Sossi. vodilni uslužbenec državnih železnic Giuseppe Dome-nico Carmine Lauria in učiteljica Filomena Bruno, delavec Mauro Le-nardon In uradnica Nerina Sirotich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Piazza Ospedale 8. Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 19. Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Piazza Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2. Piazza Borsa 12, Prosek, Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel 732 627. predpraznična od 14 do 21. me in praznična od 8 do 20 LEKARNE V OKOLICI Boljunec; tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001. Prosek: tel 225 141: Božje polje. 2gonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 208121; Sesljan: tel. 209 197. LOTERIJA BARI 4 83 71 17 66 CAGLIARi 60 68 46 31 81 FIRENCE 16 67 28 75 8 GENOVA 78 10 8 54 40 MILAN 5 8 88 27 15 NEAPELJ 81 62 83 51 84 PALERMO 82 60 87 31 15 RIM 6 18 20 35 59 TURIN 76 41 12 75 54 BENETKE 89 33 5 54 38 ENALOTTO 1X1 212 212 2 2 1 12 -11 -10 — KVOTE 24.348.000 lir 1.001.600 lir 88.800 lir Razstave V TK GALERIJI - Ul. sv. Man čiška 20. razstavlja Jože Ciuha. V foyerju doma A. Sirka v Križu je na ogled razstava Vladimira Raž-ma. Občinstvo si jc lahko ogleda še danes (1012 in 16-19). SKD Tabor - Opčine • Prosvetni dom. Edi šclhans: Razstava novinarske fotografije ob izidu knjige »Fotoreporter*. Razstava bo odprta še danes, 1. maja. Urnik: od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. Arheološka razstava «Predloka v zgodnjem srednjem veku* je na o gled, v Kulturnem domu v Trstu -Ul. Petronio 4. do 6. maja. Umik: od 9. do 12 ure in od 16. do 18. vsak dan razen praznikov. > Zavod CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE obvešča, da bo z 2. majem ponovno poslovala AGENCIJA V DEVINU v Ul. Trieste — Tel. 208-283 Agencija bo odprta po običajnem bančnem urniku in sicer vsak delavnik od 8.20 do 13.20, razen ob sobotah. Tradicionalna M A J E N C A in XXVII. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN od 7. do 10. maja 1983 v Dolini SPORED: SOBOTA — ob 18.00 otvoritev razstave vin in nagrajevanje; od 20.00 vso noč postavljanje MAJA. NEDELJA - ob 15.00 pričetek kulturnega sporeda: pihalni orkester BREG iz Doline, folklorna skupina KUD KAROL PAHOR iz Pirana, moški pevski zbor TABOR z Opčin; ob 19.00 prihod PARTERJEV pies z ansamblom THE LORDS. PONEDELJEK - ob 20.30 nastop ansambla TOZD LOPOVI iz Milj; ob 21.00 ples z ansamblom SUPERGROUP. TOREK — ob 18.00 nastop pihalnega orkestra BREG iz Doline; ob 19.00 slovesno podiranje MAJA. V galeriji TORKLA bo razstava slikarjev amaterjev. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek! VABLJENI GORIŠKI DNEVNIK 1. maja 1983 VČERAJ OTVORITVENA SLOVESNOST Letošnji Espomego se pričenja v znamenju zmernega optimizma Sejem so odprli včeraj dopoldne ob navzočnosti podtajnika Ciorgia Santuza - Lupieri: Rolj kakor kdajkoli doslej prihaja do izraza vloga in pomen goričkega mednarodnega sejma V znamenju optimizma se pričenja letošnji 13. goriški mednarodni blagovni sejem Espomego, ki so ga včeraj dopoldne odprli na razstavišču ob Ločniškem mostu, ob navzočnosti podtajnika pri zakladnem ministrstvu, poslanca Giorgia Santuza ter številnih uglednih gostov, političnih predstavnikov in gospodarstvenikov iz Gorice in goriške pokrajine, dežele, pa tudi iz bližnje Noye Gorice in Koroške. Določen optimizem .je bilo razbrati tako iz govora predsednika goriške trgovinske zbornice, Delia Lupierija, kake«1 iz besed drugih govornikov na včerajšnji slovesnosti. Predsednik Lupieri je v svojem posegu poudaril upanje v postopno izboljšanje splošne gospodarske krize in v premostitev težav, ki zaviralno vplivajo na sodelovanje in potek blagovne menjave in ki ustvarjajo razloge za napetost. Poudaril je, kako prihaja v takem, za tukajšnje razmere novem in neobičajnem ozračju, po-sebe j do izraza pomen in vloga go-riškega mednarodnega sejma* ki predstavlja, letos bolj kakor doslej, stično točko za izboljšanje starih in graditev novih odnosov. Vlogo, ki jo bodo skušali še ovrednotiti z vrsto vzporednih pobud in prireditev, od katerih je prav gotovo na prvem mestu mednarodni simpozij o višjih oblikah gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Lupieri je nato v kratkih besedah orisal značilnosti letošnje manifestacije ter še zlasti poudaril pomen uradne prisotnosti dveh novih držav. Indije in Kitajske. Podtajnik v zakladnem ministrstvu, Giorgio Santuz, ki je na slovesnosti zastopal vlado, je svoj pa JANKU COTIČU iskreno čestita ob podelitvi priznanja Osvobodilne fronte KD Sovodnje Danes stopata na skupno življenjsko pot ANDREINA TOMŠIČ in KSAVERIJ NANUT Obilo sreče in zadovoljstva jima želi KD Sovodnje. LETOVANJE OTROK v Zgornjih Gorjah pri Bledu in v Savudriji Vpisovanje in podrobnejše informacije na SEDEŽU SKGZ V GORICI Ul. Malta 2, tel. 84 644 v uradnih urah. seg osredotočil na gospodarska in družbena vprašanja. Poudaril je prizadevanja in napore, ki so bili potrebni, tudi s strani drugih parlamentarcev naše dežele, da je prišlo do izglasovanja zakona 828 ter izrazil prepričanje, da bodo sredstva dobro uporabili. Glede težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja goriška pokrajina in glede na politično izolacijo (na to je v krajšem posegu opozoril goriški župan Scarano) je Santuz dejal, da se mora goriška pokrajina uvelja viti in najti ustrezno zastopstvo predvsem v deželnem merilu in v tem okviru tudi iskati izhod iz se danjega položaja. Na otvoritveni slovesnosti so govorili še goriški župan dr. Scarano, predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta ter deželni odbornik Adriano Bomben. Sledil je ogled sejma, ki je letos obsežnejši po številu razstavljalcev, boljši in zanimivejši pa tudi po vrsti in kakovosti razstavljenega blaga. Zlasti številčna je letos prisotnost jugoslovanskih podjetij. Naj omenimo še, da se je otvoritvene slovesnosti udeležila tudi . delegacija občine Nova Gorica, s predsednikom skupščine Debeljekom in delegacija gospodarske zbornice, med občinstvom pa smo opazili tudi konzula Banka. 13. Espomego bo odprt do nede lje 8. maja. Zanimanje Kmečke banke za šfandreške razlaščence Kot smo že poročali, še posebej ob priliki nedavnih občnih zborov, so slovenska kreditna podjetja na Goriškem v lanskem letu še razširila število uslug, ki jih nudijo klientom, in s temi pobudami tudi nadaljujejo. Brez dvoma prinaša to zaslužek kreditnim zavodom in seveda tudi nove kliente, vendar pa je treba tudi pomisliti, da vedno širše plasti ljudi dobijo tudi take usluge, kakršnih prej niso bile navajene. Navedimo še en tak primer. Goriška občinska uprava je pred časom razlastila velik del zemljišč na ožjem območju Štandreža za grad- njo tovornega postajališča, ali kakor mu ljudje bolj enostavno pravijo, avtoporta. Gradbena dela so že v teku. Kmečka banka v Gorici, ki ima v Štandrežu veliko prijateljev in klientov, se je razlaščenim kmetom ponudila, da jim nudi strokovno pomoč, zato da prejeto odškodnino čimbolj primemo ponovno investirajo in se tako zavarujejo pred grabežljivo inflacijo. Zato so se na Kmečki banki odločili povabiti štan-dreške kmete na pogovor, da bi jim svetovali najboljše nalaganje njih denarja. To je še enkraten dokaz kako se naši kreditni zavodi zanimajo za naše ljudi, pa naj gre za poslovne ljudi, za obrtnike, za kmete, za upokojence, ali kot je sedanji primer, tudi za razlaščence. V PRIREDBI KULTURNEGA DRUŠTVA BRIŠKI GRIČ Danes v Števerjanu prvomajski praznik v počastitev partizanskih obletnic Ob 16. uri bosta spregovorila Boris Race in Giovanni Padoan 1. maja 1945 so slovenske partizanske čete s slovensko zastavo na čelu vkorakale v Gorico in Tržič. S hudimi boji so v prejšnjih dneh zapodile z naše zemlje preostanke nacističnih, fašističnih, domobranskih in četniških tolp, ki so se še do zadnjega dne upirale in napravile še marsikak zločin nad našim ljudstvom. Nekje pri pevmskem mostu so četniki prav v tistih dneh dobili na samem enega partizana in ga zverinsko mučili ter ubili tudi tako, da so mu na čelo z bodalom vrisali peterokrako zvezdo, simbol partizanstva, tisti simbol katerega niso nekateri hoteli, da bi prišel na lani odkrit partizanski spomenik v Štandrežu. V zadnjih a-prilskih dneh 1945 so četniki divjali po Gorici in se pobijali z ostanki italijanskih fašistov. Do pred nekaj dnevi zavezniki, so se zadnje dni dvojni Hitlerjevi hlapci med seboj stepli. Tudi zaradi tega ima 1. maj, mednarodni praznik dela, za nas go riške Slovence, še poseben pomen. Zaradi tega ga vedno častimo s ponosom, v spomin na tiste naše može, fante in dekleta ter žene, ki so prišli s cvetjem na prsih tiste dni v Gorici, sprejeti od tukajšnjega prebivalstva, tako slovenskega kot italijanskega, s cvetjem in z razvitjem zastav, ki so jih žene v mestu in po vaseh sešile tiste noči pred osvoboditvijo. Prav zaradi tega ima prvomaj ski praznik v Števerjanu poseben pomen. Letos se k tem motivom števerjanske proslave pridružuje tudi proslavljanje 40-letnice množičnega odhoda slovenskih primorskih fantov v slovensko partizansko vojsko in septembr.-a.e splošne mobilizacije ob razpadu trhle italijanske kraljeve vlade. V števerjanu bo danes veselo. Že v dopoldanskih urah se bodo tam zbrali udeleženci planinsko-orienta cijskega pohoda. Popoldne, ob 16. uri bo proslava 1. maja in 40-letnice vstaje. Na Trgu svobode, pred spomenikom padlim, bosta spregovorila predsednik SKGZ Boris Race in garibaldinski poveljnik Giovanni Padoan: Po govorih bo v Dvoru kulturna prireditev v priredbi društva Briški grič, na kateri bodo sodelovali združeni pevski zbori ZS KD iz Goriške, godba na pihala iz Nove Gorice in folklorna skupina iz Žitare vasi na Koroškem. Sledil bo ples. Od včeraj zvečer je odprta tudi razstava vin, vedno v Dvoru. • Franco Sfiligoi in Sergio Krascek, člana goriškega društva GMG sta se prejšnjo nedeljo udeležila državnega prvenstva v maratonu v Rimu in 42.195 metrov dolgo progo pretekla v 3 urah in 2 minutah, oziroma treh urah in dvanajstih minutah. OB SKLEPU LETOŠNJIH ABONMAJSKIH SEZON Prejšnji teden sta se zaključili slovenski gledališka in glasbena a-bonmajska sezona, ki ju v Gorici prirejata Slovensko stalno gledališče in Glasbena matica v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete. To sodelovanje traja že več let pa čeprav se niso vedno vsi med organizatorji z enako zavzetostjo zavzemali za uspeh pri nabiranju abonentov, kar je seveda tu pa tam tudi vplivalo na potek sezone. Najbrž nekaterim ni, iz nerazumljivih ali pa ■ preveč razumljivih razlogov, pri srcu, da bi goriška slovenska publika dobila čim-več kvalitetnih prireditev za kateri skrbita SSG in GM. Večina teh predstav je bila v zadnji sezoni v Kulturnem domu, na vrsto pa je nekajkrat prišel tudi Katoliški dom, odpadle pa so v tej sezoni druge dvorane, npr. dvorana v palači Attems, kjer so bili v prejšnjih letih lepi koncerti. V Kulturnem domu še naprej poteka filmski abonma, ki ga prirejata slovenski Kino-atelje in italijanski Piccolo cine-forum. Kakšen je bil uspeh teh treh abonmajskih sezon? Z uspehom so zadovoljni prireditelji najmlajše, t.j. filmske sezone, ki so si pridobili PREDVAJALI JO BODO 15. MAJA Kmetijsko oddajo RTV Ljubljana so te dni snemali na Goriškem Prikazani problemi bi uspehi zamejskih kmetov v Brdih, na Krasu in v nižinskih predelBi V teh dneh je bila na delu na Goriškem ekipa RTV Ljubljana, ki je snemala oddajo o kmetijstvu.' Najprej so obiskali prostore Kmečke zveze, kjer so se tudi srečali s predsednikom TO SKGZ dr. Primožičem. ki jim je na kratko orisal značilnosti in položaj slovenskega kmetijstva na Goriškem. Nato so obiskali predsednika Kmečke zveze Avgusta štekarja, ki jim je govoril o nastanku in pomenu te slovenske organizacije. Ostale dni so kontaktirali še druge kmetovalce in vinogradnike, ki so jim predstavili svoje in splošne probleme kmetijstva na Goriškem, oziroma lastne uspehe. Ekipa RTV Ljubljana je snemala kmete in kmečke motive iz Brd, z nižinskega področja in s Krasa. Oddaja bo precej pestra, ker za- iimiiiiiiiiiiiaiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiMMMiitiiiumiMiHiiimuimtHniiHiiiimMiiiMiiiiniimiiiminmi V TOREK NA GORIŠKEM STAVKA USLUŽBENCEV V ZDRAVSTVU V torek, 3. maja. je napovedana celodnevna stavka uslužbencev v bolnišnicah in drugih ustanovah zdravstvene službe v goriški pokrajini. Stavka je protestnega značaja, kakor navaja v posebnem tiskovnem poročilu federacija sindikata CGIL -C1SL . UIL, proti stalnemu krčenju izdatkov za zdravstveno siužbo, proti neizvajanju zdravstvene reforme in predvsem proti načinu upravljanja goriške krajevne zdravstvene enote. Stavkajoči uslužbenci se bodo zbrali ob 9.30 pri spominskem parku v Gorici, od koder bodo nato ZBOR RUPA-PEČ VABI NA TRADICIONALNI praznik frtalje Danes, 1. maja, ob 11.30 slikarski ex tempore za otroke iz vrtca in os novne šole. Ob 16. uri kulturni spored. Sodelujejo otroški zbor Rupa-Peč, mešani zbor iz Vrtojbe, mešani zbor »Hrast* iz Doberdoba, mešani zbor krajevne skupnosti »Lipa* iz Šempasa, plesno-folklorna skupina «Stara Loka* iz Škofje Loke. Priložnostni govor bo imela pokrajinska odbornica Marija Ferletič. PLES ob zvokih Zamejskega instrumentalnega ansambla — Bife s specialitetami na žaru, FRTALJO in domačo kapljico. V primeru slabega vremena bo praznik v nedeljo, 8. maja 1983. d nJ EKNOMEC GORICA, Korzo Italla 76 Tei. 81-032 stroji za urade OLYMPIA INTERNAtlONAL — IBM stroji za fotokopije NASHUA COPYGRAF — pohištvo za urade — tehnični servis blagajna — registratorji 13. MEDNARODNI SEJEM Q 3 GORICA - Od 30. aprila do 8. maja 1983 URNIK: ob delovnikih: od 15. do 21. ure ob praznikih in predpražnikih: od 10. do 22. ure v sprevodu krenili po mestnih ulicah ter pred sedež KZE. Protestni manifestaciji se bodo pridružili tudi delavci in upokojenci. Kljub stavki, bodo v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah zagotovili redno delovanje nujnih služb, navajajo sindikati v tiskovnem poročilu s katerim napovedujejo torkovo protestno akcijo. V sredo v Pevmi rajonski svet V sredo, 4. maja, ob 21. uri, bo na sedežu kulturnega društva Naš prapor v Pevmi, seja rajonskega sveta za področje Pevme, Oslavja in Štmavra. Sejo je sklicala predsednica Neda Dornik. Govorili bodo o možnostih za uresničitev športnega središča v vasi, izvolili bodo podpredsednika, predlagali bodo tudi zamenjavo svetovalke Marie Benkovič - Guerrini. jema celotno goriško kmetijstvo, ki je kot vemo razkosano na tri predele, vsak s svojimi problemi in značilnosti. Snemanje oddaje ima velik pomen za goriško kmetijstvo in daje njenemu kmetu oziroma vinogradniku tisto veliko vrednost, ki jo ima v slovenskem zamejskem svetu. Snemanje oddaje je vsekakor malo oviralo muhasto vreme, a so kljub temu televizijski delavci posnetke izpeljali do konca. Oddajo bo predvajala RTV Ljubljana v nedeljo, 15. maja, ob 12. uri v sklopu serijske kmetijske oddaje »Ljudje in zemlja*. Z. F. Prispevek ISIGU iz sredstev zakona o izvajanju osimskega sporazuma? O finančni podpori goriškemu institutu ISIG je tekla beseda na zadnji, petkovi seji, goriškega pokrajinskega sveta, na pobudo kr-ščanskodemokratske skupine. V predlogu, ki ga je izdelala pokrajinska uprava glede porazdelitve sredstev iz zakona 828, je posebno poglavje namenjeno tudi podpori in stitutom, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo. Vendar deželni odbor, pri izdelavi predloga porazdelitve, tega ni upošteval, pač pa se je nakazala druga možnost: sredstva za finansiranje raziskovalne dejavnosti (mišljeno je v prvi vrsti v korist goriškega instituta ISIG) naj bi črpali iz sklada za ponovno finansiranje zakona o izvajanju o-simskega dogovora, o čemer bodo že v teh dneh. vsekakor še pred zapadlostjo mandata, razpravljali v deželnem svetu. Krščansko-demo-kratska skupina je v zvezi s tem na začetku petkove seje predložila osnutek dokumenta, v korist nakazani rešitvi. Dokument naj bi izglasovali že na petkovi seji. To pa se ni zgodilo, kajti predlog ni do- OBVESTILO 1 PEUGEOT o | TALIOT Last. A. PERESUTTI Iz Ronk se |e preselil v TRŽI6 — pristaniška Ind. cona Bj^utoLisert Cottruzioni Automeccamehe Industnali t.r.l Telefon: 470504 - 470505 bil ustreznega soglasja in so ga sami predlagatelji nato umaknili. Pokrajinski svet se bo pred iztekom mandata sestal še na treh sejah in sicer 6., 7. in 9. maja. Odobriti mora namreč še proračun za tekoče leto in vrsto drugih finančnih ukrepov. Paolo Poli v torek v Verdiju V torek 3. maja, ob 21. uri, bo v Verdijevem gledališču zadnja letošnja italijanska gledališka predstava, izven abonmaja, ki jo prireja deželna gledališka ustanova. To bo monolog Paola Polija, na tekst njega samega in Ide Omboni z naslovom Mistica. iiiiiiinimmaiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitfiiitiiiitmviimnii Slovenska šolska vprašanja v goriš kem tajništvu SSS Na redni seji, ki je bila ob koncu prejšnjega tedna, je odbor Sindikata slovenske šole — Tajništvo Gorica — razpravljal o številnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu: o deželni komisiji za vprašanja slovenskih šol, ki ni bila še sklicana, o komaj sklenjeni delovni pogodbi za učno in neučno osebje, o rednih natečajih za profesorje nižjih in višjih šol. širši del razprave pa je bil namenjen vpisovanju otrok v slovenske vrtce in slovenske šole nasploh. O važnosti te akcije je bil govor žena seji enotnega šolskega odbora, ki je bila v Nabrežini 29. marca t.l. Odbor Sindikata je na obeh sindikalnih zborovanjih (za didaktično ravnateljstvo Ul. Brolo in Doberdob), ki sta bili pred nedavnim, priporočil vrtnaricam in učiteljem, naj se zavzamejo za to, da bodo slovenski starši vpisovali svoje otroke v slovenske šole in vrtce. In to predvsem na področju Ronk, Krmi na in Gorice ter predmestja. Nadalje je tekla razprava o slovenski sekciji na šoli ITI «G. Ga-lilei*, ki bi morala biti ustanovlje- iiumniitimMMiiin SLOVESNOST BO 24. JUNIJA ZVEČER Ob letošnjem občinskem prazniku v Sovodnjah tudi nova telovadnica Te dni pospešeno dokončujejo dela na objektu V Sovodnjah so že v teku priprave na letošnji občinski praznik. 24. junij. Organizacijo kulturnih in športnih prireditev, ki bodo na sporedu od 18. do 26. junija sta letos prevzeli kulturno in športno društvo v Sovodnjah osrednji dogodek ob letošnjem občinskem prazniku pa bo odprtje nove občinske telovadnice. Objekt prav v teh dneh pospešeno dokončujejo, da bo nared za občinski praznik. Slovesnost ob odprtju, oziroma izročitvi namenu bo v petek, 24. junija, zvečer in bo združena s slavnostno sejo občinskega sveta in podelitvijo občinskih priznanj za zasluge na športnem, kulturnem in gospodarskem področju. V načrtu je tudi priprava razstave in pokušnje do mačih vin. Prvomajske proslave v Tržiču in Opatjem selu V Tržiču bo danes ob 9.30 sprevod delavstva ob priliki praznovanja 1. maja po glavnih ulicah, ob 10.30 bo priložnostni govor na Trgu repu blike. V Doberdobu bo običajna prvomaj ska budnica, potem pa bodo tudi do berdobski delovni ljudje šli na mani festacijo v Tržič. Občinski sindikalni svet v Novi Gorici priredi prvomajski praznik danes popoldne v Opatjem selu. Kulturno društvo BRIŠKI GRIČ vabi na praznovan|a 1. MAJA V ŠTEVERJANU Danes ob 9. uri orientacijski pohod: ob 16. uri na Trgu svobode govorita predsednik SKGZ BORIS RACE in garibaldinski poveljnik GIOVANNI PADOAN. Kasneje v Dvoru nastop združenih pevskih zborov Goriške, godbe na pihala iz Nove Gorice, koroške folklorne skupine iz Žitare vasi. Zvečer ples, igrajo DOBRI ZNANCI. c.r.a.g.l. U Banca Agricola Gorizia ) Kmečka banka Gorica skupno z ostalimi članicami Deželnega konzordia l|udsklh bank VAM IME NUDI SAMO DENARJA! Gorica, Korzo Verdi 51. tel. 84206/7 • Tele* 460412 Agrban Na županstvu v Gorici je župan Scarano, kot je običaj, sprejel sindikalne zastopnike. Župan je govoril o zaskrbljenosti mesta zaradi krize, ki je zajela naše področje. V imenu sindikalistov je spregovoril tajnik Luciano Pini, ki je dal občinski upravi priznanje za zanimanje da se kriza reši. Zanimanje SIP za dijake na Goriškem Kot je znano je telefonska družba SIP na široko odprla svoja vrata dijakom nižjih srednjih šol, ki lahko obiščejo njene naprave, da se na drugačen način seznanijo s telefonsko službo, in tudi z razpisom natečaja o vlogi telefonije. Pred nekaj dnevi so obiskali njene naprave v Gorici dijaki nižje srednje šole iz Pierisa. Na sedežu SIP jim je potek dela obrazložil odgovorni za tehnične naprave Ferigo. na že prihodnje šolsko leto. Dijaki nižje srednje šole se bodo morali s predvpisom odločiti za nadaljnji študij na višjih šolah, s strani prosvetnega ministrstva pa še ni zadevnega pozitivnega odgovora. Na prošnjo, ki jo je predstavil enotni šolski odbor za Goriško, se je goriški pokrajinski svet v predpisanem roku pozitivno izrekel. Sedaj pa je skrajni čas, da izda prosvetno ministrstvo dekret. O nujni potrebi slovenske tehnično-industrijske smeri na področju višje šolske izobrazbe na Goriškem, smo že veliko govorili, tako da se nam ne zdi več potrebno tega poudarjati. Sindikat želi opozoriti vse naše politične sile, ki imajo svoje zastopnike v pokrajinskem svetu in predvsem odbornico za šolstvo in kulturo, da bi se z največjo resnostjo zavzeli za čim hitrejšo pozitivno rešitev tega vprašanja. To narekujejo, s svoje strani, tudi predvidene politične in administrativne volitve, ki bodo ob koncu meseca junija. V Vidmu priznanja zastopnikom sredstev javnega obveščanja Predsednik videmske trgovinske zbornice Gianni Bravo je, v znak priznanja za dolgoletno sodelovanje v informiranju o gospodarski problematiki Furlanije, podelil, ob priliki 1. maja, priznanja tudi časnikarjem. ki upoštevajo politiko te trgovinske zbornice. Ta priznanja so dobili zastopniki dnevnega in periodičnega časopisja ter radijskih in tele vizijskih postaj. Urednik goriške strani našega lista Marko Waltritsch je dobil priznanje za Primorski dnev. nik, dvignil je tudi priznanje za televizijsko agencijo Alpe - Adria. Sejem stolice v Vidmu V Vidmu so včeraj odprli 7. sejem stolice, ki je letos dobil mednarodni značaj, saj poleg italijanskih, pretežno furlanskih, razstavljajo tudi nekateri izdelovalci stolic iz drugih držav. Furlanski izdelovalci stolic, ki veliko izvažajo v razne zahodno evropske države, si letos prizadevajo pridobiti severnoameriško tržišče. Zaradi tega je prišlo v Videm precej ameriških trgovcev, na včerajšnji otvoritvi je spregovoril tudi ameriški konzul v Trstu Frank Golino. Poleg predsednika videmske trgovinske zbornice Brava je spre govoril tudi deželni podpredsednik De Carli, ki je obrtnikom zagotovil, da jim bo deželna uprava, poleg sredstev in zakona 828, nudila tudi prispevke iz drugih skladov. NniiiiiiiiiiiiiiMiNiiiHiiimiiifiiminuMiiiiiiuHnuiiniiiMniiuiiiiiiimimiiMiniiimiiiHiMuminniHiimiM PREMALO PRISOTNIH NA RAZPRAVI 0 LETOŠNJEM PRORAČUNU KZE precej prijateljev, marsikoga, ki bi sicer ne prihajal vanj privabili v Kulturni dom, marsikoga pa tudi odtrgali drugim abonmajem. Več kot v prejšnjem letu, ko so bile predstave izmenično v Kulturnem m Katoliškem domu. je imela abonentov gledališka sezona, saj so bile vse predstave v Kulturnem domu in so imeli ljudje za vse predstave svoje sedeže. Izmenični je bil uspeh glasbene sezone, saj ni bilo veliko abonentov, na posameznih koncertih, zgleden primer je zadnji, pa je bilo zelo veliko poslušalcev. Kdor, kot mi pri dnevniku, sprem? Ijamo od zunaj naše številčno m bogato kulturno delovanje, lahko u-gotavljamo, da je bil uspeh teh treh sezon in tudi drugih prireditev precejšen, vendar da je tudi letos, kot že prej, manjkalo med prireditelji neko pravilno koordiniranje nastopov. Najbrž od naših ljudi, »d naše publike zahtevamo preveč, če jo teden ali dva pustimo brez prireditev, potem pa ji v enem samem tednu nudimo kar pet ali šest prireditev, za katere vlada tudi precej zanimanja, vendar jim publika ni more slediti vsem. Kajti naši ljudje imajo tudi druge obveznosti, pojejo v pevskih zborih, imajo se' Stanke odborov raznih društev in potrebujejo seveda tudi kak večer zo svoje osebne in družinske potrebe. Saj nismo le oficialna bitja, .ki moramo biti vsak večer na eni oll drugi predstavi. Tudi zaradi tega so nekateri, ki so plačali abonma, marsikdaj ostali doma in njihov sedež v dvorani je ostal prazen. Več bo torej treba v prihodnhh sezonah koordinacije med upravitelji Kulturnega doma ter SSG in GAf in še drugimi uporabniki te dvorane. Organizatorji bodo morali upoštevati tudi goriške potrebe ne pa sama svoje, ki so širšega značaja. Z naše strani pa bomo v prihodnje bolj kot doslej, tudi ker bomo 1 uvedbo novega formata imeli več prostora za goriško kroniko, spremljali naše kulturno dogajanje. Želimo pa pri tem tudi več sodelovanja s strani organizatorjev, tudi da napravimo več reklame našim prireditvam, kajti ne moremo se zadovoljiti. to žal v večini primerov, le j malim reklamnim okvirčkom, « nam ga pošlje v redakcijo pobudnik te ali druge prireditve Samo s takimi reklamnimi Okvirčki ne bomo privabili v Kulturni dom in druge naše dvorane veliko publike. Več sodelovanja s časopisom tore] in naš dnevnik bo lahko tako vestnt spremljevalec in propagandist *a naše kulturne pobude. Marko Waltritsch Kino Niso samo v Trstu težave s proračunom krajevne zdravstvene enote. Tudi na Goriškem se dogaja marsikaj podobnega. Na zadnji seji skupščine KZE, na kateri bi bilo treba odobriti letošnji proračun (ta prekaša 100 milijard lir) te enote, ki je največji zaposlitveni center na Goriškem, je bilo prisotnih premalo svetovalcev, še zlasti iz vrst večinske koalicije. Manjkali so predvsem demokristjanski svetovalci. To njihovo odsotnost so astro ob sodili komunisti, tako na sami skupščini kot s kasnejšim tiskovnim po ročilom. Sicer so komunisti negativ no ocenili tudi vsebino proračuna in postavek v njem in bi seveda glasa vali proti sprejetju proračuna, tako kot je bil predstavljen. Ko pa je predsednik skupščine po ugotovitvi, da je premalo svetovalcev večine v dvorani, predlagal, da bi sejo odlo žili na kasnejši datum, so komunisti ostro protestirali proti temu. Večina prisotnih svetovalcev pa je sprejela predlog o odložitvi. Tako torej. Težave s sprejetjem proračuna tudi v goriški krajevni zdravstveni enoti. Sicer pa niso to najbrž edine težave. V Gorici vztrajno krožijo vesti, da bi se predsednik KZE, demokristjanski predstavnik sen. Michele Martina rad odpovedal predsedniškemu mestu. Če bi do tega zares prišlo, potem bomo najbrž spet priča podobnim do godkom, ki so sledili začetni izvolitvi predsednika, ko je na to mesto prišel socialdemokrat Esposito in ko je bilo potem precej prepirov pred no je na tn mesto prišel sen. Martina. IlUfTl111— Karlo ‘-r-možič je namesto cvetja na grob Klavdiji. Vogriča daroval 30.000 lir za KD Briški grič. Namesto cvetja na grob Jožefa Devetaka daruje družina Slavka Flo renina 25.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84578. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urad* RODILI’ SO SE: Fabio Springo- 10, Fabio Cotič, Erik LaurenciC. Agnese Panozzo, Adriano Sangalu-Lorenzo Femia. UMRLI SO: 90 letna Maria Budi" cin vd. Sponza. 73-letni Oreste Co*-sa, 63-letni Rinaldo Marin, 81-let®1 Giuseppe Makuz, 53 letni Alcid® Vecchiet, 71-letni Jožef Devetak, 95-letna Francesca Fernandez Sea vda va Pertot, 90-letna Rosina Vali*1* vdova di Bezzon, 74 letni Fortuna!® Visintin, 96-letna Perina Ušaj vda va Paulin, 74 letni Virgilio Depetri5- OKLICI: Maurizio Grusavin j® Donatella Gon, Federieo Liani *® Patrizia De Caro, Umberto Gali*5 in Annamaria Alt, Pietro Parisi i® Mariaantonietta Culot. Valentino Primožič in Štefanija Gorjan. Ferna#" do Paolillo in lorenza Allario, Silvi® Fontanini in Laura Zandomenegl®' Mauro Szalay in Gabriella Angeie' 11. Donato Putignano in Rita Colel' la. Roberto Colonello in Laura Scb®' betz, Federieo Ricardi di Netro j® Gabriella Brelli, Vincenzo Russo i® Anna Cobueci POROKE: Massimiliano Gaert®** in Antonella Cuccunjllo. ZAHVALA Ob gega nenadni Izgub' našega dra- JOŽEFA DEVETAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, so z nami sočustvovali Žena Zora, sino Marjan ter hči Perina Sovodnje, 1. maja 1983 Romano In družinami. Gorica VERDI 15.30-22.00 »Acapuloo P* ma spiaggia... a sinistra*. CORSO 15.30-22.00 »Tron*. Wa» Disney. VITTORIA 16.00-22.00 «1 falehi delia notte*. Prepovedan mladini p°® 14. letom. Tržič EXCELS10R 14.00—22.L. »Vai avanti tu che mi vien dr. ridere*. PRINCIPE 14.00-22.00 «Storia di Piera*. JXora Gorica in okolica SOČA 10.00 »sreča na vrvici*. Matineja. 16.30 »Korenine prividov*- 18.30— 20.30 »Aerodron 80 Concorde*. SVOBODA 17.30 »Sreč;, na vrvici*- 18.30- 20.30 »Furija*. DESKLE 18.o »Nenavaden pes čuvaj* 20.30 »Zbiralci perja*. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli RoselU št. 23, tel. 72340. KULTURA 1. maja 1983 V IZVEDBI SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA Krstna uprizoritev Rebulove iarse Hribi, pokrijte nas» Premiera bo v torek - Delo režira Jože Babič Scenograf je češki gost Miroslav Melena V torek bo Slovensko stalno gledališče izvedlo svojo zadnjo letošnjo premiero. Dogodek je toliko Pomembnejši, ker bo naše gledališče uprizorilo noviteto domačega avtorja in sicer farso Alojza Rebule »Hribi, pokrijte nas*. Po krstni uprizoritvi Kmeclovih «Mutastih bratov* si bomo torej lahko ogledali igro slovenskega tržaškega Pisatelja, ki se doslej še ni predstavil «na odru*. če lahko uporabimo nekoliko žargonsko metaforo. K uvodu sodi verjetno tudi misel, da je skrb za domače avtorje ena izmed bistvenih nalog Vsakega gledališča; v vseslovenskem prostoru so gledališča v zadnjih letih pritegnila vrsto domačih piscev, tako, da se je rodilo yeliko del, ki so vnesla veliko svetega v slovensko gledališko življenje in omogočila nekatere »vrhove*. ki so pomenili in pomenijo umetniška dejanja svetovnega formata. V našem ožjem, »zamejskem* prostoru je morda bera gledaliških ■ tekstov skromna, če jo primerjamo s pesniško proizvodnjo. Vendar ne moremo mimo dejstva, da je že kar precej piscev (tudi dokaj kvalitetnih), v:. se ukvarja z radijsko ■gro, niti ne moremo mimo nekaterih kabaretnih in drugih tekstov. Morda pričakujemo avtorja, ki bo ustvaril širši, izrecno gledališki fto je «za oder*) opus in se pridružil Josipi} Tavčarju in Filiber-to Benedetiču, ki sta v našem Prostoru največ napisala izrecno gledališče. Rebulova farsa »Hribi, pokrijte Uas» je le delno «gledališko presenečenje*. Kot sam avtor pravi. Alojz Rebula Je bila zasnovana pred desetimi toti in sicer kot radijska igra. trotom bi morala biti objavljena v Prozni zbirki »Snegovi Edena*, * je bila iz nje izločena. Rebula v gledališkem listu nadalje izjavlja, da z delom «ni imel idrskih ambicij*. Zamisel, da bi delo uprizorili, je sprožil ravna-tolj SSG Miroslav Košuta. Zanjo *e je izreklo ostalo vodstvo gledališča, vendar s tem še ni bila do konca izpeljana pot do odra. R°t sam avtor poudarja, je bila Začetna radijska verzija «predela-*>a, da praktično ni ostal kamen da kamnu*. Kratki »historiat* dela je bil Potreben, saj je Rebulov tekst na ** * * * voj, tudi kompleksen, način postal tekst za oder in ohranja čisto *vojstvene poetske razsežnosti. Tu je seveda potrebno povedati Bekaj o delu samem, to je o njegovi vsebini. Ob predstavitvi gledališke sezone SSG za leto 1982/83 * bilo zapisano, da farsa — Hribi, Pokrijte nas — »povzema slovenji narodni mit o kralju Matjažu, “ovzema ga v varianti, ki je iz-toičana na primorskih tleh; Ma-lJaž napove vojno nebu, a spopad to konča z njegovim pogreznjenem pod skladi Nanosa. Po svoji •dtemični veličastnosti ta mit spominja na starogrški mit o Prometeju, uporniku proti Zevsu. Tudi ključna misel farse meri predvsem v to v čemer je grški genij todel največji človekov greh in kar Je imenoval hybris: objest, ki žene eloveka preko njegovih usojenih toer in ga zato na koncu upro-Pasti.* Omenjeno misel je Rebula po-d°vil tudi v gledališkem listu, kjer ""nul,,,,,,,,,,................ Na knjižni polici IVAN POTRČ: Ko smo se ženili _y počastitev sedemdesetletnice fotelja Ivana Potrča je založba ladinska knjiga, pri kateri je vrsto let deloval kot glav-?' urednik knjižnih izdaj, izdala "tnjigo Potrčevih novel pod na-*tot>cmi »Ko smo se ženili». Poleg Naslovne novele obsega knjiga že stjri povojne novele, ki so vse ttbrane na skupno tematiko. Pi-Jdtelj se spominja mladostnih dni obnavlja ljubezenska srečanja, toPotešene strasti, saj spomin na ljubezenska doživetja nikoli ni *amrl, kot je sam zapisal. v Skupna je tem novelam pokra-toa Dravskega polja, Haloz in movenskih goric, skupna je avto-mografska nota. ki jo razodeva •Jto* tista zgodba, ki je pripove-d°t’ana v tretji osebi, skupna so toklefa, pa naj bodo to Mičike, Matilde; Lenčke. Tilike, skupna *° erotična doživetja in strasti tok deklet in pripovedovalca, ki J* spominja svojih doživetij Iju-°**enskega prebujenja in zanosa. Sl. Ru. pravi o zgodbi kralja Matjaža naslednje; «Pritegnila me je predvsem veličastnost tega mita, vrednega vzporeditve z grškim mitom o Prometeju. Pritegnili so me tisti topovi, usmerjeni proti nebu, tisti sodni dan v bliskih in gramih, tisto stoletno spanje v podzemlju. Pritegnil me je kozmični scenarij te zgodbe. Njena enkratna poetičnost.* Prometejstvu pa se v delu pridruži tudi apokalipsa, vprašanje niča in biti, ki ga avtor nakazuje v že omenjenem zapisu v gledališkem listu: Vpr.: »Ali ni tudi ta vaš tekst sporočilo brezupa kot toliko dragih?* Odg.: «Ampak prodajati danes po Slovenskem, ko so vsi jarki polni Niča, neki več ali manj modni Nič, bi bila poceni zadeva. Brezupa ne bi hotel prodajati že iz antikonformizma. Iz neuvrščenosti ...» O junakih farse pa je Rebula izjavil tudi tole: »Ti ljudje sveta ne odklanjajo iz sle po destrukciji, ampak iz nekega temeljnega razočaranja. Razganja jih neko bistveno umanjkanje v sami strukturi usode. Merijo onkraj zgodovine. Hočejo nemogoče. Terjajo, kar presega človeške mere. Sanjajo pohod po rovu, ki ga ni.» Farsa «Hribi, pokrijte nas* odpira torej na «moderen» način vrsto vprašanj, ki gredo od prometejskega izziva bogu pa do hrepenenja po nedosegljivem. Gre torej za problemsko delo in vsekakor za ambiciozno postavitev, v kateri nastopa 14 igralcev. Delo režira Jože Babič, zanimiva pa bo tudi scenska in kustumska postavitev. ki jo je izdelal češki gost Miroslav Melena. V ČETRTEK V GALLUSOVI DVORANI Žarko Hrvatič in Nada Oman na koncertu «MIadi mladim «... Violinist Žarko Hrvatič ... je imponiral z lepoto tona . . « .. . njegova zavzeta . zvočnost in smiselno zastavljeno oblikovanje ... * so samo nekateri odmevi kritik, ki jih je prejel gost novega koncerta ciklusa (nastopil bo s pianistko Nado Oman) Mladi mladim, ki ga prireja Glasbena matica in ki bo v četrtek, 5. maja, ob 18.30 v Gallusovi dvorani na sedežu glasbene šole v Trstu. A poglejmo pobliže naša gosta: Violinist ŽARKO HRVATIČ je študiral violino na Glasbeni matici v razredu prof. Oskarja Kju-dra, diplomiral pa je na konservatoriju «G. Tartini* v Trstu leta 1970. V akademskem letu 1974/75 se je izpopolnjeval na Glasbeno -pedagoškem inštitutu «Gnjesinih» v Moskvi ped vodstvom prof. A. Markova. Kasneje je nadaljeval študije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral v razredu prof. D. Bravničarja. Nastopal je kot solist in v komornih zasedbah v Italiji, Jugoslaviji ZDA in Kanadi. Poučuje violino na konservatoriju «G. Tartini* v Trstu. Pianistka NADA OMAN je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Janka Ravnika. Nastopala je v komornih zasedbah v Jugoslaviji, ZSSR in na Češkoslovaškem. Kot višja umetniška sodelavka-kore-petitor se udejstvuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Umetnika se bosta predstavila z raznolikim in izredno zanimivim sporedom, ki gre od L. van Beethovna (Sonata op. 23 št. 4) do S. Prokofjeva (štiri skladbe iz baleta Pepelka) ter 1. Stravinskega (Italijanska suita). Italijanska suita za violino in klavir IGORJA STRAVINSKEGA (1882-1971) spada v vrsto skladateljevih skladb na teme in melodične fragmente velikega italijanskega predstavnika settecenta, Giovannija Battista Pergolesija (1710-1736). Skladba je izraz skladateljevega neoklasičnega obdobja, ko je Stravinski črpal melodične vsebine za svoja dela iz klasičnega obdobja in jih nato INTERVJU S SLIKARJEM IN GRAFIKOM JOŽETOM CIUHO Nenehna pustolovščina človekovega duha med znaki preteklosti in današnjim časom V galeriji Tržaške knjigarne razstavlja te dni znani slovenski slikar in grafik Jože Ciuha, ki je vsekakor ena izmed najvidnejših osebnosti v slovenskem likovnem prostoru. Znan je seveda tndi izven meja svoje matične domovine, saj razstavlja po Evropi in po vsem svetu. Poleg slikanja piše tudi knjige, razprave in eseje, predava, skratka, vrši široko dejavnost. Ob priložnosti njegove razstave v Trstu se nam je ponudila možnost za zanimiv intervju, ki ga v celoti objavljamo. Vpr.: V galeriji TK je odprta samostojna razstava vaših grafik iz zadnjih let. Prvi vtis, ki ga ima gledalec, ko vstopi v galerijski prostor je, da vstopi v svojstven orientalski ambient, saj so vaše grafike prežete z duhom Oriertfcu nv Ciuha : Človek- je skupek danosti, izkušenj inj energije, ki ga pogojujejo in hkrati opredeljujejo njegovo osebnost, obnašanje in delo. Temu lahko še dodamo težko določljive iracionalne sestavine, ki nas prav tako pogojujejo. V težnji po urejanju in razumevanju iščemo vsem tem mehanizmom zamotane človekove psihike, že izdelane skupne imenovalce: da bi si razložili in pojasnili. Včasih nam to še kar uspeva, včasih se pa na ta način le še bolj oddaljujemo od nekih naslutenih bistvenosti. In žč 'Hffl'o bri temeljnih koordinatah/ nenehnih pustolovščin, človekovega duha. S tem nisem dosti povedal o atmosferi, ki je’ v mojih slikah in grafikah, ali pa, do kplike mere je v njih nasploh, ali v vsaki posebej, prisotna neka določena pokrajina, kjer sem potoval in bival in se NA SIMPOZIJU V MARIBORU Izziv Mcmtove misli Kot obeležje stoletnice smrti Karla Maria so marksistični centri obeh slovenskih univerz ter MC CK ZKS organizirali seminar, ki naj bi po zamislih organizatorjev predstavil in izpopolnil recepcijo marksizma na Slovenskem. Simpozij, ki se je vršil v Mariboru v spomin na proslavo 50-let-nice smrti Karla Maria pred dobrimi 50 leti v somraku fašistične Evrope in razbesnelega nacizma je skušal izpolniti vrzel, ki ga slovenska znanost humanističnega pola dolguje tako marksistični misli, kol zgodovini te misli na Slovenskem. Srečanje, ki se je začelo z uvodnim referatom Borisa Majerja je že na začetku pokazalo visoko raven mariborskega simpozija. Uvodni referat je z jasnimi potezami prikazal, kaj pojmuje pod besedo «marksizem» v Sloveniji in sicer od predvojnih časov tam v tridesetih letih do leta 1941, nato med NOB in v času ponovne izgradnje Jugoslavije, ko je bilo prav zatekanje k izvorom, sredstvo odtegovanja iz sovjetskih zadušljivih izkušenj. Dr. Majer je v svojih uvodnih izvajanjih poudaril vznenfirljivost Manove misli, ki nas »redno znova izziva k vedno novim vprašanjem, k vedno notri kritiki pre-j hojene poth. Majer se je ob tem geslu vrnil v leto 1933, ko so slovenski komunisti pravilno opredeljevali razredno jedro fašizma tn se je marksističm misel že naglo približevala svojemu zenitu: Speransovemu «Ravzoju slovenskega narodnega vprašanja». Tedanja vodeča skupina komunističnih mislecev je z doslednim študijem Maria ugotovila, da je prav Slovensko nacionalno vprašanje bilo v bistvu socialno vprašanje, ki ga je lahko rešil le proletariat skupaj z drugimi patriotskimi silami. Prav ta marksistična analiza tedanjega stanja in lokalizacija razrednega konflikta v slovenski družbi sta omogočili, da se je izluščilo jedro perspektivnega nacioiuilnega razvoja. Dr. Majer se je še dotaknil nekaterih aktualnih problemov zgodovinopisja in publicistike ter skušal diferencirati slovensko partijo od nekega pavšalnega kopiranja izkušenj dnigih revolucij. Ideološko je utemeljil čas po zmagoviti revoluciji, ki je seveda bilo dokaj trdo obdobje,.ki je zahtevalo tudi velike žrtve vseh, a je bilo po Majerjevem mnenju, pozitivno, saj se je strukturirala družba, ki je znala kljubovati napadom informbiroja, premagati skleroze dogmatizma in sprejeti odprto vizijo demokratičnega socializma v državi neposrednih proizvajalcev. Dr. Majer je tudi sintetiziral vse delo marksističnih centrov v Sloveniji, ki so globoko angažirani v študiju in v primerjavi različnih epoh ter razrednega boja, ki se je v teh epohah razpletal in ideološko nadstavbo, ki se je razvijala in rasla ob ne-slutenih razvojnih možnostih neke socialistične dežele (Jugoslavije), ki ni bila ne blokovsko ne interesno vezana na države t.i. realnega socializma. Zgodovinarji so osvetlili predvsem 19. stoletje ter prve pobude in pobudnike marksizma pri nas. P. Vodopivec je tudi poudaril, da so bila tržaška vrata tista, skozi katera se je marksizem uvejavljal pri Slovencih, že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Evolucija te misli se nato nadaljuje v vseh letih po tem datumu, vendar so ideje Mana in Engelsa večkrat predmet revizij in inovacij Lassallovega ali Ba-kuninovega poskusa, da bi organiziran boj proletariata speljali na bolj reformistične ali bolj anarhične vode. Prav Trst (referent B. Gombač) je namreč predstavljal zanimivo križišče idej in interesov, ki so se tam križali od vsepovsod, predvsem pa iz latinskega in nemškega sveta in tam so o tem brali, diskutirali in nato o teh idejnih konflektih pisali ter vse to preizkušali v praksi v dialogu s proletariatom, ki je nekatere stvari zavrgel, druge pa sprejemal in jemal za svoje. F. Rozman in J. Fišer sta obdelala kompleks vprašanj razvoja marksizma na Kranjskem ter publicistiko, ki je tam takrat izhajala. J. Prunk je obdelal nekatere teme v dvajsetih letih v Jugoslaviji. V. Grmič pa je z analizo raznoraznih enciklik vzetih v zgodovinsko-analitičnem kontekstu skušal predstaviti avditoriju odnos Vatikana in Cerkve do marksizma sploh. Filozofi so poskrbeli, da se je recepcija marksizma na Slovenskem dotaknila tudi bistvenih filozofskih vprašanj, na kar je opozoril tudi France Klopčič. Ekonomska vprašanja je obdelal V. Merhar z zelo zanimivim posegom, ki se je vključeval na vlogo marksizma danes pri premagovanju gospodarskih težav. BORIS GOMBAČ (Nadaljevanje na 6. strani) navznoter teh bežno omenjenih protislovij odkrival, kako bi se poigraval z mislimi, ne da bi zares odgovoril na zastavljeno vprašanje. Vpr.: Potovali ste po vsem svetu, sezmnili ste se s starimi kulturami in civilizacijami, študirali ste orientalsko filozofijo v Indiji. O tem govorite tudi v vaših knjigah. Kakšen vpliv pa so imele omenjene izkušnje na vaše likovno ustvarjanj? Ciuha : Nikoli nisem ločeval dela od življenja: delo mi pomeni način življenja. Ali še bolj določeno: način samoodkrivanja, sa-mospoznavanja in sproščanja. Vse skupaj je preveč zapleteno, da bi laliko služilo kot enosmerno berljiva ilustracija za vse tisto, kar bežno pove biografija. Povedati moram, da me. Vehod sploh ni privlačeval zaradi kakršne koli sli-tarske zvedavosti Na Vzhod sem šel predvsem zato, da- bi odkril bivanjske razsežnosti 'nekega'dragega načina življenja in pojmovanja življenja. V bistvu je šlo za .nekakšno mladostno, romantično zaobljubo: za razmišljanja, ki sta jih v meni najprej sprožila Dostojevski in Ljermontov, kasneje pa Gurdijev in Uspenski in tisto malo, kar mi je bilo dostopno od klasične indijske filozofije. Ob teh razmišljanjih sem namreč sklenil, da moram iti na Vzhod, da bi vse to, kar me je burilo, odkril pri samih koreninah. Dolgo je trajalo, preden sem to lahko uresničil. In šele tu, preko te izkušnje se začenjajo verjetno bolj ali manj posredni vplivi na moje delo. Vpr.: Kakšna vez pa ostaja med duhom starih civilizacij in današnjim časom? Kaj vas iz preteklosti priteguje in kam se postavljate kot slikar danes? Ciuha : V vsem času svojega delovanja nisem nikoli pripadal nobenemu programsko opredeljenemu gibanju. Nikoli nisem bil med protagonisti te ali one a-vantgarde. V sebi sem vselej čutil veliko mero spoštovanja do celotne človeške izkušnje, ne glede na dobo ah čas. Povsem razumljivo je, da so mi posamezne dobe bližje od drugih, bolj odmaknjenih mojemu specifičnemu načinu dojemanja in čustvovanja in, da me seveda najbolj vznemirja čas, v katerem živim. Da pa ne bi ostal zgolj pri splošnih ugotovitvah, naj navedem nekaj takih obdobij in imen. Blizka mi je romanika, pa zgodnja gotika in zgodnja renesansa, blizki sta mi bizantinska in katalonska u-metnost, blizka mi je umetnost prvobitnih avstralskih domačinov in špansko zlato stoletje. Prav tako naj navedem brez posebne ga premisleka in reda še nekaj imen: Piero della Francesca, Uccello. Cranach, Breughel, Gre-co, Goya, Bosch, Rubljov, Ver-meer, carinik Rousseau, Gauguin, Modigliani, Picasso, Klee, Giaco-metti, Rothko, Tamayo, Stupica. Mušič, Mihelič itd,, itd. Teh ljubezni je veliko. Mi pa ostajajo tujci Veronese, Rubens, Frago-nard, hiperrealisti itd. Vpr.: Razstavljene grafike iz ciklusov «Ikone» in «Profeti» dajejo vtis umirjenosti in racionalne preudarnosti, čisto drugače delujejo «Opice*: vznemirljive so, ironične, včasih agresivne. Ciuha.: Mogoče gre za razloček med mojimi izrazito ploskovno podanimi slikami in grafikami in tistimi, kjer v to dvodimenzional-nost vdrejo tridimenzionalne nadrobnosti. Da bi to vsaj malo pojasnil, moram pač od površinske, formalne analize samih del. Malo prej sem naštel nekaj avtorjev, ki so mi blizu in ki so brez dvourna vplivali na moje delo. Tem bi v tem trenutku pridal še Bunuela, Bergama in Fellinija, filmarje torej. Zlasti slednji je vplival name. Gre predvsem za način njegovega izražanja. V svojih filmih ne pripoveduje zgolj poljudno zgodbo, peč pa skuša mimo te prikazati čim bolj scela in čimbolj prizadeto celotno bivanjsko resnico človeka. Zgodbi doda > vse tiste sestavine, ki jih površinska, vnanja pojavnost nasploh ne reflektira. To je svet, svet spominjanja, iluzij in fanta-zmagorij, svet strahu in pričakovanja itd. V tem izpremeša vse čase in sinhrono, mimo objektivne resničnosti, prikazuje tudi samosvoje, samohotne podobe intimne resničnosti. Priče smo občutljivi analizi vseh tistih posebnih danosti, ki opredeljujejo posameznika in njegovo početje. Gre nemara za analogijo tistih prizadevanj kiparjev, ki so še pred Calderjem zeleh doseči mobilnost plastike. Vsekakor gre ob vsebinskih dilemah, ob, spreminjajoči se zavesti časa za problem odgovarjajoče jezikovne . artikulačije, ko skuša umetnik najti ustrezno formalno rešitev. Pred mano so Vprašanja zastavil: FRANKO VECCHIET (Nadaljevanje na 6. strani) Življenjski jubilej operne umetnice Ksenije Vidalijeve izoblikoval po pravilih sodobne kompozicije. Prirejene Štiri skladbe za violino in klavir iz baleta Pepelka spadajo v zadnje kompozicijsko obdobje drugega ruskega velikana, ki ga bomo poslušali na četrtkovem koncertu, SERGEJA PROKOFJEVA (1891-1953). Zadnja perioda velikega skladatelja, čas socialnega realizma, ki Prokofjevu ni bil preveč naklonjen, beleži vrhunske dosežke v celotni glasbeni produkciji tega stoletja, in tu bi omenili zlasti opero Si-mion Kotko, baleta Romeo in Julija ter Pepelko, Peto simfonijo, zadnje sonate za klavir, scensko glasbo za Eisensteinov film Aleksander Nevski, Drugi koncert za violino in orkester. V vseh teh skladbah so akcentirane karakte-rialne prvine, ki so tipične za določen način pisanja v našem stoletju, kot motorični ritem, drastične zvočnosti, glisandi; vse to pa obdano z ezuberantnim tempe- ~ ramen tom, Koncert sam pa se bo začel s Sonato v a-molu op. 23 št. 4 bonskega velikana LUDWIGA VAN BEETHOVNA (1770-1827). Seriji treh sonat op. 12 je Beethoven kaj kmalu dodal drugi dve sonati za violino in klavir, in sicer' op. 23 in op. 24. Sonata op. 23 je bila napisana med 1. 1800 in 1801 ter je posvečena avtorjevemu prijatelju, velikemu mecenu grofu Moritzu von Friesu. Prvi stavek Sonate. Presto, anticipira insistira-nje v molovem načinu, ki bo potem tipičen v Sonati op. 30 št. 2 (7. violinska sonata), ampak je manj energičen in kompleksen: tudi druga tema je v molu. in nudi samo kontrast med legatom in staccatom. Zgleda skoraj, kot da bi bila Beethovnova fantazija nekoliko statična, saj ni tistega poleta, ki prenese poslušalca v čisto drugačno atmosfero, kot je bilo na začetku: morda pa je avtor želel vztrajati na istem ekspresivnem momentu, ki je napet in obenem dramatičen, brez vsakršne pavze sprostitve. Drugi stavek Sonate, Andante scherzoso piti allegretto, vsebuje funkcije počasnega stavka in scherza, in v tem je Beethoven ponovil eksperiment, ki ga je že prizkusil prej v nekaterih klavirskih sonatah, kot so npr. op. 14 št. 1 ali pa op. 10 št. 2, nekateri ese-geti pa vidijo že klice Allegretta scherzanda Psne.„sinrfoniiR.^iJ».. vsak način kaže ta stavek na vedrejšo inspirsetip, ki, *> skladatelj • rezolvira v iabsotntipj^H&ijjlipal ščeči soigri dveh instrumentov. V atmosfero prvega stavka se vrnemo z zaključnim Allegro molto, rondo ognjevitega in stringirane-ga refrena ALEKSANDER ROJC Ksenija Vidali in Beniamino Gigli v operi »Traviata* leta 1949 Pred sedemdesetimi leti na včerajšnji dan (30. aprila 1913) se je o Skednju pri Trstu rodila odlična slovenska operna pevka Ksenija Vidali, dolgo let eden od stebrov osrednje slovenske operne hiše v Ljubljani, sicer pa tudi redna gostja raznih italijanskih, španskih in jugoslovanskih opernih gledališč. Starejša in srednja generacija ljubiteljev opernega gledališča jo ima še živo v spominu kot interpretko številnih glavnih vlog v njenem obsežnem repertoarju, ki je sicer zajemal svetovno operno produkcijo,. pretežno pa vendarle italijansko in slovansko. Na vrhuncu svoje umetniške moči in slave je bila v času, ko so v ansamblu ljubljanske Opere peli njena vrstnica Valerija Hepbalova pa Julij Betetto, Ivan Franci, Vekoslav Janlio, Robert Primožič, Mila Kogojeva in drugi iz takratne ime-; pitne galerije slovenskih Opernih Jnottnifaf. .pa .seveda. takrat. ko so njeni moški partnerji bili slavni italijanski tenoristi Beniamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Ma-riano Stabile in še drugi. Ksenija Vidali je po starših po poreklu iz Kubeda v Istri. Očeta OB SREČANJU S PESNIKOMA NA VIDEMSKI UNIVERZI Glas trpljenja in upora v literaturi Andreja Kokota in Valentina Polanska Na pobudo univerze v Vidmu in generalnega avstrijskega konzulata v Milanu sta se pred dnevi kot gosta predstavila občinstvu in številnim študentom slovenščine na tukajšnji univerzi znana koroška pesnika Valentin Polanšek in Andrej Kokot. Nastopila sta v okviru konferenc, ki jih od časa do časa organizira stolica za slovenski jezik videmske univerze. Pisatelja je predstavil in spregovoril o njunem delu v koroških razmerah predstojnik katedre za slovenski jezik prof. Martin Jev-nikar, nato sta oba gosta predavala o sodobni slovenski koroški literaturi. Kot je na podobnih srečanjih že nekako ustaljena praksa. sta govorila predvsem o lastnem delu, saj ni vedno pesniku lahko, predstaviti svojih «kolegov». Prebrala sta tudi nekaj odlomkov iz svojih del in orisala trenutni politični, kulturni in literarni položaj na Koroškem. Povedala sta, da je literarno delovanje med koroškimi Slovenci zelo bogato in razvejano in da še nikoli v zgodovini ni bilo na avstrijskem Koroškem toliko slovenskih pišočih ljudi, kot jih je danes. «Vsak dan lepše sonce sije*, bi lahko rekli s Polanškom, čeprav sta narodni osip in narodno odtujevanje še vedno prisotna. Res pa je tudi, da je slovenska koro: '.a literatura iz dneva v dan bolj bogata, bolj odmevna v slovenskem kulturnem prostoru in začenja, čeprav zaradi nenaklonjenosti uradne Koroške do problemov slovenske manjšine, počasi prodirati med nemško govorečo večino, posebno med mlade nemško govoreče Korošce. Ne smemo tudi pozabiti, da živijo koroški Slovenci pretežno v hribovitem svetu kjer je zemlja skopa in so življenjski pogoji zelo težki. Industrije na območju, kjer živijo Slovenci skorajda ni, in komaj pred leti so začeli ustanavljati manjše tovarne z mešanim kapitalom z jugoslovansko udeležbo. Zato zapuščajo koroški Slovenci :voj domači kraj v vse večjem številu in gredo v tujino, ali pa se selijo v mesta in v doline, kjer pa še danes premnogokrat podležejo pritisku asimilacije. In prav ta problematika: beg iz domačega kraja, asimilacija, odtujevanje, ponižanje, neenakost, nestrpnost do manjšine, je vedno prisotna tako v Polanškovem kot v Kokotovem delu. Vendar, čeprav navdihuje oba pesnika ista koroška stvarnost, sta si med seboj v marsičem zelo različna. V Polanškovih delih, bodisi v prozi bodisi v poeziji, pridejo po-gostoma na površje avtobiografski motivi, kot na primer v doživetem romanu «Križ s križi* iz leta 1981, kjer govori o medvojnih razmerah na Koroškem, o prisilnem izseljevanju Slovencev, po anšlusu in med vojno, in o uničenju celotne pesnikove družine, že pred tem romanom se je Polanšek ukvarjal s problematiko, ki je značilna za koroškega človeka, v ciklusu novel, ki nosijo skupno ime «Velike sanje malega človeka* iz 1972 leta. Podobno tematiko zasledimo tudi v najnovejšem romanu «Bratovska jesen*, ki je bil objavljen v dveh delih leta 1981 oziroma 1982. V njem govori pisatelj o bratih, ki se, kot partizana borita za svobodo svoje slovenske koroške zemlje. a padeta na okupiranem območju, ne da bi dočakala svobode. Polanšek se ukvarja tudi s pesništvom, celo s pesmimi za otroke: njegova pesniška zbirka «čin-ček* iz leta 1972 je namreč trenutno uradno razredno čtivo na vseh dvojezičnih šolah na Koroškem. Njegova prva pesniška zbirka »Grape in sonce* je izšla že leta 1966. V njej je med drugim zapisal, da je njegova poezija, »kot vonj ajdovih žgancev, kot domači črni kruh i:i preprosti jabolčnik*. Tako je Polanšek spojen s krvjo in zemljo, da bo vsakomur »razumljiv* in «dosegljiv». Leta 1971 pa objavi zbirko »Karantanske*, kjer govori o sebi in sočloveku ter o današnji Koroški. V zbirki beremo tudi naslednje verze: «Oče se je boril za cesarja, / sin je padel v boju proti Hitlerju / tu,je govorice je vedno več / samo še žebrajo po domače, / kjer nihče ne zna drugače*, ki predstavljajo pretresljivo fresko o usodi koroškega človeka, ki se mora, danes kot včeraj, iz dneva v dan boriti le za obstoj na svoji zemlji, medtem ko ga nemštvo nenehno ogroža na vsakem koraku. »Lipov Bogec* iz leta 1974 pa je Polan-škova zadnja objavljena pesniška zbirka, če izvzamemo drugo zbirko za otroke »činček in čupka* iz leta 1981. V »Lipovem Bogcu* govori pesnik o tem kako se Koroška počasi spreminja iz kmečke v industrijsko deželo, kako se vse to odraža v ljudeh, ki so razdvojeni, sami, odtujeni; zato dvigne svoj glas proti vst večjemu odtujevanju in udari po nagnjenju k ponižnosti in brezperspektivni jokavosti koroških sobratov. V mnogočem drugačna in enkratna v sodobni slovenski poeziji pa je tematika pesnika Andreja Kokota. Njegova izpoved je intimnejša, vase oprta, njegov klic po enakopravnosti in dostojanstvu koroškega človeka je še močnejši, njegov odnos do koroške stvarnosti je še «odločnejši». ” njegovem delu zasledimo le malo avtobiografskih potez temveč občečloveški odpor proti določenemu nevzdržnemu stanju. Kokotova pesem je kot en sam klic po odporu proti ponižanju, neenakosti in neenakopravnosti: »Napisi / padajo, padajo / v mrak / naše stvarnosti / v prepad / med besede sožitja*. Medtem ko pozna Valentin Polanšek tudi veselje, sonce, lepoto ženske in svoje dežele, vino, ljubezen, samoto, toplino koroške domačije, i tudi ponižanje, neod-mevnost pri sodeželanih in celo gorenje domačega kraja, «ni v Kokote vi poeziji enega samega nasmeha. ene same vesele, nagle kretnje*, kot je zapisal Matjaž Kmecl. Tudi Andrej Kokot ima za sabo že vrsto objavljenih ‘el: «Zemlja molči* iz leta 1969, »Ura vesti* iz leta 1970. medtem ko izda leta 1972 kar dve pesniški zbirki: »Pesniški list štev. 9* in »Čujte. zvonovi pojo*. Pesnitvi sta nastali oktobra istega leta, ko so nemški skrajneži, a ne samo oni, v 205 koroških vaseh podirali dvojezične krajevne napise. Takrat je med drugim zapel: »Mrtvaški zvonovi pojo sto let in še več / in oznanjajo našo smrt / a ne dočakajo napovedanih sprevodov* (iz zbirke »Čujte zvonovi pojo*.) Leta 1974 objavi novo zbirko, in sicer »Onemelo jutro*, ki govori o neodmevnosti zahtev koroških Slovencev v nemški javnosti; »Moja beseda je obležala / ob zidu sovraštva. / Nad njo se razlega MARINO VERTOVEC (Nadaljevanje na 9. strani) - delavca je izgubila ko je bila še otrok in njena mati Frančiška se je potem drugič poročila. Po končani osnovni šoli se je posvetila študiju petja in klavirja. Že med samim študijem se je uveljavljala kot velik talent in kot pevka lepega glasu. Kljub temu v takratnih razmerah v Trstu ni mogla dobiti angažmaja in se je zato okrog leta 1934 podala v Ljubljano, kjer je hitro dobila redni angažma v mladi slovenski operni hiši, kjer so že bili redni člani tudi nekdteri drugi škedenjski gledališki delavci kot na primer Modest Sancin, violinist Flego in drugi. Ksenija se je kar hitro povzpela v sam vrh takratnega solističnega ansambla in v razmeroma kratkem razdobju šestih -sedmih let osvojila obsežen repertoar ^glavnih sopranskih vlog, med katerimi naj omenimo le nekatere: Mimi v La Boheme. Vio-letta v Traviali, Dimna Elvira v Don Juanu, Margareta v Faustu, Tatjana v Onjeginu, Marinka • Prodani nevesti, Rusalka v istoimenski Dvoralcovi operi, Elza o Lohengrinu, Minka v Foersterje-vem Gorenjskem slavčku itd. S svojim kultiviranim, toplim in kristalnim sopranom je navduševala občinstvo in žela laskave ocene. Med drugo svetovno vojno je bila Ksenija med tistimi slovenskimi umetniki, ki so se odzivaš navodilom narodnoosvobodilnega gibanja, po osvoboditvi pa se je spet razdajala na odrskih deskah ljubljanske.. Opere z vsem zanosom in učinkovitostjo kot interpretka nosilnih sopranskih vlog V že preizkušenem in tudi novem repertoarju. Prav širina ' njenega repertoarja in obenem njena visoka umetniška raven sta ji odprli pot V inozemstvo, predvsem v Italijo, še prej pa je zabeležila izjemen uspeh na Portugalskem z naslovno vlogo o operi Mation, skupaj s takrat evropskim tenorskim fenomenom Beniaminom Giglijem. Sledili so angažmaji na festivalih v San Remu in v celi vrsti italijanskih in španskih opernih gledališč, kjer je vedno imela za svoje partnerje v glavnih vlogah najodličnejše soliste tistega časa. Evropski uspehi je niso mogli nikoli za daljšo dobo odtrgati od njene matične, ljubljanske Opere, in tudi ne od drugih jugoslovanskih gledališč v Beogradu, Zagrebu, Mariboru in drugod, kamor se je vedno vračala kot priljubljena in cenjena gostja. Po poroki z zdaj že precej let pokojnim dirigentom ljubljanske Opere Dimitrijem Žebretom, se je ponovno naselila v Ljubljani, čeprav je po letu 1954, ko je bil Že-bre dve ali tri leta dirigent v zagrebški Operi, prebila z njim tudi v hrvaški prestolnici. Ko se je po naporni in strastno doživ-Ijani umetniški karieri odpovedala solističnemu nastopanju, se je posvetila prenašanju svojega bogatega znanja in gledaliških izkušenj na mlade rodove slovenskih opernih pevcev kot pedagoginja in kot strokovna pedagoška delavka še danes sodeluje s svojo matično hišo,- 1 Po osvoboditvi je Ksenija Vidali z možem žebretom .vse do njegove nenadne smrti in še potem, večkrat prihajala tudi v svoj rodni Trst, kjer je v svoji dolgi u-metniški karieri pela sicer samo vlogo Mimi v La Boheme v gleda'išču Verdi leta 1944, kot je razvidno iz kronologije gledališča, kamor pa jo je vedno vleklo med njene škedenjske rojake in svojce. žal, je nismo imeli priložnosti poslušati kot gostjo naše Glasbene matice, toda tisti, ki smo jo imeli priložnost poslušati v Ljubljani (osebno mi je ostala predvsem v spominu v Rusalki), nam še danes odmeva njen mili in mojstrsko oblikovani sopran. Čestitkam, ki jih prejema te dni ob svojem življenjskem jubileja, naj se pridružijo tudi naše zamejske iz njenega rodnega mest• ob morju. JOŽE KOREN 6 1. maja 1983 V CD kar zaporedje odmevnih koncertov z odličnimi gosti NA ZADNJEM KONCERTU GLASBENE MATICE Lep uspeh mladega dirigenta S. Kureta V petek, 22. aprila, je bil v V Cankarjevem domu je koncertna in gledališka sezona na vrhuncu: vrstijo se ponovitve Kraigherjeve Umetnikove trilogije o Ivanu Cankarju (v režiji Jožeta Babiča), petkovi nočni ka-breti s Svetlano Makarovič, komorne gledališke predstave v okrogli dvorani (Queneau - Vaje v slogu), predstavitev finskega in kanadskega filma, zlasti pa koncerti v veliki dvorani. Tako so organizatorji v petek, 22. aprila, zabeležili v enem samem dnevu kar devetnajst prireditev (od zborovanj, sestankov, prek gledališke in glasbene rhatineje, pet filmskih projekcij v dveh dvoranah, gledališke generalke in premiere, otvoritve razstave do koncerta). Skupaj je bilo v enem dnevu okrog 5200 gostov in 2000 obiskovalcev razstave Raffaela Leom-porrija. Tako visoka številka pomeni za slovenske kulturne razmere pravcat fenomen, izziv in spodbudo za nadaljnji razvoj kulturne pobude v tem kulturnem in kongresnem centru. Na višku je glasbena sezona, zlasti z odličnimi koncerti Slovenske filharmonije in zelo odmevnim koncertom simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki je po vrnitvi iz ZDA in Kanade imel koncert z Dubravko Tomšič - Srebotnjak, ki je z vso že znano bravuroz-nostjo in muzikaličnostjo izvedla Peti klavirski koncert L. van Beethovna — to je bil njen prvi koncert v tej dvorani — in požela buren aplavz nabito polne dvorane. Podobno je bilo na dveh zadnjih koncertih Slovenske filharmonije; ko je orkester krstil klavirski koncert gruzinskega skladatelja Davida Toradzeja, izvedel pa ga je njegov sin Aleksander Toradze. eden najboljših pianistov, kar jih je v zadnjih letih nastopilo v Ljubljani. Na drugem koncertu je občinstvo z nestrpnostjo pričakovalo nastop flavtistke Irene Grafenauer in ob njej še harfistke Marije Graf. Orkester RTV Ljubljana je pod vodstvom Marka Muniha predstavil Ramovševo skladbo Musique funebres za orkester, Haydnovo Misso brevis Sancti Johannis de Deo v B-duru s sopranistko Olgo Gracelj, organistom Hubertom Bergantom ter Komornim zborom RTV. Bržkone je velik del občinstva pričakoval že pri Haydnu predstavitev manj znane maše z orglami, kar se v filharmonični dvorani ni dogajalo ravno pogosto, že zaradi odsotnosti orgel, njihov nadomestek (pozitiv) pa nima zvočne adekvatnosti. Sprejem tovrstnih kompozicij in njihova odsotnost iz repertoarjev iz prejšnjih let (čeprav ne povsem) zavezujeta organizatorje koncertnega življenji, da v novih koncertnih možnostih vključujejo več kantatnih del v repertoar. Tu smo še v velikem repertoarnem zaostanku in spričo pomanjkanja profesionalnega zbora velikih razsežnosti (80-120 pevcev) tudi v izvedbenem. Uvrščanje takih del v repertoar ob amaterskih zborih (spomin na izvedbo Aleksandra Nevskega Sergeja Prokofjeva z amaterskim zborom APZ France Prešeren in Consortium musicum) ne daje več kot poprečnega, nikakor ne dovolj profesionalnega, kaj šele Vrhunskega koncertnega poustvarjanja. A žal, moramo reči. da se v tej smeri slovenska kulturna politika kaj malo spreminja: namesto lastnega zbora se preveč računa na gostovanja sosedov ali iz tujine. In to v času, ko se hvalimo, da imamo nekaj sto zborov in okrog 50 tisoč pevcev. Razkorak med kvantiteto in kvaliteto je očiten in nas skrbi. Davida Toradzeja kot skladatelja slovensko glasbeno občinstvo doslej ni- poznalo, zato je predstavitev njegovega dela v Ljubljani — to'je bila svetovna praizvedba r-' vzbudila veliko glasbene radovednosti. David Toradze (r. 1922) je profesor na glasbeni aka'demiji v Tbilisiju; sedi v sam vrh sovjetskih skladateljev in je vodilna osebnost glasbenega življenja v svoji deželi. Med njegova najbolj znana dela sodijo operi Klic gora in Severna nevesta, baleta Gorda in Za mir ter dve simfoniji, od katerih je druga posvečena nacionalnemu spomeniku samostanu Nikorcminde. Glasba Davida Toradzeja je posebna zmes gruzinske folklore in sodobne sovjetske glasbe. Ob izvedbi njegovega koncerta pa smo opazili, da se navezuje tudi na izročilo ameriške glasbe (Gershvvin), deloma na jazz, kar je prišlo najbolj do izraza v. drugem stavku, pisanem v sedem osminskem taktu, ob spremljavi magnetofonskega traku s posnetima kitarama in bogato ritmično sekcijo —tudi z zvonovi.. Uvodni stavek, izrazito počasen, meditativen, pianistu Aleksandru Toradzeju ni ponudil možnosti vrhunske pianistične i-gre, prav tako ne sklepni del, ki je po osnovni fakturi ponovitev uvoda. Svoje ' prave pianistične sposobnosti je Aleksander Toradze potrdil šele na samostojnem recitalu v Slovenski filharmoniji. Za svoj menda že sedmi ali o-smi ljubljanski nastop si je izbral vrhunski program — po tehnični in interpretativni zahtevnosti: Lisztove Variacije na temo Bacha »Jok, stok, skrb in strah*, znamenito Sedmo sonato Sergeja Prokofjeva, eno najtežjih pianističnih partitur Zrcala (Mi-roirs) Mauricea Ravela ter klavirsko priredbo treh stavkov iz Petruške Igorja Stravinskega. S tako težkim programom na recitalih le redko kdo nastopa, saj bi že ena izmed zadnjih treh del sama zase pomenila programsko jedro večera. Toradze je eden redkih pianistov, ki tvega z najtežjim — v tem smislu je doslej našemu občinstvu pokazal daleč več kot na primer Pogorelič, zavedajoč se tehničnih sposobnosti, perfekcionizma in želje po nenehnem stopnjevanju in preseganju že doseženega, že pokazanega. Morda je za Toradzeja prav Ljubljana tisto mesto, ki ga spričo vsakoletnih nastopov še bolj vabi k zahtevnosti programske zasnove koncertov. Tudi prihodnje leto bomo Toradzeja srečali na koncertu in recitalu, menda prvič z Beethovnom. O podobnem interpretativnem perfekcionizmu bi smeli govoriti ob nastopu flavtistke Irene Grafenauer (in Marije Graf) najprej na koncertu, kjer sta s Slovensko filharmonijo izvedli Mozartov Koncert za flavto, harfo in orkester v G-duru, nato pa na recitalu v SF z deli J. S. Bacha. C. P. Bacha, G. Donizettija, Faureja, Joliveta, Ravela in Andriessena. Irena Grafenauer, sicer prva flavtistka v miinchenskem orkestru južnonemškega Radia, je že pred leti dokazala svoje vrhunske izvajalske sposobnosti: samostojno, na recitalih s klavirjem, na koncertu s sopartnerjem violinistom (Martinujev Koncert za violino in flavto), sedaj še v duetu s harfo nemške prijateljice in vrstnice. Za igro Grafenauerjeve je značilna poleg tehnične brezhibnosti še poglobljena, emotivna interpretacija, toplina zvoka, bogato niansiranje v dinamiki, medtem ko smo pri Grafovi bolj občudovali tehnično plat in enakovredni delež na recitalu: dopolnjevanje in prelivanje zvokov dveh plemenitih inštrumentov. MARIJAN ZLOBEC • Nenehna pustolovščina mnogi drugi načeli ali zavrgli okvir, ki uokvirja sliko, zarezali ali preluknjali platno in še kaj. Dobro sem razumel njihova prizadevanja in ustvarjalni napor. Sam zase sem želel najti samosvojo rešitev. Ostal sem pri klasični gradnji slike, sem pa dotedanji izrazito ploskovni koncept slike posilil s plastičnim, tridimenzionalnim detajlom. Pa še za neko drugo različico gre: ljudje so ponajveč moja dela gledali kot površino. Obstali so in se zadovoljili ob njihovem estetskem učinkovanju: pri tem, kar je zame zgolj vnanja oblika slike. Temeljne dileme, njihova vzročnost in sporočilnost, povezava s časom, pomenskost ikonografije in še kaj, je ostalo skrito pod tem vtisom, pod površino. Naj mimogrede pripomnim, da je zame slikarstvo mimo že omenjenega samoodkrivanja in samospozna-vanja tudi dialog s časom. Ali pa tudi monolog o času: o tem našem, današnjem času. Ki ga vsak na svoj način odkrivamo, vsak na svoj način prevajamo in vsak na svoj način doživljamo. Vendar pa vemo, da gre za čas naglih strukturnih sprememb, ki jih v vsakdanjosti odkrivamo v neverjetnih paradoksih. Uporaba opice, ki jo ovesim in opremim z vsemi znaki človeške moči in dostojanstva, je tak paradoks, ali prispodoba takega paradoksa. Seveda se vsak posamezni gledalec z njo sooči s svojimi lastnimi izkušnjami, z lastno domiselnostjo in domišljijo in zato nikakor ni in ne more biti obvezno enoznačna. V ilustracijo naj povem, da so severnjaki opico doživljali s strahom in odporom, medtem ko jo je jug sprejemal bolj naklonjeno, z večjim razumevanjem in simpatijami in predvsem s humorjem. Vpr.: Menite, da je umetnost živa samo tedaj, ko je ogledalo situacije in hipa, v katerem se je rodi'a, (kot je zapisal Zoran Kržišnik v predstavitvi vaše zadnje grafične mape). V vašem delu pa so prisotni tudi intelektualni moment, racionalni element analize in precizna konstrukcija. Kaj pomeni torej ta izziv okolju in trenutku? Ciuha : Umetnost je živa predvsem tedaj, kadar ne obnavlja ali ponavlja že poznano. Povedati se da to tudi drugače: umetnost je živa tedaj, kadar je drugačna. Kadar sestopi z ravnine [»znanega, že ovrednotenega in splošnega. Nesporazumi in zmote o njej nastajajo tam, kjer občudujemo predvsem njeno obrtno dovršenost. Kulturnem domu v Trstu zadnji od devetih abonmajskih koncertov Glasbene matice Trst v sezoni 1982-83. Številne poslušalce so v dvorano privabili izvajalci: Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Trst, solistki Olga Gracelj — sopran, Eva Novšak - Houška — mezzosopran in mladi tržaški dirigent Stojan Kuret. V prvem delu koncerta so izvedli Pergolesijevo skladbo STA-BAT MATER za sopran, alt, zbor in godalni orkester, delo, ki je ganljivo po spoštljivosti in religioznem veličastju. To kot tudi ostala Pergolesijevo dela kažejo podobnost z Mozartom. Paul Marie Masson piše: »Pri obeh najdemo enake duhovne poteze, enako odrezavo veselost, v žalosti pa enako elegično mehkobo. Nista si podobna samo na čustvenem področju, temveč tudi v slogu: enaki melodični obrisi, enak način harmonizacije in spremljave.» Tako je tudi izvenela izvedba Pergolesijeve STABAT MATER. Solistki sta dobro odpeli svoje dele. Orkester, ki ni bil vedno dobro uglašen, je večkrat preglasil zvok zbora, ki je včasih nihal v intonaciji in napetosti izvajanja. Dirigent bi dosegel močnejšo dramatično napetost izvedbe z nekoliko večijimi kontrasti med posameznimi deli skladbe, pa čeprav se ti razlikujejo v zasedbi V drugem delu koncerta so izvajali Triptih za glas in orkester Zvonimira Cigliča in Brahmsove Variacije na temo Josepha Hayd-na Op. 56a. Cigličeva skladba ima ne znam o pa občutiti in dojeti njene ideje, njene drugačnosti. Med umetnostjo in časom je neločljiva vzročna soodvisnost. Kot je vsak čas poseben in neponovljiv, je taka tudi njegova umetnost. Kakor koli se ljudje dostikrat nostalgično ozirajo v preteklost in polpreteklost v želji, da bi jim bila umetnost idila, privajena in domača, je treba razumeti, da umetnost ne podlega kriterijem všečnosti in u-godja. pač pa zakonitostim neke posebne resnice, ki se kot zavest časa izpoveduje skozi umetnikovo delo. Čeprav jt ta jezik mnogo-obrazen, je prav v tej mnogo-obraznosti kot barvi časa tudi najbolj razpoznaven. V samem delu pa se povezujejo umetnikova razmišljanja in čustvovanja, izpovedana v njegovem spopadu z materijo in materiali in z jezikom, ki se ga glede na svoje sposobnosti in možnosti poslužuje. Vpr.: V Trstu ste razstavljali že večkrat, skupinsko in samostojno. Imate kakšne posebne spomine na te razstave in na Trst? Ciuha : ko se Slovenci namerimo proti jugu, zapustimo gore in spuščamo proti morju. Ko ga dosežemo, se nam razmakne :o obzorja in umirijo pogledi. Nekatere med nami to vznemirja, nekatere oplaja. Tu bi se lahko začel dolg pogovor o nas samih, ki ga zlepa ne bi izčrpala. Sam sodim med tiste, ki so prišli s severa, s potrebo in ljubeznijo do juga v sebi. Všeč ^o mi nizka obzorja kot so mi všeč jasne misli. Trst mi je blizek in vznemirljiv. V njem odkrivam vse tiste specifične zgodovinske, geopolitične in psihosocialne zmesi tega mesta, ki jih je, kolikor poznam literaturo, lepo popisal Tomizza. Trst ne doživljam predvsem kot mejo ali zamejstvo, čutim ga kot poseben humus zgodovine in časa, ki ponuja veliko možnosti za sožitje in spoznavanje dveh narodov, ki ju k temu sili usodnost skupnega prostora. Poznamo ljubezen in sovraštvo. Spoznali smo razumevanje in dobronamernost in spoznali smo slepilo gneva in prezira. Tam. kjer nas bližata skupna volja in skupna hotenja, se ponuja kultura kot nenadomestljivo vezivo. Tako tudi gledam na pomen lastnega razstavljanja in na prisotnost slovenske kulture v Trstu. Vpr.: Ob koncu «ritualno» vprašanje: kaj sedaj pripravljate? Ciuha : Ne sodim med tiste, ki težko delajo. Ljubim delo in predvsem preko dela dosegam tisto uravnoteženo stanje s samim seboj, ki mi omogoča intimno od-rešenost in svobodnost. S tem pa sem tudi že odgovoril na za-zastavljeno vprašanje. Kaj torej nameravam? — Delati naprej, kot sem delal doslej. tri stavke: Topoli v jeseni, Usoda (besedilo P. Oblak) in Božanski absurd (besedilo A. Gradnik) — zadnji stavek je bil prvič izvajan. Za izvedbo moramo posebno pohvaliti mezzosopranistko Evo Novšak - Houško, ki je doživeto in dramatično podala vsebino skladbe. Tudi pri tej skladbi se je večkrat porušilo zvočno ravnotežje med solistko in orkestrom. Dirigentova emotivnost je prišla posebno do izraza v zadnjem stavku. Brahmsove variacije na temo Josepha Haydna, s katerimi so sklenili koncert, so zrelostna in umetniška preizkušnja vsakega dirigenta. Brahms je v variacijah uporabil vse svoje tehnično znanje in spretnost v spevnem pisanju, saj se razpoloženja in občutja močno spreminjajo od ljubke, tekoče glasbe prve variacije (Poco piu animato), preko čutne glasbe druge variacije (Piu mos-so) do dramatičnega viška v Finalu s ponovitvijo prvotne teme. Ta pisana paleta čustev na koncertu ni prišla v celoti da izraza. Verjetno je to posledica premajhne akustičnosti dvorane in utrujenosti članov orkestra (v tem tednu so imeli več nastopov). Motila so ritmična in intonančna neskladja med posameznimi instrumentalnimi skupinami. Zadnji abonmajski koncert Glasbene matice Trst je izvenel kot prijetno glasbeno doživetje in s svojo izvirnostjo popestril kulturno dogajanje v Trstu. Povedati moramo še to, da je bil koncert uspeh za mladega dirigenta Stojana Kureta, ki je šele na začetku svoje umetniške poti. • Glas trpljenja simfonija / neizrečen-* ljubezni in obupa nad tujimi zvoki / ki so ubili njeno dobroto*. Leta 1976 je na vrsti zbirka «Nekje pa pesmi pojo*, medtem ko leta 1978 v Darmstadtu izide v nemščini napisana pesnitev «Di Totgeglaub-ten*. Končno objavi leta 1979 pri Cankarjevi založbi v Ljubljani do takrat svojo najbolj doživeto delo »Kamen molka*, o katerem je Matjaž Kmecl v spremni besedi med drugim zapisal: Oezela Ko-kotovih pesmi je dežela brezve-stja. nemoči, žolča, brezupa, mraka, strahu, groze, strupov, tulečih pošasti: čas ..jegovih pesmi ni čas nežnih čustev. Skoraj ni slovenskega pesnika, pri katerem bi se elegičnost sveta kazala v tako neizprosni, dosledni, črni podobi*. a vendarle, ii to Kmecl zelo močno poudarja, so Kokotove pesmi. «vera na smri obsojenega v človečnost, v smisel zvestobe in identičnosti*, kar je prvo in najgloblje sporočilo tega tenkočutnega koroškega pesnik;.. Proti koncu lanskega leta je izšla še Kcko-tova zadnja pesniška zbirka «Kap-lje žgoče zavesti*, kjer ponovno najdemo za pesnike tako značilno tematiko. Predavanju v Vidmu je sledila izredno zanimiva, tehtna in konkretna debata o politični, kulturni in gospodarski s ..varnosti aanašnje Koroške in o vlogi pesnika v njej. • Izziv Marxove Prebirajmo spet Maria, študiraj mo ga na novo», to je nato bilo slišati v diskusiji, ki je bila včasih tudi zelo ostra, a vedno ar gumentirana in v dometu problemov o katerih je bil simpozij tudi sklican. Enodnevni seminar je bil le prvo dejanje široko zamišljene diskusije, ki naj bi potekala še dalje in v različnih krajih Slovenije. Tako je že najavljeno na slednje srečanje v Ljubljani, kjer bodo, v poteku drugega dela se minarja, usmerili raziskovalno le čo predvsem na vlogo marksistične misli v razvoju socialistič ne samoupravne družbe. Najavljeno je tudi bilo, da bodo organizatorji poskrbeli za objavo vseh referatov in diskusijskih pri spevkov, kar bi nedvomno orno gočilo širši javnosti, da dobi vpogled v slovensko marksistično de lavnico, ki se lahko pohvali z visokimi dosežki in ki je tudi v svojih koreninah bila izredno štu dijska a tudi realna in je vedno znala in hotela utemeljiti svoje idejne zaključke v neposredni praksi. MIRKO SLOSAR Filmski umetnici Uršula Anoress (na levi) m Linda Evans, ki jo poznamo Iz nadaljevanke «Dynasty», sta začeli snemati novo skupno delo »Love Boat» (Foto AP) ................................. Nadaljevanja s 5. strani ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Čudovit morski cirkus 10.30 želja po glasbi 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zeleni val 13.00 - 14.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 14.00 - 19.50 Tekom nedelje... 14.20 športne novosti 15.05 Glasbena oddaja 16.50 Športne novosti 16.55 TV film iz serije «Per favo-re non mangiate le marghe-rite* 17.50 športne novice 18.30 90. minuta 19.00 Polčas nogometne tekme iz italijanske A lige Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.30 «L’amante delTOrsa Maggio-re» - 7„ zadnji del 21.50 športna nedelja 22.25 TV DNEVNIK 22.30 športna nedelja - n. del 22.50 «Disco neve ’83» - 2. del Drugi Kanai 10.00 Zdravstvena oddaja 10.20 Georg Gershwin - Songs za glas in orkester 10.50 TV film iz serije «La pietra di Marco Polo* 11.20 «Sandokan alla riscossa* -nadaljevanka 12.10 Opoldanski program 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13.30 TV film iz ' serije «Obiski na domu* 14.00 - 19.45 Blitz 14.15 šport — avtomobilizem (Formula 1) 16.45 Prvi rezultati 17.00 Lestvica ameriških popevk 17.50 Končni rezultati nogometnih tekem 18.00 Polčas nogometne tekme iz B lige 18.45 DNEVNIK — Gol flash 19.50 TV DNEVNIK 20.00 Dogodki ih osebe športne nedelje 20.30 Bomo mislili v ponedeljek 21.35 TV film iz serije «1 profes-sionals* 22.25 DNEVNIK 22.35 Iz gledališča Malibran v Benetkah — balet Carolyn CarLson Tretji kanal 12.30 Di Gei glasba — 6. del 13.30 Srečanje z Tencom 82 — 3. del 14.00 - 14.30 »Mela in Italy» — kmetijska oddaja 16.10 - 17.25 Šport Kolesarske dirke 17.25 «1 velieri* - »Jadrnice* — zgodba Anne Banti 18.25 Glasba orkestra »Inti Hli-mani* 19.00 TV DNEVNIK 19.15 Deželni šport 19.35 »Live* - koncert Mie Martini . 20.30 Šport na tretjem kanalu 21.30 «Le vie del successo* 22.00 TV DNEVNIK 22.20 Sto italijanskih mest 22.30 - 23.15 Nogometno prvenstvo iz A lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 Poročila 9.00 Praznični zvoki 9.30 Živ žav, otroška matineja 10.30 625 - oddaja za stik z gle dalci 10.50 Zajec s petimi nogami, jug. mladinski film 12.15 Pesem soncu in človeku: Poje partizanski pevski zbor iz Ljubljane 13.00 Festival revolucija in glasba 13.20 SP v hokeju 14.45 Poročila 14.50 Bitka na Neretvi — jugoslo vanski film 17.35 Naš kraj: Socerb 17.50 Športna poročila 18.05 Kino prihodnosti se je že za čel, zahodrvonemški dok. film 18.50 Ne prezrite 19.05 Zlata ladja: Uspavanka 19.10 Risanka 19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 D. Šorak: Rade Končar - ne zahtevam usmiljenja, nadalj. in konec dok. drame 21.20 športni pregled 21.50 Reportaža z nogometne tekme Željezničar - OZ 22.20 Zakaj je Sahel lačen? - 1. del dok. oddaje Koper 15.00 Prvomajski koncert 15.30 Vaterpolo: Kotor - Partizan 16.30 Hokej: svetovno prvenstvo 18.00 Ponovitev filma 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Mladi policaji, serijski film 20.30 Elvira Madigan - film 22.00 Sedem dni 22.15 Zborovska glasba ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Knjižne informaciji 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 «L'amante delTOrsa Mag-giore* - 7., zadnji del 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Športni ponedeljek 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 TV DNEVNIK - Flash 17.05 Neposredno s tvojo anteno 17.10 Remi — risanka 17.30 Vsi za enega 18.00 TV film iz serije »Prijatelj Gipsy* 18.20 Osmi dan —- kulturne teme 18.50 Stanlio in Ollio 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 TV DNEVNIK 20.30 «Lo chiamavano Bulldozer* -film 22.20 TV DNEVNIK 22.30 Srečanje s kinematografijo 22.40 Posebna oddaja TG 1 23.35 DNEVNIK Danes v parlamentu — Vremenske razmere Drugi kanal 23.45 Hokej na ledu 10.15 - 12.00 Kinematografski programi 12.30 Zdravstvena oddaja 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16.30 Tandem 14.30 Risanka 14.50 V studiu 15.00 TV film iz serije »Blondie* 15.45 V studiu 15.55 Risanka 16.25 Jutri 16.30 Šola in vzgoja 17.00 «Bloomer "pametni pes* >— TV film 17.30 TV DNEVNIK - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Pozor na Lunija — risanka 18.00 Komična oddaja 18.20 Programi pristopanja 18.40 DNEVNIK — Šport 18.50 TV film iz serije «Le strade di San Francisco* Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 20 30 «Un pezzo di delo* - »Ko šček neba* — 5! del 21.35 Soldi, soldi — ekonomska rubrika 23.20 Protestantizem 23.45 Šola in vzgoja 00.15 TV DNEVNIK - Zadnje vesti Tretji kanal 10.15 - 12. .00 Kinematografski pro gram 14.45 - 15.30 Folgaria - kolesarske dirke 16.10 Nogometno prvenstvo iz A in B lige 18.25 Glasbena oddaja 19:00 TV dnevnik 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Lombardia - una resistenza oltre i miti 21.25 TV dnevnik 21.35 Šola in vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces športnih dogodkov 23.15 TV dnevnik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 15.00 O. Župančič: Ciciban teče v zeleni dan 9.40 Pedenjžep: Zmajček Razgra- , jaček 10.00 Kolesar in sinova 10.30 Ugrabite me, prosim, madžarski mladinski film, 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 13.55 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja 14.55 Miinchen: SP v hokeju 17.25 Urad za uboje, angleški film 19.10 K. Kovač: Zlata ladja -Muce 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna: Aerobna giro nastika 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 J. Gotovac: «Ero z onega sveta* - opera 22.10 Zakaj je Sahel lačen? - 2. del dok. oddaje 23.00 Poročila Koper 14.55 Hockey: Miinchen . Svetov no prvenstvo 17.15 TV D novice in športni pre gled *. 17.35 TV šola 18.00 Ponovitev filma 19.30 TV D Stičišče 19.45 Z nami pred kamero - odda ja v živo 20.30 Inšpektor Bluey - serijski film -i 21.15 Turistični vodič 21.30 TV D - Danes > 21.45 Ponovitev filma TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Gostilna pri stricu Fičfiriču*; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Beneški kabaret; Šport in glasba ter prenosi prireditev. KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa Radia Koper: 7.20 Radijski koiedar 8.00 Glasba; Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; Napoved sporeda: 13.00 Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW — Beli križ 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKVV — Nanos 101,0 MHz Glasba, napoved programa: 13.05 Čestitke delovnih kolektivov; 13.35 Glasba; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.'20 Glasba po željah; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Čestitke delovnih kolektivov. KOPER (Italijunski program) 7.15. 10 30, 12.30, 13.30, 18 30 Po ročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 8.45 Vsi smo v balonu; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Glasba - po šta; 1100 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.00 Sedem plus se dem; 1210 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni trg; 15.15 Stisk roke; 15.30 in 16.30 Voščila delovnih ko- lektivov; 16.00 Count down; 18.00 Glasba; 18.45 Glasbeni program. RADIO 1 8.00, 10.12, 13.00, 18.00, 19 00 Poročila; 6.00-7.00 Glasba in besede za praznični dan; 8.30 Mirror; 8.50 Kmetijska oddaja; 10.15 Moj glas za tvojo nedeljo; 12.30 Bel papir; 13.20 Cantiitalia; 14.00 Radio 1 za vsakogar; 14.30 in 18.07 Bel papir; 16.50 Nogometne vesti; 19.30 Iz ust v usta; 20.00 Melodrama v dveh dejanjih; 22.35 Glasbeni odmor; 23.05 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8 30, 9 30, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6 00-7.05 Triperesna dete ljica; 8.00 Radio 2 predvaja; 8.45 Zgodba dolga en milijon; 9.35 L’ aria che tira; 11.00 Danes kot danes; 12.15 Tisoč in ena pesem; 12.48 Hit parade 2; 13.41 Sound-track; 14.30 Nedelja z nami; 19.50 Un tocco di classico; 21.00 Sound-track; 21.45 Glasba in feljton; 22.50 Lahko noč, Evropa. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12 09, 13.00. 14.00. 17.10. 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Ra dijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Praznična nedeljska matineja; 11.00 Naši pos lušalci čestitajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Prvomajska pro menada simfonikov RTV Ljubija na; 15.00 Informativna oddaja; 15.20 Delavski pogovori ob prvem maju; 16.00 Humana dobrina: Mi tja Ribičič; 17.15 Pesmi «Evrovi zije 82» na radiu; 17.50 V dlani cvet; 18.30 Iz komorno glasbene literature; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Disko; 0.05 Nočni program. TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Trst in njegovo zaledje; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 P. I. Čajkovski: Pikova dama; 11.15 Poldnevniški razgledi;' 11.30 Beležka: 12.0Q Zvezde o nas; 13.20 Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih: A. Capuder: »Rapsodija 20», 6. del: 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija «Primorska poje*; 18.00 Od Milj do Devina; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovensk r rogram) 8.00, 13.30 Poročila; 7.00 Jutra nja kronika; 7.15 Napoved progra ma. Radijski koledar in Prometni servis; 8.10 Praznična reportaža; Napoved sporeda; 13.00 Glasba in napoved sporeda; 13.05 Čestitke delovnih kolektivov; 14.20 Glasba po željah; 15.30 Radio Koper na obisku: 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 čestitke delovnih kolektivov; 17.30 Glasba. • KOPER (Italiiunsk program) 7.15, 10.30, 12.30, 13.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro,jutro; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.10 Zdravo, mladi; 11.00 Svet mladih; 11.30 Glasba; 12.00 G’as-ba po željah; 14.30 Pesem tedna; 15.20 Glasba; 16.30 Glasbeni pro gram; 16.55 Pismo iz...; 18.45 Glasba. RADIO 1 7.00, 8 00, 10.00, 11.00. 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 8.40 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi v času; 11.33 Jaz, Claudio: 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kozija; 13.35 Master; 14.28 Milijarder postaneš; 15.03 Ticket; 16.00 11 paginone; 17.30 Globetrot-ter; 18.05 Mali koncert; 18.35 Šolska vzgoja; 19.30 Radio jazz; 20.00 Radijska priredba; 20.35 Italijanske popevke; 21.03 I racconti del-1’assurdo; 21.30 Srečanje s Perezom Pradom; 21.52 Objektiv Evropa; 22.27 Za zavesami; 23.05 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, ,12.30. 13.30, 15,30. 16.30, 17.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 6.00-7.00 Dnevi; 8.00 Ponedeljkove športne vesti; 8.15 Radio 2 predvaja; 8.45 Radijska priredba; 9.32 L’aria che tira; 10.30 Radio 2 «3131»; 12.48 Un’iso-la da trovare; 13.41 Sound-track; 15.00 Bel Ami; 16.32 Festival; 17.32 Glasbene ure; 18.32 Krog Sonca; 19.57 Predmet razgovorov; 21.00 Glasba v palači Labia; 21.30 Potovanje skozi noč; 22.50 Radio 2 «3131» - nočne vesti. LJUBLJANA 6.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 8.05 Otroci in delo; Skladbe za mladino; 9 05 Praznična glasbena matineja.,.; 10.05 Socialna vojna na zahodu; 10.45 S skladateljem B. Adamičem; 11.05 Zmagovalci republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe; 12.10 Naši poslušalci čestitajo: 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Oči Sutjeske: . 14:25 Koncert Evropskih pi halnih orkestrov; 15.00 Informativna oddaja: 15.20 Z velikimi zabavnimi orkestri; 16.00 Vrtiljak: 17.05 Pesem za današnji dan; 18.*J® Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom »Žele ni val*; 20 00 Kulturni globus; 20.10 Prisluhnite, jzberite...; 21-05 Glasba velikanov; 22.30 Plesni zvoki za vsakogar; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Ob domačem gnjišču; 0.05 Nočni program. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE Torek, 3. maja LJUBLJANA 9,15 Poročila; 9.20 Butalske noči lutkovna igra; 9.45 Šuhu in lete ča princesa, mladinsko gledališče; 11.00 Bolnišnica na koncu mesta nad.; 12.00 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 12.30 Poročila; 14.55 Zbis; 15.10 Za devetimi vrati lutkovna igra; 15.40 Ciganski na pevi; 16.10 Pisani svet: Pesniki o otrocih; 16.40 Poročila; 16.45 Špan ski balet Maria Rosa - I. oddaja; 17.05 Veliko nebo - film; 19.05 Zla ta ladja - banane, 19.10 Risanke, 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zma; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Iz oči v oči v Neaplju — dokumentarec; 21.00 Rdeče rože, angažiranih pesmi; 21.50 Poročila. KOPER 17.30 TVD novice; 17.35 Inšpek tor Bluey - serijski film; 19.00 TVD stičišče: 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Zakon vojne - film; 22.05 Turistični vodič; 22.20 TVD danes; 22.35 V naročju smrti - do kumentarna oddaja. Sreda, 4. maja LJUBLJANA 9.25 - 10.35 TV v šoli; 14.00 Po- ročila; 14.05 Levan Beethoven: Eroica; 15.00 Tito naše mladosti; 16.00 Tri Romanije; 17.40 Poročila; 17.45 Ciciban, dober dan; 18.00 Niške zborovske slovesnosti; 18.25 Zasavski obzornik; 18.40 Mozaik kratkega filma: Nasmeh in bolečina - slovenski film; 18.55 Jesenska serenada 82; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zma; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Rodovi -dokumentarna oddaja; 21.00 Vrhovi Zelenegore - film; 22.40 Poro čila. KOPER 14.00 - 17.00 Odprta meja, 17.20 TVD novice; 17.25 TV šola; 17.50 Film - ponovitev; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Štirje letni časi - An tonio Vivaldi; 20.30 V naročju smrti - dokumentarna oddaja: 21.30 Turistični vodič; 21.45 TVD danes; 22.00 Sodelavci - serijski film. Četrtek, 5. maja LJUBLJANA 9.05 - TV v šoli; 17.50 Poročila; 17.55 Živali v gibanju; 18.25 Ljubljanski obzornik; 18.40 Na sedmi stezi; 19.10 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zma; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Tednik; 21.00 Francija v šansonu; 21.30 Dolgo iskanje -Romunska rešitev - dokumentarna serija; 22.20 Poročila. KOPER 14.00 - 17.00 Odprta meja. 17.30 TVD novice; 17.35 TV šola; 18.00 Sodelavci - serijski film; 19.00 Lignano international show 82; 18.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Visoki pritisk -glasbena oddaja; 21.30 Obzorja; 22.00 Turistični vodič; 22.15 TVD danes; 22.30 Tomo Bakram - TV drama. Petek, 6. maja LJUBLJANA 8.55 - 10.35 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Jazza na ekranu; 18.00 Risanka; 18.25 Obzornik; 18.40 Inovacije, ki živijo: Elektromotor brez teže; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Prijatelj Joey film; 21.50 Zrcalo tedna; 22.10 Sfinga -dokumentarna oddaja; 22.30 Poročila. KOPER 14.00 - 17.00 Odprta meja; 17,30 TVD novice; 17.35 TV šola; 18.00 Visoki pritisk - glasbena oddaja; 19.00 Aktualna tema; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Poljski film med resničnostjo in sanjami: Mati Ivana Angelska; 22.10 Turistični atlas: 22.25 TVD danes; 22.40 Kdo pozna umetnost? Sobota, 7. maja LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Zbis; 8.15 Ct riban, dober dah; 8.30 Pedenjžep! 8.50 Tarzan; 9.00 Klesar in sin°" va; 9.30 Pisani svet; 10.00 Zvoki godal; 10.35 Živali v gibanju; 11-0® Kruh skozi stoletja; Tl.35 Dolg0 iskanje; 12.25 Poročila; 16.05 Poročila; 16.10 Galaktika; 16.55 Nogomet; 18.45 Z Goranom Kuzmina-cem v Bovcu in na Kaninu; 19J® Risanka; 19.20 Cikcak; 19.24 in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna! 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme! 20.00 Veliki Gatsby - film'; 22 Propagandna oddaja; 22.20 Zal*' va vas Stanley Baxter - 2. oddaja! 23.05 Poročila. KOPER 16.55 Nogomet; 18.45 Box; 19“ TVD stičišče; 19.45 Sobota v družini; 20.30 Mladi policaji - serij-ski film; 21.15 1. 2. 3. - rock; 21-« TVD danes: 22 00 Pogrešne dog0" .dlvščine - film. KAJ SNUJE IN URESNIČUJE GOZDNA ZADRUGA NA PADRIČAH Preureditev gozdnega kompleksa in uveljavitev ledinskih imen Gozdna zadruga iz Padrič, ki šteje 48 članov in ki je lastnica velikega gozdnatega predela, ki se dviga jugovzhodno od vasi in sega na drugi strani skoraj do kamnoloma Faccanoni, je sprožila dve zanimivi pobudi. Ena je u-stnerjena v ovrednotenje te o-gromne površine s preureditvijo gozda v nekakšen agroturistični kompleks. Druga pa v ovrednotenje starih ledinskih imen z njihovo uveljavitvijo v javnosti. Prvi namen je dolgoročnega značaja in bo zahteval veliko truda, naporov in finančnih naložb, drugi pa se že uresničuje in bo v kratkem dokončno dosežen. Najprej nekaj besed o prvem. Gozdna zadruga, ki ji predseduje Karel Grgič, je izhajajoč iz u-gotovitve, da prirodno bogastvo ne sme ostati mrtev in neizkoriščen kapital in da ga je treba tako iz gospodarskega kot iz e-kološkega vidika ovrednotiti, sklenila. da poveri skupini strokovnjakov izdelavo študije, ki bi odgovorila na sodobne potrebe preureditve gozdnega kompleksa. Pri študiji, ki jo je pripravila interdisciplinarna skupina CLAK pod vodstvom arh. Marina Kokorovca, so sodelovali tudi izvedenci ljubljanske univerze, finančno podporo zanjo pa je dala Kraška gorska skupnost. Nastal je tako idejni osnutek za preureditev gozdnega kompleksa »Padriški hrib». ki ga je Gozdna zadruga že predložila tržaški občini in ga je občinski svet tudi že odobril ter posredoval deželni upravi, ki bo na podlagi svojega zakona o naravnih parkih delila sredstva za pobude. ki naj ovrednotijo prirodno okolje. Idejni osnutek predvideva takšno ureditev gozdnega kompleksa, ki bi odgovorila tako na potrebe zadruge, da gospodarsko uvebavi svoje imetje, kot na potrebe ekologov, da se ohranijo in na skladnejši način razvijajo botanične in favnistične značilnosti, ter na potrebe izletnikov in turistov po civilni rekreaciji in užitku, ki ju primerno urejen gozd lahko nudi. Študija v bistvu predvideva ograditev gozda, naselitev tipične divjadi. ureditev notranjih poti. naprav za rekreacijo in razne dodatne strukture turističnega in u- Reportažo o Gozdni zadrugi je pripravil DUŠAN KALC pravnega značaja. Del kompleksa ' bi bil namenjen za nekakšen pred-park, drugi del za nekakšen živalski rezervat, tretji za rekreacijske strukture iri četrti za funkcionalen in tranzitni kamping. Predvideni stroški za to prvo fazo preureditve gozdnega komplekse znašajo skupno okrog 660 milijonov lir. V naslednji fazi pa naj bj gozdnemu kompleksu zadruge pridružili še zasebna padriška zemljišča, ki se strmo spuščajo s Padriškega hriba v smeri mesta. S tem bi dopolnili park. Predvideno je tudi. da bi bil dobršen del preostale zasebne zemlie o-krog vasi v funkciji gozdnega kompleksa, kar bi lahko ovrednotilo njeno kmetijsko vrednost. (Nadaljevanje z II. slratuj RAZISKOVALNI CENTER, _ JBDRIŠKAJAMA Nekaj misli ob pobudah padriške Gozdne zadruge Zemlja je kulturna vrednota, ki jo neprestano pogojujejo gospodarski dejavniki, da se cesto sprevrže v zgolj element politične igre. V tem smislu je zemlja pojem, ki se v času in prostoru spreminja in se v različnih družbenih okoliščinah preoblači v različne simbolike. Zorni koti gledanja nanjo pa so tudi v posameznih okoliščinah različni in so strogo vezani na specifične interese. Od tu nenehna konfliktualnost, ki je v tržaških razmerah vselej spremljala zlasti odnose med italijansko komponento (ki se nekako istoveti z mestom) in slovensko narodnostno komponento (ki se pooseblja z vasjo). V prvi se prepletajo reakcionarne težnje po eksploataciji kraške zemlje v raznarodovalne namene z bolj nedolžnimi težnjami po njenem družbenogospodarskem izkoriščanju v korist mesta in še bolj nedolžnimi težnjami po njenem izkoriščanju v rekreacijsko ekološke namene. Druga pa materializira v kraški zemlji smisel in pogoje svojega narodnostnega in bit-nostnega obstoja ter razvoja. Vprašanje je, v kakšni meri je mogoče uskladiti različne poglede tako, da ne bodo okrnjeni in oškodovani življenjski in narodnostni interesi kraškega prebivalstva in da bo omogočeno tudi mestnemu Idejni osnutek za preureditev gozdnega kompleksa Padriški hrib. Zgoraj levo področje namenjeno za rekreacijo, zgoraj desno področje za kampiranje e iyi.i // in upravne ter gostinske objek- <3====== gP^TJlSAZCA // te, v sredi področje za naseli- tev divjadi in spodaj predpark nfiluiiiiitiiiiiiiHMiMiiimiiiuiiiiiMiiiiiHiiiiudimimtiiuiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiniHUiiitiiiiiiiiiiiiaiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiniufifiiMiiiHiiiiiiiiiaiiig Nekdanji boji Pad rita rje v za zemljo V zapisu, ki ga je leta 1945 poslal takratni predsednik Gozdne zadruge Lovrenc Grgič Odseku za gospodarstvo Krajevnega osvobodilnega sveta na Opčinah beremo: «Zadruga je bila ustanovljena 8. septembra 1897 in deluje vsa ta leta neprekinjeno do danes. Namen zadruge je: 1. da brani pravice vknjiženih lastnikov do zemljišč, ki tvorijo skupen gozd, skupne poljske poti in nekaj drugih skupnih zemljišč na Padričah; 2. da brani meje teh zemljišč in da prepreči vsako prodajo ali odstop teh zemljišč brez privoljenja zadrugarjev; 3. da gospodari z imenovanimi zemljišči pod nadzorstvom pristojnih organov». Po skoraj 40 letih od takrat, ko se je člansivo padriške Gozdne zadruge, skupaj z vsem slovenskim narodom zmagovito prebilo iz smrtonosnega objema nacifašističnega terorja, in po več kot 85 letih od ustanovitve, ohranja Gozdna zadruga ne-spremeujena svoja načela. Navezanost in skrb za svojo zemljo ostaja slej ko prej vrednota, ki v svoji zgodovini ne pozna odstopanj. Njena zgodovina se pravzaprav začenja z akcijo, ki nima primere daleč naokrog. V prvih letih tega stoletja se je namreč zastavljalo vprašanje lastništva velikih površin kraške zemlje, ki ni bila zasebna last, a so jo vaške skupnosti od nekdaj obdelovale in uživale. Bila so to tako imenovana jusarska zemljišča, nad katerimi je hotela zagospodariti tedanja mestna oblast. Marsikatera vaška skupnost se je tedaj ogorčeno dvignila proti tem samovoljnim ukrepom občinskih oblastveniJcov, a je žal prevladala volja slednjih. Edina vas, ki je tedaj zmagala v neenakem boju z občino, so bile Padriče. Zadruga upravičenih posestnikov iz Padrič. kot se je tedaj še imenovala, je poverila tržaškemu odvetniku dr. Brnčiču, da vloži tožbo proti občini. Tožba se je vlekla nekaj let. toda neverjetna enotnost, vztrajnost in požrtvovalnost vašča- nov so pripomogle, da se je zmagovito končala. Tržaška občina je morala plačati ogromne sodne stroške, Padričarji pa so postali lastniki velikih površin, od katerih so si nekatere porazdelili, precej pa pustili nerazdeljenega. Za upravljanje te skupne zemlje, ki obsega ves Padriški hrib od Drašce do Polentarske ograde ter nekatera druga zemljišča v bližini vasi in skoraj vse ceste, pa so ustanovili gozdno zadrugo, ki je bila uradno potrjena 4, maja 1914. Poleg vztrajnosti, složnosti in požrtvovalnosti je k uspehu padriških zadrugarjev prispeval ogromen delež domačin Josip Grgič, ali všuštar*, kot so ga imenovali domačini zaradi njegove čevljarske obrti, ki je znal genialno tolmačiti takratne razmere, navduševati ljudi in se gibčno kretati v mestnih uradih, tako da so mu tržaški «dohtarji» nadeli zaradi njegove bistroumnosti, velikih zmožnosti in oži-Ijenega jezika vzdevek «Doktor šilo». Padriče so dr. šilu, ki je bil tudi voditelj in navdihovalec vseh vaških organizacij in ki se je moral ob nastopu fašizma odseliti v Jugoslavijo, kjer je po osvoboditvi, morda preveč pozabljen v Mariboru umrl, dolžne veliko zahvalo. Naslednja desetletja so potekala v znamenju skrbnega upravljanja velikega pridobljenega premoženja, predvsem pa v znamenju njegove zaščite pred tujimi rokami. V letih med nacistično okupacijo, ko' so uničili vse okoliške gozdove, je Gozdni zadrugi, ki je organizirala stražarjenje, uspelo, da je obvarovala svoj gozd ter ga kasneje tudi izboljšala s čiščenjem in pogozdovanjem. V povojnih letih so Padriče, kakor premnoge druge vasi, izgubile svojo podobo. Velike površine so posejali z begunskimi taborišči, raznimi cestami, električnimi, plinskimi in naftnmi napeljavami in drugimi objekti ter z vilami, bogastvo Gozdne zadruge pa je ostalo v bistvu nedotaknjeno. človeku zadihati z zelenimi pljuči čudovitega kraškega sveta. Vprašanje je od nekdaj aktualno, a danes kot še nikoli. Zastavljali so ga ob prelomu stoletja samovoljni sklepi tržaške občinske uprave, da zagospodari nad ogromnimi deli kraške gmajne in pašnikov in so se jim Kraševci odločno, a v veliki večini, žal, neuspešno uprli. Zastavljale so ga kasneje gradnje begunskih taborišč, vil bogatejših meščanov in drugih objektov po vsem Krasu, s čimer se je gospodarska vrednost kraške zemlje sprevrgla v precejšnjo tržno vrednost s posledicami, ki objektivno niso bile v korist ne eni ne drugi komponenti. Zastavljajo ga 'anes projekti za velike infrastrukture, ki odjedajo košček zg koščkom kraško zemljo, da bi omogočili družbenogospodarski preporod mesta, za kar terja kraški človek pravične protivrednosti, zlasti ' obliki naložb v primarne gospodar ke dejavnosti na Krasu. In zastavljajo ga nenazadnje čisto ekološke potrebe, ki pa morajo, kot vse drage, upoštevati tudi človeški čejavnik naravnega okolja. Kakšni pa so odgovori? Padriška Gozdna zadruga je skušala v vseh trenutkih svoje zgodovine jasno odgovoriti. Odgovorila je jasno in dločno leta 1907 na samovoljni sklep tržaške občinske uprave, da se polasti padriškega hriba, cest, cerkve in drugih zemljišč, s sodno tožbo, ▼ kateri je zaradi enotnosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti svojega članstva tudi zmagala. Odgovorila je v poznejših letih, ko je preprečila iztrebljenje gozda ter ga nasprotno s skrbno nego izboljšala. In odgovarja jasno tudi danes, ko predlaga svojemu članstvu in širši skupnosti rešitev, ld usklajuje različne interese. Kakšna je današnja vizija zadruge? V narodnostnem pogledu ne more biti dvomov, pomislekov in odstopanj. Narodnostno kulturne značilnosti padriške zemlje se morajo ohraniti kot bogastvo, ki ne vrednoti le zgodovinskih korenin vaške skupnosti, temveč plemeniti s svojo javno prikazano specifiko tudi širšo skupnost. Pred natanko 150 leti uradno zapisana ledinska imena padriških travnikov, pašnikov. gmajn, gozdov in cCst v občinskem katastrskem uradu ne smejo ostati le zapis v oguljenih aktih, temveč morajo na svetlo, na vidne smerokaze in table ter v vsakodnevni tekoči uporabni jezik. S to pobudo želi Gozdna zadruga uveljaviti poz- bljeno in razkriti načrtno zamolčano. ' V družbenogospodarskem pogledu pa želi ovrednotiti svoje gozdno bogastvo tako. dr. ga po eni strani gospodarsko izkoristi, po drugi strani pa preda v užitek mestu in širši javnosti, oziroma, da ga ekološko ovrednoti. Idejni osnutek za preureditev gozdnega kompleksa (Padriški hrib« je v tem smislu zgled gospodarske in ekološke občutljivosti, je moderen pristop k reševanju zapletene problematike varstva okolja. Predvsem pa je pobuda, ki skozi prizmo uspešnih prizadevanj ‘n naporov v preteklosti, hodno. živo it pogumno zre v prihodnost. 1 1. maja 1,983 Z OBČNIH ZBOROV NAŠIH ZADRUGARJEV POZIV K TESNEJŠEMU SODELOVANJU *w ir - Kmetijska zadruga smelo v bodočnost «Prizadela nas je tako splošna kriza v Italiji kot gospodarska kriza v Jugoslaviji, in vendar je naša bilanca 1982 pozitivna. Vprašanje je seveda, kaj bo letos in prav zato je ta občni zbor toliko pomembnejši, saj mora nakazati bodoče smernice našega dela spričo radikalnih sprememb, ki so nastopile v obdobju od ustanovitve zadruge pa do danes. Zadrugo bo vsekakor treba še utrditi in s primemo reorganizacijo njene dejavnosti prilagoditi zahtevam časa, v tem okviru pa organik, tudi vodstvo, pomladiti s svežimi, sposobnimi in požrtvovalnimi močmi. Se globlje bo treba proučiti razmere, ki so nastale spričo oktobrskih stabilizacijskih ukrepov v matični domovini: imeli smo že pogovore v Ljubljani in iz njih je izšla skupna želja po nadaljnjem sodelovanju v obojestransko korist. Priprtje moje ni zadrugi povzročilo le gmotne škode zaradi močnega osipa v prodaji kmetijske mehanizacije, ampak ji je tudi otežkočilo nadaljnje načrtovanje.» Tako je med drugim dejal pred sednik Kmetijske zadruge iz Trsta Alojz Markovič na občnem zboru ustanove, ki je bil v petek. 22. aorila, v dvorani KD sFran-ce Prešeren* v Bel juncu. Markoviča smo poslušali kar trikrat: prvič z magnetofonskega traku, drugič, ko je podajal poročilo u-pravnega odbora in tretjič, ko je spregovori) nevezano, toplo prizadeto. nanizal zanimive podatke o delovanju zadruge brž po ustanovitvi, in apeliral na mlade sile, naj se zgledujejo po starih korenina,} in v svoje delo vložijo poleg rutine tudi ljubezen in iznajdljivost. Omenili smo magnetofonski posnetek. Novinarka Neva Lukeš je nekaj dni poprej intervjuvala tako Markoviča kot Ado Jerman in Pina Debernardija (člana upravnega odbora) ter Srečka Orla in Zorana Parovcla (člana zadruge). Predsednikova zamisel je bila, naj bi skupščino z ene strani popestrili, z druge pa članom orno gočili. da obudijo spomin na pretekla desetletja in se pogledajo, kakšni so nekdaj bili: med poslušanjem posnetih intervjujev so laliko na beli steni sledili nizu lepih fotografij o delu in življenju zadrugarjev v obdobju 1959 r 1981, ki jih je posnel naš Mario Magajna. Magnetofon in amplifikatorje so zadrugi posodili člani KD «F. Prešeren*, episkop za predvajanje fotoposnetkov pa Narodna in študijska knjižnica. Pobuda je hvalevredna, napravila pa je na poslušalce in gledalce globok vtis, ko so na fotografijah večkrat vzr-li priljubljenega pokojnega predsednika zadruge Dušana Kodriča, ki so se hiu — kot tudi drugim preminulim članom — poklonili z minutnim molkom. O jpoteku občnega zbora smo o-kvimo poročali brž naslednji dan, zato • naj njegov formalni del le na kratko obnovimo: ko so izzvenele še zadnje besede predsednika Markoviča, ki se je na koncu vprašal, kako to, da Kraševci še danes nimajo kmečkega vodovoda, je predsednik nadzornega odbora Odo Kalan podal svoje poročilo, nakar so zborovalci odobrili obračun in porazdelitev dobička v retini in izredni rezervni sklad ter v sklad za socialne, kulturne in podporne posege, potem pa je sledila diskusija, ki se je prepletala s pozdravi gostov. Edi Bukavec (tajnik Kmečke zveze) je poudaril nenadomestljivo vlogo Kmetijske zadruge, ki ima kljub zdajšnjim težkim gospodarskim razmeram in navzlic pomanjkanju posluha za probleme kmetijstva in Slovencev v tržaških občinskih in deželnih krogih lepe razvojne možnosti, ter pristavil, da bo zadruga marala v smislu politike povezovanja posameznih komponent kmetijstva in širše politike utrjevanja gospodarske osnove naše narodnostne skupnosti v zamejstvu skušati i~ skati novih poti za dosego zastavljenih ciljev po načelu tesnega sodelovanja; vendar je treba pohiteti. Odbornik dolinske občine Boris Mihalič je potrdil skrb krajevnih upraviteljev za kmetijske probleme in v mejah možnosti ter pristojnosti obljubil še nadaljnjo pomeč, poudaril važno vlogo zadružnega gibanja in podčrtal, da je dobra bilanca zadruge odraz (Nadalječanje na IV. strani) Kraškemu zadružnemu hlevu se obetajo ugodnejši časi Vf Kraški zadružnj hlev je v zadnjem letu vsaj delno premostil velike težave .in ima sedaj mnogo boljše perspektive razvoja. To je osrednja ugotovitev z občnega zbora te zadruge v soboto, 23. aprila. Predsedniško poročilo"o opravljenem delu je podal Danilo Lupine, ki je med drugim dejal, da je bilo leto 1982 za kraški zadružni hlev velika preizkušnja, saj je zadruga prešla z reje krav — ' mlekaric na rejo bikcev — pitancev, ki jih s posredništvom konzorcija Grmada in ljubljanske Emone uvaža iz Jugoslavije,- Pri tem seveda ni bilo malo težav, a je sedaj delo končno steklo, tako da zadružniki upajo v Večje uspehe že v tekočem letu. V lanskem letu so v ta namen povečali kapaciteto hleva na 250 glav živine, katere vrednost je ob koncu leta znašala 280 milijonov Ur. Prav tako je zadružni hlev v lanskem letu zmanjšal nekaj dolgov, ki pa še vedno ostajajo najtežja postavka v obračunu. Vsekakor pa je zadružnikom v lanskem letu uspelo izenačiti obračun, kar je za zadrugo, ki je v prejšnjih letih poslovala z izgubo, velik uspeh. Prisotni člani so to poročilo in obračun (v lanskem letu je hlev imel več kot 250 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatlcov) soglasno odobrili, kot so tudi odobrili poročilo nadzornega odbora. V razpravo, ki je sledila, je najprej posegel odbornik za kmetijstvo v devinsko-nabrežinski občini Bojan Brezigar, ki je'dejal, da je občinska uprava pripravljena tudi V- bodoče nuditi zadružnemu hlevu vso pomoč ter je nakazal že nekatere predloge. Tako je poudaril, da bodo hlev z varianto regulacijskega načrta izločili iz kraških rezervatov, da bo pač mogoče še dbgraditi dddatne objekte. Izrazil je tud'š. željo, da bi področje, ki je bilo začasno oddano hlevu v najem v bližini izliva Timave, ostalo namenjeno kmetijstvu, kajti zemljišče je zelo primerno za vrtnarstvo in cvetličarstvo. Sledil je poseg predsednika Kmetijske zadruge Alojza Markoviča, ki je izrazil željo, da bi prišlo med obema ustanovama do še večjega sodelovanja ter nakazal možnosti, da bi se to sodelovanje razvilo. Markovič je tudi poudaril potrebo po gradnji kmečkega vodovoda, ki bi dal kmetijstvu na Krasu novega zagona. Predsednik Kmečke in obrtniške hranilnice in t posojilnice Gvido Zidarič je nato poudaril pomen stikov s kratkim zadružnim hlevom, ki se posojilnice poslužuje za svoje bančne posle, ter je izrazil pripravljenost za še tesnejše sodelovanje. Konč->io pa je občnemu zboru prinesel pozdrav še predsednik zadružne mlekarne Alojz Križmančič. JT‘ Cvetličarsko - vrtnarska zadruga čaka na sredstva po zakonu 828 Kot smo kratko poročali danes teden na tržaški strani, je bil v soboto, 23. aprila, redni občini zbor Cvetličarsko - vrtnarske zadruge. Ni pa se odvijal, kakor je bilo napak naslovljeno v nedeljski številki našega lista, na Proseku, kjer je zadrugin sedež, marveč v lični dvorani kulturnega društva «Rdeča zvezda* v Saležu. Predsedoval mu je Drago Starc in brž. ubral polemično struno: •.Povabili smo lepo število gostov, toda naš glas je bil glas vpijočega v puščavi, saj se je odzval le eden od povabljenih, in sicer predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin*. Starčeva ugotovitev je bila le izraz grenkobe, ki nam je Slovencem, že prešla v kri: le kdaj so predstavniki javnih ustanov pokazali dovoljšnje zanimanje za nekaj, s čimer se bavijo pretežno pripadniki naše narodnostne skupnosti, pa čeprav je ta nekaj v prid celoviti družbi? Prav malokrat. Tokrat so si morda celo mislili: Če nas ne bo zraven, bodo vendar razumeli, da je pač sobota . . . Pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marcelo čok, ki na občni zbor ni mogel zaradi poprej sprejetih obveznosti, je vsaj naslovil skupščini pozdravno in vo-ščilno brzojavko. Navzoč je bil seveda - tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je skupaj z Budinom pozneje konkretno posegel v razpravo. Preden preidemo k poročilu u-pravnega odbora, ki pa je podal predsednik zadruge Miloš Kralj, in k vsebini zanimive diskusije, naj povemo, da so zborovalci enoglasno odobrili obračun za leto 1982 — nikakor ne rožnat, saj izkazuje primanjkljaj — in izvolili nadzorni odbor ter razsodišče. Nadzorni odbor: predsednik je Drago Gantar, efektivna člana PRIJAVITI VSAKO NEZGODO NA DELU O zavarovanju kmetov proti nezgodam na delu smo že večkrat pisali, vendar ne bo odveč, če se se enkrat povrnemo k temu argumentu, še posebno v luči nove zakonodaje. Pri kmečkih zavarovancih je namreč še ostala zakoreninjena miseln jst, da manjših nezgod pri opravljanju kmečkega dela sploh ni treba, oziroma se ne splača prijaviti na INAIL, ker naj bi to bila samo zguba časa. To je pravzaprav veljak) do prejšnjega leta, ko so bili kmetje še deležni dnevne odškodnine le v primeru, da so utrpeli poškodbo med upravljanjem kmečkega stroja, vse druge oblike nezgod pa de jansko niso bde zaščitene. Le v slučaju, da je trajna nesposobnost za delo presegala 10 odstotkov, je poškodovanec prejel določeno rento. V veljavi je bil sicer deželni zakon, ki je predvideval za kmete res pavšalno dnevno odškodnino 1.500 lir, vendar ta zakon zadnjih nekaj let ni bil finansiran in upravičenci so tako ostali praznih rok. Od 1. januarja 1982 pa se je zaščita kmetovalcev bistrem izboljšala. Novi vsedržavni zakon je namreč priznal tudi kmečkim zavarovancem brez izjem pravico do dnevne odškodnine, ki se računa na osnovi konvencionalnih prejemkov kmečkih odvisnih delavcev. Tako dobi sedaj kmet približno 20.000 lir odškodnine za •sak dim začasne nesposobnosti za delo, ki je posledica poškodbe pri opravljanju tega ali onega kmetijskega opravka. To dokazuje, da se je zaščita kmetov bistveno izboljšala, saj imajo tudi s finančne plati velike ugodnosti proti plačilu le nekoliko višjega zavarovalninskega prispevka, ki ga v treh dneh amortizirajo. Kaj torej storiti v primeru katerekoli nezgode pri kmečkem delu? Če gre za hujšo poškodbo in se mora zavarovanec zateči po pryo pomoč v bolnišnico, mora zdravniku takoj izjaviti, da gre za tako imenovano kmečko poškodbo. če pa poškodba ni tako huda, naj se prizadeti obrne na svojega splošnega zdravnika, ki bo ugotovil resnost poškodbe in predpisal detičnemu določeno število dni počitka ter napotil pa cienta, da opravi razne izvide. Zdravniško potrdilo je treba skupno s prijavo poškodovanca odposlati na zavod za zavarovanje proti nezgodam na delu INAIL, ki bo nato spremljal zadevo tako z zdravstvenega kot z upravnega vidika. Statistike iz zadnjih let nam kažejo. da veliko kmečkih nezgod sploh ni prijavljenih. To miselnost in prakso je treba sedaj spremeniti. oziroma odpraviti: absurdno je, da zakon priznava določene pravice kmečkim zavarovancem in da se jih ti potem v pri moru nezgode na delu ne poslužujejo. BORIS SIMONETA Preureditev in uveljavitev (Nadaljevanje s I. strani) Načrt je vsekakor stekel in predstavlja zanimivo novost, ki bogati ne le padriško, temveč vso slovensko kraško skupnost. Druga pobuda se oplaja ob zavzetem zanimanju padriških zadrugarjev, ki jih navdihuje predvsem živahna podjetnost in domiselnost predsednika Karla Grgiča, da bi odtegnili pozabi in še zlasti zlonamernemu omalovaževanju zaklad, ki ga predstavljajo ledinska imena ograd, gmajn gozdov, dolin in poljskih poti. Predvsem velja poudariti, da poteka letos ravno 150 let, odkar so v tržaško zemljiško knjigo prvič zapisali pristna ledinska imena v njiliovj izvirni slovenski obliki, kar lahko še danes preverjamo v katastrskem uradu. Skupina mlajših vaščanov se je pod vodstvom samega predsednika Grgiča in ob dragocenem sodelovanju zgodovinarja Sama Pahorja lotila sistematičnega evidentiranja ledinskih imen z namenom, da jih spet in na najbolj viden način uveljavi. Po 150 letih, odkar so bila prvič zapisana v zemljiško knjigo, bodo zapisana tudi na tablah, ki jih bo Gozdna zadruga razmestila po vseh cestah in zemljiščih. V pripravi je okrog 130 takšnih tabel z zapisom ledinskega imena, z oznako Gozdne zadruge in s pozivom o spoštovanju narave. Osem več jih tabel, ki bodo obsegale tudi zemljevidek padriške posesti, pa bodo namestili ob glavnih dohodih v padriško katastrsko občino. Predajo tabel namenu bo sprem ljala slovesnost, ki bo sredi maja. Za to priložnost je zadruga pripravila tudi brošuro, s predstavitvijo svojih pobud ter s kratko zgodovino zadruge. Na slovesnosti bodo sodelovali tudi šolarji padriš-ko-gropajske osnovne šole Karel Destovnik - Kajuh, ki radi sodelujejo z zadrugarji. Vsako leto ob dnevu pomladi namreč obiščejo v spremstvu elanov padriške Gozdne zadruge Padriški hrib, kjer posadijo mlada drevesca, ki bodo skupaj z njimi doraščala in živela, kot živi kraški človek že stoletja skladno in prijateljsko s prirod-nim okoljem, ki ga obdaja. Razstave in sejmi GORICA Od 27. do 31. maja: 10. razstava italijanskih belih vin z zaščitnim poreklom DOC in mednarodna razstava strojev ter o-preme za vinogradništvo in vinarstvo — BACCO. PORDENON Od 4. do 7. maja: 4. sadjarsko -vrtnarska razstava - ORTO/G1AR-DINO. VERONA Od 12. do 16. maja: 5. bienalna razstava o gozdarstvu - EURO-FORESTA in 8. mednarodna razstava zdravilnih zelišč - HER-BORA. MARIBOR Od 14. do 22. maju: razstava cvetja, opreme in zaščitnih sredstev za vrtnarstvo. sta Alojz Bukavec in Srečko Štolfa, suplenta pa Vanček Mosetti in Miro Žigon. Razsodišče pa sestavljajo Alfonz Guštin, Bruno Milk) in Vladimir Vremec. . Po minutnem molku v spomin na preminule člane Dušana Kodriča. Matijo Bukovca in Leonarda Gherlanija je predsednik Kralj poudaril koristi pred 13 leti ustanovljene zadruge. Te se kažejo v nabavi umetnih gnojil, protizaje-davskih sredstev, semen, sadik, čebulic in še marsičesa drugega, kar nujno potrebujeta cvetličar in vrtnar, sicer pa je zadruga lani priredila ob sodelovanju Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje in Kmečke zveze tečaj o cvetličarstvu, ki je pomenil v bistvu strokovno pomoč zainteresiranim pri uporabi novih tehničnih pripomočkov, raznih kemijskih snovi, gnojil in med drugim razkužil, obenem pa praktičen prikaz o vzgoji tipičnih in še drugih cvetic. Toda *ako visoko specializirani stroki, kot je cvetličarska, so potrebne zajetne naložbe, nujna je torej javna finančna podpora, kakršno predvideva tudi deželna zakonodaja, žal pa denarja ni od nikoder kljub pravočasno vloženim prošnjam. Mnogi člani so zato pričeli urejevati tople grede kar na lastne stroške. to pa ne mere v nedogled; brez investicij ni razvoja, brez denarja pa tudi ne investicij. In še: medtem ko so tržne cene že nekaj let nespremenjene, se režijski izdatki neprestano vzpenjajo. Deželna uprava naj bi gojiteljem omogočila dolgoročna bančna posojila fx> nizki obrestni meri, sicer pa bi tudi probleme cvetličarjev in vrtnarjev laže reševali, ko bi vendarle pristojni dejavniki izdelali conski načrt v korist kmetijstva, kot se to že dela v industrijske, urban stične in druge namene. Iz predsednikovega poročila sta prišli do izraza edino dve kolikor toliko pozitivni dejstvi: prvič, da se je v okviru Cvetličarskega centra ustanovil tehnično-posveto-valni odbor, o katerem je bilo z ustanovo ERSA dogovorjeno, da se vanj vključita tudi zastopnika pokrajinske uprave in KGS; drugič. da je dežela v smislu zakona 828 nakazala Kraški gorski skupnosti 2 milijardi lir za razvoj cvetličarstva, vrtnarstva in vinogradništva, za kar imata bistveno zaslugo. kot je poudaril Miloš Kralj, Slovenska kultnmo-gospodarska zveza in Kmečka zveza. Glede tehmčno-posvetovalnega odlx>ra pri Cvetličarskem centru je Miloš Budin naglasil, da rešitev ni sicer taka. kot smo si jo t* (Nadaljevanje na IV. strani) — S fS M iTi Si BC ■r-' 9 i M n n '*■: •: *"• ‘ ¥« PrmHl^nevn* i m. ** $ 1. maja 1983 Kaj vse moramo vedeli o nageljnih, da jih bomo pravilno gojili in s njimi tudi dobro zaslužili Nagelj je cvet, ki Ijutii obmorsko podnebje. Potrebuje torej svetlobo in sonce. Prija mu vetrovno vreme, niso pa mu po godu preobilna vlaga, rosa, slana, megla in daljše deževje. Na hribovitih območjih se bolje počuti, kot v ravninskih predelih. Kaj pa temperatura? Nagelj mirno lahko prenese kakšno stopinjo pod ničlo, a za dobro raščo potrebuje 'najmanj 5 do 6 stopinj Celzija, medtem ko je temperatura od 15 (lo 20 stopinj Celzija optimalna, ZEMLJA Nagelj uspeva v vsaki sorti zemlje, razen v onih, ki so prekisle ali prevlažne. Uspeva v zemlji srednjega sloja, ki ji ne manjka kalcija in ne humusa, 'lem Ijajinara biti nevtralne reakcije, Ttnorda nekoliko lužna. Če v njej ni’ kd cija, ji ga moramo nuditi z gmjenjem. Kulture ne smemo po nabijati vedno na eni ih isti površini, zato maramo kolobariti takole: eno leto bomo sadi'i na-geije, drugo leto pa na isti površini pridelovali margerite, be-bulnice, krizanteme a.i pa povrtnine. GNOJENJE Glavno gnojenje naj bo nagcjnu organske, ki pa ga dopolnimo z umetnimi gnojili, ki jih pred sajenjem podkopljemo 25 - 30 cm globoko. Za površino 1000 kv. m potrebujemo 60 stotov zrelega hlevskega gnoja (osnovno gno- jenje), umetna gnojila pa nudimo v sledečih količinah: 50 kg amonijevega sulfata, 100 kg superfo-sfata. Vse to pred sajenjem. Nato pa sledi še 3 do 4-kratno vrhnje gnojenje med raščo: 200 kg amonijevega sulfata in 200 kg super-fosfaia pa še 100 kg kalijevega sulfata. To mešanico lahko nadomestimo tudi z 200 kg suhe krvi, 25 kg superfdsfata in 20 kg kalijeve soli. Kaj pa zalivanje? Za pridelovanje nageljev je- zalivanje neobhodno potrebno in opraviti ga moramo pod večer. Nagelj uspeva sicer tudi v suhi zemlji, vendar v njej ne raste. RAZMNOŽEVANJE Nagelj razmnožujemo s podtaknjena. Te smo odbrali iz poganjkov, ki so zrastli na podlistnih stebelcih; poganjke vzamemo po navadi iz sredine stebelca. Važno je pa, da podtalen'enec izhaja vselej iz mladic, ki nosijo o-ziroma so nosile cvetno pop je. Dober podtaknjenec mora biti si cer travnat, vendar ne pretrav-nat in niti ne olesenel; imeti mora 5—6 parov listov, poleg tega pa še osnovne lističe, ki so dolgi 4—5 do 8—9 cm, kar je odvisno od posamezne vrste. Pod-laknjence izločimo z odščipom, nakar jih posadimo v nalašč pripravljeno gredo s 15 do 20 cm plasti peska; razdalja med vrstami naj bo 25 cm, razdalja v vrstah pa 3,5 do 5 cm. Tako po- sajene podtaknjence zalijemo in zasenčimo, dokler se ne primejo.. Ko se enkrat ukoreninijo, jih primerno pripravimo za saditev na stalno mesto in jih po potrebi tudi priščipnemo — pinciramo. PRIPRAVA ZEMLJE ZA NASAD Zemlja mora biti dobro prekopana, sicer 35 do 40 cm globoko. Prisotnost, zemeljskih zajedalcev mm večkrat narekuje, da zemljo tudi razkužimo; primerno razkužil lo je MAR1SAN 4 PS, ki ga potrebujemo 3 km na m) kv. m površine. Nato pripravimo njivice - lehce, ki naj bodo 'široke 1,20 m, tako da lahko posadimo 6 do 8 vrst. SAJENJE Opravimo ga spomladi, aprila ali ta mesec (maj). Paziti moramo, da ne sadimo pregloboko, kar bi lahko povzročilo gnitje korenin. Saditev opravimo ob ne pretoplih urah in zatem nasad še zalijemo. Dokler se rastlinice ne primejo, je potrebno držati zemljo vse skozi vlažno s pogostim zalivanjem. morebiti tudi s pršenjem. RAZRAŠČANJE To obdobje poteka od saditve do pobiranja in je zelo važno za vso rastno dobo mgeljev, kajti tedaj poženejo poganjki, ki postanejo cvetna stebelca. Razrast rastlin dosežemo s priščipova-njem. ki je združeno z okopavanjem in z vrhnjim gnojenjem (suhim ali tekočim), z zalivanjem in s protiparasitarno zaščito. Pri-ščipovanje je pri nageljnih zelo važno opravilo. Izvršimo ga, ko dosežejo 12 do 15 cm in imajo 8— 12 listov, sicer v jutranjih urah: primemo brstič g palcem nekoliko nad kolencem, ob katerem nameravamo priščipniti, nato pa ga pripognemo tako močno, da se pri kolencu odlomi. VRHNJE GNOJENJE V obdobju med brstenjem in od-rezom — pobiranju — cvetov potrebuje nagelj mnogo hranilnih snovi; teh mora zato dobiti dobršen del že ob saditvi iz zemlje. To pomeni, da za časa pobiranja opravimo vrhnje gnojenje, g katerim bodo rastline imele vselej na voljo dovolj hranilnih snovi takojšnjega učinka. To gnojenje lahko opravimo tako s suhimi kot s tekočimi gnojili, ki jih poklada-mo v malih količinah 3 do 4-krat. Na 1000 kv. m površine bomo vzeli 200 kg amonijevega sulfata. 200 kg superfosfata in 1000 kg kalijeve soli. S tem dobi vsaka rastlina 3.70 g dušika, 3,08 g fosforne kisline in 4,60 g kalijevega oksida. OKOPAVANJE Tudi okopavanje je dokaj važno opravilo: z njim istočasno podkopljemo vrhnja gnojila, da s tem obdržimo zemljo rahlo, da voda laže pronica, da ostane vedno sveža in zračna, saj s tem opra- vilom preprečujemo vratno gnitje rastline ali celo korenin. Bolj kompaktno zemljo bomo večkrat okopali, tudi dvakrat ali večkrat v mesecu. Ko se posamezne rastline razrastejo, pustimo rasti klice, ki bodo postale cvetna stebelca. Od zadnjega priščipova-nja do začetka cvetenja poteče navadno 60—90 dni. Z začetkom cvetenja se rast ne ustavi, kajti rast novih poganjkov ne preneha, razen pri nizki temperaturi o-krog 4—5 stopinj Celzija. CVETENJE Prične se z odpiranjem cvetnega popja. Tedaj moramo odstraniti sekundarno pop je, sicer tako, da ga upognemo, ne da bi ranili list, ob katerem je vzra-ščen. POBIRANJE Nageljne pobiramo, ko je ste-blovje nabrklo, po možnosti v prvih jutranjih urah m ko je cvet že dovolj odprt. Imamo sicer sorte, ki jih lahko pobiramo, ko je cvet šele napol odprt, pa tudi take, ki jih moramo pobirati, ko je cvet že popolnoma odprt. Nabrane nageljne takoj prenesemo v shrambo, jih povežemo v šopke in nato postavimo stoječe v vodo, o šopke in nato postavimo stoječe v vodo, kjer ostanejo, dokler ne pričnemo z odbtro — najraje proti večeru — ter jih pripravimo za prodajo. Listno (foliarno) 0 kanibalizmu v kokošjih vrstah gnojenje rastlin Listno, ali kakor ga tudi imenujemo, foliarno gnojenje rastlin ne predstavlja v pridelovanju hrane nobene novosti. S tem načinom prehrane rastlin so se ukvarjali že v drugi polovici prejšnjega stoletja. Tedaj so s poskusi ugotovili in dokazali, da tudi nadzemni deli lahko sprejemajo določene količine rudninskih snovi, kot so dušik, fosfor, kalij, magnezij, bor in druge. Pot hranilnih snovi sprejetih prek nadzemnih delov je enaka poti hranil sprejetih prek koreninskega sistema iz zemlje. Natančnejše podatke o gibanju hranilnih snovi v rastlinah so izsledili šele po izumu in uvedbi radioaktivnih izotopov, s katerimi je bilo mogoče spremljati gibanje posameznih dodanih elementov na rasliino. Na ta način so znanstveniki ugotovili, da so elementi dušik, fosfor in kalij v rastlinah lahko gibljivi in da sta njihovo gibanje in uporabnost enaka ne glede na način sprejemanja (preko nadzemnih ali podzemnih delov rastline). Medtem ko v pretakanju hranil sprejetih prek korenin ali listov ni bistvenih razlik, pa nastane razlika pri sprejemanju hranil preko zelenih delov. V primerjavi z drugimi elementi je težko sprejemljiv zlasti fosfor, vendar lahko tudi tega (v posebno ugodnih pogojih) rastline sprejemajo do stopnje 95 odstotkov. Sposobnost sprejemanja hranilnih snovi prek listja je v določenih primerih lahko celo večja, kot sprejemanje hranil prek koreninskega sistema. Tako je bilo s poskusi ugotovljeno, da je imelo lahko topno NPK gnojilo, dodano rastlini preko listja, 7-krat večji izkoristek, kakor isto gnojilo, dodano prek korenin. Prav tako je dokazano, da rastline lahko sprejemajo do 70 odstotkov dušika dodanega preko listov in le 40 odstotkov dušika dodanega v zemljo. Kot vemo. so mladi listi bolj sposobni sprejemati hranilne snovi, kot pa starejši, medtem ko ni bistvene razlike med sprejemanjem s spodnje ali zgornje strani listja. Radioaktivni izotopi so omogočili, da so raziskovalci ugotovili, kako naj foliarno gnojenje rastlin dopolnjuje talno. Koliamo gnojenje namreč pospešuje sprejemanje hranilnih snovi prek korenin iz zemlje, kar istočasno pospešuje tudi vse presnovne procese v rastlini. Dokazano je bilo, da se pri sočasnem foliamem gnojenju poveča sprejemanje in izkoriščanje dušika, fosforja in kalija prek korenin, l.ar je še posebej opazno, če v zemlji primanjkuje enega ali več hranil. Tako kot pri vsakem ukrepu, s katerim posegamo v zgradbo rastline. moramo tudi pri foliamem gnojenju upoštevati številne dejavnike, ki lahko vplivajo na uspeh ukrepa samega. Predvsem je pomembno, * katero gnojilo in v kakšni koncentraciji bomo uporabili za foliarno gnojenje. Jakost gnojila je odvisna od rastline, ki jo bomo tretirali, kajti vse rastline niso enako občutljive na jakost določenega gnojila. » Pri sprejemanju hranil skozi nadzemne rastlinske dele ima pomembno vlogo tudi čas škropljenja v povezavi s starostjo listja in razvojno stopajo rastline. Prav tako ne smemo zanemariti zdravstvenega in prehrambenega stanja rastline v času listnega gnojenja, kakor tudi ■> ne vremenskih razmer. Temperatura, zračna vlažnost in osvetlitev v času foliamega gnoje nja zelo vplivajo na intenzivnost sprejemanja hranil. Nazadnje pa moramo poznati tudi vrsto tal. količino hranil v zemlji in kislost, oziroma pH zemljišča, kjer raste rastlina, ki jo nameravamo gnojiti na list. Pri talnem gnojenju so tla kot posrednik, oziroma nosilec gnojila neposredno vključena v proces gnojenja, medtem ko pri listnem gnojenju gnojilo neposredno vpliva na rastlino .irek njenih organov. Naj-, piimernejši čas za foliarno gnojenje je odvisen od razvoja rastline na eni ter temperature in vlažnosti zraka na drugi strani. Če se foliarno dodano gnojilo na rastlini prehitro posuši zaradi nizke zračne vlage, je sprejemanje hranil otežkočeno, to pa precej zmanjša učinek gnojenja. Zato priporočamo foliarno škropljenje v oblačnem vremenu — zvečer ali ponoči, ko je zračna vlažnost večja in ko temperatura zraka ne presega 21 ston!nj Celzija. Škropimo lahko takoj po cvetenju pa vse do odpadanja listja. VITJAN SANCIN Ni -ga morda kokošerejca, ki se ne bi vsaj enkrat vprašal, zakaj neki si kokoši od časa do časa druga drugi pulijo perje, se kljuvajo do krvi a. pa jedo jajca. Pojav kokošjega kanibalizma je nazorno osvetlila Marija Orešnik s sestavkom, ki ga je v svoji aprilski številki objavila revija «Moj mali svet* (Ljubljana) in ki ga tudi mi skoraj v celoti priobčujemo. Kadar kokoši prk.no puliti perje druga drugi, se nervozno kljuvati, včasih celo do take mere, da so-vrstnici izvlečejo črevesje iz trebušne votline, govorimo o kanibalizmu. Sevedt se rejci srečujejo /. "ižjimi in težjimi oblikami tega pojava, mednje včasih štejemo tudi pitje jajc. Vzrokov za izbruh te nevšečnosti v kokošji jat; je več, najpogostejši pa so: — nepravilna prehrana iD reja: — zajedavci in kožne bolezni; — podedovano nagnjenje h kanibalizmu. Kokoši pogosto kljuvajo perje zaradi nepravilne prehrane in reje. Pomanjkanje rudnin, vitaminov in predvsem beljakovin v krmi, ki jim jo pokladamo, poskušajo nadomestiti z žrtjem perja, ki vsebuje sorazmerno veliko omenjenih hranilnih snovi. Zato je treba po zimi oziroma takrat, ko kokoši ne spuščamo na pašo, pokladati krmila z riovoljšnjo količino beljako vin (16 do 20 od sto. kar je odvisno od starosti živali). TUDI KOKOŠIM JE DOLGČAS Kokoši prično kljuvati druga d>'ugo tudi zaradi dolgega časa. Odrasla kokoš poje na dar okrog 100 gramov krme. Ker ji je ni treba iskati, saj jo najde v krmilniku, jo hitro poje, preostali del dneva pa sc dolgočasi, zlasti, če nima dovolj prostora za gibanje. Kokoši postanejo nervozne tudi takrat, če je v hlevu preveč topel in suh zrak. Zato se moramo temu izogniti, naseljenost v hlevu oziroma '.urniku pa ne sme biti gostejša od 4 do 6 kokoši na vsak kvadratni meter tal. Enkrat ali celo dvakrat na dan kokošim natrosimo žitnega zrnja po stelji in jih tako zaposlimo z iskanjem. Preveč osvetljen kokošnjak dra- Pritogo pripravita DRAGO GAŠPERLIN ALEKSANDER SIRK ži živali. Za normalno počutje kokoši zadošča intenzivnost osvetlitve, ki jo daje žr.rnica z močjo 25 W na ..vadratni meter talne površine. Če smo ugotovii, da je izbruh kanibalizma povzročil eden od neštetih vzrokov, ga skušajmo čim-prej odstranita Najprej perje o-kljuvanih živali namažemo z lesnim katranom ali podobnim sredstvom neprijetnega vonja. Če je Včlanite se v Kmečko zvezo kanibalizem cviš.' ? stopnje*, žarnice ali okenska stekla prebarva mo z rdečo barvo — kokoši, ki kljuvajo svoje vrstnice, na ta način ne bodo opazile rdečih, krvavih madežev pri napadenih kokoših, ki bi jih spodbujali k nadaljnjemu kljuvanju. Zelo napadene, ranjene živali za nekaj časa odstranimo iz jate, da si bodo opomogle. Maja meseca res ne primanjkuje dela nobenemu pridnemu kmetu in vrtnarju. NA NJIVI: Okopavamo in ple vemo krompir in drugo; konča mo s setvijo koruze, fižola in buč. Oprezujemo za koloradskim hroščem, ki ga moramo pričeti zatirati, takoj ko se pojavi (uničevalna sredstva dobimo v Kmetijski zadrugi in v vsaki kmetijski trgovini). Koruzo in krompir lahko gnojimo s čilskim ali apnenim solitrom, ali pa z gnojnico. V VINOGRADU: Pohiteti moramo z okopavanjem povsod tam, kjer tega dela še nismo opravili iz tega ah onega razloga. Glavno delo v vinogradu pa bomo imeli ta mesec s škropljenjem proti pe-ronospori in oidiju. Čas bomo tudi še imeli za škropljenje proti sušici, kjer se je ta pojavila. ZUNANJI ZAJEDAVCI LN KOŽNE BOLEZNI Pršice, uši in bolhe so najpogostejši .ajedavci, ki napadajo kokoši, ki jih redimo v nehigienskih razmerah. Močno srbenje, id ga povzročajo ti zajedavci, izzove kljuvanje perja. Pri kožnih boleznih, ki jih povzročajo glivice, živalim izpade perje najprej z glave in kasneje z drugih delov telesa. Takšne vzroke kanibalizma odstranimo z rednim čiščenjem in razkuževanjem kokošnjakov, opreme in izpustov. Priporočljivo je, da ob pojavih zajedavcev in kožnih bolezni pokličemo veterinarja, ki nam bo najboljše svetoval in pomagal. Zaščitna redstva zoper zajedavce pa bomo kupili v za to zadolženi prodajalni. PODEDOVANO NAGNJENJE Nekatere kokoši tudi podecujejo nagnjenje h kanibalizmu. Med pasmami, ki jih redimo pri nas, je k temu i.agnjena ierebičasta Štajerka. Nr »bolje bo da kokoš, ki napada druge, odstranimo iz jate; z okljuvanimi kokošmi pa ravnamo tako, kot smo prej opisali. Sedaj se pripravljamo na rejo mlade jate. zato ne bo odveč nasvet: pred vselitvijo piščancev kokošnjak temeljito očistimo in razkužimo mlade živali pa redimo ločeno od odraslih. NA VRTU; Presajamo iz tople grede paradižnike, jajčevce (me-lancane), kumare, melone, še vedno pa lahko sadimo bučice, in to kar na prostem. Ponovno sejemo poletno glavnato solato, brokole, zimsko zelje m ohrovt, obenem pa presajamo poletno zelje, papriko in še druge sajence. V SADOVNJAKU: S sadjem bomo imeli še kar precej dela, zlasti zaradi zajedavcev in drugih drevesnih škodljivcev. Zato moramo škropiti vse sadno drevje zapovrstjo proti listnim ušem, kol tudi proti piškavosti sadja. V KLETI: če je v kleti še vino (in gotovo je), moramo paziti, da se nam ne bo skisalo. Sodi morajo zaradi tega biti polni. Prazno posodo pa dobro operemo, posušimo, zažveplamo in jo spravimo za prihodnjo jesen. aMMiiiiiiimimiiMnmnmmii»umimrmiim«mtiim»«ii»iui»uiiiittum»*iuniHiiMMimiiin*Hi«rai*miMi KmeeU koledarček za maj s — IV. 1. moja 1983 Sergio Ferfolja: «Rad bi samo kmetoval» • Kmetijska zadruga (Nadaljevanje na II. strani) Sredi goščavega, rebrnatega trikota, ki se pod Openskim vrhom razprostira med Fr lugi, Rojanom in Piščanci, leže Lajnarji. Pod zaselkom, ki ga je komaj za peščico starih kmečkih streh, pa stoji, za slab streljaj oddaljena in na samem, kmetija Ferfoljevih, daleč naokoli znana predvsem zaradi vsakoletne žlahtne osmice »pri cesarici*. Če sedeš s čašo malvazije ali pa refoška na podolgovato dvorišče, ki ločuje gospodarsko po- , slop je od širnega, blago se spu- | ščajočega vinograda, le stežka vstaneš od mize; pa ne, ker bi ga morda imel preveč pod kapo. temveč, ker le s težavo umakneš pogled od prekrasne slike, ki ti jo ponuja Tržaški zaliv. Posebno še, če se zazreš v Trstenik, katerega obrisi se pod večer zgubljajo v gorečo oranžnost sončnega -atona. Prizor, ki je za meščana nevsakdanji. je Sergiu Ferfolji in njegovi družini vsakdanji. Lep. seveda, toda kaj. ko nimaš časa, da bi se ogledoval levo in desno; če imaš osmico. moraš streči gostom, če je ni, imaš obilo drugih opravil, kot se za tak grunt spodobi. Sergio, 45 let, je po poklicu mizar. Kmetuje in mizari, rad bi pa samo kmetoval. »Trta je trajna. stolico ah omaro pa prodaš*, je pomodroval, ko smo ga obiskali, že spet en primer mlajšega človeka, ki se prebija proti toku, saj mnogi trdijo, da je delo na zemlji pretrdo in da ni donosno. Je to res? Če se hočeš dostojno preživljati, kmečko delo ni ravno najboljša rešitev, vseeno pa bi najrajši opustil mizarjenje, obesil na klin strugalo. in se popolnoma posvetil vinogradu in blagu. Koliko zemlje imate in koliko živali? Kakih 22.000 kv. metrov gozda in trt, potem pa ducat prašičev, štiri molznice in telička, zajce pa kokoši. Mizar si, kako potem zmoreš vse to? V delavnici sem do dveh popoldne. potem pa zaviham rokave doma. a seveda nisem sam. kmetijo vodimo vsi v družini. Kdo so ti vsi? Žena Ina, rojena Piščanc, ki smo jo poznali že. ko je bila šivilja v Slovenskem gledališču, takrat še ne stalnem. Tu sta potem hči Erika. 18 let, študentka. in sin Andrej, 11 let, šolar, poprast dečko, ki mu ne pride do živega niti še tako zapit grobjan. In tu je naposled Marija Cesar, Inina mati, kljub letom žilava, kljub telesni upognjenosti neupogljiva: daleč naokrog je šel glas o tej ženski, ki ob vsakem letnem času in vsakem vremenu prepešači hudo strmo, vijugasto, pretežno z granitnimi ploščicami tlakovano reber, ki se Pri murvah v Rojanu prične vzpenjati v hrib. Rodbina Cesarjevih izhaja iz gornjega dela Trgovske ceste (Ul. Commerciale); posestvo ori Lajnarjih, katerega lastnik je še prej bil Ivan Gruden, sega dve sto let v preteklost. Dve sto let žuljev in potu, dve sto let plemenite navezanosti na rodno, slovensko zemljo. dve sto let vrednotenja koščka kraške zemlje, ki smo jo, pripadniki zamejske skupnosti, danes prisiljeni s stisnjenimi zobmi in premnogokrat brezuspešno braniti. Če se nisi rodil kmetovalec, potem si se mcral v kmečkem delu šele izučiti. Seveda. Ko sem se priženil pod Lajnarje, sem se brž lotil dela ob dragoceni pomoči tašče Marije: naučila me je. kako se obrezujejo trte pa še vsega drugega, kar je vezano na delo na kmetiji. V veliko pomoč mi je bil tudi vinogradnik s Piščancev, ki sem mu dolžan vse hvaležnost. S kakšnimi težavami se moraš ubadati? Teh je nič koliko, predvsem sitne pa so tiste, ki so povezane z zakonskimi predpisi in seveda s finančno razpoložljivostjo. Potreboval bi na primer traktor za oranje vinograda, a zanj ne dobim prispevka: na kmetijskem nadzorništvu pravijo, da to ni mogoče. češ da je v Italiji že vse preveč trt in od tod tudi znani novi zakon o omejevanju vinogradniških površin. Tudi pri sajenju trt nimaš svobodne izbire: saditi moraš samo določene sorte. kar je v zvezi s priznanjem zaščitnega znaka DOC kraškim vinom. To je seveda dobro in pravilno, drugače pa je z najnovejšimi predpisi o nalepkah IVA in spremni listini, ki nam povzročajo veliko zgubo časa in denarja. In še to: kako naj označim vaše vino? Malvazija in refošk. V belem je poleg prevladujoče malvazije Prijetno snidenje z Mitom Trefaltom V kletni poltemi «pri cesarici* smo naenkrat zazrli znan, simpatičen obraz. Bil je to Mi-to Trefalt, vodja priljubljene kvizne oddaje «Srečanje», ki se ponavlja enkrat mesečno, ob sobotah, na ljubljanski televiziji. Ko je nekam zamaknjeno srkati malvazijo, smo ga vprašali. kaj meni o naših osmi-cah. «Težko mi je odgovoriti*, je dejal, «prvič sem v osmi-ci». Ko smo mu s Sergiom in pa športnim delavcem Mariom Šušteršičem obrazložili vsaj v grobih obrisih to našo tradicijo, je Mito povedal, da ga ta spominja na podobne o-bičaje v Sloveniji, na prešerna rajanja s petjem in pitjem, ki so vselej spremljala ličkanje koruze, vožo gnoja, ali pa, denimo, prejo volne pa žetev in mlačvo. še tokaj, rizling, sovinjon in glje-ra ali prošek, v črnem pa tudi barbera in merlot. Ko smo se poslovili od Ine in Sergia ter pomislili, da gre takšnim pridnim ljudem vse priznanje. nas je med spustom proti Bajardovcu dalj časa spremljalo veselo petje ponosnega kosa. ki ga imajo Ferfoljevi na dvorišču: zlomek je sposoben vseh mogočih viž. tako da sploh ne veš. kateri ptič je to pravzaprav, dokler ga ne zagledaš. D. GAŠPERLIN Sergio Ferfolja z enajstletnim sinom Andrejem na delu v vinogradu. Sergio je po poklicu mizar, hotel pa bi se posvetiti izključno kmetijskim opravilom HtMviffaiiiiMiiHiiHmmHHntitfnMfiHiHfnNHMiinfafniHHiiiniiiuuuHiMtiMiMiiMfiiHaitniuHiuaiiiiafifHmfitiiHHnHuiiiuiNdMaiiaiMiimiifimMnfliufiUKUiMMHMfiuiiiHiuHiiiiiiifiitiifiMtiitiiiiiiiiiiuiHNifnaiiiiM Podjetnost družine Frandoli v Slivnem Kadar govorimo o slovenski, kraški zemiji, kadar obravnavamo probleme naših kmetov, sedimo po navadi v kakšni mestni pisarnlr o težavah kmetovanja čujemo pričevanja neposredno prizadetih, z njimi sočustvujemo ih jim tudi skušamo pomagati, takšen odnos na razdaljo pa ne more zadostovati. Treba je na lice mesta, edino tako se za Kakšno urico vživimo v jtrip narave in delo ljudi, ki iz nje črpajo kruh in jo tako tudi najbolje ščitijo in vrednotijo. Nekje v severni Italiji je otrok napisal v šolski nalogi, da kokoši nimajo perja; kokoš je vselej videl le golo v celofanskem zavojčku, ki ga je mati prinesla iz trgovine. Težko bi bilo reči, da pri nas takšnih primerov ni, kajti marsikateri Tržačanček ne ve, kakšna je pravzaprav krava v resnici, saj jo je videl naslikano kvečjemu učbeniku. Pred leti smo se s priletno gospo sprehodili po odročni vasici v okolici Trsta in aenkrat zaviha nos; iz bližnjega hlev? je onjalo po gnoju. Gospa je nekdaj bila kmetica. Podpisani se rad poda med naše kmAe, tako je te dni obiskal družino Frandoli v Slivnem 25. Pravimo. da je kmetov vse manj in še ti, kar jih je, se preobražajo v polkmete. Res je, toda pravih, čistih kmetovalcev je vseeno še več. ket si poprečni človek domišlja. treba je le do njih. Takšni so tudi Frandolijevi. Francesco Frandoli je bil rojen v Jamljah in izhaja iz stare kmečke družine. V časih, ko si je bilo treba kruh res trdo služiti in ko mu je rodna vas še --padala pod nabrežinsko občino, se je Francesco preživljal s tem, da je vsak dan prihajal kol gozda čistiti borovce na tržaški Kras. Tedaj je srečal Ado Kante iz Praprota in vzela sta se. Ada je živela v revni družini, tudi sama je trdo delala. dninarila je zdaj na tej zdaj na oni kmetiji. Združila sta moči in v Šempolaju najela zemljišče, ki sta ga pridno obdelovala. Leta 1961 sta se preselila v Slivno in tu odkupila obstoječe gospodarsko poslopje s kakimi 4500 kv. m vinograda, ki jima danes prav lepo uspeva in jima je tudi omogočil, da sta pred tremi leti prvič odprla osmico, česar si je še zlasti Francesco dolga leta močno želel. Poleg tega obdelujeta še drug lep del zemlje, iz katere dobivata zelenjavo pa tudi sadje za domačo rabo. Podjetna zakonca, ki sta s časom seveda poskrbel:, tudi za naraščaj, redita še govedo pa tudi prašiče, zajce in kokoši. Francesco je sedaj v pokoju in redkobeseden je, zato sem krajši razgovor moral razviti z Ado: Kolike goveii imate? Tri krave, ampak prej smo jih imeli šest. Veste, njihova vzreja ni danes več tako donosna, kot je bila nekdaj, odkupne cene mleka in mesa so prenizke, sicer pa jih trgovci oblikujejo samovoljno: toliko dam in niti lire več. Človek dela vendar za to, da kaj zasluži, ne pa za zgubo. Kaj vam pomeni biti danes kmetovalka? To je pač moje. naše življenje, naš posel. Toda kmetovanje se v današnjih razmerah lahko obnese samo, če je kmetija velika, če imaš na primer vsaj kakih 50 ali 60 hektarov trt. Pa še tako bi težko shajali, č« ne bi bilo moževe penzije. Kaj pa naraščaj? Tri hčerke in sina imava. Lo-redana, ki ji je 27 let, in Ana. 25 iet, sta omoženi, Valentiria, ki je dopolnila 18. leto, služi kot prodajalka. Martin pa, ki imh 14 let, se šola. Povedati moram, da vsi zapovrstjo požrtvovalno pomagajo na kmetiji, Martin pa 'bi sploh rad ostal na zemlji, rad bi se izšolal za kmetijskega iz > vedenca. ’ Kaj res, Martin? Res, res, delo na. zemlji me _ veseli, zavedam pa se, da gre tehnološki napredek svojo pot, da mora vštric z njim tudi kmetijstvo, zato pa je potrebna specializacija. Izučil bi se rad v najsodobnejših metodah vinogradništva, ne vem pa. kam se mi bo za to treba obrniti, ..saj pri nas take šole nimamo. Postavni Martin, ki je že od 6. leta reden raznašalec Primorskega dnevnika, b torej mogel biti v zgled še drugim našim mladim, čeravno ni seveda v naših krajih edini, ki bi rad po stopinjah staršev. Pogovor je tekel v lepo urejeni kleti, v katero se spustiš po stopnicah s prostranega gramoznega dvorišča. V njej so smotrno razporejeni sodi različnih velikosti, vsi leseni: »Morda sem še po starem, boste rekli, toda kaj hočete. Prepričan sem, da je lesen sod še zmerom najboljši, stari ljubitelji dobre kapljice bi še pokusili ne vina iz soda, ki ne bi bil lesen.* Frandolijevi so na osmici točili belo in črno vino Pri črnem prevladuje refošk, belo pa je iz domače grganje ir istrske malvazije. V nedeljo se je v osmici ljudi kar trlo, bili so to domačini in okoličani, veliko pa je bilo tudi meščanov, zlasti mladine, kar je za osmice prava značilnost poslednjih let. Nekateri so hoteli liter ali dva za dom, toda prijazna Ada jim je morala potrpežljivo odgovarjati. da tega ne more zaradi najnovejših predp;sov glede nalepk IVA. Marsikdo je pogodmjal in ni razumel, javnost je očitno s tem vse premalo seznanjena, kot tudi premalo ali nič ne ve o tem. koliko truda in rizika je vinogradniku treba, da se naposled lahko pohvali s pristno kapljico in od osmice nekaj tudi ima. Dober glas gre v deveto vas, pravi star pregovor, in res je. D. GAŠPERLIN Štirinajstletni Martin Frandoli vselej pridno pomaga na kmetiji. Šola se in rad bi se posvetil dela na zemlji, da bi ga s pridobljenim znanjem lahko še ovrednotil. Vsekakor vzoren primer, ki bi ga veljalo marsikje posnemati njenega dobrega upravljanja. Boris Štrekelj je v imenu konzorcija Grmada naglasil važnost vključevanja Kmetijske zadruge v pokrajinsko stvarnost in pomen sodelovanja med zadružnimi ustanovami, nato pa pozval k nadaljevanju stikov s pristojnimi dejavniki v matični domovini v obojestransko korist. Predsednik na-brežinske hranilnice Gvido Zidarič je obljubil še nadaljnja prizadevanja tega denarnega zavoda v korist našega kmetijstva in o-brambe naše zemlje, ki je lahko učinkovita samo ob združevanju naših moči. Predstavnik vsedržavnega konzorcija kmetijskih zadrug AICA Poian je ravno tako poudaril moč združenega dela, e-dino tako se je mogoče prilagajati uspešno razvoju tehnologije: kmečki dohodki so se zadnja leta močno zmanjšali, brez denarja naložbe niso mogoče in tako se je prodaja kmetijskih strojev v Italiji skrčila kar za 30 odstotkov. Direktor Agrarie Koper, Lucijan Korva, je povedal, da se Slovenija pripravlja na revalorizacijo vrtnarstva pa tudi med drugim živinorje. Zlasti bomo potrebovali semena, je pripomnil, a Kmetijska zadruga ima glede teh veliko izbiro: zato bi bilo potrebno znova vzpostaviti sodelovanje, ki je bilo prekinjeno pred nekaj meseci. Boris Škerk je v imenu Kraškega hleva ponovil tezo o nuji po tesnejšem sodelovanju med posamičnimi zadružnimi ustanovami: Kmetijska zadruga ni dovolj prisotna na zahodnem Krasu, je dejal. in enako velja za njeno zavarovalno agencijo Unipol: večja prisotnost bi jima omogočila še množičnejše članstvo. In tako dalje. Zadnji je spregovoril Srečko Orel in z njegovimi besedami bomo tudi najdostojneje zaključili sestavek: «Markovic je lepo govoril, tudi mnogo je povedal, toda pozabil je samega sebe. Zvonko, hvala ti v imenu vseh!* (dg) ' r t ■ .a 13 ? ■ at ' i " j* I • Cvetličarska zadruga (Nadaljevanje z II. strani> Slovenci želeli, da pa je vseeno pomembna. Kaj pa denarno vprašanje? Tisti 2 milijardi veljata za obdobje 1983/85 in žal le za ozemlje, nad katerim segajo pristojnosti Kraške gorske skupnosti, od Bazovice do Doberdoba, a samo na planoti, ne pa tudi v bregu nad obalo, kjer pride v tem smislu v poštev izključno tisti del r.cbrež-ja, ki spada pod nabrežinsko občino, kot je poudaril Budin s pripombo, da je to absurd, da ja je pač tako in zato bi veljalo pritisniti na tržaško občinsko upravo. Kajti breg med Kontovelom in Križem je res primeren za cvetličarstvo, ne razpolaga pa s poljskimi potmi, niti ne z vodovodom. Četudi pa del sredstev po zakonu 828, ki je namenjen cvetličarstvu, nj uporabljiv za omenjeno območje, se bo tu le dalo kaj ukreniti s pomočjo izrednega prispevka, ki je bil nakazan KGS na račun protivrednosti za avtocesto; ker gre za izreden prispevek, ga je pač mogoče izkoristiti tudi izven področja. ki sodi pod KGS. Sredstva v okviru omenjenih 2 milijard lir bo treba seveda u para biti smotrno ' Spričo skepse, s katero so Drago Starc in drugi člani zadruge sprejeli na znanje razmeroma optimistične besede Miloša Budina, je tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec odločno potrdil, da ti 2 milijardi kakor koli pomenita korak naprej. Po zakotni 828 je predvidenih 250 milijard za gospodarske pobude (razen za potresno območje), od tega gre 36 milijard kmetijstvu, a 2 milijardi pomenita 8 od sto tega zneska. Ni dosti, ni pa niti malo. vsekakor pa nekaj, torej bolje kot nič. Bukavec je pozval, da moramo biti Slovenci vztrajnejši v svojih zahtevah pa tudi manj skromni, le tako bomo kaj dobili. Govor je bil nazadnje še o možnosti uresničitve zadruge vrtnarjev, ki prodajajo svoj pridelek na tržnici na debelo pri Sv. Andreju, ker imajo tam sedaj velike težave. Le z združenimi močmi bodo obdržali mesto, ki jim po pravici pripada, (dg) ijt' S%:.| ' felll s 1$ ji? % «$► »J* «$* «*« ♦♦♦ *** »*» ♦♦♦ *** ♦♦♦ «$* ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ «$* <$♦ «$* ♦*♦ «$» *** ♦*♦ «$* ♦♦♦ »J* •*» *** *** *** «$* ♦♦♦ ♦*♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ «J* ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ *** ♦J* ♦J* ♦♦♦ ♦$* *** *** ♦$* ♦♦♦ *J« ♦♦♦ *** ♦♦♦ ♦$» ♦♦♦ *** ♦J* «*« »*« ♦♦♦ *** ♦♦♦ GOSTILNA GRGIČ PADRICE 36 Tel. 226-112 GOSTILNA «Nove sorelle» MONFAGGIO ENNIO PROSEK 167 Tel. 225-146 BAR KANIN pristna vina in domača kuhinja SEMPOLAJ 18 — tel 200-983 JESTVINE - DROGERIJA SILVAN GRGIČ PADRICE 37-54 .1 . . . Tel. 226-293 MESNICA - UVOZ ŽIVINE IN MESA ALBIN BAK PADRICE 116 Tel. 226-184 PEKARNA RUDOLF MARC BAZOVICA. Ul. S. Kosovela 24 Tel. 226-171 TRGOVINA JESTVIN - TOBAKARNA PRODAJA PLINA AGIPGAS - PUBLIGAS KARLO KALC GROPADA 97 Tel. 226-366 IMPORT-EXPORT~ RAPPRESENTANZE Filiala TRST — Scala Belvedere 1 Tel. 43-713, 43-714 — Telex 460319 Sedež VIDEM — Ul. Adige 27/7 — Tel. 0432/52967 URARNA- ZLATARNA iTARNA priporoča ta nakup in obisk! OPČINE Proseška 6 - Telet 211-465 FOTO - KINO MATERIAL SEBOFLEX TRST Ul. Mazzini 51/B Tel. (040) 733-361, 420-154 FOTO SEDMAK PROSEK 129 Tel. 225-394 Se nrlporočal GOSTILNA MAHNIČ Najemnik ANGELA METLIKA BAZOVICA Ul. I. Gruden 29 JESTVINE SILVANO tAre EMI C TRST Ul. S. Pelagio 20 Cvetličarna ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094 ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU Ob L maju prazniku dela čestitajo Društvena gostilna Nova najemnica NADA DEBENJAK vas vabi: — na novo urejen vrt — grill — prijetno počutje OPČINE — Proseška ulica 39/a — Telefon 213803 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/E Tel. 200-371 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE MESNICA DANIELI MARINO OPČINE Narodna ul. 69 Tel. 211-097 FRIZERSKI SALON SONJA ROLIČ NABRE2INA Tel. 200-203 GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN GRUDEN SEMPOLAJ 49 Tel. 200-151 POHIŠTVO k TRST Šalita TEKNIK U&* ALARMNE NAPRAVE ZA HIŠE IN STANOVANJA BREZPLAČNI PREDRAČUNI! H TEO TOVARNA INSTALACIJSKE OPREME, p.o. 65280 Idrija, Vojkova 4, p.p. 86 Telefon 065/71-322, 71-311 Proizvodni program: — regeneratorji toplote prihranek na energiji do 80%, — dušilne stene, — klimatska oprema, — instalacijska oprema, — oprema za sončno energijo, — prezračevanje stanovanjskih hiš, — razne posode. CIMOS A CITROEN Delovni kolektiv tovarne avtomobilov CIMOS čestita ob prazniku dela 1. maju vsem občanom in delovnim ljudem TRST - PROSEK — TEL. 225-277 ♦ ♦> ♦> ♦> *> <♦ *> <♦ *t* ♦;* •> ♦> •> ♦> «$* ♦> •> ♦> •> ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> <♦ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ♦> ♦> ♦> <♦ ♦> ❖ ❖ ❖ ❖ <♦ <♦ ♦> ♦♦♦ ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> ❖ ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> ❖ ♦> ❖ ♦> ♦> ♦> ♦> <♦ <♦ <♦ *{♦ ♦> »j* <♦ ♦> ♦> ♦> ♦> ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ SREČKO OREL DEVINŠCINA 6 — PROSEK — Telefon 225-149 SOBNE RASTLINE SPOMLADI: VELIKA IZBIRA ENOLETNIC GRADBENI MATERIAL TERČON na|emnika Žbogar Orlando In Ret T7?o , SESLJAN 27/A Tel. 299-259 K KRKA KRKA, tovarna zdravil TOZD ZDRAVILIŠČA NOVO MESTO Zdravilišče Dolenjske Toplice Zdravilišče šmarješke Toplice ŠMARJEŠKE TOPLICE so danes sodobno opremljeno zdravilišče za zdravljenje bolezni srca, ožilja, psihosomatskih bolezni, zvišanega krvnega pritiska, stanj po poškodbah in operacijah gibal in živcev. DOLENJSKE TOPLICE imajo izredno kvalitetno termalno vodo s temperaturo od 36 do 38° C, bogato s COz in kalcijem in je odlična za rehabilitacijo, rekreacijo in rekonvalescenco vseh, ki imajo revmatične bolezni, kronična obolenja in posledice poškodbe na lokomotornem aparatu. Vrste in cene aranžmajev v sezoni: 1.5.—30.6. 1.7. 1.9.— 30.9.83 — 31.8.83 1. Vikend paket 1.300 1.500 II. 7-dnevni paket 5.000 6.000 lil. 10-dnevni paket 7.000 8.000 Soške elektrarne Nova Gorica Delovna organizacija za proizvodnjo in prenos električne energije s temeljnimi organizacijami: HE DOBLAR HE PLAVE ELEKTROPROIZVODNJA GORICA ELEKTROPRENOS DIVAČA ELEKTROPRENOS GORICA in DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 1. MAJI Kosmina Sergij vam audi najboljši' <'leklrogos|ioriinjskt' stroje Pralni stroji: AEG - IGNIS CASTOR - ARISTON NABREŽINA CENTER Telefon 200123 ČL ■ '1 Industrija bombažnih izdelkov Kranj za žakardske tkanine je specializirana delovna organizacija izdelujemo tkanine za dekorativne zavese iz sintetičnih vlaken v najnovejših vzorcih in modnih barvah, žakardske tkanine za posteljna pregrinjala in žakardske gradlje za posteljne vložke. Znak «IBI» je znak kvalitete. Priinor?lci’3n©vmt 10 1. maja 1983 ♦$* *** •*» ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ *** *** ♦♦♦ ♦♦♦ *** *** *** *l* «$» *l> V/ i_k o yi /a s f 4/ KOPER PODJETJE ZA IZVAJANJE ZAKLJUČNIH GRADBENIH DEL Čestitamo ob delavskem prazniku 1. maju ter priporočamo svoje storitve 0 SKUPŠČINA OBČINE IZOLA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IZOLA čestitajo za praznik dela - L maj vsem občanom in delovnim organizacijam ,. j---t PROIZVODNI PROGRAM portlandski in specialni cementi hidravlično vezivo za malte - maltit (R) avtoklavirane azbestcementne cevi avtoklavirane azbestcementne plošče fasadni zidaki in bloki keramična glina in kremenovi peski SALONIT ANHOVO industrija gradbenega materiala, anhovo Čestitamo za praznik dela 1. maj TOZD GRADBENA OPERATIVA KOPER SGPGORICA Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku dela 7. maju LADJEDELNICA SHIPVARD »aMsoosaf' iZOLA 66310 IZOLA — Jugoslavija Telefon: 71-320/71-321 Telex: 34 121 Izola Z našimi moderno opremljenimi delavnicami in plavajočim dokom za dviganje 8.500 ton lahko jamčimo izvršitev vsakovrstnih del na ladjah: — splošna popravila na vseh tipih ladij do 60.000 brt vključno ladje-hladilniki, potniške in ribiške ladje; — dela na ladijskem ogrodju, opremi in pritiklinah; — popravila na glavnih in pomožnih strojih, diesel in parnih turbinah — čiščenje in protirjaveča zaščita; — dela na električnih strojih in na ostali opremi; ter vsa ostala potrebna dela, ki se običajno izvršijo ob splošnih popravilih. Vsem ladjarjem in poslovnim partnerjem, občanom in delovnim ljudem čestitamo ob 1. maju — prazniku dela visoka kvaliteta po nizkih cenah ♦♦♦ ♦:* ♦♦♦ * ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> ♦> ❖ ♦> ♦> ❖ ❖ ♦> •> ❖ ♦> ❖ ❖ ♦> ❖ ❖ ❖ ❖ *** ♦♦♦ ❖ ♦> < kava suerte H C( ^vrečka 200 g lir 1 nesquik nestle on ^400 g lir ■¥! 50 nutella ferrero a g- ^kozarec 365 g lir 1 1 ro amare cora ^steklenica 70 cl -- lir Hr mm\ J0 ferrarelle a ^oranžada ali tonik, 6 steki. lir R V® 50 pivo heineken a aj ^2 pločevinki po 33 cl lir I \rl 30 sadni sokovi valfrutta eu ^ (breskev-hruška-marelica) stek. 740 g lir W ^ JO riž curti r. b. a a| , 950 g lir 1 Ul JO de rica y paradižnikova mezga stek. 640 g lir tl HJ 20 kock knorr <| ra lieve buitoni qj l slano ali neslano pecivo 350 g * lir w! 50 olje topazio AAj sončnično - 2 pločevinki po 1 1 lir JO ali lavatrice 7AU ^ 4,6 kg lir m “¥ / ra TRST: Drevored Čampi Elisi vogal Ulica D’Ahriano s □ DAROVI PRISPEVKI ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomin na Karla Jelena darujejo žena Danila, hčerka Anita z družino in sin Giorgio z družino 50.000 lir. V spomin na Maria Sirka daruje družina Pierine in Karla Brettija 15.000 lir. Vida Švab daruje 10.000 in Mario Guštin 7.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ LONJERJA Ob 16. obletnici smrti drage mame Marije čač darujeta hčerki Angela in Karla z družinama 40.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN V spomin na Kristino Husu - Milkovič daruje družina Hrovatin 10 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA Družina Zorn (Kontovel 207) daruje 15.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V . NOB S KONTOVELA Družina Zorn (Kontovel 207) daruje 15.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREČNIKA V spomin na dragega moža in o-četa Karla Mastna darujejo žena Rozalija in sinova Oskar ter Zvonko z družinama 50.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V počastitev spomina Marije Pel-legrini daruje Danica Škerk 20.006 lir. V isti namen daruje Slavica Kante 10.000 Ur. Ob tretji obletnici smrti Ivana Kalca darujeta žena in vnukinja Leda 20.000 Ur. # # # Namesto cvetja na grob Iztoka Ur-diha daruje družina Širca (šempo-laj) 10.000 Ur za pevski zbor Fantje izpod Grmade. ■; .* V spomin na Bruna Križmančiča daruje Nina Stopar (Bazovica 187) 5.000 za godbo na pihala V. Parma in 5.000 Ur za ŠD Primorec. V spomin na Doro Pahor darujeta Francko in Matilda 5.000 za godbo na pihala V. Parma in 5.000 Ur za ŠD Primorec. V spomin na Kristino Husu darujeta Francko in Matilda 10.000 Ur za cerkev sv. Florjana v Banih. Ob peti obletnici smrti dragega Žarka daruje družina Race 100.000 Ur za FC Primorje. V spomin na Andreja Ražma darujejo letniki Anton Stopar. Miroslav Pečar, Vida Ražem, Danica Tomažin. Marija Žagar, Ema Grgič, Zora Marc in Frane Grgič 20.000 za KD Lipa, 20.000 za ŠD Zarja, 20.000 za Pogrebno društvo v Bazovici in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Andreja Ražma daruje Herman Križman 15.000 Ur za > KD Upa. V spomin na Martinega brata Franeta darujeta Vera in Jure 50 tisoč lir za KD Lipa. V spomin na tov. Maria Sirka da rujeta Nini in Viktorija Košuta (Križ 308) 10.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu. Barkovljani. ki so se udeležili izleta 25. aprila v Istro darujejo za ureditev dvorišča 94.500 lir za SKD Barkovlje. Ob 11. obletnici smrti Marije Švara daruje mož Just 10.000 za ŠD Breg in 10.000 Ur za KD Slavec iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Jelke Klo-' dič vd. Lokar darujeta Giovanrrf in Majda Beorchia 50.000 Ur za Glasbeno matico. V počastitev spomina Srečka Pangerca darujeta Jelka in Darko Švab 50.000 Ur za pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na pok. Srečka Pangerca daruje Bruno Prašelj 20.000 Ur za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Jelke Klodič vd. Lokar darujejo družine Pertot. Poljšak in Schillani 25.006 za SKD Barkovlje in 25.000 lir za TPK Sirena. Za Ml, MPZ Vesela pomlad daru; jejo gostje, -ki so potovali s pevci v Rim z vodiči po vedno večjem u-spehu 240.000 Ur. V spomin na Doro Pahor daruje Stanko Vodopivec (Bazovica) 10 ti soč za KD Primorec in 5.000 Ur za Godbo Viktor Parma Trebče. Milena in Oskar Grgič darujeta 20.000 Ur za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Bruna Križmančiča in Dore Pahor darujeta družini Kralj in Lazar (Repen 132) 10.000 za Godbo Viktor Parma in 10.000 Ur za ŠD Primorec. V spomin na Karla Lazarja darujeta družini Lazar in Kralj (R«; pen 132) 10.000 Ur za KD Kraški dom. Namesto cvetja na grob Karla Jelena daruje Nives De Lorenzi 15 tisoč Ur za ŠD Vesna. Ob prvi obletnici smrti dragč W ne Karline Sedmak daruje Sandor 10.000 Ur za KD Vesna in 10.000 Ur za ŠD Vesna. Ob otvoritvi doma *A. Ukmar -Miro* pri Dom ju daruje Marjo Švara 10.000 lir za KD F. Venturini. V isti namen daruje družina Kr-mcc 10.(100 lir, in pekarna Ota Bo-ljunec 36.000 Ur za KD F. Venturini. Na tekmovanju harmonikarjev v Urbinu (Pesaro) je Suzana Žerjal (Domjo) zasedla prvo mesto. Ob tej priložnosti daruje oče z družino ■ 25.000 za KD F. Venturini in 25.000 Ur za VZPI - ANPI Domjo. V isti namen daruje stric Danilo 20.000 z« KD F. Venturini in 20.000 Ur za • VZPI - ANPI Domjo ter Genio Zo-bin z družino 20.000 Ur za KD F. Venturini. Prispevajte ta DIJAŠKO MAiirn PnmorslcrSneviiik — E PORT ŠPORT ŠPORT 1. maja 1983 NOGOMET DANES V 3. ITALIJANSKI LICI Triestina proti «tradiciji Tržačani bodo doma igrali proti Sanremese ju, ki je v Trstu stal-*o osvajal točke - Trener Bultoni pri sestavi moštva nima težav Po nedeljskem počitku zaradi gostovanja mladinske ligaške reprezentance v Trinidadu se bo danes nadaljevalo prvenstvo C-l lige. Triestina, ki si je v prejšnji domači tekmi s Padovo že praktično zagotovila napredovanje v B ligo (razen večjih presenečenj), bo skušala nanes pred domačimi navijači doseči nov par točk. Današnji nasprotnik je ekipa Sanremese na ka-.f° so vezani slabi spomini mnogih tržaških navijačev. To moštvo, Kl ze nekaj let nastopa v tem pr- V MIRNU IN NOVI GORICI Danes in jutri nogometna srečanja za «Turnir prijateljstva» V Novi Gorici in Mirnu Po danes in jutri izredno zanimiv 20. mednarodni nogometni «Turnir prijateljstva* za mladinske reprezentance Furla-mje - Julijske krajine, Slove-X7je’ ..Koroške in jugozahodne Nemčije. Spored je naslednji: DANES, 1. maja ob 17.00 na igrišču v Mirnu Koroška - FJK ob 18.00 na igrišču v N. Gorici Slovenija - Jugozahod. Nemčija JUTRI, 2. maja °P 15.30 na igrišču v Mirnu linale za 3. mesto ob 18.00 na igrišču v N. Gorici finale za 1. mesto sedata tretje mesto, bosta danes igrala na zelo neugodnih igriščih v Modeni in Trevisu. Padova pa bi morala v domači tekmi s Trentom osvojiti obe točki. DANAŠNJI SPORED (ob 16.00) Fano - Brescia; Modena - Carra-rese; Padova - Trento: Piacenza -Parma; Pro Patria - Forli; Ron-dinella - Rimini; Spal - Mestre; Treviso - Vicenza; Triestina - Sanremese. VN SAN MARINA V IMOM Arnoux (ferrari) danes v prvi vrsti IMOLA (Bologna) — Na današnji preizkušnji svetovnega avtomobilskega prvenstva v formuli ena za Veliko nagrado San Marina v Imoli, bosta v prvi vrsti startala Francoz Arnoux, ki je najboljši čas dosegel tudi na predvčerajšnjih uradnih poskusnih vožnjah, in pa Brazilec. Piquet. Po včerajšnjih zadnjih preizkusnih vožnjah so sestavili vrstni red za današnjo dirko, ki je naslednji : 1. VRSTA: Arnoux (Fr.) ferrari 1’31”238 in Piquet (Braz.) brabham 1’31”964 ; 2. VRSTA: Tambay (Fr.) ferrari 1’31”967 in Prost (Fr.) renault 1’32”138; 3. VRSTA: Patrese (It.) brabham 1’32”969 in Cheever (ZDA) renault 1’33”450; 4. VRSTA: Winkelhock (ZRN) ATS BMW minuta 33”470 in De Cesaris (It.) alfa rorneo 1’33”528; 5. VRSTA: De Angelis (It.) JPS 93T renault minuta 34”332 in Baldi (It.) alfa ro-meo 1’35”; 6. VRSTA: Rosberg (Fin.) saudia vvilliams 1’35”086 in Surer (Švi.) arrows 1’35”411. Romunski sodnik za finale ZURICH — Finalno tekmo za pokal evropskih prvakov med Juven-tusom in Hamgurgerjem, ki bo 25. maja v Atenah, bo sodil romunski sodnik Rainea. NOGOMET L ITALIJANSKA LICA Derbi kola v Turinu Na sporedu bo srečanje Juventus - Inter ■ Videm-čani pred lahko nalogo - Roma doma proti Aveliinu Današnje 28. kolo prvoligaškega prvenstva bi moralo biti uspešno za Romo, ki se počasi približuje končni zmagi. Danes se bodo Rimljani na domačem igrišču pomerili z Avel-linom, ki ni doslej na gostovanju nikoli zmagal. Rimljani pa so na domačem igrišču prepustili gostujočim ekipam samo tri točke. Na dlani je, da je Roma v tem srečanju favorit. Juventus pa bo danes pred nekoliko težjo nalogo, saj se bo pred svojimi navijači pomeril z In ter jem. Milančani nimajo več nobenih ambicij v tem prvenstvu, vseeno pa se bodo potrudili, da bi dosegli prestižen rezultat, ki bi ublažil vroče polemike zadnjih dni. Na dnu lestvice je danes na sporedu samo eno neposredno srečanje med tekmeci za obstanek v ligi, in sicer Piša - Genoa. Ostale ekipe pa se bodo pomerile z ekipami, ki zasedajo visoka mesta na lestvici. Videmčani se bodo skušali oddolžiti v srečanju s Catanzarom za visoki nitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHttiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiiiiiiB Nogometaši v 1. in 2. AL danes prosti : .................... Cremonese; Varese - Lazio. nstvu s spremenljivo srečo, je v zadnjih treh prvenstvih »a™? zaPustila stadion «Pino Gre-ar*. kot zmagovalka, in v dveh pri-, ®nh deta 1980 in 1981) je njena kga pomenila konec upov Trie-ne za napredovanje. Sanremese trenutno zaseda mesto i lestvice in je na tujem en ttU doslej dosegel samo eno zma-k • upati je, da se tokrat tradicija "elkk11 Zmag V Trstu ne 150 0b‘ ,tn^en® Triestine Buffoni bi ne štva imet' fe^av pri sestavi mo-j a’ .saj razen poškodovanega Pe-fKt i—l,ia' Id naglo okreva, so vsi formi 1®ra*c’ nared in v zelo dobri JLprimeru današnje zmage, bi se ■*\l0zaJ, Tržačanov še znatno izbolj-• saj Carrarese in Vicenza, ki za- Nogometaši v prvi in drugi amaterski ligi bodo danes prosti. Prvenstveni boji pa se bodo redno nadaljevan v nedeljo, ko bo ba naših igriščih zopet vse živo. Na sliki: posnetek s srečanja Zarja - Domio poraz, ki so ga utrpeli v prejšnjem kolu. DANAŠNJI SPORED (ob 16.00) Ascoli - Torino; Cesena - Verona; Juventus - Inter; Napoli - Fioren-tina; Piša,- Genoa; Roma - Avel-lino; Sampdoria - Cagliari; Udinese - Catanzaro. 2. ITALIJANSKA LIGA V središču pozornosti tekma Milan-Como V drugoligaškem prvenstvu bodo danes na sporedu tekme 31. kola. Osrednja tekma bo v Milanu, kjer se bo Milan pomeril s tretjeuvršče-nim Comom. Lazio pa se bo spoprijel z Varesejem, ki zna biti na svojem igrišču zelo neugoden nasprotnik. IZLET Z LETALOM V ATENE od 20. do 28. maja na ogled finalne tekme z« pokal prvakov Juventus — Hamburger Cena 490.000 lir Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italia 205 telefon (0481) 33-019 DANAŠNJI SPORED (ob 16.00) Arezzo - Catania; Atalanta - Monza; Bari - Campobasso; Cavese -Bologna; Foggia - Leece; Milan -Como; Palermo - Perugia; Pisto- MLADINSKE IGRE Poletovi kotalkarji na pokrajinskem delu Danes, 1. maja, bo na vrsti pokrajinski del mladinskih iger v kotalkanju. Nastopili bodo tako kotalkarji osnovnih kot srednjih šol. Tekmovanja se bodo udeležili tudi pole-tovci, ki so napredovali iz občinskega tekmovanja. Za osnovno šolo bo tako tekmovala Fiorenza Ban-delli, ki je osvojila na prejšnjem tekmovanju sedmo mesto. Tokrat ima konkretne možnosti, da osvoji vsaj peto mesto in si tako pribori napredovanje v deželni del, ki bo v goriški pokrajini 15. maja. Za srednjo šolo bosta nastopila med fanti Mojmir Kokorovec in Giulia-no Bessarione. Za uvrstitev v deželni del je potrebno vsaj četrto mesto na lestvici. Menimo, da Ko-korovec v tem pogledu ne bo imel težav. Med dekleti bosta tekmovali Monica Danieli in Antonella Pa-vat, ki se bosta potegovali za u-vrstitev med prvo osmerico. Tekmovanje priredi Patt. triesti-no. v Ul. Costalunga s pričetkom ob 15. uri. (SK) NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA VESNA — STOCK 5:2 OBVESTILA Z Jadranom v Castelfranco Klub prijateljev Jadrana prireja ob zadnji Jadranovi prvenstveni tekmi regularnega dela C-l lige avtobusni izlet za navijače v Castelfranco Veneto. Odhod avtobusov bo v soboto, 7. maja, ob 17.45 iz Trsta (Trg Oberdan). ob 17.45 z Opčin in ob 18 uri s Proseka, oz. iz Nabrežine. Cena izleta je 8.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, v - trgovini čevljev Malalan in v cvetličarni Nadja na Proseku. * * * ŠK Kras obvešča, da bo v okviru občinske proslave 38-letnice osvoboditve v soboto, 7. maja, v organizaciji ŠK Kras množični pohod ob spomenikih NOB. Zbirališče ob 19.30 pred društveno gostilno v Gabrovcu. Vljudno vabljeni! * * * Športna šola Trst sporoča, da bo seja odbora v četrtek, 5. maja, ob 20. uri. * * * Šahovska komisija ZSŠDI vabi vse zamejske šahiste tržaške pokrajine, da se udeležijo tretjega in predzadnjega brzoturnir- ja za uaslov zamejskega šahovskega brzopoteznega prvaka. Turnir bo v petek, 6. maja. v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2). s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni! ŠD Mladina — smučarski odsek organizira v soboto, 7. maja. drn-žabni večer smučarjev ob 20. uri v mali dvorani doma «A. Sirk* v Križu. Postreženo bo s «kalamari» in zelenjavo. Prijave do četrtka, 5. maja, v društvenih prostorih. Cena 2.000 lir. Zaželena udeležba vseh članov. , • * • Občni zbor ŠZ Sloga V četrtek, 5. maja, bo v mali dvorani prosvetnega doma na Opčinah s pričetkom ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju 4. redni občni zbor ŠZ Sloga, Dnevni red: predsedniški pozdrav, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, razprava in pozdravi, volitve novega odbora. * * * Športna šola Trst sporoča, da bo seja odbora st vrtce v četrtek, 5. t.m., v Gregorčičevi dvorani. Začetek ob 20. uri. Niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiai iiiii n iiiiiiiiiii iiiiii imiiiiuiNiiiiiiiiii lini iiiiiiiiii«niiiiiiiiin>..«ii iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiif ATLETIKA NA TEKMOVANJU V TRSTU Bor osvojil štiri prva mesta Pred dnevi se je v Trstu mudila 111. Hmeljak (Bor) 12” 14. Toši (Spi- skupina tekmovalcev in staršev iz Spilamberta pri Modeni, ki je bila gost atletske sekcije Bora. Poleg kulturnega in turističnega dela gostovanja, o katerem smo že poročali, so gostje nastopili tudi na de iese - Sambenedettesej Reggiana - \ želnem tekmovanju za dečke in kadete. Ob tej priliki so v Trst pripotovali tudi atleti iz Postojne, tako da se je na stadionu zbralo kar lep število tekmovalcev in gledalcev. Ob številni in kakovostni konkurenci so bili uspešni tudi borovci in njihovi gostje. Borovi atleti so osvojili štiri prva mesta, Postoj-čani pa dve. Tekmovanje je organizirala atletska sekcija Bora. Prireditev je popolnoma uspela ,in je potekala te-so bili prvi trije Na svetovnem prvenstvu Nov poraz Jugoslavije TOKIO — Na svetovnem namiz noteniškem prvenstvu v Tokiu je jugoslovanska moška vrsta doživela nov poraz, tokrat proti švedski, tako da si sedaj v preostalih srečanjih ne more več dovoliti spodrsljajev, sicer celo tvega izpad iz prve sku- ^‘‘NagTaTeni pine. Švedska - Jugoslavija 5:3 IZIDI POSAMEZNIH SREČANJ: Mesaroš - Bengston 0:2, šurbek -Valdner 0:2, Kalinič - Appelgren 1:2, Šurbek - Bengston 2:0, Mesaroš -Appelgren 2:0, Kalinič - Valdner 0:2, Šurbek . Appelgren 2:1, Kalinič -Bengston 1:2. atleti v vsaki disciplini. Spominske pokale pa so prejeli gostje iz Spilamberta in Postojne. DEČKI 80 m: 1. Pavoni (CSI) 10"; 5. Vad-njal (Postojna) 11”3; 6. Jurca (Postojna) 11”5; 8. Mahnič (Postojna) 111”6; 9. čeperkovič (Postojna) 11”7; 1 DOMAČI ŠPORT • DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 1. maja 1983 KOŠARKA ,, KOMOCIJSKO prvenstvo Ij, -00 v Gorici, telovadnica CONI: - Dom loi!'00. v Trstu, Ul. della Valle: Ba-cesto Bailado - Bor A 1. DIVIZIJA 8.30^ na GretU Saba - Kontovel A; Crpa,v Trstu, športna palača: Ri-reat°ri - Kontovel B q »PROPAGANDA* BosrU v. Trstu, cl. maj*: Bor - Don DEČKI °SC0 A >0.30 v NOGOMET NAJMLAJŠI 1*1,Bazovici: Zarja - Campa-v Trebčah: Primorec - 0 ZAČETNIKI 10 v Dolini: Breg - S. Giovanni; |io V l*ePnu: Kras - Inter S. Ser- kotalkanje .-POKRAJINSKI DEL MI •ton-j,v Trstu, Ul. Costalunga: na-°Pa tudi Polet ODBOJKA 99, ŽENSKA D LIGA lini ,Y ^tandrežu: 01ympia Berto- 1 • Volley Club Trst lino1- GENSKA DIVIZIJA 'w v štandrežu: Soča - Mossa JUTRI PONEDELJEK, 2. maja 1983 ODBOJKA 17, »DNDER 15» ŽENSKE Virn