Poštnina plačana v gotovlni Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celjupo raznašalcih dostavlje- na 7"5O Din, sa fnozemstvo 20 Din Ra:un pri poštnem tekovnem zavodu St. «ü.66b. Jlova Stoba Gona 1 Dim Redakcija in uprava: Celjc, Strossmayerjeva ulica št 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oplasj po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pon«deljkih in petklh brezpogojno le do 10. dopoldne. ~ Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvainjejo le po možnosti. štev. 72. Celje, ponedeljek 4, septembra 1933. Leto XV. Sokolski praznik Y Laškem Slovesna otvoritev SokoJskega doma v Lsškem Prijazno mestece Laško je v nede- Ijo slavilo triumf idealnega in požrt- vovalnega sokolskega dela, ki je bilo kronano z otvoritvijo ponosnega So- kolskega doma pred kolodvorom na desnein bregu Savinje. V soboto 2. t. m. ob 19. je krenil iz- pred novega SokoLskega doma veli- öasten sprevod z mcstno godbo na če- lu. Med bakljado je bilo vse mesto krasno iluminirano. Po obhodu po mestu se jo vršila v Sokolskem domu zeJo dobro obiskana. in vseskozi uspe- la svečana akademija. V nedeljo 3. t. m. zjutra.j so jeli pri- hajati od vseh strani štcvilni gostje z vlaki, avtomobili in vozovi iz Celja, okolice Laškega, Trbovelj in drugih krajev laškega sreza, iz Ljubljane, Maiibora, št. Lenarta, Ptuja, Onnoža7 Gornjega grada, Brežic in od drugod. Zastopana so bila skoro vsa sokolska društva celjske župe, Na kolodvom so bili gostje prisrčno sprejeti z god- bo. Kmalu po 11. sta prispela z vlakoin iz Celja najodličnejša gosta prosla- ve, zastopnih Nj. Veličanstva kralja gosp. polkovnik Golubov.ir in mini- ster g. dr. Albert Kramer. Z njima so prispeli. tudi gg. podban dr. Pirkma- ,ier, narodni poslanec Ivan Prekor- äek, mariborski župan dr. Lipold, celjski župan dr. Goričan, ptujski župan Jerše, predsednik sreskega od- bora JNS v Celju dr. Kalan, predsed- nik uprävnega sodišča dr. VrtaČnik, Clan starešinstva Saveza SK.T Smert- nik in mnogo drug-ih odličnm gostov. DoSlo gosto so prod formiranim spre- vodom pozdravili starosta laškega Sokola in mestni župan g. dr. Roš, podžupan g. Eisbacher in sreski na- I čelnik g. Kosi, ki je obenem zastopal bana dr. Mamšiiča. Nato je krenil izpred Sokolskega doma skozi mesto, ki je bilo vse v zastavah, mogočen sokolski, sprevod z rudarsko godbo iz Trbovelj in mestno godbo iz Laäkega. Med navduSenim vzklikanjem obCin- Ntva so je vsipala na sprevod cvetje * oken in balkonov. Po obhodu se je vrnil sprevod pred Sokolski dom. Pred postrojenimi so- kolskimi vrstami in veliko množico obCinstva je starosta br. dr. Roa po- zdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, nato pa je godba zaiigrala državno himno. Pred vhodom v novi dom je predsednik gradbenega odbora br. Benko s kratkim nagovorom izročil starosti br. dr. Rošu kljuo SokoLske- ga doma. Ob sviranju sokolske ko- račnice so se odprla vrata Sokolske- ga doma. Gostje (in sokolski funkci- jo-narji so se podali na balkon doma. Najprej je spregovoril starosta laške- ga Sokola in mesti župan br. dr. Fra- njo RoS, ki je naglasil, da veljaj pr- v.i pozdrav iz sokolskih src in duä na- gemu prvemu Sokolu Nj. Vel. kralju Aloksandru, prvomu starešini SIU prestolonasledniku Petru in vsemu kraljevskemu domu. Izražal je ob- ftnem zahvalo vladarju za pozornost, ki jo je izkazal s tern, da je odposlal na današnjo svečanost svojega za- stopnika v osebi polkovnika Golubo- viča, Nato je toplo pozdravil ministra dr. Kramerja kot pokrovitelja sveča- nosti, kot ožjega rojaka in zvestega pnijatelja, ki je vse svoje življensko delo posvetil veličini naroda in drža- ve. Nadalje je govoril o pomcnu so- kolskega praznika v Laäkem. Nato je zastopnik Nj. Vel. kralja g. pol- kovnik Goluboviič čestital laškemu Sokolu k velikemu uspehu. Viharno pozdravljen je spregovoril g. minister dr. Albert Kram or, ki, je podčrtal neumoro delo Sokola v Laškem. Za okrepitev in napredek sokolske in nacionalne ideje. Ob kon- cu je iskreno čestital vsem predstav- nikom in clanom Sokolskega društva v Laškoii) k otvoritvi Sokolskega do- ma. SlodiJi so govori zastopnika bana g. dr. Marušiča sroskega načelnika v Laškem g. Ivana Kosija, podbana g. dr. Otmarja Pirkmajerja, zastopnika Saveza SKJ staroste celjske župe br. Smertnika, laškega podžupana gosp. Elsbacherja, zastopnika zagrebške so- kolske župe br. Vizintina in zastop- nika mariborske sokolsko župo br. prof. Kende, nato pa je starosta br. Roš z zahvalo vsem udeležencem za- ključil lepo sveCanost. Po svečani otvoritvi. so si gostje ogledali vzorno urejeni Sokolski dom. V mali dvora- ni Sokolskega doma je bilo za zbra- ne predstavnike skupno kosilo, med katerim so govonili župan dr. Roš, minister dr. Kramer, podban dr. Pirkmajer, mariborski župan dr. Lipold, celjski župan dr. GoriLčan, laški podžupan Eisbacher, prof. Ken- da, šolsik nadzornik Potočnik in pi^edsednik gradbenega odbora Ben- Popoldne je bila pred Sokolskim domom izrodno dobro obiskana in sijajno uspela javna sokolska telo> vadba, potem pa se je razvila zelo prisrčna ljudska veselüca. MogoCno sokolsko slavje v Laškem jo pokazalo, kako iepe sadove rodita so'kolska volja in idealizem. Sokol- skemu društvu v Laškem in njego- vim požrtvovalnim delavcem üskreno čestitamo k velikemu uspehu! ,Jadranski danM 6. septembra v Celju CELJE, 4. septembra. Na rojstni dan Nj. Vis. prestolona- slednika Petra bo izročena naši vrli mornarici šolska ladja »Jadran«. Ta dan je bil izbran zato, ker jo prestolo- naslednik pokrovitelj Jadransko straže, te našo odine pomorske orga- > nizacijo, ki poklanja to ladjo bodo- öiVn naš.im kapetanom oficirjem in mornarjem, čuvaiiem našega sinjega Jadrana, ki so poklicani, da bodo v primcru potrebe tudi njega junaški branitelji. Na častnem mestu te ladje bo vi- soäa zastava, ki jo poklanja ladji na- raščaj »Jadranskih stražarjev«, njen podmladek. Po desetletnem delovanju Jadran- sko straže bo ta dan vso njeno član- stvo šrom naše Iepe domovine naj- tesneje združono z našo ponosno kra- ljevo mornarico v krepko, enotno si- lo, kličoč: »Ne damo nikomur, kar je našega! Čuvajmo naše morje!« * • Da bo ta simbolični akt našel kre- pak odmev tudi pri nas v Celju, pri- redi tukajšnji krajevni odbor ta dan, t. j. v sredo 6. t. m. ob 20. v Narod- nem domu javno predavanjo. Preda- val bo hon. univerzitetni profesor dr. Lj. Böhm o temi: »Slovenci in mor- je«. Dopoldne bodo podmladkarji raz- pecavali propagandno litoraturo in karte s sliko Solske ladje. Narodno javnost in članstvo pro- simo, da se udeleži predavanja v prav obilnem številu in da ne odklanja podmladkarjev, ki bodo prodajali razglednice in brošure. Jadranska straža v Celju. DOMACE VESTI PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« izide zaradi prazjnika 8. t. m. že v četitek 7. t. m. popoldne. (1 Otvoritev jesenskega velesejma v LJubljani. Letošnja jesenska kultur- na in gospodarska prireditev Ljub- Ijanskoga velesojma, ki jo pod pokro- vitoljstvom Nj. Vol. kralja, je bila slovesno otvorjena v soboto 2, t. m. ob 10. dopoldne v navzočnosti kra- ljovskega odposlanca osebnega adju- tanta Nj. Vel. kralja, gen oral a Pavla Pavlovida in ministra' g. dr. A. Kra- merja. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki oblasti, tujih držav, mest, gospodarskih organizacij, raz- ličnih društev ter mnogo odličnega občinstva. Razven industrijskega, obrtnega in trgovskega oddelka obse- j ga ta prirecUtov še celo vrsto speci- al nih razstav: veterinarsko, »Sloven- ska cerkev«, »Madone slovonskih H- kovnih umetnikov«, misijonsko-etno- grafsko, kmetijsko (mlekarstvo in sirarstvo, povrtnino, clalije, vino, s©- menogojstvo, poljedelske stroje in orodje), razstavo govedi Jugomonta- fon (2. in 3. septembra), gospodinjsko razstavo »Red in snaga k zdravju. po- maga« ter tradicijonalno razstavo po- hištva. Razstava pienienskih koz in ovac bo od 5. do 11. t- m., na praznik 8. t. m. pa bo tekmovanje jugosloven- skih harmonikaa^jev za jugosloven^ sko prvenstvo 1933/34. Vsa priroditev je letos prav posebno zanimiva in pouCna. Obiskovalci imajo na pod- lagi sejemske legitimacije pravico na polovicno železniško voznino. Legiti- macije se dobijo pri tujskoprometnih ustanovah, večjih denarnih zavodih ter župnih in obcinskih uradih. d Povratek Nj. Vel. kralja v Beo- grad. V nedeljo 3. t m. se je vrnil Nj. Vel. kralj Aleksander z Bleda v Beograd. d Občinske volitve v drinski bano- vini bodo 8. oktobra, v dravski ba- novini pa baje 25. oktobra Anno 1812 Zdaj je vendar prišel mrak. Samo megleno se šo odražajo obrisi velike- ga posestva od snežene ravnine. Mož, ki se plazi kakor tat iz koče ob robu gozda, koine predse. Prekleta vojna! Ljudjo niso več vojaki, ampak samo še obupane, preganjano zveri. Skoraj bi1 mu bilo ljubSe, Co bi ga bil takrat kozak boljo zadel, ko je obležal s kr- vavo glavo med mrtveci. Mon Dieu! Da le ne bi bil tako hudo lačen! Oprezno se plazi v sencj dreves proti poscstvu. Pri vratih pogleda oprezno po dvorišču. Tarn — ni.ti de- set korakov od njega, v uti, ob ogra- ji, stoji dolga vrsta skied z mlekom. Lepo belo sklede. Da le ne bi začeli lajati psi! Pa tudi — naj začno — ljubša mu bo smrt pod hlapCevsko knuto, kakor stradanje in onomog- lost. Brez pomiSljanja pograbi naj- bližjo skledo in začne piti v dolgih požirkih. Tedaj gd nenadoma preplaši žen- ski glas, posmehljivo zveneC, jasen ženski glas, ki skriva v sebi nekaj kakor presenečenje: »Ah, quel filou!« ^jegov materinski jezik je, toda on i'azume, ve samo to, da mora biti v bližirri ženska, ne pa kateri izmed hlapcov. Obrne se — in pred sabo zagleda imenitno gospo, ki oblastno vrti med prsti jahalno palico. Lepa je v svoji' kožuhovinasti zimski suk- nji in čeveljčkih, ki so iz najboljše- ga usnja. Skoči v pozor in pove z vitegkim priklonom svoje ime: »Capitaine Foumier, ki je prisiljen, da krade, ali pa da umre od lakote!« Z ugodjem ga gleda. Stoji pred njo. Ves bled je, toda glavo ponosno dvi- ga. Obleko ima vso raztrgano in čez njo kmetiški kožuh. Cevlje ima po- vezane s cunjami. Kakor begunec jo je — in vendar slednji palec na njom izdaja, da je vojak Napoleona Bona- parta, volikega Korza. Nalaliko nag- ne glavo: »Monsieur! Moj gost ste!« Kakor v sanjah ji sledi v hišo. * * Sobarica, ki je kakor živo srebro, ga je odvedla v sobo za goste. Kopel jo pripravljona in obleka leži zraven njega. Ko so pogleda v zrcalo in vidi, da je oblečen v kožuhov.inasto civil- no obleko, se skoraj ne more spozna- ti. Sobarica trka: »Baronica prosi!« Torej vendar! Se misliti se ni upal. * * Dva svečnika s šestimi roglji raz- svetljujeta toplo, dragoceno oprav- ljeno sobo. Kosila je konec, sluga je izpraznil mizo. Zdaj jo sain z lepo ženo. Ne more se nagledati njenih tem- nih las in marelično barvno kože, ki se tako čudovito odbija od zelene, Žametne obleke. Kakor rnirujoC og- njenik se mu zdi v svoji strastni, po- Željivi lepoti1. Cudcn je tudi njen način govorje- nja. Vprašujo ga in posluša z zasa,- njanimi očmi, kakor otrok, k'i poslu- Sa pravljice. Potem se igrajo njeno vitko roke neutrudno z rumeno zlato ovratnico iz jantarja. Pros! ga, naj ji pove kaj lepega o Parizu. Bila je tarn, kmalu po poroki s ko- zaškim hetmanom Platovom. Poka- zala mu je njegovo sliko, ki visi nad kam'inom. Bled, okruten obraz, prsi pokrito z odlikovanji. Šestdeset. lot bi mu človek prisodil, toda v t;-l: le- tih je go nepremagljiva moC, slila. Francoz sovi'azi to sliko, čeprav jo je komaj videl. Sovraži jo zaradi zone, ki se z drhtečo roko ligra z jantarjcvo ovratnico. Pozna to igro z mrzlimi dragulji, ve, da jo samo hrepenečo iskanje toplote in Ijubezni. »Tako sami ste. Ali se nič ne bo- jite, baronica?« Kako rad bi bil za- držal to besedo, toda ušle so mu z ustnic. Odkimava, toda njena roka se krčevito oklone ovratnice. Vrvica se pretrga in dragulji so razleto po tleh. Hoče jib pobrati, toda ona mu brani. Šo kleče ji poljubi roke. Tedaj ga ona dvigne. Njune ustne se naj- dejo. * # Njun sen je tako globok. No čujeta, da pojejo podkve na dvorišču, ne ču- jeta ukaxujoCega glasu na stopnicah in ponižnih besed starega sluge. Šele ko potopatajo drobne sobaričine pe~ sti po vratih in se oglasi prestrašen klic: »Gospod jo prišel!«, se- zaspano opotočeta iz postelje. Zunaj krik, padec in sobaričin jok. Vrata padejo iz teCajev. Velik in okrutcn je videt'i hetman Platov, ki stoji med zevajočimi podboji. Mrzle so njegove oCi." Samo niigljaj in trop Tatarjev se vsuje v spalnico in zveže dvojico z vzvmi. Kozak zasmehuje njo: »Lo pridi, golobičica!« Obraz Platova je mrzel. »Na dvoriSčc z njima!« ukažo. Tarn sredi kozaäkih konj Caka njegova trojka. »Na sani! In vrata odprite!« Hetman Platov se sklanja nad nji- ma. Kakor dve prevezani vreči ležita na sedežu iz safianovega usnja. Sa- mo ženina glava je prosta in se na- slanja na ljubinačevo ramo. Njene oLi Stran 2. »Nova Doba« 4. IX. 1933. Stev. 72. d Minister dr. Kramer v Žalcu. V soboto 2. t. m. je prispel minister g. dr. Albert Kramer v Žalec in si ogle- dal hmeljarsko naprave. Ob tej pri«- liiki, je sprejel tudi zastopnike produ- centov in trgovcev, ki so mu pojas- nili plačilne neprilike z Nemčijo in druge težave, 'kii se po nepotrebnem delajo hmeljarstvu, zaradi Cesar se kvarijo cene, G. minister, ki je že pokazal najvecje zanimanje za hme- ljarske skrbi in težave, je obljubil, da bo storil vse, da se zadeva takoj razčisti. Gospoda ministra je sprem- ljal tudi zaslužni narodni poslanoc g. Ivan Prekoršek, ki bo s svoje stra- ni v tern vprašanju znatno pomagal hmeljarstvu, kaikor1 je doslej storil že mnogokrat. Hmeljarji, Savinjske doline pričakujejo, da se bodo vse težave bi'ez odloga odstranile. d Manifestacije kmetske mladine v Družmirju pri Šošt^njn. Pododbor Zvezc društev kmotski fantov in de- klet bo priredil pod pokroviteljstvom g. bana dr. Draga Marušiča na praz- nik 8. t. m. v Dmžmirju pri Šoštanju veliko tekmo koscev, dirko kmetskib kolesarjev in manifestacijsko zboro- vanje, na katerem bodo govorili vo~ ditelji kmetsko-delavske mladine in drugi predstavniki. Formiranje spre- voda !i.n sprejem predstavnikov bo ob 13.30 na glavnem trgu v Šoštanju, odkodor bo odhod na tekmovalni pro- stor v Družmirju. ,,.-.. d Poroka. V soboto 2. t. m. sta se poročila v župni cerkvi pri D. M. v Polju g. primarij dr. Franc Pestotnik, vodja bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, in gdč. stud. iur. Sar- lota Diehlerjeva, hčerka g. Hermana Diehlerja, šefa papirnega oddelka Združenih papirnic v Vevčah. Iskre- no čestitamo! d Odkritje spominske plošče pone- sredenemu Sand*ju Wisiaku v Kam- niških planinah. V nedeljo 3. t m. opoldno so Skalaši vzidali in blago- slovili spominsko ploščo svojemu smrtno ponesrečenemu članu in to- varišu Sandiju Wisiaku. Kljub dež- ju je že navsezgodaj oživelo v koči na KamniSkem sedlu in z .Tezerske- ga sedla, Bistrice, KoroSice in Okreš- ]ja so prihitoli tovariši z Jesenic, iz Ljubljane, Kamnika, Savinjske do- line in Celja k žalostnemu slavju. 01) lični, preprosti, vse s planinskim je- senskim cvetzem obdani spominski plošči jo opravil cerkveni obred, združen s pomembnim, globokim go- vorom planinski kaplan Miha Jenko iz Kamnika. Nato so govorili načei- nik Skale dr. Kajzel ter zastopnik tovarišev z .Tesenic, ki so morali za- radi pozne ure predčasno oditi, in Uroš Zupančič ter za savinjske tova- riSo inž. Žumer, nakar je turobno v mogočnem labirintu ska.1 pod steno nad prepadom, kjer je Sandija za- grebel plaz, zadonela žalostna pesem v slovo . . . Mrkermi in viharnemu vromenu ob žalostni slovesnosti je sledilo krasno popoldne in zlato ,1c- setisko solnce je vzpodbujalo vraca- joCe se žalostne tovariše k novim činom. zro uporno, broz strahu v hetmanov bledi obraz, kakor bi hotcle reči: «In če mi desetkrat podariš življenje, bi izbrala njega in samo njega.« Het- man razume. Njegov obraz se zateg- no v grd, krvoločen rcžaj. Z desnico pokaže proti vratom. »Tarn zadaj za koncem mojega gozda leži pot v Francijo. Dosti sre- Ce na potu!« Potem skoci pokoncu. »Bičajte konje!« ukaže. Konji se plaše in krive pod udarci in z napetimi nosnicami in grozo v očeh silijo nazaj. Zunaj v gozdu rjo- vejo volkovi. Sunki s sulicami trgajo konjem bedra. Udarci z bicem pušča- jo na koži dolge maroge. Ven iz tega pekla, ceprav v drug pekel! Vprega se poženo s strašnim sunkom skozi vrata in potegne sani za sabo . . . * * Gori na oknu prisluškuje sobarica Katja prestrašeno v noč. Še zvone trojkini zvončki. Tedaj pa — prepla- šen konjski rezget, kakor rezgetajo konji v smrtni nevarnosti. Zvončka- nje je zamrlo. Tudi volkovi ne tulijo veC Katja se križa in moli. (Prevel B. R.) d Važen odlok za srednješolce. Mi- Tiistrs,tVQ- prosvete je ugotovilo, da se dijaki, ki se vozijo domov, zaradi utrujcnosti vsled vsakdanje vožnje in izgube easa povečini slabo učijo. Da te vožnje omeji, je izdalo naslednji odlok: 1. Kjer je železniški, avtobus- n'i ali parniški promct, lahko pri- hajajo učenci v šolo kvečjemu iz od- daljenosti.20 km. Prihod v solo mora biti vedno pravocasen; ne glede na vozni red učencem ne bo dovoljen pribod v razred, če bi prišli po pri- četku pouka. Istotako se učenci ni- koli ne smejo puščati iz sole pred koncem predavanja, da bi laliko pri- šli na vlak ali drugo prevozno sred- stvo, ki ga uporabljajo. 2. Kjer ni že- lezniške, parniške ali avtobusne zve- ze in morajo učenci prihajati z vo- zovi, kolesi ali peš, smejo učenci pri- hajati kvečjemu iz oddaljenosti G km. 3. Vsi učenci, ki prihajajo vsak dan v šolo, a'ne stanujejo v kraju, kjer je sola, morajo predložiti od pi'istoj- nih tehniönih oddelkov pri sreskih načelstvih potrdilo o oddaljenosti kraja, iz katerega prihajajo v mesto, kjer obiskujejo šolo. 4. Gospodarje, pri katerih so na hrani, ali lokale, v katerih bodo med obedom ter med urami od clopoldneva do popoldneva, morajo učcnci prijaviti .^olski upra- vi. ki bo učonce nadzorovala in dajala odobiitve glede stanovanja in pre- hrane. Ta odlok stopi v veljavo v za- Cetku šolskega leta 1933/34 in bo v celoti uporabljen za učence, ki so se sedaj vpisali v I. razred. Starejši uCenci, ki so se pričeli Solati na gim- naziji prej, bodo lahko nadaljevali šolanje brez omejitve po tofiki 1. in 2:, tako; da oddaljcnost od kraja sta- novanja do kraja, kjer je sola, ne mo- re biti večja nep;o 1 uro vožnje po železnici, s parnikom ali avtobusom, a tudi ti bodo izgubili to ugodnost, ako bodo na koncu prvega polletja izkazali slab uspeh iz dveh ali več učnih predmetov. d Dunajska vremenska napoved za torek 5. septembra: Iliad no vre- mo, na zapachi in jugu povef.ini jns- no, na severovzhodu fizpremenljiva oblaCnost, kvečjemu neznatne pada- vine. Pozop ce*tj. dame! Zaradi prccGjšne spremembe v modi se pri- poročam v izdelavo kostumm? in pf^ščev ¦ ter vseh moških oblačil. Vse po najno- ! vcjši modi in solidni ceni. Ks»H K>*ani^, krojač Celje, Ljubljanska c. 19, zraven plinarne. Celje in okolica Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra j (Razglas). I Hišne posestnike vabim, da v sre- J do 6. t. m. v proslavo 10-letnice roj- ! stva prestolonaslednika Nj. Vis. Pe- tra razobesijo na svojih poslopjili državne zastave. I CELJE, 4. septembra 1933. Mestni načelnik: dr. Goričan s. r. c Na 10. rojstni dan Nj. Vis. presto- lonaslednika Petra v sredo G. t. m. bo ob 9. dopoldne sveCana služba bož- ja v župni cerkvi, nato pa v pravo- slavni in evangeljski cerkvi. Celjski pododbor Udruženja rozervnih oficir- jev opozarja vse rezervne oficirje, da je udeležba pri službi božji v župni cerkvi obvezna. v uniformah ali v ci- vil u z znaki. c Na drž. reaini gimnaziji v Celju *e je vpisalo za fiolsko leto 1933/34 skupno 832 uCencev, med temi 265 deklic. Izmed teh se je vpisalo v I. razred 200 uconcev, med njimi G8 de- klic, v II. razred 181 učencev, med njimi 66 deklic, v III. razrod 157 učen- c©v, med njimi 50 deklic, v IV. raz- red 121 ucencev, med njimi 34 deklic, v V. razred 70 učencev, med njimi 20 deklic, v VI. razred 40 učencev, med njimi 14 deklic, v VII. razred 35 učencev, med njimi 7 deklic in v VIII. razred 28 učoncev, med njimi 6 deklic. Vpisovanje je v glavnem končano, ni pa še popomoma zaklju- čeno. Larti je obiskovalo zavod 765 učencev, med njimi 232 deklic. Letoš- nji dosedanji vpisi pa znašajo 832 učencev, med njimi 265 deklic. c Letno gledališče v mestnem par- ku. Celjski studio bo uprizoril v če- trlek 7., petek (praznik) 8., soboto 9. in nedeljo 10. t. m. v gledaliscu na prostem v mestnem parku Novača- nogo mogočno dramo »Herman Celj- ski« pod vodstvom režiserja g. Mila- na Košiča. Glasbeno spremljavo je napisal gosp. Kai'l Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju, ki bo tudi dirigiral orkester. Pri uprizoritvi bo sodelovalo nad 200 oseb. Nastopili bodo med drugimi gg. Fedor Gi-adiš- nik (Herman II.), Adolf Pfeifer (Fri- derik), Milan Košič (pater Melhijor), Jui-ač (Piccolomini), M'iklic (Jošt So- teški), Skaberne (Herman ml.), Ram- Šak (Herič) in Debeljak (Aron Salo- bir) ter gdč. Milheršičeva (Veronika), Turkova (kraljica Barbara), Komav- ljiva (Blažena, soproga Hermana ml.) in Brežnikova (jetničarka). Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goricai'ja vdove. c Dvor eel j skin grofov in nprizori- tev »Hermstna Celjskega«. Da bo ob- činstvo o pozorišču »Hermana Celj- skega« pravilno poučeno, je treba dati anogo, za katero se istotako ne plača nika- ka pristojbina. c Pevski zbor obrtnega naraščaja bo imel prvo pevsko vajo v ponecle- ljek 4. t. m. ob 19. v Obrtnem domu. Vaje bodo ob ponedeljkih in četrtkih kakor lani. Ge. mojstrice in gg. moj- stri so naprošeni, da pušCajo vajen- ke in vajence redno k pevskim va- jam, ker bo v kratkem koncert. — Pevovodja. c Moški zbor CPD ima drevi ob os- mih izredno važno pevsko vajo. Vsi in toCno! — Odbor. c članski sestanek priredi Društvo jugosl. obrtnikov v Celju v četrtek 7. septembi"! ob 20. v spodnj'ih pro- storih Narodnega doma. Na dnevnem redu jo razprava o noveliranju obrt- nega zakona. Ker je vprašanje zelo važno, vabiino vse Clane, da se zanes- ljivo udeleže sestanka. c Članom Slovenske Matice. Knjige za leto 1933. bodo prejeli člani ob koncu tega ali v začetku prihodnjega tedna. — Poverjnnik. c Občinska trošarina na vino. Mc- stno načelstvo v Celju razglaša: V smislu sklepa tuk. občinskega odbo- ra z dne 7. julija 1933, bo mestna obfiina celjska pobirala počenši s 1. septembrom 1933. občinsko trošaaino od vsega v območju inestne obči- ne celjske povžitega vina. Te troša- rine torej niso oprošCene tudi one količine vina, ki jih dobavi produ- cent neposredno konzumentu (seve- da na debelo). Prijavna dolžnost pri glavnem oddelku finančne kontrole, ki je poverjen s pobiranjem mestne trošarino od vina, se s tem raztegne Štev. 72. »Nova Doba« 4. IX. 1933. Stran 3. tudi na privatnike, ki prcjmejo vino na debelo neposredno od vinogradni- ka; zanje nastane prijavna in plačil- na obveznost že s trenutkom, ko se vino v občino vnese (vkleti). Oprošče- no mestne trožarine ostane še nada- ]je vino lastnega pridelka,, ki ga po- troši vinogradnik za svoj dom, daljc preužitkarsko, bei'sko in mašno vino v predpisanih maksimalnih količi- nah. c Bonbončkov dan ženske podruž- nice CMD v Celju je bil vsled teh- ničnih zaprek preložen od nedoljo 3. t. m. na nedeljo 1. oktobra. c Meddruštveni izlet društev kmet- skih fantov in deklet celjske okolicc bo na praznik 8. t. m. na Svetje nad Celjem. Zbirališče ob 7.30 na kapu- cinskem mostu v Celju. Tovariši, 8. t. m. vsi na Svetje! c Prostovoljna smrt starke v Med- logu. V ponedoljek 4. t. m. med 7. in 8. zjutraj si je 72-1 etna žena občin- skega reveža Jožefa Končanova, ki je stanovala s svojim možem v pod- strešni sobici v hiši posestnika Roj- ca v Medlogu 43 pri Celju, v moževi odsotnosti v sobi z nožem prerezala žile na dcsni roki in se zabodla v tre- buh. Ko so jo našli, je bila že mrtva. Truplo so popoldne prepeljall v mrt- vašnico na okoliSkem pokopališČu. Starka je izvršila obupno dejanje vsled bolezni in bode. c V celjski bolnici je umrla v ne- deljo 3. t. m. v starosti (U let ga. Ana Rojnikova, matt kontoristinjo iz Ce- lja (Ljubljanska cesta G). c Porocilo o nedeljskem nogomeiu bomo zaradi pamanjkanja prostora objavili v prihodnji številki. c Dr. Stjepan Ivic, specialist za pljučne bolezni v Celju, ne ordinira od 4. do 15. septembra. c Oddaja subvencijskih kokoši in peteUnov. Kr. banska uprava bo tudi lotos oddajala interesentom subven- cijske kokoši in peteline čistokrvne Stajerske pasmo. Interesenti naj se javijo do srede G. t. in. v obeinski pi- sarni na Bregu, kjer dobe natanč- nej.ša pojasnila. c Tatvina kolesa. Pred dnovi jo bi- lo nekerau trgovcu iz Celja izpred neko žag-e v St. Juriju ob juž. 2el. •ukradeno okrog 1000 Din vredno, čr- no pleskano kolo znamke »Nero«, stev. 4212. c Izgubljeno in najdeno. Dne 1. tm. je bila na poti od kapucinskega mo- sta do kolodvora izgubljena ženska ročna torbica z drobnarijo, 2. t. m. pa v parku 300 Din vredna moška ura ***** SARGOV KALO DO NT iz double zlata s srebrno verižico. Dne 2. t. m. popoldne je bila na Kra- Ija Petra estci najdena zlata ženska zapestnica, na Krekovem trgu pa ern moški dežnik. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. Kino Kino Union, Ponedeljek 4. in torek 5. septembra: »T*ran«. Izvrstna zvoe- na komedija. V glavnih ulogah Maks Adalbert, Evelyn Holt, Emilija Unda in Heinz Könecke. Dve zvoCni pred- ign. — Sreda 6., cetrtek 7. in petek (praznik) 8. septembra: »Niti en dan brez Tebel« Sijajna xvocna opereta. V glavnih ulogah Lee Parry, Oskar Karlweis, Pavel Hörbiger in Ida Wüst. Glasba: Hans May. Predigra: zvočni žurnal. Gospa Klopotnikova bi rada pri- pravila svojemu možu za rojstni dan veselje in vpraša njegovega najbolj- gega prijatelja, Co ve, česa si njen mož želi.« — »O, da,« odgovori pri- jatelj, »ločitve!« V kinu: »Oprostite, milostiva, ali bi bili tako prijazni in sneli svoj klobuk? Za svoj prostor sem namreč plačal petnajst dinarjev.« — »Jaz pa sem plačala za svoj klobuk tristo di- narjov.« ANTON ŠINKOVEC, Celje: Pouk o pridelovanju lanu in izdelovanju prediva (Konec.) Lan dozori, ko prično o:i stebla od- padati listki in ko zaCnejo stebla in semenske glavico rumeneti. Ne puš- čajte, da bi mu stebla in pa glavico popolnoma porjavele in se posušile, kajti s tern le povzroeite, da jo kas- nejo vlakno grobo, surovo, prhko in zato mnogo manj vredno. V krajih, kjer je močno razvita lanena indu- strija in predejo predivo v res fine prejo za čipke itd., rujejo lan še ne dozorel, takoj po cvetju, s Cimer iz- gubijo sicer donos semena, zato pa dobijo za vlakno znatno vec\ Ruva naj se lan lc, kadar je suh, in sicer tako: najprej se poruje pole- žen lan in se ga dene posebej, kajti ta lan je mnogo prej god en kakor pa še stoječi. Potem naj se začne z ru- vanjem še stoječega lanu, tako da ^e bilko z obema rokama tri do štirikra.t potegnejo iz zemlje, da se jih dobi pol no pest. Prst naj se odrsa in od- strani plevel. Poruvan lan naj se lepo položi posebej, kjer na.f, kakor je paC vreme, 2—4 dni oblezi, da mu büke porumeno in porjave semenske gla- vice. Nato vzemite dolge, gladke in rahle preklje ter lan obrnite, da po-. rumeni t5e na drugo stran. V teku enega tedna je lan že suh in glavice rjave. Če bi pa to le še ne bile dozo- rele, je potrebno, da lan postavite po- koncu.v ne vezanih snopičih, da Cim prej dozori. Ko vse to opravite, lan narahlo po- vežite v male snopiče in jih postavi- te poševno drugega k drugemu (ka- kor streha) v 1 do 2 m dolge vrste. Tako naj ostane lan še en teden, kajti v enem tednu se zadosti osuši. Po- berite sedaj te snopiče, sortirajte jih tako, da bo enako suh lan skupaj, in odvzemite lanišcu semenske kapice. Tega pa ne delajte s tolcenjem, tem- več s smukanjem.' Vsak kova.fi vam naredi železen grreben, na katorom osmukajte semenske•gla.v.ico od bilk. Tolfenje rani steblo in pnkvarf vlnk- na. Sedaj pa pride, razon trenja, naj- važnejše pri lanu: godenje laničča. Koliko se pri tern napravi vsako leto Skode, koliko izgubi tu na§ kmet de- narja! Pri godenju v glavnem razlo- Cujemo dva nacina: rosenje in mo- ^čenje. Pri nas se zaenkrat žal samo rosi, zato najprej to opišem. Zapelji- te snope, v katere ste, ko ste Ja.niSču Feme odvzeli, lanišče povezali, na pokošene travnike ali pa strnišče. Razvežite jih in razprostrite lani^e tako na redko, da se strnišce cdnos- no trava vidi. Bolj osušeno lanišče dajte skupa.j, rnanj suho zopet sku- paj, da imate pregled. Laniščo mora- te predvsem vsaj enkrat obrniti, v dežju pa veckrat, da bo vse enako godno, ker to zelo vpl'iva na moc\ mehkobo in čistost vlakna. Pregri- njajte in obraCajte le takrnt, ko ni hudega vetra, poslužujte se že opisa- nih prekelj in delajte previdno, da ostane lanišče v redu. LaniSCe se godi pri rosonju navad- no štiri tedne, zgodilo se mi je pa že, da je bilo v 14 dneh godno, ali pa, da sem zaradi deževja in hladnih dni Cakal 0 tednov. Prav zaradi tega je rosenje nepi-ikladno in dolgo traja- joKe, le prevec" od vremena odvisno. Opozarjam vas, da veckrat popkusi- te tako, da odberete vzorre na različ- nih ki'ajih in to lanka in debela ste- bla. Ko vidite, da. gre vlakno od ste- bla vsaj za tri četrtine v traku, ta- krat dvignite la.nigfie, ker je godno. Pri dviganju pa.zite zopet, da ga ne razmi'site, ker s tern delate škodo. Toplo vam pa svetujem, da opu- stite rosenje in se oprimete moCenja, ki vam da mnogo manj dela in skoro polovico vet- ter znatno bol.jše predi- vo. Napravite si štiri oglate ,iame, pri- bližno po G m dolge, 2% m Siroke in 1 m globoke. Ja.me morajo držati vo- do in imeti odtok, da se van jo na- peljana voda po godenju zopet lahko odpelje. Na dno teh jam položite des- ke, krajevce, ki so najcenejši, in jih pritrdite na tramiče. Ob stenah jam postavite iz pi-otja spletene opaže, da se prst ne podsuje v jamo. Te opaže podprite z moCnimi stebriči, vse sku- MAURICE LEBLANC: Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rihteršič Na možaku je bilo nekaj živalskega, odvratnega. Lupin se je spomnil, da so pravili Daubrecquu v zbor- nici »Gozdni mož«. Tega imena mu niso dali samo zaradi tega, ker se je ogibal tovarišev in živel zmeraj sam zase, ampak tudi zaradi njegove vnanjosti. Sedel je za pisalno mizo in si nažgal pipo iz morske pene. Potem je začel pisati neka pisma. Cez nekaj časa pa je nehal delati. Sklonil se je rxacl svojo škatlico za znamke in jo jel natanko ogle- clovati. Prav tako je tudi preizkusil lego raznih pred- metoy, ki jih je malo prej pregledoval Prasville in položil nazaj na stare prostore, kakor bi hotel po- iskati posebna znamenja, ki jih samo on pozna. Potem je pritisnil na gumb elektricnega zvonca. Oez dobro minuto jo stopila vratarica v sobo. »Policija je bila spet pri meni?« jo je vpraSal. Ženska pa ni hotel a priti takoj z besedo na dan. »No, Klementina, ali ste vi odprli to Skatlico?« »Ne, gospod Daubrecq!« »No, torej! Pokrov sem prelepil z ozkim papir- jem in ta papir je zdaj pretrgan.« »Vseeno vam moram reči . . .« se je začela Ženska iagovarjati. »Zakaj l'azefte?« jo| je vprašal. »Saj sem vam vendar sam rokel, da morate usl'isati vsako željo po- licije.« »Mislim . . .« »Mislito namrec, da dasta dva studenca vec vode kakor en sam. No, Ce ni niC drugega . . .« Dal ji je bankovec zapetdeset frankov in ponovil: »Torej so bili spot pri meni?« »Da, gospod Daubrecq.« »Isti kakor spomladi?« »Da, vseh pet... in ge nekdo, ki mora biti menda njihov vodja.« »Velik, temnopolt gospod?« 8 »Da.« Lupin je videl, kako je Daubrecq zaškripal •/. zobmi. Potem pa je vprašal: »Diiigega ni bilo nič posebnega?« »Še nekdo drugi je prišel za njimi, ki se je moral nekje zamuditi in ... potem kmalu za njim so tista dva, ki navadno oprezujeta okoli hiše.« »Ali so bili samo v tej sobi?« »Da, gospod.« »Dobro.« Ženska je odšla, Daubrecq se je spet lotil svojih pisem. Potem pa je iztegnil roko in napisal nekaj v prazen zvezek, ki je ležal na dm gem koncu pisalno mize. Ta zvezek je potem vzel v roko in ga držal pred sabo, kakor bi si ga hotel natanko ogledati. Bile pa so samo številke, preprost raeun z odšte- vanjem, ki ga je Lupin .dobro videl: 9 — 8 — 1. Daubrecq pa je te številke prcbral s čudnim po- udarkom in pri tern zmajal z glavo. »Seveda, saj diiigače ne more biti,« si je dejal na glas. Napisal je še kratko pismo. Naslov je Lupin lahko razbral, ko ga je poslanec položil zraven zvezka. GOSPÖDU PRASVTLLU, g 1 a v n e m u t a j niku prefektu r e.. Potem je Daubrecq vnoviC pozvonil. »Klementina,« je dejal vratarki, »ali ste v mla- dosti kdaj hodili v solo?« »I, seveda, gospod Daubrecq . . .« »Ali ste se učili tudi racunstva?« »Toda, gospod Daubrecq . . .« »No, v odStevanju niste prav posebno podkovani.« »Kako mislite to, gospod Daubrecq?« »Ker ne veste, da je devet manj osem ena, in to, vidito, je zelo važno. Kako morete sploh živeti na svetu brez teh osnovnih pojmov znanja?« Med tern ko je to govoril, je vstal in stopil, z rokami na hrbtu, po sobi, sem in tja, potem pa v krogu. Naposled se je pred obednico ustavil in odprl vrata. »Sicer pa to nalogo lahko povemo še z dnigimi besedami. Kdor vzame od devetih osem, mu ostane eden. Eden vsekako ostane. Račun je torej pravilen in talo gospod nam bo to lahko dokazal. Ali ne?« Pri teh besedah je potrkal na baržunasti zastor, ki je bil za njim skrit Lupin. »Saj se boste še zadušili! Ce niti ne mislite, da bi bil lahko za zabavo zastor prebodel z bodalom! Pomislite na Hamletovo blaznost in Polonijevo smrt! . . . Podgana . . . debela podgana > . . pravim, tiči tu zadaj! Naprej, gospod Polonij, pridite iz svo- jega skrivališča!« To je hi! položaj, ki ga Lupin ni bil vajen in ki ga je zanieeval. Da je druge lovil v past in se iz njih norčeval, to mu je bilo všeč. Da, pa so njega tako položili in se iz njoga še norčevali, to pa ni bilo po njegovem okusu. »ATalce bled je naš gospod Polonij . . . Glej, glej, to je vendar piidni filister, ki že nekaj dni postopa tako vneto tu okoli! Tudi od policije, gospod Polonij? No, poskusite se opomoci od stralm, saj vam nič hu- dega nočem . . . Vidite, Klementina, kako pravilen je bil moj račun. Po vašem računu je prišlo v hišo devot ogleduhov. Ko pa sem se vračal domov, sem jih naštel samo osem. Ta gospod je ostal tu očividno samo zato, da bi me opazoval. Ecce homo!« »No, jn kaj potem?« je zagodrnjal Lupin, ki so ga že prsli srbeli, da bi planil nad zasmehovalca, »Nič, prav nič, dragi moj. Kaj pa prav za prav še išcete tu? Komedija. je pri koncu! Prosil bi vas samo še to, da bi oddali tole pisemee gospodu Prasvillu, ki je vas sef. Klementina, ali boste pokazali gospodu Poloniju pot iz hiše? In če se še kedaj mimogrede oglasi, mu odprite vsa vrata na stežaj. Le pridite, gospod Polonij! Lahko se počutite domačega v rao- jern stanovanju kakor na svojem domu. Priporo- Pam se!« Lupin se je obotavljal. Rad bi bil svojega na- sprotnika speljal na led in mu kakSno krepko za- brusil za slovo. Toda sramota, ki jo je pravkar do- Živel, ga jo tako pekla, da se ni ničesar pametnega spomnil. Potisnil si je klobuk na obraz in s štorklja- jocimi koraki krenil za vratarico. »Ničvredni lopov!« je zunaj vzkliknil proti Dau- brecquovemu oknu. »Nesramncž grdi! Podlež! To mi boš še z obrestmi plačal!« Stran 4. »Nova Doba« 4. IX. 1933. Štev. 72: paj pa vežite z deskami na drm jame. Take jamo so prikladne le v krajih, kjer je zemlja ilovnata, v peščenih in skalnatih krajih si pa poma.ga.jto z zidanimi, tarn je zidanje zaradi skal in peska toliko ceneje. V jamo naj zleze en delavec, da vklada lanišče. Snopi naj bodo kakor pri odjema- nju semena majhni in le narahlo po- vezani. Naklada naj tako, da bodo korenine pri tleh in kolikor mogoče gosto. Pri tern pa mora zolo paziti, da ye lanišče ne dotika prsti, ker sicer segnije. Ko je jama polna, na- peljite vanjo vode. Voda naj ne bo mrzla; čim gorkejša bo, torn prej bo Ian goden. Je pa lahko umazana, blat- na in postana, ker vse to vpliva na* goden je lanu prav pospeševalno Pa- zite, da bo lamšče vedno vsaj 10 cm pod vodo, naložito zato na vloženo lanišCe po približno 29 cm narazen zopet deske in te> obtežite <=« kame- njem. Čez nekaj dni bo postala voda rjava in se bo začela peniti, slišali böste vrenje in začutili smrad — go- denje se dovršuje. Omenim naj še, J da studenčniea za to ni pripravna, temveč lo mehka voda. Pri vkladanju pazite na to, da pride naenkrat v ja- mo samo enako osušeno laniSče, in pa, da lanišče, ki ga hofete močiti, to je v vodi goditi, ni treba tako osu- šiti kakor pri rosenju opisano, am- pak zadostuje, da je lanišče na pol subo. Na hitrost godenja — moCenja vpli- va, kakor sem že omenil, v glavnem toplota vode, v katero ste lanišče po- ložili, zato no morem točno določiti, v katerem dnevu bo dosti godno, ven- dar pa nujno svetujem, da po petem dnevu vsak dan poskusito, če je že gcdno, kajti v količkaj vrocih dne- vih je godenje v enem tednu dovrše- no. Torej Stirikrat hitreje nego pri rosenju. Preizkušnjo napravite kakor pri rosenju, vzemite iz več snopičev z raznih krajev jame nekaj tankih in debelih bilk, prelomito les in ee so vlakno v traku vsaj tr-ičetrt dolžine loci od stebla, je lanišče zadosti god- no, vzemite ga iz jame, da vam ne segnije. Vodo odstranitc iz jamo, na- peljite jo na travnike, ker je dobro gnojilo. Omenim naj še, da se v vodi med godenjem večkrat opazijo črvič- ki. Ti lanišču radi škodujojo. Odstra- nite jih na ta način, da nekaj vode odto&it© iz jame in dolijete sveže. Ko jo lanišfe iz vode pobra.no, ga postavite ob ja'mi v snopičih pokon- cu tako, da voda odteCe, čez nekaj ur ga pa postavite na zračen in solncen kraj v kapelice, t. j. vsak snopič po- stavite pokonru tako, da. so vrhovi skupaj, korenine pa v kolikor mo- goče velikem krogu in na redko na- ra.zen. Te kapelice čez čas obrnite, tako da bo dosedanja. notranja stran zunaj, da se še ta popolnoma osuši. Če vreme dopušča, razgrnite lanišče za nekaj dni, da ga solnce malo obeli, dosegli bosto boljSe cone, ker polaga kupec na barvo tudi vcliko važnost. Ko boste Ian na ta alii drugi opisa- ni način ugodili, ga je treba treti, 1 j. vlakno od stebla (lesa) odstraniti. Za trenje mora biti Ian pravilno goden in popolnoma suh. Nepravilno goden Ian pušča v predivu delce stebla, pez- dirje, ki jih nobena roka, pa tudi j stroj popolnoma ne odstra.nl; zato mora kupec delo in odpadek pri čiščenju tor manjvrednost robe pri izplacilu vkalkulirati, in jasno je, da sebe varuje ter za tako predivo ko- likor mogoče — v znatno Skodo na- šega kmeta — manj plača. Glavna napaka, ki jo dela naš kmetovalec pri trenju lanu, je, da ga zažge pi'i ogrevanju in pa, da predivo površno, nečisto izdela. Pri ogrevanju ga za- pali, mu odvzame lopo sivo barvo in predivo postane neprijetno lisičje- rjavo, mu s prevelikim ogrevanjem vzame vse olje. Tako predivo je lah- ko in prlrko ter niC ne zdrži. Co je predivo dobro in zdravo, niti enega stebla no pretrgate izlahka, pri trga- Tiju. vam kar zapoje; če je pa slabo in preveč segreto pred tronjom, je predivo cunjasto in popolnoma nič ne zdrži. Tako je za stroj no prede- lavo v prejo manjvredno in zato tudi znatno ceneje. Drva stanejo denar in 6 torn denarjem si naš kmetovalec Celjska posojilnica d. d. v Celju V LÄSTNI HISS NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje In pro- cbajaL ctovf as€*in valufe Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugcdno obrestovanje Podružnid: Maribor» Soštanf svoj event, dobri pridelek unicuje ali pa sploh uniči. Kolikokrat je pri sušenju lanu že ves Ian izgorol, ko- likokrat pa še lepa kmetija zraven. Opustite tisto neumno ogrevanje, ki pri nas vsako leto skoraj eno tretjinp prediva, ki se pridela s stroški in trudom, v vrednosti za polovico in več manjšas Na Češkem sem videl, da so laTi z vodo rosili, da je bil bolj prožen in da ga jo bilo več, pri nas ga pa skoro sežigamo, da postane trd, prhek in lažji. V obeh primerih se predivo skvari, mokro se vžge In sprhni, presuho pa, kakor sem Ž« opi- sal, tudi izgubi svojo kakovost in ce^ j no. Res je, da je treba lanišče pred tronjom segroti, pa to ne Cez 30 sto- pinj in tudi ne v pečeh, kakršne so na Dolenjskem, temveC v za to na- pravljenem prostoru, okrog katerega (v zidovju) gori in gre toplota sušil- nici v sredino, kjer je vrotono, na ka- terom jo la.niSče kolikor le mogoce ! na široko razprostrto. Tako lanu ne j boste zažgali in tudi nevarnosti po- ; žara ne bo. Cena take susilnice — za } katero Vam za 10 Din, kolikor mono katero vain za 10 Din, kolikor meno strokovnjaški načrt — ni velika in se s pravilnim predelovanjem kaj kmalu zasluži. Ko jo Ian primerno segret, ga ne damo pod trlico. Pojdimo raje k naj- bližjemu kolarju in napravi naj nam 3 valjCke po 60 cm dolge. 2 naj imata po 25 cm promera, eden pa le 10 cm; vsi naj imajo naokoli okroglo postru- žene zobe. Nabavite si kakor miza visoko stojalo, denite nanj spoda.j dva velika valjčka, na sredi med nju zgoraj pa enoga manjšega. Razum- ljivo je, da, mora biti iz trdega lesa in v ležajih (tudi te skico vam, čo mi poSljete znarnke za porto, rad pos*- Ijem). Eden izmed večjih valjčkov mora imeti vitel, pri katerem naj edon vrti, drugi pa podaja za post debelo. razprostrte bilko med čaveljč- ke, tretji pa, naj na drugi strani od- vzoma zlomljono lanišče. Na ta na- čin obdolano lanišče naj šelo toricc otarejo in naj ga med trenjem v eno- mor obračajo, tako da predivo ni le na zunanji strani stepono, a.mpak v coloti in Cisto otrto. Tovarno, ki iz prediva predejo, preje lesa iz pezdir- ja ne morojo popresti in ima zato neCisto predivo prav znatno nižjo ce- no, nogo bi jo z ozirom na kakovost sicer zaslužilo. Svetujem vam; da otrto pfredivo po barvi in dolžini ter kakovosti v splošnem sortirato, da vsako post po- seboj pogladito in enkrat, dvakrat zavijeto tor v okrog 5 kg tožka povos- ma s sla.be j Sim predivom trdno dva- krat povožote. Tako povosmo zane- sito v zračno klot, položito desko na tla, na nje pa predivo, da se odpočijc in poživi. Ako so bosto ravnali po teh navo- dilih, bosto svoj pridolek prav lahko in dobro prodali, vaš trud bo dobro poplačan in pomagali si boste v svo- jom gospodarstvu, pri torn pa dali trdon temolj bodosii industriji lanu v Jugoslav!ji, ki nam jo nujno po- trobna, ki je pa prav vsled pomanj- kanja dobrih surovin — lanonoga prediva — no moremo ustanoviti. Zato smo primorani, da naše res sla- bo predivo pod ceno izvažamo, da laneno prejo ali pa tkanine, z visoko carino obremenjene, zopet uvažamo ter sami. sebi v vsakem gospodinj- stvu in vseh javnih zavodih potrebno platno podražujemo in pri tern za- poslujomo tuje delavce, naži sinovi so pa brezposelni. Omonjam Še, da sem vsakemu kmetovalcu iz srca rad pripravljon dati vsa potrebna navodila brezplač- no. Zelo me bo veselilo, če ta članok ne bo našel gluhih uses. Iz vsa- kega sreza naj bi se vsaj eden uvi- deven kmotovalec javil in predrt bi bil led. Kmalu bo našel posnemoval- ce in v treh, štirih letih bomo imeli dosti in dobrega prediva, kar bo v narodno-gospodarskem oziru največ- jega pomena. Stražnik (nepravilno vozeCemu av- tomobiliistu): »Alii' ne poznate piro- metnih predpisov?« — Avtomobilist: »Seveda. Kaj pa želite vedeti, gospod stražnik?« 10 litrov neposnetega mleka oddaja dnevno in dostavlja na dom Avgust Riickl, Ložnica pri Celju. 3 dljaki (dijakinje) na stanovanjc in hrano. NemSka konverza- cija. Glasovir na razpolago. Cena 600 do 700 Din mesečno, event, neloj v živilih. Istotam se oddata dve mebl. sobi na ulico. Vpraša se v trgovini Neckerrnann, Celje, Slomškov trg ^i. V Celju sprejme dva dijaka srednješoka učiteljska drnžina v zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov v upravi list?. Več rabljenih železnih peči se ugodno proda. Naslov v upravi lista. Oddam v najem 2 sobi in kuhinjo po nizki ceni, v vili na Lopati št. 12 blizu Celja. Dva dijaka sprejmem v popolno oskrbo. Naslov v upravi lista. Trgovina premoga in drv tvrdke Franjo Jošt CeBje, Razlagova ulica 8 dobavlja in dostavlja premog najboljSih vrst in rudnikov Laško (Huda jama), Trbovlje, Liboje (Sv. Nežn), Žabukovca, Velenje in drugih po najugodnejžih pogojih in cenah ter se priporoča. V najem se da lepo posestvo 30 oralov blizu kopališča Dobrne z živim in mrtvim inventarjetn za vec let. Naslov da Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Podstrešno sfanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin, se takoj odda. Celje—Gaberje, Dečkova cesta 1, Učiteljica poučuje otroke in odrasle v nemSčini po nizki ceni. Naslov v upravi lista. Kateri mehanik bi priključil svoji delavnici galvanizacijo T Ponudbe na upravo lista pod »Mehanik«. Sfanovanje obstojece iz 3 sob, kuhinje m pritiklin se odda. Lena 550 Din. Naslov v upravi lista. Papir vsake vrste in pisarniške potrebSčine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Tranc Leskovšek Celle, Glavnl trg 16 Med. univ« Dp. J. Mandil v Celju, specialist za kožno-venerične spolne bolezni se je vrnil s potovanja. Ordinira od E. do 3. popoldne in od 6. do 8. zvecey. Stanovanje Vi*azov tpg 6 (nad Mestno elektrarno). Posebne čakalnice in vhodi. Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- ških knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckeriffianny Celjo SlomSkov trg 4, nasproti župne cerkve. LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjavc za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Fr«, ryo Dolžan Celjo Za kresijo Telefon 245* kleparstv - vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgarg] nswedene stroke spadajoča dela In popravila —Cene zmerne — Postražba tofna 1- solldni Kmetska posojilnica, Celje registrovana zadruga z neomejeno zavezo P r e š e r n o v a u 1 i c, .6 sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po dogovoru (Ne zamenjati s »Kmetsko posojilnico ža celjsko okolico« — prej »Lastni dom«, ki se nahaja v likvidaciji.) Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Retina. - Oba v Celju.