St. 50.
V Gorici, dne 11. decembra 1891
m. m
■r
-k
„Nova Sot*a“
izhaja vsak petek o poldne in veljft s prilogo ..Gospodarski List" vred po pošti prejemaua ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravniitvu.
..Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
2
Q V M,
i
Oznanila
in „poslanieea plača se za štiriatopno petit- vrsto:
8 kr., če se tiska lkrat,
k
Večkrat — po pogodbi. Za veče črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarni v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
j.
Poštne in tajam razmero na Primorskem
(Govor poslanca dr. A. Gregorčič-a v 79. seji državnega zbora dne 4. t. m.)
V minolem tednu vršila se je v državnem zboru na Dunaju podrobna razprava o proračunu trgovinskega ministerstva. Pri točki B, pri poštnih in brzojavnih zavodih, bil je glavnim govornikom izbran naš državni poslanec dr. A. Gregorčič, ki je imel o tej priliki sledeči govor:
Visoka zbornica! Ni mi namen, da bi razpravljal tu visoka uprašanja o poštnih in brzojavnih zadevah, to tem manj, ker se je vršil pred meseci tu v glavnem mestu svetovni poštni shod, ki se je pečal z važnimi uprašanji na tem polju. Omejiti hočem svoj govor na mnogo preprostejše reči v tem področju, navesti hočem namreč le nekatere želje in pritožbe, ki se tičejo pošte in brzojava na Primorskem, zlasti na Goriškem.
Najpoprej opozoriti mi je visoko vlado na neprilike v poštnih razmerah z Italijo, katere nam naklada državna meja. Tolminski okraj ima zlasti na cesti, ki pelje skozi Kobarid v Čedad, s sosednim videmskim okrajem velik promet, ki seza že v stare čase. To, da se je leta 1866. državna meja premestila, je sicer oni promet nekoliko omejilo, a ne izpodkopalo, zakaj naravna lega onih krajev in različnost deželskih pridelkov pouzročujeta in družita vzajemno občevanje in trgovino obeh okrajev.
V jedni zadevi sta si pa okraja zel6 oddaljena, namreč v zadevi poštne zveze. Hoče-li avstrijski državljan kaj pismeno poročati svojemu italijanskemu sosedu, do katerega bi došel peš v dveh ali treh urah, tedaj minejo v najugodnejšem slučaju dva ali tri dni, predno dospe pismo na svoje mesto. Ako se odd& n. pr. pismo v Bregi-nju, pride najpoprej v Kobarid, od todi po 56 kilometrov dolgi soški dolini v Gorico; tu ga odpravijo čez Korminv Videm, od tam čez Čedad v Podbonesec ali v kak drugi kraj ob meji, tako da kolobari pismo po vseh možnih vozilih do svojega cilja, seveda ne v veselje pošiljalčevo, niti nadpi-sančevo.
Take razmere so državljanom ob meji mučne in prometu zelo v kvar. Zato so naprosile občine to stran in onkraj državne meje svoji vladi, naj bi se napravila neposredna poštna zveza med Avstrijo in Italijo načrti Kobarid-Robič-Podbonesec-Čedad.
V	to svrlio bi morala avstrijska vlada na črti Kobarid-Breginj ustanoviti novo poštno postajo pri Robiču, mali vasici ob meji proti Italiji. Po zanesljivih poročilih bi merodajni činitelji takraj in onkraj državne meje bili naklonjeni tej želji mejnega ljudstva, zato se obračam do visoke vlade z nujno prošnjo, naj pospeši dotične razprave v tej zadevi ter naj izvoli to neposredno poštno zvezo med Avstrijo in Italijo ko hitro mogoče oživeti.
Druga želja, katero ne goje le vsi prebivalci t Soški dolini, marveč tudi v glavnem mestu .Gorici in v širših krogih, tiče se poštne zveze med Gorico in Trebi-žem. Ta pošta gre ob 2. zjutraj iz Gorice in dospe ob 5. uri in 20 minut v Trebiž, potem ko je oddala svoja pisma, časopise in druge poštne pošiljatve jednemu glavarstvu in petim sodnijskim okrajem. Mogoče, da je pred 30 ali 50 leti ta uredba zadoščala takratnim potrebam, dandanes nikakor ne zadošča več. V Gorico pride vsako jutro z Dunaja, iz Trsta in Italije po jeden poštni vlak in po jeden brzovlak s pismi in časopisi, vrhu tega dospe zjutraj pošta iz Ri-femberga, poštni posli iz Mirna, Ločnika in Kojskega. In vse tako došle poštne pošiljatve z onimi vred, katere d& zjutraj mesto Gorica, ki ima 20000 duš in mnogo uradov ter je v ozki in živahni zvezi s petimi sodnijskimi okraji v Soški dolini, morajo čakati piihodnjega dne, da se odpravijo v Soško dolino. Take razmere so pač v goropadnem nasprotju z dobo, v kateri vladata par in elektrika.
Temu bi bilo še dodati, da nima Soška dolina — ker se delajo nepremagljive ovire predelski železnici, ki bi povzdignila trgovino tržaškega mesta in napotila promet proti adrijanskemu morju v meri proti Trstu in bi bila največje važnosti, dočim se prav marljivo meri v veliko veselje neka-
terih špekulantov in bogatinov, ki se hočejo pri tem podvzetju okoristiti, železnica Divača-Loka, katera ne bode nikdar skrajšala svoje namišljene daljave zaradi mnogih in velikih strmin ter ne bode nikdar prekoračila veljave lokalne železnice, ker ne more Trstu ničesa ponuditi, kar bi mu ne dajali Rudolfova in južna železnica v večji in boljši meri vsled primernih pogodb, — ker nima torej, ponavljam, Soška dolina nobene železnice, bilo bi pač pravično in umestno, da bi imela vsaj zadostno poštno zvezo, katere bi se posluževali popotniki, kedar jim je sreča toli mila, da najdejo kako prosto mesto v poštnem vozu. V to svrlio je prepotrebno, da bi šla pošta med Gorico in Bovcem ne enkrat, temuč vsaj dvakrat na dan. Najprimernejši čas za odhod drugej pošti bi bil poldan ali 1. ura popoldne. Vožnja iz Bolca. nazaj bi se morala urediti tako, da bi se lehko odposlale vse 'poštne pošiljatve iz Soške doline še z večernim vlakom iz Gorice. To bi bilo v korist ljudstvu in tudi javnim uradom.
Dalje mi je opomniti, da ni na 29 km dolgi črti med Sv. Lucijo in Cerknem v Idrijski dolini nobene postaje, dočim se je uvedla na črti med Tolminom in Grahovem v Baški dolini, ki meri le 24 km, pred leti poštna postaja Podmelec. Jednaka postaja je tudi na prvi črti potrebna; kajti Št. Viškogorska planota s svojimi v Idrijsko dolino segajočimi brežinami ima, dasi ni močno obljudena, vendarle mnogoštevilno marljivo in jako razumno prebivalstvo — kakor	Tolminsko sploh	—	in zasluži z
ozirom na davke, katere plačuje, in z ozirom na bistroumnost, ki mu je v čast, da se mu bolje nego do sedaj približa pošta, ta kulturna posredovalka in pospeše-valka dušnega prometa,
Visoka vlada se bode morala baviti s to zadevo, ker so za to prosile tamošnje ; občine.	Nočem	uplivati	na	sklep visoke
vlade glede na kraj, kjer bi se imela napraviti poštna postaja na državni cesti v Idrijski	dolini,	izrečem	pa	vendar svoje
osebno	mnenje,	da bi bil v	ta namen zelo
primeren Slap, ki je tik ceste in je trgovinsko središče izdelkom jako razvitega obrtnega oddelka, pletilnemu in tkanemu blagu. Od tam bi se lehko razširila poštna zveza po poslih in nosačih v onih krajih in na Št. Viškogoro, kjer bi se imela ustanoviti nova poštna postaja. — Priporočam to zadevo visokej vladi v blagohotno presojo in oceno!
Sedaj pa preidem na lcraška tla. Velecenjeni gospodi bo znano, da včasih burja in zameti povsem pretrgavajo poštno in brzojavno zvezo na Krasu. Pred leti je bila vsled takih nezgod brzojavna zveza med Dunajem in Trstom mogoča le čez Predel in Gorico, poštna vozna zveza pa le čez Postojno, Vipavo in Gorico. In še sreča, da je bila mogoča vsaj ta poštna zveza po Vipavski dolini, kajti pripeti se, da je celo ta zveza nemogoča vsled hude burje, ki razsaja po Vipavski dolini. Zato bi rad opozoril Njega ekscelenco, gospoda trgovinskega ministra, na neko cesto, ker je bolj varna pred burjo, da bi jo kot reservno cesto v poštev jemal. To je nad 30 km dolga skladna cesta med Gorico in Rihem-bergom in nad 8 km dolga cesta v B r a-niški dolini do Raše, katera pelje do državne ceste med Vipavo in Št. Vidom na Kranjskem. Podnebne razmere v tej dolini so take, da ne razsaja burja v tem kraju tako močno, kakor v sosednji Vipavski dolini, ter da bi se pomikala vojna lehko naprej po tej črti tudi tedaj, ko ne bi bilo možno to po vsporedni državni cesti v Vipavski dolini.
Označena reservna cesta ima sicer le jedno, toda veliko napako, namreč to, da po Braniškej dolini še ni izdelana. Različne okoljščine so z navirale, da nadaljevanje te ceste ni uvrščeno med skladovne ceste. Zasebniki in sosednje občine so delo pričeli ter deloma dokončali s pomočjo različnih doneskov , med katerimi so tudi oni Njegovega Veličanstva našega prestvitlega cesarja, državni in deželni. Toda nastopile so v tej blaženi vinski deželi slabe letine, trtna uš se je tam udomačila in kar je njej ostalo, je v preteklem poletju pokončala nenavadno močna toča, da ni mogoče dela nadaljevati. Zato pa prosim Njegovo ekscelenco, gospoda
trgovinskega ministra, da bi izprosil v pro-speh svojemu delokrogu primerno pomoč v ta namen pri visokem ministerstvu notranjih zadev. Strategična važnost te ceste piznana je po vojnih krogih, njen poštni pomen sem pa danes pojasnil. Prosim, naj bi se preiskovalo, če ni res vse tako.
Ker govornim pa že o poštnih cestah, dovoljujem si opaziti, da je vedno v nevarnosti poštna cesta med Vipavo in Gorico, posebno pri Ajdovščini pod Lokavcem, in to ne le po burji, ampak tudi po hudournikih Grajšek in Lokavšček, ki valita ob povodnjih neizmerno mnogo blata in grušča na cesto. Pri takih razmerah bi bilo mogoče, da bi pošta ne mogla voziti po Vipavski, niti po Braniški dolini, po zadnji ne, ker ni izdelana, po prvi ne, ker bi bila lehko zadelana (zasuta), kar bi pouzročilo, da bi pošta v onih krajih izostala. Dovoljujem si radi tega po malem ovinku naprositi Njegovo ekscelenco, gospoda kmetijskega ministra, da bi se oziral na ta hudournika ter da bi ju dal zajeziti, kajti po njih ne preti le državni cesti nevarnost, ampak tudi senožetim in njivam.
(Dalje prihodnjič.)
Slovensko šolstvo.
Govor poslanca Karola Kluna v 66. seji državnega zbora dne 13. novembra 1891.
(Dalje.)
Da se te razmere zboljšajo, je najprej treba, da se koroška učiteljska pripravnica tako prenaredi, da ne bo izgojevalasamo nemških, ampak tudi take učitelje, ki bodo zmožni poučevati na slovenskih šolah. Potem je neobliodno potrebno, da se nastavijo šolski nadzorniki, ki so zmožni nad- j zorovati tudi slovenske šole in ki bi bili nasproti Slovencem in slovenskim učiteljem ravno tako pravični, kakor nasproti nemškim. Ko se je lani na Kranjskem nad nadzornikom mešanega političnega okraja začelo dvomiti, kakor da ni nepristransk, je bil precej iz službe djan, njegov nadzorni okraj se j e pa razdelil, tako da se je nastavil za nemške šole poseben nadzornik, in za slovenske poseben. Če je visoka učna uprava tako razkrojitev za potrebno spoznala zavoljo 15.000 Hočevarjev, toliko bolj bi se morala na več ko 100.000 koroških Slovencev. (Pritrjevanje na desni.)
Tretji neobhodni pogoj za zboljšanje razmer je ta, da se deželni šolski oblasti koroški ojstro zaukaže, da se mora pri vseh naredbah strogo postave dižati. Ko bi bila visoka učna uprava to že prej storila, potem, kakor sem že omenil, koroški deželni šolski svet ne bi bil izdelal tako čudnega učnega načrta, tudi bi si ne upal, toliko ustavljati se slovenskim občinam, ki prosijo za slovensko šolo, kar bo zmerom sramoten spomin za koroško šolstvo. (Cujte! na desni.) Ne morete si misliti, kako iznajdljiv je koroški deželni šolski svet v pomočkih, da zavrača prošnje za slovenske šole, in čudili se bodete, če Vam na podlagi uradnih podatkov naštejem nekaj slučajev. (Čujte, čuj-te! na desni.)
♦
  * *
Šolska občina Št. Jakob v Rožni dolini (posl. dr. S t e i n w e n d e r : To so že stare reči! — Posl. Povše : Pa zmirom nove ! — Dr. Steimvender: To je že petkrat pravil.— Posl. Spinčič: Stara krivica! — Posl. vitez M or o : Pogreto zelje!
— Posl. Dr. Trojan: Pa popravite krivico !) Prosim, pustite me govoriti! Šolska občina Št. Jakob v Rožni dolini je hotela imeti slovensko šolo in krajni šolski svet te občine je dne 28. junija 1878. — res je to že stara reč •— prosil pri okrajnem šolskem svetu za slovenski pouk. Ta prošnja je bila odbita z odlokom od dne 15. avgusta 1878, št. 827. Jaz zato tako natančno navajam, ker gospodje le preradi ugovarjajo, da vse vkup ni nič res. (Posl. dr. S e i n w e n-d e r: To je bilo že po Kristovem rojstvu.
— Posl. Povše: V dobi svobode!) Priziv na deželni šolski svet se je oddal dne 26. oktobra 1881, pa tisti je z odlokom od dne 13 junija 1882, št. 1100, odgovoril, da prošnje ue more uslišati. Dne 30, maja 1882.
se je odposlala pritožba na visoko mini-sterstvo,kijojepazodlokom dne 19.jun. 1882. št. 9686, izročilo deželnemu šolskemu svetu v rešitev. Taje seveda spet tako razsodil, kakor prvikrat, in to z odlokom od dnž 13. julija 1882. Občina se je spet na ministerstvo pritožila, in kaj se zgodi? Prej ko se je ta pritožba rešila, odločil je deželni šolski svet dne 7. junija 1883, št. 2879, da se ima slovenski učni jezik deloma upeljati. Krajni šolski svet pa je prosil na novo, da naj bo slovenščina edini poučni jezik v vseh razredih, nemščina pa naj se upelje kot učni predmed.
Tukaj moramo pripomniti, da koroški Slovenci pripoznajo važnost nemščine in da se je tudi ue branijo (prav res! na desni), in y vseh prošnjah pravijo, da želijo slovenski pouk zato, da bi se otroci več naučili, da se mora pa tudi nemščina kot obvezen (obligaten) predmet učiti.
Med tem paje ministerstvo odgovorilo dne .9. avgusta 1883. št. 1189, na prejšnjo pritožbo in sicer jo je odbilo s pristavkom, da krajni šolski svet nima pravice do priziva. (Smeh na desni.) Vsled tega je tudi deželni šolski svet podobno odgovoril z odlokom od dn6 1. julija 1883. Krajni šolski svet se pa še ni dal utrudit’, ampak je okrajnemu šolskemu svetu dn& 8. decembra 1883. poslal novo prošnjo za slovenski pouk, pa tudi ta prošnja je bila odbita. Dne 10. jan. 1886 odposlal je novo prošnjo na koroški deželni šolski svet, naj bi se na tamošnji šoli upe-ljalo „Drugo berilo" in pa „Slovnica“.Prošnja je bila spet odbita.
Ko je krajni šolski svet videl, da sam pri ministerstvu nič ne opravi, ker se mu odreka celo pravica do pritožbe, zvezal se je z občinskim zastopom, da bi z njegovo pomočjo svoj namen dosegel, in sicer so se občinskemu zastopu pridružili krajni šolski %vet v Št. Jakobu, Podgorjahin na Ledenicah.
Meseca junija 1887 se je odposlala skupna prošnja na deželni šolski svet, pa tisti še odgovora ni dal. Zato so prošnjo ponovili dn6 22. aprila 1888; deželni šolski svet je odgovoril dn6 14. maja 1888, št. 1000, da je prej treba stvar še preiskati. (Čujte! čujte! na desni.) Ni pa jim šlo za preiskovanje, ampak skušali so si s pomočjo nekaterih veljavnih mož okrajnega šolskega sveta in s pomočjo nekaterih učiteljev prosilce razdvojiti (klici: Aha!) in to se jim je res posrečilo, da so Ledenice od prošnje odstopile, deželni šolski svet je potem z odlokom od dn6 9. julija 1888, št. 613, odgovoril, da bi bila zaželjena pre-memba preveč različna od drugih šol, in da večina prebivalstva take šole ne mara. Občina se je zdaj vnovič pritožila na visoko ministerstvo, pa prej ko so prošnjo na Dunaj oddali, izmislili so si nov pomoček, da bi srečen izid pritožbe zabranili. Začelo se je za to agitovati, da bi se Rožak izločil iz St. Jakobske občine. V resnici se je ta ločitev izvršila, in še le potem se je oddala pritožba na ministerstvo s pristavkom, da občina Št. Jakob zdaj ni več tista (čujte 1 na desni), kakor je bila prej, ko je pritožbo spisala, ker se je med tem podobčina Rožak izločila. Ministerstvo je moralo tedaj Čisto pravilno razsoditi in z odlokom od 28. decembra 1888. št. 23.470 izreči, da po delitvi ni več tiste občine, ki je pritožbo vložila (Smeh na desni. — Posl. dr. Ferjančič: To je sleparija ! — Poslanec Povše: To je svoboda!) Občina Št. Jakob pa je zdaj dne 30. junija 1889. spisala novo prošnjo na deželni šolski svet. Pa kaj se zgodi? Treba je bilo spet novega pomočka, da se stvar zabrani, stari po-močki so bili vsi obrabljeni. Poslali so znanega okrajnega glavarja Praxmarerja, predsednika okrajnega šolskega sveta, v Št. Jakob, kamor je sklical komisijo 20. dan novembra 1889. Na to komisijo so bili povabljeni vsi posestniki in posestnice, 198 na številu. Od teh jih je 154 prišlo, 44 je bilo zadržanih. Praxmarer je došlim govoril
o	potrebi nemške šole, potem pa jih je za čel izpraševati. Da bi bil bolj gotov, poklical je neko staro žensko, misleč, da bo pri tej še najprej kaj opravil. (Čujte! čujte! na desni. Klici: Sama sleparija!) Toda ta žena se je odločno izrekla za slovensko šolo. (Dobro! na desni.) Kakor ona, so govorili vsi drugi posestniki, samo IS se jih j*
izreklo zoper slovenski pouk. Številka 19 je bila seveda prepičla. Da bi jo pomnožili, je okrajni glavar prištel tistih 44, ki niso prišli h komisiji (čujte ! čujte! na desni), češ, da bi bili ti vsi zoper slovensko šolo glasovali.
Pa deželni šolski svet je menda vei.d r spoznal, da nima nobene postavne podlage, da bi prošnjo Št. Jakobske občine zavrgel. Kaj je tedaj storiti ? Obrnil se je do deželnega odbora z uprašanjem, kako o tem misli. Deželni šolski svet je namreč tako prevdarjal: O učnem jeziku odločuje on sam, potem ko je zaslišal tiste, ki šolo vdržuje-jo. Šol pa ne vzdžujejo samo občine, ampak tudi dežela ; kajti očine skrbijo za stvarne, dežela pa za osebne potrebščine. (Klici na desni: oh, tako ! ) Deželni odbor koroški je seveda razsodil v zmislu deželnega šol-kega sveta, in z ozirom na izjavo deželnega odbora je deželni šolski svet odklonil prošnjo Št. Jakobske občine z odlokom od 25. maja 1890 št 489, (klici: Ni bilo druzega pričakovati!) s pristavkom, da ima občina pravico, v 14 dueh pritožiti se do visokega učnega ministerstva. Ta odlok se je občini uročil dne 16. junija, priziv na ministerstvo pa se je dne 27. junija, tedaj v postavnem obroku, izročil okrajnemu šolskemu svetit. Okrajni šolski svet pa je pritožbo dne 22. januarja 1891, tedaj čez pol leta (čujte! čujte! na desni) občini nazaj poslal z opom-njo, da se je zgodila formalna napaka. (Posl. Povše: To je novo! Čez 13 let!)
Dne 4. februarja 1891. se je pritožba vnovič vložila, pa okrajni šolski svet jo 'je dne 15. febr. občini vrnil s pristavkom, da je deželni šolski svet med tem časom izdal novo naredbo zastran učenja slovenščine v utrakvističnih šolah. Občina Št. Jakob pa se s tem ni dala oplašiti, ampak je dn6 23. februarja 1891 pritožbo spet vložila. Kaj se je potem zgodilo s to pri-tožbo, ali je prišla do ministerstva in kaka osoda jo tam čaka, o te n zgodovina za zdaj še molči. (Klici na desni; Ubogi Slovenci! In to je ravnopravnost?)
Pa čez eno leto bomo morda priložnost imeli, spet kaj o tem sporočiti, da ta stara zadeva vedno nova ostane. (Klici: Zgodba trpljenja!) Ko se je občina Št. Jakob 13 let vojskovala, še ni mogla doseči, da bi za svoje velike šolske troške dobila tako šolo, kakoršno želi in za dobro spozna!
* *
*
Pa to ni edini slučaj. Gospodje, imam pred seboj uradna pisma o dveh drugih slučajih, pri katerih se je ponovila skoraj ista igra z nekoliko drugim naglasom. To zadeva občine Vogerča - Blato in pa Tolsti Vrh.
Občinski zastop v Tolstem Vrhu je dn6 7. aprila 1888. odposlal prošnjo za slovensko šolo. Otroci te občine obiskujejo tri šole: v Kotljah, Ornečah in Guštanju. Prva šola je v občni Tolsti Vrh, druga v občini Libeliče, tretja v občini Guštanj. Prej ko je tedaj deželni šolski svet o tej prošnji sklepal, uprašal je občni Guštanj in Libeliče, ali se strinjata s prošnjo občine Tolsti Vrh. Obe občini ste v nemških rokah, torej ste se obe izrekli zoper prošnjo Tolstega Vrha. Z ozirom na to izjavo se je prošnja občine Tolsti Vrh z odlokom od 21. decembra 1889, št. 28.847, naravnost odbila. Občina je potem 15. februvarja 1S90. spisala novo prošnjo, da naj bi se slovenski pouk uvedel samo v tistih šolah, ki so večjidel od njenih otrok obiskovane, namreč v Kotljah in pa v Črnečali, kjer so tri petinke otrok iz občine Tolsti Vrh in le dve petinki iz občine Libeliče.
Niso druzega vedeli, kako bi to prošnjo občine zavrnili, in nagovorili so krajna šolska sveta teh dveh občin, da sta se izrekla zoper prošnjo občine. Z ozirom na izjavi obeh krajnih šolskih svetov in na razsodbo deželnega odbora je deželni šolski svet z odlokom od dne 23. marca 1890, št. 642. prošnjo občine Tolsti Vrh zavrgel. Tudi ta občina se je pritožila pri ministerstvu, pa do zdaj še nema odgovora, čeravno je bil priziv odposlan že 3. marca 1890. Da se pa ne bo mislilo, da sta krajna šolska sveta iz lastnega nagiba ugovarjala slovenski šoli, ali da na tej stvari ni dosti ležeče, hočem z dovoljenjem g. predsednika prebrati neko pojasnilo črneškega šolskega sveta, da se bo videlo, kako so ti ugovori nastali. Vloga se glasi (bere):
„Visok. c. k. deželnemu šolskemu svetu v Celovcu. — Pojasnilo: s kterim podpisani po pravici naznanijo, da vloga krajnega šolskega sveta v Črnečah od 12. marca 1890, št, 20, odposlana vis. c. k. deželnemu šolskemu svetu v Celovec iz sledečih uzrokov ni resnična ne pravilna, ampak je uastala na zvijačen način.	(Dalje	pride).
SOF11I
Z dežele, 8. dec. —■ No, no, g. dr. Mahnič, potolažite se, in bodite „veren“ in ne „neveren — Tomaž.* Pisec teh vrstic je resnično d u h o v n i k, katerega Vi prav dobro poznate in ki je ob svojem času z veseljem pozdravljal „Rimski Katolik", uva-žujoč potrebo stvarne kritike. Bili so pred leti časi, ko se je vsaka še tako malo ali nič vredna stvarca povzdigovala v deveto nebo j vsaka pesem, vsako delce itd.
na slovstvenem polju se je s celo vrsto častnih naslovov opisavala, ne da bi kdo tudi odkrito povedal svoje misli ter dušne proizvode tako označil, kakoršni so bili v resnici. Zato, pravim, je stvarna kritika potrebna za vse tiste može, ki na en ali drugi način stopajo v javnost. Tedaj, bodite brez skrbi, tu se ne skriva kak „1 i b e-r a 1 e c“ pod duliovsko suknjo, tudi ne Vaš sovražnik.
Mi smo Vas uprašali zato, da bodemo vedeli, pri čem smo, da nam bo mogoče jasno videti goriško obzorje ter spoznati goriški položaj, kakoršen je v resnici, in ne k a k o r š n e g a nam Vi slikate. Čudno se nam zdi, da nam morete očitati, da smo v „N. S.“ »nakopičili toliko puhlih besedij in nezmisli" — ko Vam je vendar znano, da v št. 42. „N. S“ smo vzeli za p.idlago le Vaše delinencije o liberalizmu; navajali smo Vam celo stran, kjer se vsaka definicija nahaja. — Ex ore Tuo — Te ju-dico! — Vi ste tako pisali, Vi ste dali jasno in določno definicijo o liberalizmu in ne mi ali pa „Nova Soča“, in na podlagi Vaših definicij smo se predrznili staviti 14 upra-šanj, na katera je vsekakor potreben stvaren odgovor.
Še bolj čudno se nam zdi, da zahtevate od nas, da se, preden boste odgovarjali, podpišemo s polnim imenom. Žal, da tej Vaši iskreni želji ne moremo ustreči. Uzroki so Vam deloma znani iz „Nove Soče" Britka skušnja enega duhovnega sobrata tam gori nekje na T. nas zadržuje, da za ta pot nam ni mogoče pokazati se v javnost s polnim imenom. V Vaši bližnji okolici se nahajajo možje, katerim ste v zadnjem času zopet šli na limanice, kakor tedaj, ko so Vam izročili v smrtnem grehu umrlo »Staro“, ki še vedno gledajo z debelimi očmi, kakor jastreb na svoj plen, kako bi enega ali drugega dobili v kremplje, in nad njim prav po »krščansko" razlili svoj strup. Njiju srd je nenasitljiv, ne moreta pozabiti sramote in poraza ob letošnjih volitvah. Prav Ti možje so krivi, da ne moremo Vaši želji ustreči in da smo v sedanjih žalostnih razmerah v Gorici prisiljeni skriti se. Naj bi mi še tako stvarno pisali, gotovo bi eno ali drugo besedo staknili, s katero bi potem vihteli proti nam ter divjali po Gorici...............
Vi, g. doktor, se sklicujete na besede našega Izveličarja, ki nam pravi, da moramo sveto resnico oznanjevati »ne skriti pod polovnikom, ampak s svetilnika."
Prav je. Toda naš Izveličar tudi pravi: „Ecce ego mitto vos sicut oves in medio
1	u p o r u m... Estote ergo p r u d e n t e s sicut se r p e n t e s.... Mat. 10.16. i. e...
  studete pericula vobis ingruentia pru-
denter elfugere. Klof ut ar. Com. V. 17... Cavete ab h o m i n i b u s cante vos geri-te, quoad, salvo officio vestro, fieri potest, ut declinetis eorum insiiHas... Klofutal- Com.
Pa ko bi samo to bilo?! Uresničile bi se tudi besede našega Izveličarja, ki se v isti vrsti nahajajo: „Tradent enim vos in conciliis — per liaec intelligendum" est synedrium magnum et iudicia se p tem v i-r a 1 i a .... Pri nas je tudi: „ indicium ec-clesiasticum", obstoječ iz devetih udov . . . Glej Direc. dioec. str. 5. In med svetovalci se nahaja na zadnjem mestu bivši „vrhovni nadzornik „Stare" in prihodnji »kolovodja" »katoliške" stranke Č...
Ha! ha! Ali bi se g. dr. M. lahko ne smejal, videti nas na zatožni klopici in o-
koli nas mogočne pospode  qui incedunt
cum summa gravitate et maiestate.... Jok, tega veselja pa jim ne privoščimo!
Ni še dosti. Na tiho nedeljo v postu beremo sv. evangelij, v katerem se čitajo naslednje besede: „ Tedaj (ko je I. K. razodel skrivnostno resnico) so pobirali Judje kamenje, da bi vanj lučali. Jezus pa se je s k r i 1....“ Tako piše sv. Janez Ev. Te besede razlagajo „Gofffne“ str. ‘270. takole: „Pokazal (Jezus) je tudi svojo potrpežljivost in krotkost in nas učil, naj se tudi mi svojih sovražnikov rajši ogibamo in se jim umaknemo, kakor da se nad njimi maščujemo, ali pa se Jim zoperstavljamo. S svojim izgledom nas Jezus uči, da je sploh dobro v stran iti togotnim in prepirljivim ljudem, ker nam sv. Duh priporoča: „V čast je človeku (dr. M. pravi »nečastno"), ki se prepirom odteguje  Preg. 20. 3.
Vidite tedaj, g. doktor, tudi nam pomaga sv. pismo iz zadrege. — Mi tedaj ostanemo skriti in nočemo priti v zobesla-boznanim lovski m..........
Vsekako je čudno, da zdaj to zahtevate, saj v prejšnih časih tega niste storili. Očitate nam »strahopetnost" in »nepoštenost", ker se ne podpišemo s polnim imenom. Dovolite mi, da obrnemo ost proti Vam ter Vas uprašamo: „Ali je bilo tudi tedaj »nepošteno" in »nečastno", ko ste Vi pisali podlistek v „Slovencu“ pod izmišljenim imenom? Ali je tudi »nečastno", „ne-pošteno“, ko dr. Schleicher, profesor nra-voslovja, ne podpiše svojega imena, posebno v tistih člankih ne, kjer se nahajajo najostrejše pušice „navzgor" ? Ali je tudi »nepošteno" in „nečastno" od vseh političnih listov, ker člankom ne podpisujejo pisnte-ljevega imena? Ali je tudi »nepošteno1* in „nemožato“ od ljublj. škofa, ki je spisal brošuro:	„Zur Congrua - Frage 1. 1883“ pod
izmišljenim imenom „M a r t i n i“, v kateri je dokazal verskemu zalogu za Štajersko, da je v šest letih zmanjkalo nič manj, kakor 331. 302 gl.? Zakaj se je tedaj ljub-
ljanski škof skril ? Zakaj se ni podpisal s polnim imenom ?
Pričakujemo torej odgovor na npraša-nja v št. 42. „Nove Soče". Definovali ste liberalizem jasno in določno, želimo torej, da nam navedete odlomke in številke »Nove Soče'1, kakor mi to delamo, in ž njimi dokažete liberalizem „N. Soče“.*)
Z vsem spoštovanjem
Duhovnik.
* Da g. dr. Mahnič ne bo nikdar mogel navesti takih odlomkov in citatov iz našega lista, dokazuje znana izjava na 437. strani letošnjega „Ka-tolika“, kjer pravi da: „ N. S o č a “ se ogiba in varuje naravnost kak pr tik atoliški stavek zapisati1'. Pozitivna tla za jednak dokaz so torej povsem izpodbita in odgovor na 14 nprašanj je postal zares povsem nemogoč, ako se „R. K.“ noče sam biti po zobeh. Ostane še — dlakocepljenje na negativni strani, kakoršnega se je lotil g. .T. Kok oš ar v zadnji št. „R. K.“ O Kokošarje-vem odgovorčku bo govoril naš gosp. duhovni dopisnik v prihodnji št. „N. S.“ kakor nam je sporočil s tem dopisom vred. Uredništvo.
I« Prvačine, 8. decembra. — Prvačina dobila je tri nove zvonove z jako harmo-nično-milobno ubranimi glasovi C I) E, ki delajo vso čast mojstru g. Francu Broili, kateri je zvonove vlil, ali prav za prav fu-s e-ral. kar nam žali našo čast, ušesa in očesa. 01 jedne strani, glede na harmonično uglasbo zvonov s čistimi zvoki, vreden je gospod mojster Broili vse pohvale in časti, a ne morem zamolčati graje od druge strani in sicer v narodnem oziru. Prvačanje smo želili imeti na jednem slovenski napis pod podoma sv* Cirila in Metoda v čast božjima blagovestnikoma, a gosp. mojster je to našo opravičeno željo prezrl z izgovorom, da ni bilo mogoče; a tak izgovor je pri nas ničev in jalov, ker mi Slovenci imamo baš take črke, kakoršne so imeli stari očetje Latinci in kakoršne imajo zdaj njih sinovi Italijani. Iz tega je razvidno kako jekleni so Italijani, ne udajo se niti za dobro plači-
lo	nam Slovencem na ljubo ter nam niti mrvice naše narodne časti ne privoščijo, pač pa vse mora biti, kar gre iz njih rok po lastnem njih »kostumu". Slovenci, učimo se od njih spoštovati in ljubiti svoj jezik in svoj narod! A mi ? Od prevelikega in ponižnega hlapčevstva naša slovenska društva oddajajo celo nemške diplome ljudem ne naše narodnosti.
Še nekaj. Stojala zvonovom izdelal je kovaški mojster g. Janez B o v c o n iz Fo-jane, naš rojak. Stojala so vsa železna in tako izvrstno napravljena, da se ne zganejo, kadar vsi trije zvonovi zvone, dasi imajo okolo 40 kvintalov teže. Zato bodi gospod mojster Bovcon toplo priporočen vsem onim, ki bodo kdaj taka dela potrebovali.
Iz Podbrda, 8. dec. — Predzadnjo bink. nedeljo vršila se je pri nas izredna slavnost: Blagoslovile so se nove orgije. Izdelala sta jih že dobro znana umetnika: Brata Zupan v Kamnigorici na Gorenjskem. Zopet sta pokazala, da ne sloviti zastonj njiju imeni daleč na okrog, tudi zunaj slovenske zemlje. Orgije sta izdelala prav primerno naši čedni cerkvici glede na zunajnost, velikost in glas. Omara je izdelana v cerkvenem slogu, ki zares krasi celo cerkev s svojim lepim pročeljem (sprednjim delom.) Igralnik je obrnjen proti oltarju tako, da igralec gleda na oltar; mehanika teče lahko in tiho; meh je v orgijah z dvema zajemalcema, kateri lahko goni skoraj vsak otrok; glas je mogočen, prijeten in mil. Kadar potegneš drugi spremen, vsakokrat si na novo iznenaden. Kratko: XXXni. delo gg. bratov Zupan priča, da se z vso pravico imenujeta prava mojstra v izdelovanju orgelj. Tedaj nič čudnega, dasožup-ljani, videči, kako so dobre in lepe orgije, popolnoma pozabili na stroške in trud, ki so imeli za nje. Marsikaterega sem slišal, posebno ko so prvokrat zapele, govoriti: „Precej sem za orgije dal, a še jedenkrat toliko, ako bi bilo ,treba". Zato častitamo iz dna srca bratoma Zupan na tako izbornem delu in jima želimo, da bi se jima večkrat nudila prilika pokazati, kaj da znata.
Politični razgled
Avstrija. — V p o slani š ki zb o r-n ici zahtevala sta poslanca Ja w o rs k i (v imenu poljskega kluba) in dr. Ilerold, naj se uradnikom in profesorjem Se za prihodnje leto dovoli dr a g in j sle a doklada, da bodo mogli svojemu stanu primerno živeti. Posl. V). S p i n Č ič je pa predložil resolucijo, ki priporoča vladi uravnavo luke na otoku Krku.
—	Pri razpravi o proračunu trgovinskega ministerstva so se vršile jako živahne razprave. Nekateri poslanci zo zahtevali zboljšanje plače poštnim uradnikom in poštarjem, ker njih delo ni v nikaki primeri s plačilom, katero dobivajo. Posl. Adam ek je tožil, da nemški jezik prevladuje pri poštah in brzojavili, češčini pa se marsikje godi krivica. l)ne i. t. m. pa je kot glavni govornik večine naš državni poslanec dr. Anton Gregorčič razpravljal poštne in brzojavne razmere na Primorskem, zlasti pri nas na Goriškem. Prvi del njegovega govora priobčili smo v današnji številki, drugi daljši del pride na vrsto pri hodnjič. Govoril je jako zanimivo in temeljito; poslanci so mu od vseh strani/ pridno pritrjevali in ko jekončal, zadonela mn je živahna pohvala in ploskanje. Ta govor jasno priča, kako pozorno je
ok6 našega gosp. državnega poslanca na vse, kar se godi v deželi, kar je slovenskemu narodu v škodo in kaj bi mu bilo v korist. Tudi pri razpravi o proračunu nauČnega ministerstva se je bil oglasil k besedi, do katere pa ni prišel, kar m njegova krivda, ker je bila razprava poprej zaključena. Vpisal se je kot govornik tudi pru pravosodne m m i n i -st er st v u, da izpregovori o naših sodnijskih razmerah pri nas na Goriškem. — V ponedeljek je poslanec dr. Anton Gregorčič s tovariši stavil do ministerstva zunanjih poslov interpelacijo, ker cesarsko namestništvo ni dovolilo nositi sokolske obleke „ Pr vaškemu" in „Ajdovskemu Sokolu", kar je vsem drugim enakim društvom dovoljeno, kajti „ Sokol11 brez sokolsko obleke je vendar n ez misel. Očitna hvala gospoda poslancu, da je to zadevo spravil v obliki interpelacije v poslan iško zbornico. Radovedni smo, ali grof Taaffe na njo odgovori in kaj poreče. — V isti seji je novoizvoljeni poslanec istrski dr. Laginja inter-peloval vlado zaradi občinskih volitev v ViŠ-n j a n u, kjer je lahonska stranka zmagala z jednakimi sredstvi, kakoršnih se navadno poslužuje pri vseli volitvah: nepostavnost, priti-sek in denar, to je laško orožje proti Slovanom v Istri !
Zunanje države. — Pregnani brazilijanski cesar lJom P e d r o, ki je živel v Parizu, je umrl za hripo ali influenco. Položijo ga v rodbinsko rakev hiše Braganza v Lizboni, glavnem mestu Portugalskega. V Brazilil ij i je nastala ustaja proti onej vladi, katera je bila pregnala pokojnega cesarja. General F on s ec a moral seje predsedništvu ljudovlade odpovedati. Nemiri trajajo še dalje.
— Hus k i c a r ni hotel vsprejeti neke deputacije plemičev, ki ga je hotela prositi, naj dovoli ustavo. — To poročilo se strinja z objavo pogovora med carjem in francoskim dostojanstvenikom v nekem francoskem časopisu, po katerem je car baje izjavil, da on nikoli ne dovoli ustave, ker s takimi sredstvi, s kakeršnimi se vlada v ustavnih državah, on noče vladati. Pošten absolutizem je boljši od ustave v zmislu sedanjega časa. Skoraj bi rekli, da je temu res tako.
— V it a l ij anski zbornici so irredentovski poslanci zaradi odgovora avstro-ogerskega ministra za zunanje posle grofa Kalnokij- ja o papežkem uprašanju, kateri smo priobčili v zadnji številki, izzvali viharno razpravo. C a v a l o 11 i, Imbriani in drugi irredentovci so silno napadali italijansko vlado, katera sklepa zveze s takim sosedom, kakoršen je Avstrija. Predsednik Rudi n i je skušal zbornico pomiriti in je izjavil, da je zagotovljeno, da bi Avstrija prihitela Italiji na pomoč s svojimi vojaki, akov bi zadnja prišla v kakeršnokoli nevarnost. — Čudna je ta izjava! Ako bi, recimo, kaka država napadla Italijo ter hotela papežu pripomoči do posvetile oblasti nad Rimom, pohiti Italiji na pomoč naša — katoliška Avstrija: vse to iz hvaležnosti za l. 18-18., 1859., 1866. in druga. In Italija? Vsak poznalec italijanskega naroda vč, da bi bila katerakoli italijanska vlada prešibka, da bi v slučaju, ko bi se Avstrija zapletla v Icako vojsko z Rusijo, mogla zatreti pohlepne njegove želje po Trstu in Tridentu.
Domače in razne novice
Osebne vesti.— Gospod Josip Kožu h c. kr. profesor na možkem učiteljskem izo-braževališču v Kopru, je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za koperški okraj. Častitamo gospodu nadzorniku na tej čaiti, učiteljstvu pa, ker dobi vestnega ter za šolstvo unetega nadzornika. Znani strah tamošujega učiteljstva torej ni bil opravičen.
— Gospod Ferdo Kariž, c. kr. poštni asistent v Trstu, rodom z Opčin, imenovan je poštnim oficijalom. Vrlemu rodoljubu naše iskrene čas ti tke !
— Namestniški svetovalec pl. K r e -k i č imenovan je dvornim svetovalcem pri tržaškem namestništvu — na mesto dosedanjega dvornega svetovalca pl. R e y a, ki je šel v pokoj.
— Župnija Šmartno v Brdih izgubila je svojega župnika č. g. Štefana P r i u č i č a, ki je dne 23. novembra previden s sv. sakramenti v Gospodu zaspal.
V	sredo po tem je bil slovesen pogreb, katerega se je udeležila, kljub vednemu de-ževanju, mnogo ljudstva in duhovščine iz okolice. Njegova oporoka kaže dobrega gospodarja; glavnega dediča postavil je župnijsko cerkev sv. Martina, a tudi naslednikom bode zapuščina v korist. Večna 1. n. m. sveti! — Grad.
— Danes je umrl g. Emil Mandler, dolgoletni najemnik Marzinijeve gostilnice. Naj v miru počiva!
Politično društvo »Sloga.“ — Leto 1891. se bliža svojemu koncu, a prav mnogi gg. udje doslej še niso poslali svoje letnine, ki znaša le 50 kr. Kdor želi še nadalje ostati ud tega prevažnega našega društva, naj se požuri z letnino, kajti kdor tega ne stori, smatra se, da je iz društva izstopil. — „ S 1 o g a “ vzdržuje trirazredno šolo in otroški vrt, ter namerava ustanoviti še en otroški vrtec, zato je želeti, da bi število društvenikov raslo, ne pa, da bi padalo. — Prvič predložena pravila, ki so se spremenila pri občnem zboru du6 24. sept. t. 1., je namestništvo zavrnilo. Predložila so se takoj nova pravila v potrjenje. Upamo, da bo moglo društvo kmalu začeti svoje dela*
vanje po novih pravilih. — Podalo je tudi ministerstvu za bogočastje in nauk spomenico o šolskih razmerah in zadevah v Gorici.
Slovenskim trgovcem in obrtnikom v
Gorici in na deželi naznanjamo, da v prihodnjem letu ustanovimo na četrti strani nalašč za nje poseben prostor, na katerem bodo umeščeni oglasi le naših rojakov, tako da bo vsak čitatelj vedel, kam se ima v Gorici obrniti, da pride do našega človeka. Tak prostor smo nekako imeli tudi letos v velikem oglasu „Slavnemu občin-stvu“, v kateri smo sprejeli le naše trgovce in obrtnike. V prihodnje bodo taki mali oglasiči očitnejši in v takej obliki, kakor sta n. pr. „Visoka opravnima** in „Anton Jerkič" v današnji številki. Za take oglase, ki bodo uvrščeni bodisi vsakih 14 dnij ali tudi v vsaki številki, bomo računali najniže mogoče plačilo, katero pa bo treba porav-novati vselej vsaj za četrt leta naprej. — Ako tujci mnogo oglašajo in priporočajo v slovenskih listih — česar gotovo ne delajo v svojo škodo! — zakaj bi Slovenci tega ne delali? To je za nje neobhodno potrebno, da naši čitatelji izvedb za nje. Priznana je moč stanovitne reklame po listih, kar morajo uvaževati tudi slovenski trgovci in obrtniki, ako hočejo zmagati nad tujimi usiljivci. — Kdor 11 a-ših namerava oglašati v tem posebnem oddelku, obrne naj se pravočasno do našega upravništva in uredništva v Marži-
11	i j e v i hiši v II nastropju.
Odvetnik dr. Venuti, ki je ob enem mestni starašina, čutil je silno potrebo, da je tudi v mestnem starašinstvu spravil v razgovor znani pretep v Podgori. Izrazil je najpoprej nado, da doleti zaslužena kazen tudi moralne u z r o č i t e 1 j e tega pretepa. Uprašamo gospoda doktorja, ki niti sin dežele naše ni, kako se drzne izustiti taka podla natolcevanja, predno je le količkaj opravičen sum, da so podgorski fantje bili od koga naščuvani proti „i non pacilici cittadini"? Dalje je izrazil bojazen, da bi utegnile postati razmere med obema narodnostima še bolj napete, ako bodo slovenski časopisi še nadalje ljudstvo dražili v dosedanjem duhu, ako bodo v okolici kakor doslej delovala izzivajoča društva s svojimi „B e s e d a mi“, ki so nevarne mirnemu življenju. — Zdihuje dalje po krasnih starih časih, ko so meščani lahko mirno zahajali v okolico dihat čist in zdrav zrak, ne da bi se jim bilo česa bati, ker gostoljubnost okoličanov je bila izborna. Naposled upraša mestnega župana, kaj meni storiti za osebno varnost meščanov, ki gredo v okolico?
Čujte, doktore, povemo Vam mi, kaj je treba storiti: Naučite svoje ljudi spoštovati jezik, društva, šege in navade naših okoličanov, naučite jih poštnega in dostojnega vedenja, kakeršno naj bi m e š č a u i vselej kazali deželanom kot izgled — potem se ne bo nikomur treba bati prestopiti mestni prag. Ako pa bodo mestni fantalini hodili v okolico ščuvat in dražit naše slovensko ljudstvo, ako bodo zasmehovali in zaničevali, kar je slovenskim okoličanom drago in sveto, potem se nikar ne čudite, ako po Ajševici in Podgori doživite še marsikaj podobnega, da bodo med Vami in slovenskimi deželami pretrgane poslednje vezi prijaznega medsebojnega občevanja. Ako pridemo tako daleč, bo to zasluga le ožjih somišljenikov dr. Ven utija!
Goriška laška časopisa se ne moreta dosti načuditi „slovenski surovosti1*, ki je pokazala v nedeljo teden svojo moč nad goriškimi »mirnimi meščani.** Za „Cor-rierom** pobira dosledno stopinje tudi klerikalna „L’ E c o del L i t o r a 1 e“, katera skuša v ostrosti besed proti Slovencem ce-
lo	prekositi znano židovsko glasilo. Kje je bila »Eco** pa takrat, kadar je bil naš urednik trikrat surovo napaden na go-riških ulicah? Takrat je ni imela niti besedice, da bi bila ožigosala ono pobalinstvo, ki jemlje dobro ime našemu mestu! Seveda, proti Slovencem ni težko ropotati, ker tu se ji ni bati posebnih zamer; smeti v slovenskih očeh kaj rad iztika, bruna v laških očeh pa le redkokdaj opazi. Pred svojim pragom pometaj, brumna katoliška duša, potem bo gotovo povsod čisto! — Opazili smo tudi, da „Eco* o teh stvareh poroča manj stvarno nego celo — »Corrie-re“; marsikaj zamolči, kar da njenemu pripovedovanju mnogo nedolžnejše lice za
goriške „ mirne meščane “
zato toliko hujše za slovenske Podgorce. — Ta list ima naročnikov tudi med Slovenci!!
,,Corricrc“ uraden list. — Da se židovsko glasilo v Gorici smatra kot uraden list raznih c. kr. in drugih avtonomnih ob-lastnij, o tem smo o svojem času že govorili. Vse oblastnije razglasujejo svoje zadeve v njem ter ga s tem gmotno in moralno podpirajo. — Kakor je videti, začele so ta list smatrati kot nekako uradno glasilo celč c. kr. oblastnije v čisto slovenskih krajih, ker le v njem oglašajo svoje zadeve, dasi ni nikakoršnega upanja na kak uspeli takih oglasov. Tako n. pr. smo povedali že v zadnji številki, da je c. kr. okrajni šolski svet v Tolminu razglasil lev ,Co r-rieru**, daje na prodaj dosedanja šolska hiša v Volčah. Radovedni smo, kdo „Cor-rierovih** bralcev kupi ono hišo!
Drobne novice. — Na goriski pošti bode od 20. do 24. t. in. vsled mnogih pošiljatev k božičnim praznikom oddelek za vežno pošto otvorjen
vsak dan do 7. ure zvečer. V nedeljo 20 t. m. bodo veljale uradne ure za delavnike. Kdor hoče, da njegova pošiljatev pojde že zvečer iz Gorice, požuri naj se, da jo odda že dopoldne.
— Pri zidanju nekega mostu čez Branico za tamošnjo novo cesto zrušil se je danes teden ravnokar dozidani obok ter podsul Ivana Lisjaka od Lisjakov, kateri je zapustil ženo in tri otroke.
— Goriški trgovci z jestvinami so sklenili pogodbo pred notarjem, da namesto mandolata svojim odjemnikom za Božič dajo primerne zneske v dobrodelne namene. Kdor bo ravnal drugače, plačati bo moral kazen. Da bi slovenski trgovci dali one zneske vsaj v naše dobrodelne namene!
— O tržnih cenah rečemo na kratko, da kavi je cena še vedno jako nizka, moki, žitu in sladkorju pa visoka ; sladkorju cena po malem celo raste.
—	»Goriški Sokol“ bo imel v	nedeljo
zvečer v svojih prostorih »pri zvezdi" veselico s petjem in igro. Natančnejega sporeda ne moremo priobčiti, ker ga do sklepa lista nismo še dobili.
— Učeraj je padla na dvorišču dr. Dellabone petletna deklice pred očmi njene varuhinje v 3 metre globoki vodnjak. Slučajno je prišel zraven naš tiskar g. A. M. Ubizzi ter deklico takoj rešil.
—	Solkanski novi zvonovi	nimajo
posebno dobrega in močnega glasn. Glede na njih težo morali bi se vse dragače razlegati na dale č okoli. Večina Solkancev je jako nezadovoljna ž njimi. ZatO je občinsko starašiustvo sklenilo, naj se po božičnih praznikih prelijejo.
— Tifus je v goriški okolici zahteval precej človeških žrtev, posebno v štmaverskem vikari-jatu, kjer je pobral nekatera dekleta v cvetn njih dekliške dobe. Tudi od raznih drugih krajev se naznanjajo posamični slučaji. Pozor, zlasti zdaj po zimi !
— H r i p a ali influenca še vedno nadleguje razne kraje in dežele na svetu. Vsak dau, naj bo po zimi ali poleti, čitaino o njej, da	jo imajo tu	ali	tam po svetu. Pa tudi v Gorici jo baje
že imamo. Zato pozor pred prehladom! Kogar zgrabi, pije naj žabljev čaj in naj gre takoj v posteljo.
— Neznani tatovi odnesli so iz ville Cassini na Solkanski cesti več srebrnih žlic, nožev in vilic v vrednosti nad 200 gld.
— V S. Vitu v Furlaniji tifus po-jenjuje. — V Perteolah pa imajo difteritis, ki je zahteval žo več mladih žrtev. — Po nekod v deželi močuo nadlegujejo mladino osepnice ali marusKlje.
C. kr. okrajni šolski svetv Tolminu ima po soglasnem sklepu slovenščino kot svoj uradni jezik, kar je celč naravno. V novejšem času je pa začel kar čez noč zopet v nemščini dopisovati.
— Na T o 1 m i n s k e m je več učiteljskih mest izpraznjenih, ki pa še do zdaj niso nameščena, dasi čaka na nje več izprašanih učiteljskih kandidatov. Okrajna šolska blagajnica s tem res nekaj pridobi, a to nikakor ne zadovoljuje onih občin, kjer še zdaj mladina postopa, namesto da bi hodila v šolo, ko ima v to najlepše čase.
Iz Podgore. — Gospod IvanZiani, po domače S er e 11, ki je bil zadnjič imenovan v našem sestavku »Pretep v Podgori**, nas je naprosil, da bi sprejeli naslednji popravek:
1.	Ni res, da se je neka italijanska deklina v nedeljo 29. novembra izrazila z besedami: Naj le pridejo danes podgorski
fantje  S ar e n je že pripravil družbo,
da jih namlati.
2.	Ni res, da Seren ( t. j. Giovanni Ziaui iz Podgore) je laški begunec in da dela zdražbe v svojem rojstnem kraju.
3. Ni res, da Goričani so stopili v krčmo Ignacija Trpina, kadar se je razlegalo iz nje slovensko petje.
4. Ni res. da imenovani mladeniči so pozneje začeli zmerjati in psovati Podgorce z »Mustri di Sclavs-*.
5. N i r e s, da je prišlo do nekaterih besedovanj v krčmi.
6. N i res, da je jedeu izmed Goričanov nekega Podgorca izvabil iz krčme ter ga udaril s pestjo po obrazu.
V	Podgori 9. decembra 1891.
Giovanni Z i a 11 i.
detto Seren.
Gosp. Z i a n i zanikuje torej celo naše poročilo, katero smo prejeli iz prav zanesljivih krogov. Vkljub temu smo njegovej želji ustregli — saj to, kar je res, se na merodajnem mestu pokaže in dokaže.
Iz Gorice priobčila je predzadnja »Edino s t“ naslednji pozornosti vredni dopis : »Rojaki naši so prepričani, da Goričani živijo po veliki večini od Slovencev, da torej oni redijo goriške lahone. Mestni slovenski rodoljubi, sosebno inteligentnejši, se dogovarjajo, da ne bodo več — gojili gadov na svojih nedrih, ampak da se hočejo stanovitno oprijeti načela: »Svoji k svojim** ter da hočejo vse, karkoli dobijo za svoje potrebe pri slovenskih narodnjakih, brez zavitih izgovorov le pri njih kupovati in naročevati. Kdor proti temu greši, zadene ga zasluženo zaničevanje njegovih rojakov. Odločni mestni rodoljubi uplivajo pa v tem zmislu tudi na rojake po deželi in so našim mnogo odjemnikom pridobili.
Mnogo več v tem zmislu storili so nekateri rodoljubi po deželi. Trmoglavim šta-cunarjem in krčmarjem so zažugali, da nastavijo druzega za to kupčijo, če ne bo 011 v Gorici kupoval pri naših (narodnjakih.)
To je res pravi in edini pripomoček, s katerim se moremo Slovenci rešiti gmotnega propada ter pomnožiti slovenski živelj v mestu, da bode zmožen plačevati stroške za duševni napredek. Ako se bodo Slovenci stanovitno posluževali pri »svojih**, preide kmalu marsikaka prodajalnica iz nasprotnih v roke slovenskih rodoljubov in v malo letih se slovenski živelj v mestu izvestno tako okrepi, da bo odločeval pri mestnih volitvah ; potem pa pride mestna uprava takim možem v roke, kateri bodo za nas in-naše težnje tako dobro skrbeli, kot skrbijo sedanji mestni upravitelji za Lahe. Tedaj pa našim deželanom ne bo več trebalo skladati denarja za vzdrževanje mestnih slovenskih šol, ker jih bode magistrat radovoljno vzdrževal.Slovenski rodoljubi, mestni trgovci, obrtniki in drugi bodo pa mogli z dobičkom, kakorčnega dobivajo zdaj nasprotniki (od-nas), podpirati naše narodnjake ob meji in po deželi, kadar bode treba.
Iz Kopra nam poročajo: »Že sedemnajst let je preteklo, od kar so možko učiteljsko izbraževališče premestili semkaj v to irredentovsko gnezdo ob Adriji, da bi mu vsaj nekoliko pomagali iz revščine. Ker sta bila tukaj že poprej vselej po dva bataljona lovcev, dalje višja gimnazija 111 velika možka kaznilnica, reči smemo, da so Koperčani večino denarja dobivali iz državnih blagajnic in iz žepov posamičnikov, ki so se šolali na imenovanih dveh učnih zavodih.
Vkljub temu Koperčani niso nikoli pokazali svoje hvaležnosti za dobrohotnost c. kr. oblastnij, ampak niso zamujali nikake priložnosti, ko je bilo mogoče pokazati svoje nestrpno sovraštvo do vsega, kar je avstrijsko in slovensko. Dobri Avstrijanci in Slovenci so imeli v Kopru vselej veliko neprijetnih ur. Ker so Koperčani pa celo nad vojaki izlivali svojo lahonsko žolč, zato jih je visoka vlada kaznovala s tem, da jim je vojaško posadko odvzela.
Toda ta kazen Koperčanov še ni iz-modrila, kajti njih sovraštvo do Slovencev in Avstrijancev je začelo prav divno cveteti še le po zadnjih dopolnilnih volitvah za državni zbor. Ker je bil izvoljen dr. L a-g i 11 j a, so kar zbesneli, da svojo jezo izlivajo nad vsakim Slovencem, ki jim pride pred oči. Tukajšnji c. kr. profesorji in učiteljski kandidatje imajo neznosno stanje. Vrhu tega so se koperškega lahonskega duha in sovraštva na'zeli tudi laški gim-nazijalci, ki naše kandidate zmirjajo s ščavi in jih tudi napadajo ter pretepajo. Ni dolgo temu, ko je četa gimnazijalcev napadla in pretepla nekaj slovenskih dijakov. O tem napadu se vrši stroga preiskava in nadejamo se, da bodo krivci ostro kaznovani. Na gimnaziji ni vse tako, kakor bi moralo biti
—	trebalo bi marsikaj počistiti. Vsekakor bi pa bilo najbolje, ako bi se učiteljšče premestilo v Trst ali v Gorico, ker tukaj nam ni več mogoče prestajati. — O takih surovostih laški časopisi seveda nič ne poročajo! “
Okrožnica porcškcga škofa. — Poreški škof dr. F1 a p p izdal je do vseh svojih duhovnikov okrožnico, s katero jim prepoveduje podpirati ali razširjati političen časopis katerekoli stranke. Ta prepoved je jako odločno in določno izjavljena v koncu okrožnice, ki se glasi:
Zaradi tega v svesti si dolžnosti, katera nas veže do Boga in narodov nam izročenih, strogo prepovedujemo na podlagi sv. pokorščine vsem našim duhovnikom in vsakemu posebej, kakeršne-koli stopinje je kdo in kakeršnegadostojanstva, širiti ali razdajati med vernike bodisi naravnost sami po sebi, bodisi po katerihkoli posredovalcih, katerikoli časnik ali perijodičen list, izdava n v deželi ali zunaj 11 j e, pisan v kateremkoli jeziku, priznano ali nalašč naklonjen ali pomagajoč katerikoli stranki, za katero se tu potezajo ali pa pripuščati, da jih kdo drugi v to napravlja.
To našo ostro prepoved dajemo za sedaj le na podlagi sv. pokorščine v Gospodu. Upamo, da se pokore tej prepovedi vsi duhovniki od Gospoda nam podvrženi in jo izpolnjujejo natanko in brez tožbe; nihče naj nas z odrekanjem pokorščine ne dovede tja, da poostrimo to prepoved z vpeljavo kakšne cerkvene kazni. Vsi duhovniki naše vladikovine vezani so podpisati to okrožnico, dekanijski uradi naj pa skrbe, da se nam okrožniča zopet vrne.
Ordinarijat porešho - puljskega škofijstca
V	Poreču, 27. oktobra 1891.
Joanes Baptista 1. r.
Nekateri listi so zaradi te okrožnice začeli napadati poreškega škofa dr. Flappa, češ, da je izdal to prepoved po pritisku lahonske poreške gospode pač le slovanski duhovščini, katera si je pri zadnjih volitvah pridobila velike zasluge za izvolitev dr. Laginje. Ako st duhovščina odtuji od naroda, potem bo istrskim Lahom ložja zmaga nad slovanskim prebivalstvom.
Mi, ki neposredno nismo natančneje poučeni o razmerah v poreško - puljski škofiji, sprejemamo to okrožnico na znanje p o besedi, t. j. da so tamošnji duhovščini prepovedani vsi politični časopisi katerekoli politične barve. Prepovedan je »Slovenec** prav tako, kakor »Slov. Narod “, »Edinost »Naša Sloga** ali »Diritto Croato1* prav tako, kakor goriška klerikalna »Eco 1 el Lito rale1*.
Ivako različne so razmere med Porečem in Gorico! Tu pri nas je imela žalostnega spomina pokojna „Soča“ svoje uredništvo v nadškofovskem semenišču, 11-pravništvo pa v nadškofijski pisar-n i c i, kjer so se kovali tudi znani neslavni bojni načrti proti profesorju bogoslavja za odvetnika. — I11 še dandanašnji, ko bi bil drugače uzoren mir v deželi, priletajo od časa do časa iz semenišča in nadškofovske pisarnice bojni klici, ki bi radi zopet izzvali enako nemirne čase, kakoršne smo do letošnjih volitev srečno preživeli. V Istri prepoveduje škof ovojim podložnim duhovnikom »na podlagi sv. pokorščine** celo podpiranje ali razširjanje kakoršnegakoli časopisa, pri nas v Gorici pa gospodje iz semenišča in nadškofovske pisarnice kar živeti ne morejo brez svojega lista, v katerem bi z velikim betom brezozirno mlatili po rodoljubih, ki imajo toliko svojega prepričanja in samostojnega ponosa, da se pred njimi ne plazijo po trebuh«. Zat6
iščejo povoda, ki bi le količkaj utegnil opravičiti ustanovitev novega lista, ki bi se pod krinko »svete vere** boril proti »liberalni** »Novi Soči** za gospodstvaželjne in častilakomne namene nekaterih gospodov v Gorici, ki delajo veliko nečast suknu, s katerim odevajo svoj grešni hrbet. — Nekateri gospodje res še ne morejo spati na dosedanjih »lovorikah** in bi radi začeli »da capo** one viharne čase, katere smo že preživeli. Dosedanja »slava** jim še ne zadošča. Kakor je videti, morali se bomo otresti vseh dosedanjih obzirov, prizana-šanj in zatajevanj ter začeti pometati z veliko metlo, dokler naše »krasne razmere** ne dozorijo tako daleč, da bodo višji krogi prisiljeni zapovedati, ila se par kolovodij z velikimi vilami vrže s sedanjih častnih sedežev, kjer so le v neprecenljivo škodo za vero in narod, na smetišče. Še le potem bo mir v deželi! — Hvaležnega gradiva imamo obilo v zalogi, katero pokaže, kolikor še ni znano, kaki ljudje bi radi — ne morebiti kaj delali za narod, pač pa — o b 1 as t-
11	o ukazovali in gospodarili, vsi drugi pa da bi ponižno ležali pred njimi v prahu. Toda tako daleč še nismo in tudi ne bomo, kajti — hvala bodi Bogu! — za nami je narod z bistrim očesom in razumom, ki je enkrat že sijajno obsodil spletkarije iz semenišča in nadškofovske pisarnice in ki to ponovi kolikorkrat bo potreba, kajti prešli so časi nevednosti in teme, ko je narod šel na limanice prvemu hinavcu, ki se je s sladkimi besedami obrnil do njega.
Javna zahvala.
Vsem onim, ko ji so našo premilo mater
‘w t SIuS '
umrlo v Tolminu, rojeno in pokopano v Kanalu, k večnemu počitku spremili in nam svoje sočutje izkazali, izrekam v svojem in r imenu sorodnikov najtoplejšo zahvalo.
Tolmin, dne 8. decembra 1891.
Avgust. Berlot
c. k. vodja zemlj. knjig.
Št. 62 pr.
Natečaj.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Tol-miuu razpisuje se služba dveh pisarjev v s a k a po 1 gld. na dan.
Prositelji izurjeni v pisavi slovenščine in nemščine, po mogočnosti tudi laščine, naj vložijo lastnoročno pisane prošnje, podprte s svedočbo o moralnem obnašanju, podpisanemu predstojništvu do 30. decembra 1891.
Prcdstojništvo e. k. okrajnega sodišča v Tolminu dne 7. decembra 1891.
Valentin Kofol
cerkovnik in praktični mojster
v Kanala
priporoča svoj izboljšani in vsem razmeram prirejeni aparat za večno luč; kaker tadi od njega znajdene in pripravljene stenje za vsakovrstno olje č. č. cerkvenim oskrbništvom za trajno, svetlo, čedno in ceno večno luč. In sicer stane:
1.	Aparat:
a,) glaž, rudeče (roza) barve . . f. 0’95 «■2)	»	vijoličaste »	...»	075
^3)
bele
0*56
b.) pozlačeni pokrov..................„	0‘75
2.	Stenji:
a.) 1 škatljica Ko.olovih močni . f. 1*60
b.) 1	„	„	šibki	.	.	„	0‘85
c.) 1	„	Gerslieimovih	...»	2*—
3. Rog za prižiganje sveč
z benzinoni z 2 stenjema ...» 1’70 Stenj za rog stane meter   0'12
Dobra zaloga izvrstnega kadila (Mrlia)
1. drobnega navadnega (granis)
klg. . f. 0*70
2. naravnega, lepega (naturalis)
klg. . „ 1-—
3. izbranega, (lacrima)..............„ 1*20
N. K Vse to pošiljam na vsako zahtevanje in naročilo brezplačno; plačati se ima še le po poskušnji.
Neprimerno sprejmem nazaj.
Natančen poduk se dodaja vsakemu naročilu.
| Sargovo zdravniški preiskano
zobn^čistiTo
RALODONT
Na prodaj pri (ekarjih idišavničarjih
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztopljajoče
domače sredstvo.
Velika steklenica I gl., mala 50 kr., o pošta 20 kr. več.
Ni THfli delili zavojnine Je moja tu dodaua, zakonito varovana varstvena
znamka._____
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-^	Ogerske.
^	Tam	se	tudi	dobi:
f Prallid naiversalno taats mazil.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg teg« tudi blaži bolečine.
V škatljicah po po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. več.
Na vaeh delili zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.	^
GLAVNA ZALOGA	J
B. FE AG H E E, Praia, J
št. 203-204, Mali strina, lekarna „pri črnem orln“. i Poštna razpošiljatev vsak dan. "TMB i
Na prodaj je skoraj popolnoma
HOV	mm
Nataueneja pojasnila se dobč v štacuni Antona Urbančič-a v Gosposki ulici v Gorici.
Razstava v PARIZU
Zlata svetinja
Uspeh zagotovljen
Poskusite, da se prepričate
Tord-Tripe
mori miši podgane in krte
brez nikake nevarnosti za domače živali.
Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ne fosiora.
Uporaba lahka	Uspeh	gotov.
Cetin : 50. kr. zavitek.
Zaloga za celo deželo Goriško - Gradiščansko v drogeriji pri Ru-. - dečem križu. Via IVlunicipio št. 5.
v naštel ju st. 7 v Gorici
prodajalniea drobega in niirnbcrškega blaga
na drobno in na debelo.
Jedo in ^cenejše IjraEššj^
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje.
Naj večja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Posebnost : Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov:
Ha sredi Eaštelia št l
ZALOGA VINA
Naravne mineralne vade iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Bamitzer v EaMiščii št IS
v najemu
Alojzija in li ubicli-a
Ivan Dekleva
veletr&e c z vinom v Gorici
ima v svojih založnicah (v Magistratih in ^Stolni ulici ter na General išču — Prehod Edling) vsakovrstna
domača vina, bela in črna istrijanska ter
bela dalmatinska vina.
Pisurnica
se nahaja v Magistralni ulici v riil Kalistrovi hiši na voglu proti Generališču.	W
|| _ PRODAJA NA DEBELO M
mr
mr
'1R3
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drngi:
Anton Urbančič, trgovec poleg Orzana v Gosposki ulici, prodaja sukno in drugo blagi) za možke in ženske obleke iz najboljših tvornic, raznovrstno manufak turno in drobno blago. (1.)
Gašpar Likar, trgovec v Semeniški ulici štv. 10, prodaja papir za šole in uradnije, vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine, šolske in druge knjige, tiskovine za županske, župnijske in druge urade, koledarje mošnjičke, nože in razno drugo drobnino.	(2.
Martin Poveraj, civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje: srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse, kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Anton Koren, trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu" (al leon d'oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in s t e k 1 e n o blago, reže in vkla-da šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.	(4.)
Ivan Drufa na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega usnja ter raznega orodja in p r i p r a v za čevljarje. Prodaja na drobne in na debelo.	(5.)
Ivan Howanski, čevljarski mojster med trgovcema Urbančičem in O r z a n o m v Gosposki ulici. Kdor Slovencev potrebuje kako obuvalo, obrne naj se do njega.	(6)
Anton Kuštrin, v hiši dr. L i s j a k a v Gosposki ulici, prodaja kavo. sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na d r o b n o in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
________________________________________________(D
Anton Fon, v Semeniški ulici, ima pro-dajalnico in zalogo vsakovrstnih klobukov ter *gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina. (8)
Franc Jakil, na sredi Raštelja št. 9, ima zalogo raznovrstuega usnja, katero prodaja na drobno in na debelo.	(9)
Jožef
tona št. 1.
Novič, krojač v ulici
sv. An-(10)
Peter Drašček, Stolna ulica (Via del Duomo) št. 2., trgovec s k o 1 o n i j al n i m in jedilnim blagom.	(11)
Franjo Novič, Stolna ulica št. 13, krojač. Zaloga vsnkovrstnega blaga „ p i s a n j a “ za obleke, celih oblek, srajc itd.	(12)
Anton Saksida, Stolni trg št. 5, trgovec s kolonijaluim in jedilnim blagom. (13)
Ivan Reja, krčmar za veliko vojašnico, toči naravna domača vina, kraški teran, in ima domačo kuhinjo.	(14)
Blaž Bitežnik, kamnosek v Vrtni ulic1 (Via Giardino) št. 24, na dvorišču nasproti pošte ima vedno zalogo nagrobnih spomiukov, izdeluje oltarje, kipe za oltarje, prižnice, vodotoke — po svojih izvirnih načrtih.____________________(15)
| isoka opravnina, I stalna plača, f predplačilo,
dovolim vsakemu, ki se peča s prodajanjem srečk in srečkinih knjižic na obroke. Wechselhaus II. Fuchs
lludftpPNt, F ni n z DeakgNNHP 12
a
Anton Jeri
fotograf y Gorici
v ulici sv. Klare išče učenca iz slo ven ske spoštovane družine, veščega slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Risar ali ploh kak dijak iz srednjih šol ima prednost. Starost, 16—18 let.
Prememba lokala.
Že 33 let obstoječa dobroznana
prva avstr. Snnajsta lisama za oznanila
A. Oppelik
nahaja se od sedaj naprej
Sladi, Grunangergasse Ar. 12.
(na voglu lekarne, Singerstrasse Nr. 12).
in se priporoča za preskrbljevanje oznanil vsake vrste za vse dunajske in inozemske liste, koledarje itd. po najnižjih cenah in točno izvršitvijo.
Cenik in prevdarki stroškov zastonj
v Št. Mavru
prodaja svoja zemljišča v Št. Mavru, v Pevmi in v Gorici pod jako ugodnimi pogoji, tudi na obroke. Natančneje se poizve pri upravništvu tega lista.
Solidne agente
išče v vseh krajih dober bankin zavod za prodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk proti ugodnim plačevalnim pogojem. Le z majhnim trudom zasluži se 100—300 gld. mesečno. — Ponudbe sprejema zastopnik J. Rotter, Budapest, AndrAssy strasse 56.
VINSKI EKSTRAKT.
To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA
doseže se z mojo pokrcpčevalno esenco za kuanjine, ki daje pijačam prijeten in rezek žgos in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo.
SRT- Razun teh speeijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol Eilip Pollak
Trornica esenfnih specijalit v Pragi.
Solidni zastopniki se iščejo.
j Prvo skladišče — V Raste! ji št. 2,21
JOSIP COLOT
"V GORICI
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem dobil na veliko izbiro čevljev, čevljičev, škorenj, velikih čevljev in šlap iz sukna, klobu-čine in usnja vsake velikosti za otroke male in velike in za odrasle s podplati in brez njih in tudi z ličnim usnjem znotraj in sicer vse to letošnje blago.
Bogata zaloga : celnloidnih Zavratnikov in zapestnikov za duhovnike, meščane in vojake ; podobic, rožnih vencev, svetinj ; cigaretnega papirja nove vrste; okvirjev iz papirja z vsem, kar je treba s papirja, zlate, sreberne in rudnate barve; lepotičja, dišav; vsake vrste igrač na veliko izbiro za dečke in deklice ; raznoličnih kovčegov in popotnih torb za gospe in gospode; vsakovrstnih čevljev, šolnov in šolničkov malih in velikih za možke in ženske; vrhu tega vsakovrstnih galantarijličnih in navadnih na veliko izbiro.
Velika in Mala Pratika
Slovenska in J. BLAZNIK-OVA
v Lnmimu.
] Prvo skladišče — V Raštelji št. 2|25I
sv. Antona Padovanskega
To priprost.o in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniša želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu
V lekarni C. Zilnetti- in G. B- Rovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkicztj G. Piccoli, in Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj" ; v Postojni v lekarui Baccarcicli, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielnii,
V Beljaku dr. Kumpf.
mr i steklenica velja 30 kr. "Bg
NB. Vat •ovali seje treba marsilcakih balzamov, katere sijnrjiiO oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
r~\ i i •	•	r	t	na dan gotovega zaslužka brez glavnice in ri-
IjOla I n 3. Pl ©V O " I	zike ponujamo vsakemu, kjer se hoče pacati s postav-
_	,	J	„	u	.	no dovoljenimi srečkami in državnimi papirji
— Ponudbe_pod naslovom „Srecke je	.	Annoncen-Espedition	J.	Danneberg	HBflHRI
1, I., Kumpfgasse. — ------——	---btoMB—M
Wien
ima
SPIRIDIJON SKERT
e se as as as se as se a.
GLAVAA ZALOGA
” v Semeniški ulici 12 ..
7«aEaEaEae3Eaca“
v gouicis.
eaezaEaeasacaea
£
Vsako trgovsko knjigo izvr nici * naj večjo točnostjo po da
Me
. _ je ae as ae a: a-f
PODRUŽNICAw
na Travniku 14	*
: as se aE ae ae ar
, Zuni goldcncn Reichsapfel."
LEKARNA
NA DUNAJU
I. Itezirk, Singerstrasse kroj 15.
V-mAiafilun lrunrvlnua nckllai imenovane universalne krogljice, zaslužijo ta pos-JVI ILl!SlIIllt5 Ivi Uti, IJ1LC, lednji naslov po vsej pravici, kajti je v resnici mnogo bolezni pri kojih so te krogljice pokazale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo je družin, koje ne bi imele zaloge izbornega tega domačega sredstva.
Jedna škatjica z 15 krogljicami stane 21. kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5. kr., pri nefrankovani pošilljatvi po povzetju I gld 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25. kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3' zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj kot jeden zavitek se nepošilja).
Prosimo da tte izrečno zahteva
ti
J. Pserhoferjevo kričistiln« krogljiso"
in paziti je, da ima pokrov vsake škat.ljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega
je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline 1 posodca 40 kr.,
prosto poštnine 65 kr.
TVnn+Amr anlr l,roti katarn> krčevitemu ka--LrpOrCGV SOK} g]jtt itd. 1 steklenica 50 l:r.
Amer ikansko mazilo za trganje
1 posodica 1 gld. 20 kr.
Prali proti potenju nog, Balzam za goltanec,	S:
/dvljcnska esenca proti pokvarjenemu želodcu in slabi prebavi steklenička 22 kr.
škatjica 50 kr.
Angležki čudežni balzam ) kašlju
steklenica 50 kr.
Eijakerski prašek,
Tanokininska pomada Je!*erho"
spešujo rast las, škatljica 2 gld.
ferja, po
prof. Steudela,
‘mn 50
Univerzalni plašter domače sredstvo
za rane otekline itd., posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
Univerzalna čistilna sol uZhJ]
izvrstno domače sredstvo proti posledicam slabo prebave, i zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še drugo tu- in inozemske farmacentično speeijalitete, ki so
bile.po vsili avstrijskih časopisih oznanjene.
Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri dopošiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povžetju.____
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiaka A. M. Obizzi v Gorici.