45Jezikoslovni zapiski 24  2018  1
marJan kulčar
povezanost vida in vezljivosti  
pRi netvoRjenih in pRedponskoobRazilno 
tvoRjenih glagolih
Cobiss: 1.01
Prispevek predstavlja povezanost vida in vezljivosti pri netvorjenih in predponskoobrazil­
no tvorjenih glagolih. Predstavljeno je, katera (neprevzeta) predponska obrazila vezljivost 
tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol spremenijo in kdaj vezljivost ostane nespre­
menjena. Nespremenjena ostane, ko predponsko obrazilo izraža faznost, delimitativnost 
ali vidskost (dovršnost). Za pomensko in vezljivostno prekrivnost med netvorjenim in 
tvorjenim glagolom gre samo v primeru vidskega razmerja.
Ključne besede: netvorjeni glagol, predponskoobrazilno tvorjeni glagol, blizu zgoljvid­
ska predponska obrazila, abstraktni pomen predponskega obrazila tvorjenega glagola
The Connection between Aspect and Valency in Simplex  
and Compound Verbs with Prefixes
This article presents the interrelations between verbal aspect and the verbal valency of 
simplex verbs and compound verbs with prefixes. It presents (non­loan) prefixes that 
change the valency of compound verbs compared to simplex verbs and presents examples 
of verbs with unchanged valency. The valency remains unchanged when the prefix ex­
presses phasality, delimitation or aspectuality (perfectivity). Semantic and valency over­
lap between a simplex and compound verb can only exist when they are in clear aspectual 
correlation.
Keywords: simplex verb, compound verb with a prefix, almost purely aspectual prefix, 
abstract meaning of the prefix of a compound verb
uvod
Prispevek se osredinja na raziskavo vezljivostnega razmerja med netvorjenimi1 
in tvorjenimi glagoli in predstavlja podrobno razčlenitev dela doktorske diserta­
cije Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini (Kulčar 
2017).2 Disertacija se posveča vzajemni povezanosti glagolskega vida ter gla­
1 O netvorjenih glagolih lahko govorimo z vidika glagolskega sestavljanja, sicer pa so lahko 
tvorjeni, zlasti izimensko.
2 Teoretični del disertacije predstavlja glagolski vid in čas ter glagolsko vezljivost, tvorjenost 
glagolov s posebnim poudarkom na predponskih obrazilih v povezavi s pomensko­skladenjsko 
podstavo, prikazane so vidskost in vrstnost glagolskih dejanj z vidika prislovnosti in faznosti 
predponskoobrazilnih tvorjenk ter različne vloge predponskih obrazil v predponskoobrazilnih 
tvorjenkah. – Empirični del predstavlja raziskavo netvorjenih glagolov in izbranih glagolskih 
sestavljenk različnih pomenskih skupin glagolov ter vlogo predponskih obrazil pri spremembi 
glagolske vezljivosti; ta vezljivosti bodisi ne spreminjajo ali pa jo razširjajo. Ugotavljalo se 
je, kakšno je vezljivostno razmerje netvorjeni glagol : tvorjeni glagol : (skladenjsko)podstavni 
1
⏷
46 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ...
golske vezljivosti in tvorjenosti glagolov s posebnim poudarkom na predponah 
oz. predponskih obrazilih v povezavi s pomensko­skladenjsko podstavo.3
Pričujoči prispevek se omejuje na povezanost vida in vezljivosti netvorje­
nih in predponskoobrazilno tvorjenih glagolov s predstavitvijo prefiksacije ne­
tvorjenih glagolov s predponskimi obrazili do-, iz-, na-, nad-, o-, ob-, od-, po-, 
pod-, pre-, pred-, pri-, pro-, raz-, se-, u-, v-, vz-, z-/s- in za-. Zanimalo nas je, 
katera predponska obrazila povzročijo spremembo glagolske vezljivosti tvor­
jenega glagola glede na netvorjeni glagol. Ker je doslej v slovenskem jeziko­
slovju prevladovalo prepričanje, da vidska parnost,4 katere pogoj je pomenska 
izenačenost dovršnega in nedovršnega člena vidskega nasprotja,5 obstaja samo 
med tvorjenimi dovršniki in drugotnimi nedovršniki, se v prispevku preverja, 
ali je pomenska prekrivnost6 možna tudi med nepredponskimi nedovršniki in 
predponskoobrazilno tvorjenimi dovršniki. Ugotavljamo, da dodajanje predpon­
skih obrazil netvorjenim glagolom vselej povzroči spremembo glagolskega vida, 
glagolska vezljivost tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol pa velikokrat 
ostane tudi nespremenjena, in sicer takrat, ko predponsko obrazilo izraža bodisi 
faznost, delimitativnost ali vidskost (dovršnost). Za pomensko in vezljivostno 
prekrivnost med netvorjenim in tvorjenim glagolom gre samo v primeru vidske­
ga razmerja.7
glagol. Na podlagi primerov je celostno in vzajemno sopostavljena oblikoslovna (glagolski vid) 
in skladenjska (glagolska vezljivost) kategorija. Glagolski vid sicer v znatni meri učinkuje kot 
hkratna morfološka, leksikalna in skladenjska kategorija. V disertacijski raziskavi so prouče­
ni(navadni) netvorjeni glagoli, predponskoobrazilno tvorjeni glagoli tako s prostimi predložni­
mi in zaimkovnimi glagolskimi morfemi (ločeno leksikalizirane in neleksikalizirane glagolske 
zveze s predložnim ali z zaimkovnim prostim glagolskim morfemom) kot tudi brez njih ter 
skladenjskopodstavni glagoli (prim. Kulčar 2017).
3 Definicijo pomenske in skladenjske podstave povzemamo po A. Vidovič Muha, ki ugotav‑
lja, da skladenjska podstava »izraža lahko le t. i. besedotvorni pomen, ki pa ni nujno vedno 
‚pomenska vsebina‘ [...]. Besedotvorni pomen je vezan na pomen tvorjenkinih morfemov, 
izhajajoč vedno iz nasprotja besedotvorna podstava – obrazilo.« (Vidovič Muha 1988: 10) 
Pomenska podstava tvorjenke pa se uporablja zlasti, 1. »kadar je treba izpostaviti pomensko 
razločevalnost skladenjske podstave« ali pa 2. »kadar je treba izkazati tvorjenost njenih čle­
nov«. Bistveno je avtoričino spoznanje (Vidovič Muha 1988: 10), da »predstavlja pomenska 
podstava približevanje globinskemu pomenu, ki izraža najvišjo stopnjo pomenske razloče­
valnosti«.
4 Nekateri pomembnejši jezikoslovci, ki so pisali o vidski parnosti pri nas, so F. Jakopin (1966: 
181–182), J. Toporišič (1967a: 122–123; 1967b: 114; 1976: 287–288, 303; 1992: 353), T. Ko­
rošec (1972: 204) in M. Merše (1995: 36–41), ki kot prva stopa iz tradicionalnega okvira in 
dopušča tudi možnost predponske tvorbe vidskih parov.
5 Pojem vidsko nasprotje povzemamo po M. Merše (1995: 29), ki piše, da je vidsko nasprotje 
»širši pojem od vidske parnosti, saj ga določa le pogoj vidske različnosti tvorbeno povezanih 
glagolov, pomenska izenačenost členov pa ni obvezna«. M. Merše (1995: 46) vidska nasprotja 
deli na »vidskoparna« in na tista, »ki jim vidskoparnega značaja ni mogoče priznati«.
6 S pomensko prekrivnostjo razumemo ujemanje med ugotovljenimi slovarskimi pomeni netvor­
jenih (nepredponskih nedovršnikov) in tvorjenih glagolov (predponskih dovršnikov).
7 Za vidsko razmerje je po D. Krvini (2015: 118) značilna usklajenost slovarskih razlag obeh 
glagolov nasprotnega vida vsaj v enem pomenu in nespremenjena vezljivost v tem pomenu.
⏵
47Jezikoslovni zapiski 24  2018  1
Raziskave glagolskega vida, vezljivosti  
in tvORjenOsti glagOlOv v slOvenščini
Predstavljen je oris temeljnih raziskav glagolskega vida, glagolske vezljivosti in 
tvorjenosti glagolov v slovenščini, in sicer kot izpostavitev problematike, obrav­
navane v empiričnem delu pričujočega prispevka.
Glagolski vid
Večina glagolskih pomenov nastopa v slovenščini v obeh vidskih vrednostih (opo-
zoriti : opozarjati),8 nekaj pa je tudi takih, ki so bodisi samo nedovršni (ležati) 
ali samo dovršni (jekniti)9 – v naštetih primerih govorimo o enovidskih glagolih. 
J. Toporišič piše, da poznamo tudi dvovidske glagole, dovršne ali nedovršne, »kar 
nam je pač na misli: prim. rodim, krstim, ubogam« (Toporišič 197a: 285). A. Žele 
(2011: 29) pri tem opozarja, da je dvovidskost »samo slovnična opredelitev, ker 
se sicer vsak glagol v konkretnem skladenjskem pomenu uporablja ali dovršno ali 
nedovršno«.10
Pomemben za slovensko vidoslovje je prispevek J. Orešnika (1994: 16), ki, 
tako kot C. S. Smith (prim. Smith 1991 – po C. S. Smith J. Orešnik povzema »za­
hodno« gledanje na vid), razlikuje tri vrste vida: dovršni vid, ki usmerja naslovni­
kovo pozornost na celotni položaj, tudi na njegov začetek in konec, nedovršni vid, 
ki usmerja naslovnikovo pozornost samo na del položaja, nikoli pa ne na njegov 
začetek ali konec, in nepristranski vid, ki usmerja pozornost naslovnika na začetek 
položaja in še na eno notranjo razvojno stopnjo položaja, če to dopušča pomen­
skosestavinskost glagola.11
T. Miklič (2007: 99) ugotavlja, da vid deluje »na principu, kam oz. na kateri 
bistveni del dejanja je prvenstveno usmerjen pogled (na trajajočo fazo vztrajanja 
v situaciji oz. na trenutno fazo prehoda v novo stanje). Dovršniki torej usmerjajo 
pozornost na fazo prehoda (začetka aktivnosti, nastopa dejanja, prenehanja stanja, 
dosege cilja – tudi pri posameznem dejanju znotraj ponavljanja navade), nedovr­
šniki pa na trajajočo fazo (enkratnega dejanja ali ponavljanja navade). Kaj je v 
konkretnem primeru mišljeno, koliko dejanja je vsakokrat dejansko zajetega, pa je 
šele rezultat širšega konteksta.«
8 Glede na gradivo SSKJ po D. Krvini (2015: 119) je ta vrednost 65 %, tj. slabi dve tretjini.
9 Jekniti bi se v katerem od pomenov morda dalo povezati z ječati (sicer tu prej z zaječati).
10 Včasih to ne drži povsem, odvisno od jasnosti skladenjskih okoliščin, ki kažejo na vidsko vred­
nost, npr. V treh urah so kaznovali 100 voznikov (dovršnik – DV) : Že dolgo kaznujejo s to globo 
(nedovršnik – NDV); Včeraj so spet kaznovali (nedoločljivo z gotovostjo).
11 Tukaj gre najbrž za »obščefaktičeskoe značenie« oz. »zgolj poimenovanje dejanja« kot pri zgor­
njem primeru Včeraj so spet kaznovali.
2
2.1
48 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ...
Glagolski vid in vrstnost
Vidskost je slovnična kategorija, ki zajema vse glagole, medtem ko je vrstnost 
pomenska kategorija, ki zajema le del glagolov.12
V tej nalogi se opiramo na pojmovanje vrst glagolskega dejanja v širšem 
smislu, kot ga najdemo npr. pri J. Toporišiču (1984: 288–290)13 in M. Merše 
(1995: 286–314). Glede prislovne, fazne ali vidske vrednosti predponskih obrazil 
se opiramo predvsem na A. Vidovič Muha (1993: 161–192) ter na izsledke A. Žele 
in E. Sicherl (Žele – Sicherl 2008a: 259–276; 2008b: 1–25).
J. Toporišič (1984: 288–290) razlikuje pri dovršnikih naslednje vrste glagol­
skega dejanja: začetek dejanja, kratkotrajnost, trenutnost,14 manjšalnost, konec de­
janja, razmahnjenost, dodatnost, postajanje, izvršitev med gibanjem in izpolnjenost.
A. Vidovič Muha glede Toporišičevih vrst glagolskih dejanj (2009: 253) meni, 
da manjkajo merila, po katerih so bile izbrane (prim. Šekli 2016: 192), in da gre v 
nekaterih primerih samo za pomen predponskega obrazila v smislu delimitativnosti 
z majhno mero ‘nekaj časa/malo’, ne pa za vrsto glagolskega dejanja, npr. poležati, 
posedeti ipd.15 Ista avtorica (Vidovič Muha 2009: 251) dopolnjuje teorijo besedotvor­
nega pomena tako, da kot merilo za določanje števila in vrst besedotvornih pomenov 
samostalnika priteguje propozicijo. Vzpostavlja trojno razmerje – med predponskim 
obrazilom glagola, prostim glagolskim morfemom in predlogom oz. predložnim sa­
mostalnikom. Ugotavlja tudi, da propozicijski pomen predponskih obrazil obravna­
vanih glagolov izhaja iz prostega glagolskega morfema, ki ima ob samostalniku skla­
denjsko vlogo, ob glagolu pa prislovni pomen – glagolsko dejanje umešča v prostor, 
npr. v smislu zgoraj – spodaj, spredaj – zadaj itd. (Vidovič Muha 2009: 254).
M. Merše (1995: 286–314),16 ki, kot se zdi, kar precej sledi Isačenku, vrste 
glagolskega dejanja (Merše 1995: 286) opredeljuje veliko bolj »slovnično« kot 
12 Glede razlikovanja glagolskega vida in vrst glagolskega dejanja obstaja veliko tuje in tudi do­
mače literature. Od tujih jezikoslovcev je treba omeniti A. V. Isačenka (1960: 209), J. S. Mas­
lova (1962: 10; 1978: 22–24) in N. S. Avilovo (1976: 259–270), od domačih pa so pomembni 
F. Jakopin (1966: 179–180), J. Toporišič (1967a: 117–127), ki uvaja termin »vrste glagolskega 
dejanja«, A.Schellander (1984: 224–226) in M. Šekli (2016: 191–193).
13 Prim. M. Šekli (2016: 192): »Tipologija vrst glagolskih dejanj v Toporišič 2000 se zdi zelo ‚slo­
varska‘ (pojavljajo se npr. pomeni kot ‘zaznati, pojasniti’, ‘neprimerno, slabo opraviti dejanje’, 
‘uničiti, zrabiti, poškodovati (se)’ ipd.) […].«
14 Trenutnost je nekje na meji med vrstnostjo in vidskostjo, pravzaprav pa bolj spada k vidskosti. 
To lahko povežemo s 3. stopnjo vidskega razmerja pri D. Krvini (2015: 119), kjer »NDV izraža 
(potencialno) neskončno mnogo istovrstnih ponovitev, DV pa katero koli izmed teh ponovitev«. 
Tretji stopnji vidskega razmerja, za katero ni značilna notranja meja glagolskega dejanja, tem­
več ponavljalnostna struktura, kamor spadajo npr. kričati : zakričati, bliskati se : zabliskati se; 
boleti : zaboleti; vzdihovati : vzdihniti, brcati : brcniti (Krvina 2015: 118),  D. Krvina (2015: 
119) priznava mejnost med vidskim razmerjem in vrstami glagolskega dejanja. 
15 N. Nübler (1992: 34) takšne glagole (ko navaja primere s po- iz češčine in ruščine) uvršča med 
vrste glagolskega dejanja.
16 M. Šekli (2016: 192) ugotavlja, da »je tipologija v Merše 1995, ki se teoretično naslanja na 
rusko vidoslovno literaturo, veliko bolj ‚slovnična‘«.
2.1.1
49Jezikoslovni zapiski 24  2018  1
J. Toporišič, z vrstami glagolskega dejanja (sama uporablja termin glagolska vr­
stnost) razume »različne tipe pomenskih modifikacij, ki zadevajo potek ali izvrši­
tev dejanja, izraženega z izhodiščnim glagolom«.
M. Šekli (2016: 191–193) povzema različne teorije vrst glagolskega dejanja 
in predstavlja tipologijo vrst glagolskih dejanj v slovenščini, pri čemer želi, da bi 
bila njegova tipologija čim manj konkretna, »slovarska«, in čim bolj abstraktna, 
»slovnična«. Analizira sestavljene glagole, pri katerih ni prišlo do leksikalizacije 
(prenesenega) pomena glagola in ugotavlja tri tipe pomenov glagolskih predpon 
(krajevni pomen, vrsta glagolskega dejanja, dovršnost), s čimer je dopolnil in si‑
stematiziral tipologijo pomenov glagolskih predpon sestavljenih glagolov v slo­
venščini (Šekli 2016: 190).
Vidsko razmerje
Po mnenju D. Krvine (2015: 117–118) obstajajo blizu zgoljvidska predponska 
obrazila, kjer vidotvornost potiska pomenotvornost v ozadje; razlika med nedovr­
šnikom, iz katerega je nastala sestavljenka, in med sestavljenko je v teh primerih 
izrazito vidska.
D. Krvina (2015: 120) vidskorazmernost sestavljenk dokazuje z vidskoraz-
mernim potencialom predponskega obrazila, ki ga je mogoče na gradivu ustrez‑
nega obsega, npr. na vseh glagolskih iztočnicah v SSKJ, izračunati tako, da se 
število izpeljank z določenim predponskim obrazilom deli s številom vidskoraz­
mernih sestavljenk z istim predponskim obrazilom, ki vstopajo v vidsko razmer­
je z nedovršnikom (NDV), iz katerih so nastale. Tako dobimo vidskorazmerni 
potencial, ki je odvisen od števila vidskorazmernih sestavljenk v imenovalcu 
ulomka. D. Krvina (2015: 120–121) ugotavlja, da kljub obstoju blizu zgoljvid­
skih predponskih obrazil nobeno predponsko obrazilo ni pomensko prazno oz. 
zgoljvidsko, kar se kaže v vrednosti ulomka tistih z najvišjim vidskorazmernim 
potencialom – ne limitira proti 0.
Kot predponska obrazila, ki se približujejo blizuzgoljvidskosti, D. Krvina 
(2015: 121) navaja naslednja blizu zgoljvidska predponska obrazila, ki imajo 
visok vidskorazmerni potencial: z-/s-(se-): 0,4; za-: 0,4; po-: 0,6; na-: 0,75; o-: 
0,85. V naslednji skupini so predponska obrazila, ki imajo srednji vidskorazmer­
ni potencial. To so vz-: 1,4; u-: 2,5; raz-: 2,8; pre-: 3,1. Iz-: 7 (ko gre za dvoj­
nično z z-/s-: 2,5, spada iz- v to skupino) je nekje med to in naslednjo skupino, 
ki ima majhen oz. minimalen vidskorazmerni potencial. V skupino z majhnim 
oz. minimalnim vidskorazmernim potencialom sodijo predponska obrazila do-: 
47; pri-: 79 in v-: 120; v skupino z ničtim vidskorazmernim potencialom spadajo 
ob-, od-, nad-, pod-, pred- in pro- (količnik ni definiran, ne obstaja niti ena vid­
skorazmerna sestavljenka).
Iz zapisanega sledi, da bi lahko šteli med blizu zgoljvidska obrazila (tradi­
cionalno torej med vidskoparna obrazila oz. med tista obrazila, ki se približujejo 
2.1.2
50 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ...
blizuzgoljvidskosti)17 tale obrazila: z-/s- (se-), za-, po-, na-, o-, delno pa tudi u-, 
raz- in pre-.18
Glagolska vezljivost
S teorijo vezljivosti so se pri nas ukvarjali predvsem J. Toporišič (1982; 2000), 
J. Dular (1982; 1983a; 1983b; 1983/84), M. Križaj ‑ Ortar (1982; 1990) in A. Žele 
(2001; 2003; 2008).
J. Toporišič obravnava vezljivost v Novi slovenski skladnji (Toporišič 1982: 
11–131) in v Slovenski slovnici 2000. Glede vezljivosti je pomembna avtorjeva 
ugotovitev (Toporišič 1982: 59), da obstajajo t. i. vezavni predlogi, leksikalizirani 
predložni prosti glagolski morfemi, ki prispevajo k temu, da neprehodni glagoli 
postanejo prehodni; povzročijo torej spremembo vezljivosti.19
J. Dular prinaša nekaj novosti v slovensko vezljivostno teorijo v svoji dok­
torski disertaciji Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku iz leta 1982 
(Dular 1982). V svojem članku Napovedljivost vezave iz morfemske sestave gla­
golov (Dular 1983a: 281–287) avtor pojasnjuje vlogo prostih morfemov, predpon 
in pripon pri vezljivostnih lastnostih glagola. J. Dular (1983a: 282) ugotavlja, da 
predložni prosti morfemi odpirajo nova vezljivostna mesta, medtem ko jih za­
imenski prosti morfemi zapirajo. Predponsko obrazilo do- nepredponskemu nedo­
vršniku podeljuje dovršnost in širi vezljivostno polje nekaterih glagolov, ki pa v 
določenih primerih vendarle ne širi vezljivosti tvorjenega glagola.
M. Križaj ‑ Ortar (1990: 134–136) kot prva pri nas ločuje med izrazno rav­
nino ujemanja, vezave in primika in med slovnično ravnino vezljivosti. Avtorica 
tudi jasno opredeljuje razliko med določilom in dopolnilom (Križaj ‑ Ortar 1990: 
134): »Napovedljiva skladenjska mesta so zasedena z izrazi v določeni slovnični 
[...] obliki; te izraze imenujem določila (izraze na prostih skladenjskih mestih pa 
dopolnila).«
A. Žele (2001: 13) navaja, da smo definicijo vezljivosti »v osemdesetih letih 
povzeli po nemško‑češki vezljivostni teoriji (nosilca: Gerhard Helbig in František 
Daneš). Vezljivost je lastnost oz. zmožnost določene besede, da veže nase določe­
no/napovedljivo število mest oz. vezljivostnih položajev, je torej napovedljivost/
obveznost skladenjskih mest (nasproti družljivosti, ki označuje prosta skladenjska 
mesta). Obvezna skladenjska mesta, ki so napovedljiva iz pomenske usmerjenosti 
glagola oz. iz njegove pomenskoskladenjske vezljivosti (z udeleženskimi vloga­
mi), so zasedena s t. i. določili v določeni slovnični obliki. Strukturnoskladenjsko 
obveznost določil pa dodatno določajo stavčni vzorci.«
17 Kot je znano, je tradicionalno jezikoslovje do vidskoparnih obrazil zelo zadržano.
18 V skupini predponskih obrazil s količnikom nad 1 že obstaja več vidskorazmernih izpeljank kot 
sestavljenk. Še najbližje blizuzgoljvidskosti so z-/s­ in za-, vendar tudi tu količnik ne limitira 
proti 0.
19 Seveda povzročijo spremembo vezljivosti tudi predponska obrazila sama, npr. kolesariti PO 
Sloveniji (*Slovenijo) × prekolesariti SlovenijO (*po Sloveniji).
2.2
51Jezikoslovni zapiski 24  2018  1
Tvorjenost glagolov
Ključna avtorja slovenske besedotvorne teorije sta J. Toporišič (1976; 1980a; 
1980b; 1982; 1990; 1991; 2000) in A. Vidovič Muha (1985; 1988; 1993; 
2009; 2011), vendar se s to problematiko ukvarjajo tudi drugi, npr. A. Žele in 
I. Stramljič Breznik.
Predponska obrazila imajo v predponskoobrazilnih tvorjenkah slovničnoka­
tegorialno, tj. vidsko vlogo, in besedotvorno vlogo – sem spadajo vrste glagol­
skega dejanja (Vidovič Muha 1993: 162). Pri sestavi je vloga predponskih ob­
razil »vedno besedotvorna, vidska pa, kot je znano, samo v primerih razvrstitve 
na nedovršniško glagolsko podstavo« (Vidovič Muha 1993: 162).20 »Do vezlji­
vostnih posebnosti prihaja v primerih, ko sta podstava predponskega obrazila 
in predložni glagolski morfem pomensko različna [...]«21 (Vidovič Muha 1988: 
23). Tako so predponski obrazilni morfemi pretvorljivi v sestavine skladenjske 
podstave (razen v primerih, ko se je pomen tvorjenke popolnoma oddaljil od 
izhodiščnega netvorjenega glagola – v našem prispevku smo te glagole poime­
novali glagoli z abstraktnimi pomeni predponskih obrazil; sem spadajo tudi gla­
goli z različnimi pomenskimi premiki, ki so navadno ali metonimični (manjši, 
preurejanje zgradbe UPS‑RPS – uvrščevalna pomenska sestavina, razločevalna 
pomenska sestavina) ali metaforični (večji, polna zamenjava UPS, navadno na 
osnovi podobnosti). Ti imajo večinoma pomen/vsebinsko vrednost trenutnosti 
(trenutnost ne spada k vrstnosti/vrstam glagolskega dejanja), vidska vrednost 
predponskih obrazil pa se v skladenjski podstavi izraža predvsem z dovršnostjo 
(ob vsaj enem nespremenjenem pomenu izhodiščnega netvorjenega glagola in 
ob enaki vezljivosti). Včasih pa gre samo za faznost (čeprav je tudi faznost ča­
sovnoprislovna (prim. Žele 2009: 24), zato na neki način tudi tukaj govorimo o 
prislovni vrednosti predponskih obrazil (vezljivost netvorjenega in tvorjenega 
glagola tudi v nekaterih primerih ostaja nespremenjena).
I. Stramljič Breznik (2002: 400–408) piše, da je slovensko jezikoslovje prišlo 
do spoznanja, da obstaja povezanost med vezljivostjo in besedotvorjem predvsem 
na ta način, da se »tvorjenemu glagolu [...] v razmerju do netvorjenega spremenijo 
20 A. Vidovič Muha (1993: 162) dodaja, da je pri modifikacijski izpeljavi situacija drugačna, 
saj je glagolska pripona »vedno vidski morfem – načeloma vezan na izražanje nedovršnos­
ti«. Gre torej za pomembno razliko med predponskimi obrazili in priponami (Vidovič Muha 
1993: 163): vloga predponskih obrazil je primarno besedotvorna, sekundarno pa slovnična 
(slovničnokategorialna), medtem ko je vloga glagolskih pripon primarno vidska, sekundarno 
pa besedotvorna.
21 A. Vidovič Muha (1988: 23): »Če se namreč pomen predponskega obrazila ne ujema z nobenim 
od pomenov predložnega glagolskega morfema, je seveda tak pomen predponskega obrazila 
vezljivostno mrtev oz. je enako vezljiv kot njegov morebitni sopomenski glagolski morfem; 
takšne so npr. tvorjenke s predponskim obrazilom ob-/o- ‘okrog’: obglodati – glodati [obk R] – 
ob-, -glodati […].« Pri ob- gre potencialno lahko tudi za ‘stran’, npr. ob-glaviti [dati] glav[o] 
{ob} ‘stran’, kot navaja M. Šekli (2016: 191).
2.3
52 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ...
vezljivostne lastnosti, hkrati pa je glagol sposoben te prenašati tudi na iz njega 
nastale samostalniške in pridevniške tvorjenke«.22
Netvorjeni glagoli
Z vidika glagolske sestave razlikujemo netvorjene in tvorjene glagole. Netvorjeni 
so nesestavljeni glagoli (Toporišič 1976: 286), ki »so načeloma nedovršni, dovr­
šnih pa je tako malo, da se dajo skoraj vsi našteti: plačam, končam, okrevam [...]; 
večina dovršnikov je tvorjenih, in sicer iz nedovršnikov. J. Toporišič (1976: 286) 
piše: »Iz nedovršnikov dobimo dovršnike tako, da jim dodamo predpono: nesem – 
prinesem, delam – dodelam [...]. Pri tem se pomen navadno spremeni v smislu 
predpone [...].« Dovršni glagoli so po pomenu trenutni telični23 (oditi, spomniti 
se, zadeti tarčo) in trenutni netelični (zakašljati, potrkati), nedovršni glagoli pa so 
trajni telični (graditi hišo, zidati most), trajni netelični (spati, graditi hiše, zidati 
mostove – hiše in mostovi sta neštevna samostalnika) in ponavljalni24 (ti so vedno 
netelični).25
Tvorjeni glagoli
Tvorjeni glagoli so večinoma dovršni glagoli, ki so tvorjeni iz nedovršnih glago­
lov. »Glagole tvorimo z izpeljavo [...], sestavljanjem in zlaganjem, ne pa tudi s 
sklapljanjem« (Toporišič 2000: 210).
Predmet naše obravnave so bile glagolske sestavljenke, se pravi tvorjeni gla­
goli (predponskoobrazilni dovršniki),26 in netvorjeni glagoli.
22 Pomemben prispevek I. Stramljič Breznik k slovenskemu besedotvorju je Besednodružinski 
slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B (Stramljič Breznik 2004), ki v 
teoretičnem delu prinaša sintezo temeljnih spoznanj slovenskega besedotvorja, slovarski del pa 
prikazuje 666 besednih družin, v katerih je več kot enajst tisoč besed.
23 Po našem mnenju sem spadajo tudi trenutni telični dogodki, ki so po J. Orešniku (1994: 58) 
»trenutni in povzročijo neko spremembo stanja«. Telični dogodki imajo »naravni konec in so 
po trajanju končni« (Orešnik 1994: 21). A. Žele (2011: 23), ki piše, da so pomensko »glagoli 
trenutni (skočiti), trajni telični (graditi), ponavljalni (skakati) ali trajni netelični (spati)«, jih, kot 
vidimo, tukaj ne navaja. Kot piše (Žele 2011: 23), »[d]odatni pomeni kot ingresivnost, inhoa­
tivnost, končnost, prekinitvenost tradicionalno spadajo v aktionsart (tj. med vrste glagolskega 
dejanja)«. M. Šekli (2016: 192) telične glagole imenuje terminativni glagoli.
24 S ponavljalnimi glagoli mislimo na iterativne glagole z notranjo ponavljalno zgradbo iz poten­
cialno neskončno istovrstnih ponovitev tipa skakati, kašljati, brcati itd.
25 Prim. Orešnik (1994: 51–60). S pojmom teličnost razumemo npr. doseženje notranje meje 
dejanja (tj. dejanje je táko, da so njegove faze različne in vsaka bližje rezultatu, ki ga dejanje 
predvideva). V tem smislu razume teličnost tudi J. Orešnik (1994: 20–21, 53, 68), ki govori o 
»teličnih in neteličnih dogajanjih« (Orešnik 1994: 51–56), npr. graditi n hiš (telično dogaja­
nje); n = določljivo mnogo : graditi hiše (netelično dogajanje) – nedoločljivo mnogo, pogosto 
ponavljalno.
26 Pri tem je treba opozoriti na različne razlage glagolskih sestavljenk v slovenskem jezikoslovju. 
Za J. Toporišiča (2000: 214–223) so takšne tvorjenke glagolske izpeljanke iz glagolov s predlo­
gi ali členki (zanj so namreč prave glagolske sestavljenke dvonaglasne), medtem ko A. Vidovič 
Muha (1993: 161–192) po svojem skladenjskem besedotvorju (tvorbeno‑pretvorbeni metodi) 
tudi enonaglasne tvorjenke obravnava kot sestavljenke.
2.3.1
2.3.2
53Jezikoslovni zapiski 24  2018  1
3
Pri tvorjenih glagolih, npr. glagolskih sestavljenkah, kot piše A. Vidovič 
Muha (1993: 161), se obrazilo razvršča levo od besedotvorne podstave, npr. 
podpisati, medtem ko se pri glagolskih izpeljankah lahko razvršča »levo od 
glagolske pripone, npr. korakcati,27 ali pa prevzame obrazilno vlogo kar glagol­
ska pripona sama, ki postane tako dvofunkcijska – vidska in besedotvorna, npr. 
podpisovati«. Avtorica nadaljuje (Vidovič Muha 1993: 161–162), da so tako 
predponska kot tudi priponska obrazila nastala s pretvorbo odvisnega dela skla­
denjske podstave, npr. korakcati pomeni drobno korakati,28 medtem ko podpi-
sovati pomeni večkrat podpisati.29 Skladenjska podstava obeh vrst modifika­
cijskih tvorjenk je vezana na pomen prislova (Vidovič Muha 1993: 162), tako 
da imajo glagolske sestavljenke oz. predponske tvorjenke predvsem krajevni 
(prostorski), drugotno tudi časovni ali količinski pomen, v skladenjski podstavi 
glagolskih izpeljank pa se pojavljajo predvsem prislovni pomeni, ki izražajo 
načinovnost in kratnost.
Raziskava
Pri obravnavi vzajemne povezanosti vida in vezljivosti izhajamo iz dejstva, da 
v slovenščini ne obstajajo čistovidska predponska obrazila (obstajajo pa pred­
ponska obrazila, ki se približujejo blizuzgoljvidskosti),30 tradicionalno pojmo­
vano pa obstajajo vidski pari,31 ki so v slovenščini možni le med dovršnimi gla­
golskimi sestavljenkami in med izpeljankami iz teh – drugotnimi nedovršniki. 
Poimenovanje vidski pari v sodobnem jezikoslovju postaja nesprejemljivo, saj 
je nesmiselno govoriti o absolutni pomenski izenačenosti obeh členov vidskega 
nasprotja, zato sprejemamo teorijo D. Krvine, ki je uvedel poimenovanje »vidsko 
razmerje«.32 V središču našega prispevka je razmerje med sinhrono netvorjenimi 
27 Pri korakcati bi lahko šlo tudi za izsamostalniško izpeljavo: [delati] korakc[e] > korakc[ati].
28 Skoraj bolj verjetna se zdi izsamostalniška izpeljava po deminutivizaciji: {majhen, ljubek} ko­
rak[] > korak{ec}[], nato sledi izpeljava [delati] korakc[e] > korakc[ati].
29 Podpisovati sicer lahko pomeni tudi iztekanje teličnega dejanja: [delati, da] podpis[e] > pod­
pis[ova‑ti], če je seveda predmet števno določljiv – zlasti edninski.
30 O vidskoparnosti predponskih obrazil so v slovenskem jezikoslovju pisali predvsem F. Ramovš 
(1952: 126), A. Bajec (1959: 21) in F. Jakopin (1966: 177, 179).
31 J. Toporišič (1967a: 122) je kot prvi v slovenskem jezikoslovju uporabil pojem »vidski 
par«. Iz njegovih primerov lahko sklepamo, da prava vidska parnost med nepredponskim 
NDV in predponskim DV ne obstaja. Isti avtor je tudi prvi pri nas uporabil termin »čisti vid­
ski pari«. Ti so zanj le tisti, ki so tvorjeni z izpeljavo (NDV iz DV) (prim. Toporišič 1967a: 
122, op. 17).
32 D. Krvina (2015: 113–126) razširja pojem vidske parnosti, saj vanj vključuje tudi odnos med 
sestavljenko in nedovršnikom, iz katerega je nastala, in uvaja poimenovanje vidsko razmerje, 
ki ga definira takole (Krvina 2015: 117): »Vidsko razmerje je odnos med glagolskima lekse­
moma nasprotnega vida (izjemoma tudi enim nasprotnega in drugim kategorialno obojega oz. 
dvovidskim), ki sta z vsaj enim od svojih pomenov zbližana tako, da se pomenska razlika bliža 
nič (→ 0), kategorialna vidska pa zato izstopa.«
54 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ...
glagoli (npr. žaliti)33 in tvorjenimi glagoli,34 tj. predponskoobrazilnimi dovršniki 
oz. dovršnimi sestavljenkami (npr. razžaliti). Poglavitna pozornost bo namenje­
na predponskim obrazilom. Predstavili bomo, kdaj predponsko obrazilo (lahko) 
povzroči spremembo vezljivosti35 (glede na ustrezni netvorjeni glagol).
Namen raziskave in raziskovalne hipoteze
Namen naše raziskave je predvsem ugotoviti, katera so tista predponska obrazila, 
ki vplivajo na spremembo vezljivosti in/ali pomena netvorjenega glagola (oz. ki 
imajo na vezljivost in/ali pomen manjši vpliv ali morda celo nimajo nobenega 
vpliva).36 Izpostavljamo tudi primere, kjer se je pomen tvorjenega glagola po­
polnoma oddaljil od pomena netvorjenega glagola. Gre za glagole z abstraktnim 
pomenom predponskega obrazila oz. za glagole, pri katerih je prišlo do leksikali­
zacije (prenesenega) pomena glagola.
Za doseganje namena raziskave smo postavili naslednje hipoteze:
H 1: Sprememba vida kot inherentne sestavine vsakega glagola vpliva tudi na nje­
govo skladenjsko okolje oz. na glagolsko vezljivost.
H 2: Vezljivostnih razlik med netvorjenimi glagoli (Glag) in predponskoobrazilno 
tvorjenimi glagoli (GlagTv) ni, ko so že netvorjeni glagoli tožilniško prehodni; 
tožilniška prehodnost teh (pa čeprav v modificiranem pomenu) se ohrani tudi 
po prefiksaciji; za vidsko razmerje, ki se lahko vzpostavi med netvorjenimi 
nedovršniki in dovršnimi sestavljenkami, je poleg enake vezljivosti odločilna 
tudi velika pomenska zbližanost obeh členov vidskega nasprotja.
H 3: Vezljivost dovršnih sestavljenk z abstraktnim pomenom predponskega obra­
zila37 se bistveno razlikuje od vezljivosti netvorjenih glagolov.
33 Vprašanje je, ali sinhrono to povsem drži, saj imamo npr. žal, žal‑ost, žal‑ost‑en. Žal‑i‑ti bi tako 
lahko bila izsamostalniška tvorjenka (iz samostalnika, ki sicer nastopa kot povedkovnik, tako da 
je v tem primeru eventualno tudi »izpovedkovniška« tvorjenka).
34 Tukaj bi (namesto skupin netvorjenih in tvorjenih glagolov) prav gotovo lahko govorili tudi o 
medglagolski tvorjenosti, npr. nesestavljenka (nepredponski nedovršnik) : sestavljenka (pred­
ponski dovršnik), a bi se potem pojavila težava pri poimenovanju tretje skupine glagolov, 
tj. skladenjskopodstavnih glagolov, s katero smo primerjali prvi dve, a jih na tem mestu ne 
obravnavamo.
35 S »spremembo vezljivosti« razumemo vsako spremembo v zvezi s številom, z obliko in last‑
nostmi (mislimo predvsem na slovničnokategorialne lastnosti udeleženskih vlog, tj. števno, 
človeško, živo, abstraktno, konkretno) udeleženskih vlog oz. določil/udeležencev. Slednje 
bomo zanemarili, če ne bodo doživele nobene spremembe pri primerjavi vezljivostnih vzor­
cev obeh vidov.
36 To zamisel deloma povzemamo po J. Dularju (1983: 286).
37 Za abstraktne pomene predponskih obrazil gre, ko predponski obrazilni morfemi niso pre­
tvorljivi v sestavine skladenjske podstave. Zaradi različnih pomenskih premikov, ki so na­
vadno ali metonimični (manjši, preurejanje zgradbe UPS‑RPS) ali metaforični (večji, polna 
zamenjava UPS, navadno na osnovi podobnosti), se je pomen tvorjenke popolnoma oddaljil 
od izhodiščnega netvorjenega glagola. Gre za glagole z abstraktnim pomenom predponskega 
obrazila oz. za glagole, pri katerih je prišlo do leksikalizacije (prenesenega) pomena glagola, 
in kjer je pomen predponskega obrazila abstrakten oz. nedoločljiv/nerazviden in zato nepre­
tvorljiv v sestavine skladenjske podstave.
3.1
55Jezikoslovni zapiski 24  2018  1
Metodologija dela
Raziskavo smo opravljali v času med januarjem 2015 in decembrom 2016. Za 
obravnavo smo izbrali netvorjene nedovršne glagole (in netvorjeni dovršni gla­
gol kupiti) iz šestih osnovnih pomenskih vezljivostnih skupin, ki jih je po zgle­
du F. Daneša uvedla A. Žele (2003) pri obravnavi glagolske vezljivosti. Ker 
so to pomenske skupine, jih je v nadaljevanju za svojo razvrstitev uporabil še 
J. Zupan (2013: 17). Iz vsake pomenske skupine smo v doktorski disertaciji 
obravnavali po dva glagola (iz 1. pomenske skupine (Biti/bivati) glagola sijati 
in rasti, iz 2. (Pripadati/vsebovati) iskati in kupiti, iz 3. (Premikati/gibati se) 
rezati in leteti, iz 4. (Narediti/delati) lupiti in piliti, iz 5. (Misliti/ustvarjati) gla­
gola misliti in učiti se, iz 6. (Komunicirati) glagola trpeti in žaliti), ki smo jih 
vezljivostno razčlenili ter obdelali tudi njihove predponskoobrazilne tvorjenke, 
in sicer z domačimi oz. neprevzetimi predponskimi obrazili (vsakokrat le s ti‑
stimi, ki so ob določenem obravnavanem glagolu možna), ki jih navajamo po 
abecednem vrstnem redu: do-, iz-, na-, nad-, o-, ob-, od-, po-, pod-, pre-, pred-, 
pri-, pro-, raz-, se-, u-, v-, vz-, z-/s- in za- (prim. Vidovič Muha 1993: 164). 
Vseh naštetih predponskih obrazil ni mogoče dodati vsakemu od obravnavanih 
izhodiščnih netvorjenih glagolov. Obravnavali smo le tiste predponskoobrazil­
ne tvorjenke oz. glagolske sestavljenke, ki se hkrati pojavljajo tako v SSKJ kot 
tudi v korpusu FidaPLUS.38
Glagolskim sestavljenkam, ki so nam bile izhodišče vezljivosti, smo določili 
tudi skladenjsko podstavo in nato vezljivostno primerjali vse tri skupine glagolov, 
tj. netvorjene, predponskoobrazilno tvorjene in (pomensko)skladenjskopodstav­
ne, vendar smo se v tem prispevku omejili samo na razmerje med netvorjenimi 
in predponskoobrazilno tvorjenimi glagoli, pri čemer nas je zanimal pomen (oz. 
vsebinska vrednost) predponskih obrazil. V nekaterih primerih predponska obra­
zila nimajo dodane prislovne vrednosti – izražajo samo faznost (prim. Žele 2009: 
24–25), tj. začetnost, npr. zasijati, ali končnost, npr. domisliti (tožbo), delimitativ­
nost, npr. pomisliti, ali vidskost (dovršnost), npr. napiliti (formo).
Rezultati raziskave
Prispevek prinaša zgoščen pregled rezultatov raziskave vloge predponskih ob­
razil, pri čemer je posebna pozornost namenjena predponskim obrazilom, ki 
vezljivost predponskoobrazilne tvorjenke glede na netvorjeni glagol bodisi ši­
rijo ali ne, ter vezljivostnemu razmerju med tvorjenim in netvorjenim glago­
38 Za analizo smo vzeli prosto dostopna orodja in vire, tj. spletno izdajo SSKJ in jezikovni korpus 
FidaPLUS, zato ker smo imeli že v magistrskem delu primere, ki ponekod sovpadajo s primeri 
iz pričujoče doktorske disertacije; zato je bil način iskanja vezan na uporabniški vmesnik, ki je 
bil med pridobivanjem gradiva še vedno v rabi. Kmalu zatem je bil, kot smo opazili, uveden 
uporabniku prijaznejši vmesnik. Naknadno smo opravili tudi neke vrste predhodne raziskave v 
korpusu Gigafida, a bistvenih razlik med rezultati obeh omenjenih korpusov ni bilo zaznati, zato 
smo raziskavo vseeno nadaljevali s prosto dostopnimi orodjem in viroma. Podrobne raziskave z 
jezikovnim korpusom Gigafida bi bile v prihodnosti vendarle dobrodošle.
3.2
3.3
56 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ...
lom nasploh, pri čemer opazujemo vezljivostno prekrivnost med tvorjenim in 
netvorjenim glagolom in pomensko prekrivnost med tvorjenim in netvorjenim 
glagolom.
Vloga predponskih obrazil pri spremembi glagolske vezljivosti tvorjenega 
glagola glede na netvorjeni glagol
Predponska obrazila glagolsko vezljivost tvorjenega glagola glede na netvorjeni 
glagol bodisi širijo ali ne, nikoli pa je ne (z)ožijo.
Predponska obrazila, ki vezljivost predponskoobrazilne tvorjenke  
glede na netvorjeni glagol širijo
Analiza predponskih obrazil je pokazala, da obstaja več predponskih obrazil, ki 
širijo vezljivost glagolske sestavljenke glede na netvorjeni glagol takrat, ko jih 
dodamo netvorjenim neprehodnim (torej samo levo vezljivim) glagolom: do-, na-, 
ob-, od-, po-, pod-, pre-, pri-, s-, raz-, u-, v- in za-, npr. misliti (leva vezljivost; 
redko tudi desna vezljivost) nasproti domisliti (leva in desna vezljivost), misli-
ti (leva vezljivost; redko tudi desna vezljivost) nasproti namisliti (leva in desna 
vezljivost), sijati (leva vezljivost; redko tudi desna vezljivost) proti obsijati (leva 
in desna vezljivost), rasti (leva vezljivost; v določenih pomenih tudi desna vezlji­
vost) proti obrasti (leva in desna vezljivost), misliti (leva vezljivost; redko tudi 
desna vezljivost) nasproti odmisliti (leva in desna vezljivost), rasti (leva vezlji­
vost) nasproti porasti (leva in desna vezljivost) itd.
Predponskih obrazil, ki bi zožila vezljivost predponskoobrazilne tvorjenke 
glede na netvorjeni glagol, ni. Pri oženju vezljivosti tvorjenega glagola odločilno 
vlogo vselej (od)igra zaimkovni prosti glagolski morfem, ne pa predponsko ob­
razilo. V nasprotju z zaimkovnim prostim glagolskim morfemom, ki vezljivost 
lahko oži, pa predložni prosti glagolski morfem vezljivost lahko širi.
Predponska obrazila, ki vezljivosti predponskoobrazilne tvorjenke  
glede na netvorjeni glagol ne širijo
Pokazalo se je, da so predponska obrazila, ki vezljivosti predponskoobrazilne tvor­
jenke glede na netvorjeni neprehodni glagol ne širijo, tista, ki kažejo pomen ‘ome­
jenega trajajočega dejanja’ (delimitativnosti), npr. pomisliti, ali pomen faznosti, 
npr. poleteti (začetnost) ali dotrpeti v pomenu končati, preživeti trpljenje (konč­
nost).39 Vezljivosti netvorjenih neprehodnih glagolov ne širijo tudi predponska 
obrazila do- (v star. pomenu prileteti), iz-, od-, po-, pri-, vz- in z-, dodana netvorje­
nemu glagolu premikanja leteti. Podobno velja tudi za ostale glagole premikanja, 
ki v raziskavi sicer niso bili zajeti.
39 Razumljivo je, da vezljivosti tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol predponska obrazila 
ne širijo tudi takrat, ko izražajo vidskost (dovršnost), se pravi blizu zgoljvidska predponska 
obrazila.
3.3.1
[a]
[b]
57Jezikoslovni zapiski 24  2018  1
Vezljivostno razmerje med tvorjenim (GlagTv) in netvorjenim  
oz. nesestavljenim glagolom (Glag)
Pri vezljivostnem razmerju med tvorjenim in netvorjenim glagolom smo opazo­
vali vezljivostno in pomensko prekrivnost glagolov. V veliko primerih, kjer gre 
za vezljivostno prekrivnost glagolov v obeh skupinah, ne moremo govoriti tudi o 
pomenski prekrivnosti, saj predponsko obrazilo velikokrat lahko spremeni pomen 
dovršnika glede na netvorjeni glagol.
Vezljivostna prekrivnost med tvorjenim in netvorjenim glagolom
Analiza je pokazala, da pravzaprav v vseh primerih gre za vezljivostno prekrivnost 
med tvorjenim in netvorjenim glagolom takrat, ko je netvorjeni glagol levo­ in 
desnovezljiv, npr. piliti palico : prepiliti palico (pomen nedovršnega in dovršnega 
člena vidskega nasprotja je različen, saj dovršnik označuje krajevni pomen dejanja 
‘skozi’) ali piliti tekst : opiliti tekst (pomen nedovršnega in dovršnega člena vid­
skega nasprotja je enak, zato govorimo o vidskem razmerju – gre za vezljivostno 
in obenem pomensko prekrivnost). Predponsko obrazilo o- je blizu zgoljvidsko 
predponsko obrazilo.
Ko so netvorjeni glagoli neprehodni oz. samo levovezljivi (sijati, rasti, leteti, 
misliti, trpeti), je vezljivostna prekrivnost med tvorjenim (GlagTv) in netvorjenim 
glagolom (Glag) možna le sorazmerno redko, npr. posijati : sijati, zrasti : rasti 
(v obeh primerih gre za samo levovezljiva glagola), saj prefiksacija teh glagolov 
največkrat povzroči tožilniško vezavo, zato pride do vezljivostne neprekrivnosti 
med tvorjenim in netvorjenim glagolom, npr. obsijati vinske gorice : sijati (tvor­
jeni glagol je levo in desno vezljiv, netvorjeni pa je samo levo vezljiv). Dodatno 
desno (predložnosklonsko) vezljivost predponskoobrazilnih tvorjenk lahko uvaja 
tudi leksikalizirani predložni prosti morfem, npr. dorasti za, dorasti v, prileteti na, 
razrasti se v itd.
Popolna vezljivostna prekrivnost netvorjenih in tvorjenih glagolov je možna 
takrat, ko predponsko obrazilo tvorjenega glagola izraža samo faznost (začetnost 
ali končnost), npr. sonce sijati : sonce zasijati in trpeti kazen : dotrpeti kazen,40 
delimitativnost, npr. nekdo trpeti : nekdo potrpeti, nekdo misliti na dom : nekdo 
pomisliti na dom, ali samo vidskost (dovršnost), (ne)kdo piliti žago : (ne)kdo spiliti 
žago. Za te primere velja, da je možna vezljivostna prekrivnost vseh treh skupin 
glagolov, tj. netvorjenih, tvorjenih in skladenjskopodstavnih glagolov, saj pretvor­
bena vrednost predponskih obrazil, ki izražajo faznost, delimitativnost in vidskost, 
v skladenjski podstavi ne izkazuje dodatnih udeležencev.
Velikokrat je pomen tvorjenega glagola glede na netvorjeni glagol tako zelo spre­
menjen, da ne moremo govoriti niti o fazni, vrstni ali vidski vlogi predponskega 
obrazila. Gre za pomene sestavljenk, pri katerih je prišlo do leksikalizacije gla­
golskega pomena, npr. Paloma vzleti ←  (v pomenu ‘opomoči si’), porezati T-
40 Glagol dotrpeti ima terminativni pomen (prim. Šekli 2016: 192).
3.3.2
[a]
58 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ...
shirtom rokave ←  (v pomenu ‘vzeti’) itd. V tem prispevku so ti glagoli (možna 
so pravzaprav vsa predponska obrazila) poimenovani kot glagoli z abstraktnim 
pomenom predponskega obrazila (le izjemoma bi lahko pri njih odkrili jasno raz­
viden prislovni pomen predponskega obrazila).
Pomenska prekrivnost med tvorjenim in netvorjenim glagolom
Za pomensko prekrivnost netvorjenih in tvorjenih glagolov gre samo takrat, ko 
predponsko obrazilo tvorjenega glagola izraža samo vidskost (dovršnost). Takšna 
predponska obrazila imenujemo blizu zgoljvidska predponska obrazila.41
Blizu zgoljvidska predponska obrazila,42 ki izhajajo iz naše obravnave vezlji­
vosti in primerjave razlage pomenov netvorjenih (nedovršnih) in tvorjenih (dovr­
šnih) glagolov, so: iz- (tudi kot dvojnica z-/s-), na-, od- o-, po-, u- in z-/s-, med­
tem ko sestavljenke s predponskimi obrazili do-, ob-, nad-, pod-, pre-, pred-, pri-, 
raz-, spod-, v­, vz- in za- nikoli ne vstopajo v vidsko razmerje z nedovršnikom, iz 
katerega so nastale.43 Kot vemo, je za- blizu zgoljvidsko predponsko obrazilo z 
visokim vidskorazmernim potencialom (0,4), zlasti na račun tretje stopnje vidske­
ga razmerja (kričati : zakričati), kateremu D. Krvina (2015: 119)44 priznava »mej­
nost: vmesno področje med vidskim razmerjem in vrstami glagolskega dejanja«. 
Celo če pri za- odštejemo tretjo stopnjo vidskega razmerja, obstaja veliko drugih 
primerov, npr. betonirati : zabetonirati, celiti (se) : zaceliti (se) itd., ko je za- prav 
tako blizu zgoljvidsko predponsko obrazilo. Predponsko obrazilo raz- po D. Krvi­
ni (2015: 121) spada med obrazila s srednjim vidskorazmernim potencialom (2,8).
Pri naši obravnavi vidskega razmerja, upoštevaje ugotovitve D. Krvine 
(2015: 118, 121), ugotavljamo, da je odrasti glede na pomensko členitev v SSKJ 
41 To teorijo povzemamo po D. Krvini (2015: 118). Tvorjeni (dovršni) glagoli lahko vstopajo tudi 
v vidsko razmerje z netvorjenimi (nedovršnimi) glagoli. Pogoj za to je usklajenost razlag tvor­
jenega in netvorjenega glagola vsaj v enem pomenu ob nespremenjeni vezljivosti in neobstoj 
izpeljanke iz dovršne sestavljenke, če pa ta obstaja, se morajo porazdeliti pomeni med njo, torej 
izpeljanko iz sestavljenke, in nepredponskim nedovršnikom. D. Krvina (2015: 118, 121) pred­
ponska obrazila deli na tista, ki imajo visok vidskorazmerni potencial, kar pomeni, da vidsko­
razmerna sestavljenka pogosto vstopa v vidsko razmerje z nedovršnikom, iz katerega je nastala 
(s-/z-, za-, po-, na- in o-); sledijo predponska obrazila s srednjim vidskorazmernim potencialom 
(vz-, u-, raz-, pre-, iz- kot dvojnično z z-/s-; predponsko obrazilo iz- spada med to in naslednjo 
skupino) in predponska obrazila z izrazito majhnim oz. minimalnim vidskim potencialom (do-, 
pri- in v-), obstaja pa še skupina predponskih obrazil z ničtim vidskorazmernim potencialom (ne 
obstaja pa nobena vidskorazmerna sestavljenka, ki bi vstopala v vidsko razmerje z nedovršni­
kom, iz katerega je nastala (ob-, od-, nad-, pod-, pred- in pro-)).
42 Poimenovanje je povzeto po D. Krvini (2015: 120), ki uporablja poimenovanje »blizu zgoljvid­
ska predponska obrazila« zato, ker »nobeno od njih ne nastopa zgolj v vidotvorni vlogi«.
43 Ta trditev je določena z izborom gradiva za ta prispevek, saj se predponski obrazili raz­ in za- 
nista pojavljali v zadostni meri, da bi v primeru našega gradiva nastopali v vlogi blizu zgoljvid­
skih predponskih obrazil, torej v vidskorazmernih sestavljenkah.
44 D. Krvina (2015: 119) se opira na analizo vseh glagolskih iztočnic v drugi, dopolnjeni in delo­
ma prenovljeni izdaji SSKJ in ugotavlja, da »vidsko razmerje zajema okoli 65 % (tj. slabi dve 
tretjini) vseh glagolskih iztočnic v SSKJ«.
[b]
59Jezikoslovni zapiski 24  2018  1
v (pod)po menu preživljati čas rasti, zorenja vidskorazmerna sestavljenka k ne­
predponskemu nedovršniku rasti (obstaja sicer tudi izpeljanka iz sestavljenke, 
tj. odraščati, ki se z odrasti v nasprotju z rasti ujema v večini pomenov) pred­
ponsko obrazilo od- pa zato lahko uvrščamo med predponska obrazila z izrazi­
to majhnim oz. minimalnim vidskim potencialom,45 kar predstavlja korekcijo 
ugotovitev D. Krvine in kaže, da zlasti meja med predponskimi obrazili z izra­
zito majhnim oz. minimalnim ter ničtim vidskim potencialom ni absolutna oz. 
neprehodna – in se torej lahko glede na rabo in pri pomenski členitvi ugotovljene 
pomene nekoliko spreminja.
zaključek
V doktorski disertaciji nas je zanimalo, katera predponska obrazila lahko pov­
zročijo spremembo glagolske vezljivosti in pomena tvorjenega glagola glede na 
netvorjeni glagol in katera na to nimajo nobenega vpliva; posebej smo opazo­
vali vezljivostno razmerje med netvorjenimi, predponskoobrazilno tvorjenimi in 
skladenjskopodstavnimi glagoli (slednjih v tem prispevku nismo obravnavali), pri 
katerih smo opazovali vezljivostno in pomensko prekrivnost (v tem prispevku je 
omenjena le prekrivnost prvih dveh skupin glagolov). Ob tem pa so nas v dok­
torski disertaciji zanimali tudi vpliv predložnih in zaimkovnih prostih glagolskih 
morfemov na pomen in vezljivost glagola ter pretvorbena vrednost predponskega 
obrazila v pomensko‑skladenjski podstavi glagola, česar v tem prispevku nismo 
obravnavali.
Prvo raziskovalno hipotezo lahko deloma potrdimo (sprememba vida ne vpli­
va na glagolsko vezljivost v primeru, ko predponsko obrazilo izraža faznost, de­
limitativnost ali zgoljvidskost), drugo hipotezo lahko potrdimo v celoti, saj tožil­
niška prehodnost netvorjenega glagola po prefiksaciji ostane nespremenjena, npr. 
piliti palico : prepiliti palico, tretje hipoteze pa ne moremo potrditi, saj v nekaterih 
primerih predponsko obrazilo pomen tvorjenega glagola spremeni, npr. trpeti (v 
pomenu čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje) : dotrpeti (z ekspresiv­
nim kvalifikatorjem vznes. v pomenu umreti), vezljivost pa ostane nespremenjena 
(v obeh primerih gre za samo levovezljivi glagol). Vezljivost dovršnih sestavljenk 
z abstraktnim pomenom predponskega obrazila je bistveno spremenjena v pri­
merih z leksikaliziranim zaimkovnim prostim morfemom se/si, ki ukinja desno 
vezljivost, npr. npr. rezati (leva in desna vezljivost) : odrezati se (leva vezljivost).
45 Da odrasti v pomenu preživeti čas rasti, zorenja vstopa v vidsko razmerje z rasti v pomenu pre-
življati čas rasti, zorenja, potrjujejo razlage in zgledi, preneseni s spletne izdaje SSKJ: (odrasti) 
s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: odrasti brez staršev, na kmetih, v mestu; 
(rasti) s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: rastla je brez staršev, pri babici, v 
mestu; (odraščati) s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: odraščati brez staršev, 
v mestu.
4
60 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ...
Predponska obrazila, ki širijo vezljivost glagolske sestavljenke glede na 
netvorjeni glagol takrat, ko jih dodamo netvorjenim neprehodnim (torej samo 
levovezljivim) glagolom, so: do-, na-, ob-, od-, po-, pod- (star.), pre-, pri-, s-, 
raz-, u-, v- in za-.
Predponska obrazila, ki ne širijo vezljivosti oz. ohranjajo enako vezljivost 
predponskoobrazilne tvorjenke glede na netvorjeni neprehodni glagol, so tista v 
pomenu ‘omejenega trajajočega dejanja’ (delimitativnosti), npr. pomisliti, ali v 
pomenu faznosti, npr. poleteti (začetnost) ali dotrpeti v pomenu končati, preživeti 
trpljenje (terminativnost), in (zgolj)vidskosti, npr. spiliti žago : piliti žago (v zad­
njem primeru gre tudi za pomensko prekrivnost). Vezljivosti netvorjenih nepre­
hodnih glagolov ne širijo tudi predponska obrazila do- (v star. pomenu prileteti), 
iz-, od-, po-, pri-, vz- in z-, dodana netvorjenemu glagolu premikanja leteti.
V prihodnosti bi v tovrstne raziskave bilo smiselno vključiti tudi frazeološki 
pogled na obravnavano problematiko.
viRi in liteRatuRa
Avilova 1976 = Natal’ja S. Avilova, Vid glagola i semantika glagol’nogo slova, Moskva: Nauka, 1976.
Bajec 1959 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika IV: predlogi in predpone, Ljubljana: 
SAZU, 1959.
Dular 1982 = Janez Dular, Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja): doktorska 
disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1982. – Tipkopis.
Dular 1983a = Janez Dular, Napovedljivost vezave iz morfemske sestave glagola, Slavistična revija 
31 (1983), št. 4, 281–287.
Dular 1983b = Janez Dular, Slogovne razsežnosti glagolske vezave v slovenščini, Seminar slovenske-
ga jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 19, Ljubljana, 1983, 187–207.
Dular 1983/84 = Janez Dular, Združena vezava v desni vezljivosti slovenskega glagola, Jezik in slo-
vstvo 24 (1983/84), št. 8, 289–293.
FidaPLUS = FidaPLUS 〈http://www.fidaplus.net〉.
Jakopin 1966 = Franc Jakopin, K tipologiji slovenskega in ruskega glagola, Jezik in slovstvo 11 
(1966), št. 6, 176–182.
Isačenko 1960 = Aleksandr V. Isačenko, Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s 
slovackim 2: morfologija, Bratislava: Izdatel’stvo slovackoj akademii nauk, 1960.
Korošec 1972 = Tomo Korošec, Nekateri slovenski nedovršni glagoli v dovršni funkciji, Seminar 
slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 8, Ljubljana, 1972, 202–213.
Križaj - Ortar 1982 = Martina Križaj‑Ortar, Glagolska vezljivost, Slavistična revija 30 (1982), št. 2, 
189–213.
Križaj - Ortar 1990 = Martina Križaj‑Ortar, Vezljivost: iz pomena v izraz, Seminar slovenskega jezi-
ka, literature in kulture: zbornik predavanj 26, Ljubljana, 1990, 129–140.
Krvina 2015 = Domen Krvina, Vidsko razmerje in vidskorazmerni potencial predponskih obrazil v 
slovenščini, Slovenski jezik – Slovene Lingustic Studies 10 (2015), 113–126.
Kulčar 2017 = Marjan Kulčar, Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini: 
doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, 2017. – Tipkopis.
Maslov 1962 = Jurij S. Maslov, Voprosy glagol’nogo vida v sovremennom zarubežnom jazykoznanii, 
Voprosy glagol’nogo vida, Moskva, 1962, 8–13.
Maslov 1978 = Jurij S. Maslov, K osnovanijam sopostavitel’noj aspektologii, Voprosy sopostavitel’noj 
aspektologii, Leningrad, 1978, 4–43.
Merše 1995 = Majda Merše, Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Ljub­
ljana: SAZU, 1995.
61Jezikoslovni zapiski 24  2018  1
Miklič 2007 = Tjaša Miklič, Metafore o načinih gledanja na zunajjezikovna dejanja v obravnavanju 
glagolskega vida, Slavistična revija 55 (2007), št. 1–2, 85–102.
Nübler 1992 = Norbert Nübler, Untersuchungen zu Aktionsart und Aspekt im Russischen und 
Tschechischen: am Beispiel der mit na- präfigierten Verben, Regensburg, 1992.
Orešnik 1994 = Janez Orešnik, Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica, Ljubljana: Sloven­
ska akademija znanosti in umetnosti, 1994.
Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana, 1952.
Schellander 1984 = Anton Schellander, Glagolski vid v luči sodobnih teoretskih razmišljanj in kali 
njegovega zapažanja v Bohoričevi slovnici, Slavistična revija 32 (1984), št. 3, 223–230.
Smith 1991 = Carlota S. Smith, The Parameter of Aspect, Dordrecht – Boston – London, 1991 (Stu­
dies in Linguistics and Philosophy 43).
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU, 1970–1991 〈http://
bos.zrc‑sazu.si/sskj.html〉, dostop januarja 2014.
Stramljič Breznik 2002 = Irena Stramljič Breznik, Povezanost besedotvornih in vezljivostnih last­
nosti glagola, v: Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek – 
Bernard Rajh – Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2002 (Zora 18), 400–408.
Stramljič Breznik 2004 = Irena Stramljič Breznik, Besednodružinski slovar slovenskega jezika: po-
skusni zvezek za iztočnice na B, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2004 (Zora: priročniki 1).
Šekli 2016 = Matej Šekli, Gramatikalizacija glagolskih predpon: krajevni pomen, vrsta glagolskega 
dejanja, dovršnost, Toporišičeva Obdobja 1, Ljubljana, 2016 (Obdobja 35/1), 189–197.
Toporišič 1967a = Jože Toporišič, Poizkus modernejše obravnave glagolskih kategorij, Jezik in 
slovstvo 12 (1967), št. 4, 119–127.
Toporišič 1967b = Jože Toporišič, Slovenski knjižni jezik 3, Maribor: Obzorja, 1967.
Toporišič 1976 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 11976.
Toporišič 1980a = Jože Toporišič, Teorija besedotvornega algoritma, Slavistična revija 28 (1980), 
št. 2, 141–151.
Toporišič 1980b = Jože Toporišič, O strukturalnem določanju besednih pomenov (ob glagolu biti), 
Linguistica 20 (1980), 151–167.
Toporišič 1982 = Jože Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982.
Toporišič 1984 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 21984.
Toporišič 1990 = Jože Toporišič, Tretjič o besedotvorni teoriji, Slavistična revija 38 (1990), št. 4, 
421–440.
Toporišič 1991 = Jože Toporišič, Besedotvorno šolanje, Slavistična revija 39 (1991), št. 2, 215–237.
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 
1992.
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000.
Vidovič Muha 1985 = Ada Vidovič Muha, Primeri tvorbnih vzorcev glagola, Seminar slovenskega 
jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 21, Ljubljana, 1985, 47–61.
Vidovič Muha 1988 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, 
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete – Partizanska knjiga, 1988.
Vidovič Muha 1993 = Ada Vidovič Muha, Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava 
in vezljivostne lastnosti, Slavistična revija 41 (1993), št. 1, 161–192.
Vidovič Muha 2009 = Ada Vidovič Muha, Skladenjska interpretacija glagolskih predponskih obra­
zil – vprašanje propozicije, Slavistična revija 57 (2009), št. 2, 251–261.
Vidovič Muha 2011 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje, Ljubljana: Znan­
stvena založba Filozofske fakultete, 2011.
Zupan 2013 = Jure Zupan, Pomenska mreža slovenskih glagolov, Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.
Žele 2001 = Andreja Žele, Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu), Ljubljana: ZRC 
SAZU, 2001.
Žele 2003 = Andreja Žele, Slovenska skladnja z vidika skladenjskih teorij, Slavistična revija 51 
(2003), posebna št., 141–163.
Žele 2008 = Andreja Žele, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, Ljubljana: ZRC SAZU, 2008 
(Slovarji).
62 Marjan Kulčar  Povezanost vida in vezljivosti Pri netvorjenih in ...
Žele 2009 = Andreja Žele, Predponsko‑predložna razmerja: na primerih glagolov v slovenščini, 
Opera Slavica 19 (2009), št. 2, 23–35.
Žele 2011 = Andreja Žele, Leksemski in skladenjski vpliv na vidskost (na primeru slovenščine), 
Opera Slavica 21 (2011), št. 4, 22–35.
Žele – Sicherl 2008a = Andreja Žele – Eva Sicherl, Präfixal‑präpositionale Verhältnisse bei slowe­
nischen Verben – kontrastiert mit dem Deutschen, Linguistica 48 (2008), 259–276.
Žele – Sicherl 2008b = Andreja Žele – Eva Sicherl, Wechselbeziehung zwischen Präfixen und 
Präpositionen bei slowenischen präfigierten Verben, ergänzt durch Übersetzungen ins Deutsche 
(2008) 〈https://src‑h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no26_ses/26‑01.pdf〉, dostop 5. 3. 2016.
summaRy
The Connection between Aspect and Valency in Simplex  
and Compound Verbs with Prefixes
This article observes the valency correlation between simplex and compound verbs with 
prefixes and focuses on their semantic and valency overlap. The research also includes 
lexicalized verbs (with transferred meaning), which are named verbs with abstract mean­
ing (of their prefix).
The research concluded that, when the prefixes do-, na-, ob-, od-, po-, pod- (archa­
ic), pre-, pri-, s-, raz-, u-, v-, and za- are added to simplex intransitive verbs (only when 
added to verbs with only leftward valency possible), they increase the valency of com­
pound verbs compared to the simplex verb.
Prefixes that do not increase or that retain the valency of compounds with prefixes 
compared to simplex intransitive verbs possess the meaning of ‘a limited continuous ac­
tion’ (delimitation); for example, pomisliti ‘to think for a short period of time’. The same 
applies for prefixes of phasal verbs—for example, poleteti, ‘to begin to fly’ or dotrpeti ‘to 
end, to survive suffering’—and almost purely aspectual verbs; for example, spiliti žago 
‘to file a saw’s teeth’ versus piliti žago ‘to continuously file a saw’s teeth’. When a clear 
aspectual correlation is achieved, so is semantic overlap. The valency of simplex intransi­
tive verbs also cannot be increased by the prefixes do-, iz-, od-, po-, pri­, vz-, and z- when 
added to the simplex verb leteti ‘to fly’.
Despite a complete change in meaning, the valency of perfective compounds with 
prefixes with an abstract meaning often remains unchanged compared to the simplex verb; 
for example, trpeti ‘to feel intense bodily or emotional pain, discomfort’ : dotrpeti (ele­
vated) ‘to die’. The valency does however change when the lexicalized pronominal‑free 
morpheme se/si is added because it prevents rightward valency; for example, rezati, ‘to 
cut’ (leftward and rightward valency) : odrezati se ‘to do good’ (leftward valency).