AKTUALNO VPRAŠANJE v.. Razgovori z gospodinjami in lastne izkušnje so me navedle k temu, da spregovorim o nekaterih pomanjkljivostih v kranjskih trgovinah. Nedavno tega se je dogodilo, da tri tedne niso v nobeni kranjski trgovini imeli gumbov cea plašče. Kdor jih je hotel imeti, je moral ponje v Ljubljano in njihova cena je na ta način mimogrede poskočita za 240 dinarjev (toliko namreč stane avtobusna vožnja do Ljubljane in nazaj). Marsikdaj se tudi zgodi, da nikjer ne dobiš svilenega sukanca v zaželeni barvi. Ženske nadalje zelo 'pogrešajo raztegljivih nogavic, za katere vsak dan prejmeš v trgovinah enak odgovor: »Nimamo, pridite drugič.« Ce se zelo razburiš, se celo najde kak par. Se marsikaikšen predmet široke potrošnje, ki ga v kranjskih trgovinah ni, bi lahikio našteli. Tako je na pr. letos pozimi za lep 6as zmanjkalo električnih peči, izolirnih vrvic itd. Za vse to verjetno ni kriva samo trgovina, čeprav Se potrošniki obre-gajo najprej obnjo. Marsikdaj utegne biti vzrok za pomanjkanje določenega blaga v industriji. Primer z gumbi pa nas opozarja na nezadostno gibčnost trgovrjne. Je to morda deloma tudi posledica še neustreznega nagrajevanja? Trgovci sami bodo znali na to prav gotovo najbolje odgovoriti. J. O. LETO X. — ST. 5 — CENA DIN 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO Dolgo rajdo, po 20 in še vec točk, obsegajo dnevni redi zasedanj nekaterih delavskih svetov. Vzrokov je več. Številni problemi pritiskajo na delavske svete s svojo dnevno, tekočo aktualnostjo. Mnogo točk po nepotrebnem potiskajo v dnevne rede zasedanj delavskih svetov zakonski predpisi. Razen tega se dnevni redi včasih razvlečejo zato, ker so zasedanja nekaterih delavskih svetov preporedkoma ter se problemi, o katerih mora sklepati delavski svet, potem nakopičijo. Tako pride do zasedanj, ki trajajo ubijajoče dolgo, ki so dolgočasna in običajno — neplodna. Ljudje se jih neradi udeležujejo, ker čutijo, da gre zgolj za dolgočasne formalnosti. V tem tiči bržkone precejšen vzrok za to, da na takih sejah udeležba ni polnošte-vilna. Zlasti pa je pomembno to, da razprave na zasedanjih, kjer je dnevni red preobsežen, niso in skoraj ne morejo biti kvalitetne, ker člani delavskega sveta ne morejo proučiti vseh problemov in molčijo, ker nočejo zasedanja še podaljševati. Sklepe sprejemajo z mehaničnim dviganjem rok, ne da bi večkrat natančnejše doumeli, zakaj pravzaprav glasujejo, oziroma kaj ta in ta sklep pomeni za gospodarjenje v podjetju. V takih primerih se zanašajo na to, da vodilni uslužbenci, ki so te predloge pripravili, že vedo, kako se stvari streže. Zgod;lo pa se je že, da je vodilni uslužbenec v tem ali onem podjetju izposloval, da je kaka problematičnejša zadeva namenoma prišla na vrsto šele med zadnjimi točkami dnevnega reda. 2e utrujeni člani delavskega sveta, ki niso več dobro paz'li, o čem glasujejo (češ, »samo da gre hitro naprej, ker je še veliko točk«), so zadevo mehanično izglasovali, ne glede na to, ali so sprejeli pra- vilen ali škodljiv sklep. Kako se izogniti takim in podobnim šbkostim v delu organor delavskega upravljanja? Življenje kaže, da nalagajo zakonski predpisi tem organom samoupravljanja preveč drobnarij, ki niso bistvene za gospodarjenje, vendar jim jemljejo največ časa na zasedanjih. Dokler zakonodaja tega še ne bo upoštevala, bi bilo njenm zahtevam morda moč ugoditi na drug način, vsaj tam, kjer je delavski svet že osnoval komisije kot svoje pomožne organe. Komisija laže prouči vse drobne probleme, sestavi predloge za ustrezne sklepe, jih na zasedanju delavskega sveta v skupnem predlogu predlaga v odobritev ter tako pomaga bistveno skrajšati sejo. Tako bi predloge za sklepe o drobnih problemih pretehtala vsaj komisija, medtem ko jih zdaj pripravlja le uslužbenski aparat podjetja, delavski svet pa jih mehanično izglasuje — da pač zadosti formalnostim. Razen tega, da bi na ta način skrajšali zasedanja delavsk;h svetov, bi le-ta vsebinsko izboljšali, ker bi se delavski sveti potem lahko dejansko temelji tejše ukvarjali predvsem z vprašanji, ki so bistvenega pomena z» gospodarjenje v podjetjih. Zdaj pa z drobnarijami preobremenjeni delavski sveti večkrat — da povemo v prispodobi — zaradi grmičkov In dreves ne vidijo gozda. Drug način, s katerim bi zasedanja skrajšali in kvalitetno izboljšali, pa bi bil ta, da bi ta zasedanja sklicevali pogostejše; potem bi se namreč problematika razdelila na več sej. Ta ugotovitev ne velja le za nekatere delavske svete, marveč tudi za marsikateri organ družbenega upravljanja in tudi za prene-katero sejo tega ah onega ljudskega odbora. M. Z. ODLOČNEJE V SMERI DVIGA STANDARDA Letos smo le napravili korak naprej . . . Večletna težnja, katero pa je narekovala tekoča praksa, da bi sprejemali družbene plane ob koncu starega ali vsaj takoj ob začetku novega koledarskega leta, je letos le dobila zadoščenje. Zvezni družbeni plan je bil sprejet na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine konec decembra lani. Za konec januarja ali prve dni februarja pa bo sklicana tudi republiška Ljudska skupšč:na. Kot trdijo na Okrajnem ljudskem odboru v Kranju, bo okrajni družbeni plan sprejet že konec februarja in ne tako kot vsa zadnja leta — šele maja ali junija. Kot smo lahko zvedeli, je predlog okrajnega družbenega plana pravzaprav že izgotovljen in načelno že tudi vsklajen z mnenjem in stališčem republiškega Zavoda za gospodarsko planiranje. Tudi v letošnjem osnutku družbenega plana se je penovno pokazala stara težnja, sicer ne v taki meri kot prejšnja leta, da so nekatera podjetja prenizko planirala raven svoje proizvodnje z ozirom na obstoječe zmogljivosti. In prav ta nesorazmerja Po pač treba v letošnjem okrajnem družbenem planu še vskladiti. Obstoja pa bojazen, da bo pršlo do nekaterih neskladnosti med okrajem in repu- bliko, zlasti glede brutoprodukta Ln višine realiziranega dobička. Dejstva so namreč takale: izvozni faktor za .posamezne vrste tekstlnega blaga je bil nedavno znižan od 1,8 na 1,7 oziroma od 1,7 na 1,6. S tem v zvezi bo kajpada tudi dobiček podjetij manjši. Se bolj žgoč problem pa je 2elezarna Jesenice. Izvršni svet LR BiH je predlagal, naj se cena rude iz rudnika Vareš, in s tem v zvezi tudi v Ljubiji, poveča. S povečano razliko v cenah rude naj bi zagotovili nadaljnjo gradnjo in izpopolnitev Vareša, zlasti še zato., ker so dela pri razširitvi še v precejšnjem zaostanku. Povečanje cen rude (ki po tem predlogu znaša okoli tisoč dinarjev za tono), bi seveda povečalo dobavne cene jeseniške železarne za 876 milijonov dinarjev letno. Ta vsota pa gre seve v breme dobička. — To bi brez dvoma močno prizadelo v prvi vrsti samo železarno, pa tudi okrajne in republiške sklade. Letošnji plan dobička v železarni znaša namreč 2,8 milijarde din, z izpadom pa bi padel na raven 2 milijard. Ce bi prišlo do uresničitve tega predloga, bi železarna v letošnjem letu razpola- gala še z manjšimi sredstvi kot lani. To pa je odločno v nasprotju s smernicami zveznega družbenega plana, v katerem se zavzemamo za nadaljnje dosledno razvijanje delavske samouprave in komunalnega sistema na podlagi povečanih sredstev, s katerimi naj bi letos razpolagala podjetja in gospodarske organizacije... Ta problem vsekakor presega merilo našega okraja in ga bo treba trezno presoditi na višjih mestih. Vsako leto, ob sprejemanju okrajnega družbenega plana, se skoraj vedno najprej vprašamo: »Kaj pa bomo letos gradili, v katere objekte bomo vtakn:li razpoložljiva sredstva?« — Tako se vprašujemo zlasti zato, ker smo tega že nekako navajeni... Kot kaže, bo letos vendarle prodrla težnja, da se vloži čimveč sredstev v naše razmeroma najbolj zaostale gospodarske veje: trgovino, obrt, gostinstvo ter v promet. Ta usmeritev pravzaprav ni nova in je le nadaljevanje splošne jugoslovanske gospodarske orientacije v letošnjem letu. Za Gorenjsko pa ima na primer gost;nstvo, promet itd. še toliko večji pomen, ker je ta kot naše domovine izrazito turistično področje. Izboljšanje stanja na teh popriščih gospodarske dejavnosti na Gorenjskem pa bo brez dvoma vplivalo v določenih oblkah tudi na splošno življenjsko raven gorenjskega prebivalstva. Razen tega pa bodo seveda podjetjem odobrena na podlagi splošnih smernic uporabe skladov — tu bodo jasno odigrali prvenstveno vlogo ekonomski učinek in renta«-bilnost — sredstva predvsem za obnovo strojev in izboljšavo organizacije dela in samega tehnološkega procesa. Načelo bo tako: denar bo dobil tisti, ki ga bo znal najbolj s pridom uporabiti. In tako imenovane negospodarske investicije? Te bodo usmerjene letos v našem okraju predvsem v šolstvo. Dogradili bomo namreč prepotrebne šole v Stražišču pri Kranju, v LLpnici, Žirovnici, Dražgošah in Tenetišah. Misliti pa bo treba tudi na rešitev »šolskega« problema na Jesenicah, ki je izredno boleč. Toliko — za sedaj — na splošno o predlogu letošnjega okrajnega družbenega plana. Brez konkretnih številk. Ko bodo pa te znane, nam bodo bržkone razkrile še marsikaj zanimivega... IZTOK AUSEC ČRNI MOŽ »Primite se za gumb!« — ampak naš fotoreporter se ni prijel za gumb, temveč za foto aparat. Zdaj je vreme dimnikarjem spet nekoliko bolj naklonjeno, čeprav ni prijetno sedeti v snegu na strmi strehi (spodaj). Marsikatera gospodinja se dimnikarja boji zaradi črnih sledov, ki ostanejo za njim — je pa le vesela, če je dobro očistil dimnike (desno), da v štedilniku in v pečeh prijetno gori. nai razgovor mmmmmmmmmmmmmmmmmm O učnem uspehu in ostali problematiki prvega polletja na I. gimnaziji v Kranju je direktor zavoda, tovariš Miha Mohor takole pripovedoval: »Statist;čni podatki, ki smo jih zbrali ob zaključku prvega polletja, kažejo, da se učni u-speh že od leta 1951 neprestano izboljšuje za povprečno 3R/0, kar velja tudi za letošnje prvo polletje. To izboljšanje je stvarno a tudi navidezno — stvarno v toliko, ker si dijaki resno prizadevajo, da bi obvladali učni načrt, mestoma tudi navidezni, kar gre morda na račun sicer malenkostne popustljivosti profesorjev pri dijakih, ki po končani nižji gimnaziji zapuščajo zavod.« Kdaj se nadejate šolske reforme in kaj menite o njej? »Kdaj bo šolska reforma uveljavljena., vam ne vem točno UČNI USPEH IZ LETA V LETO BOLJŠI povedati; morda bo to že drugo leto. Lahko pa povem, da je učni načrt, ki ga reforma predvideva, težak, zategadelj sodim, da je nenačrtno uvajanje novega učnega načrta na zavode nesmiselno. Prav tako nesmiselno je tudi podcenjevanje pravila, da je treba pri uvajanju učnega načrta upoštevati predvsem intelektualno zmogljivost dijakov.« Ali številčno stanje predavateljev zadošča? »Nove učne moči so v zalnjih letih zapolnile vrzel v vrsti predavateljev in jih razbremenile, tako da se le-ti sedaj laže posvečajo temeljitemu po sevanju in vzgoji dijakov. Da je pouk nazornejši, se predavatelji poslužujejo tudi skrbno urejene zbirke učil, ki je ena najpopolnejših v Sloveniji. Razen tega razpolaga zavod tudi s kinoprojektorjem in z bogato filmo-teko s 150 filmi. Hujše nas moti pomanjkanje prostorov, kar nam narekujt pouk v dveh izmenah: v dopoldanski in popoldanski. To se kaže tudi v učnem uspehu, kajti le-ta je pri popoldanski Izmeni dijakov precej slabši.« Kako pa je z izostanki? »Izostankov je zelo malo in če so, je temu kriva bolezen. Tradicionalnega »špricanja«, ki je bilo pred leti precej razširjeno, skoraj ne poznamo.« S. 17 A Precejšnjo pozornost v svetovni javnosti je vzbudilo dejstvo, da je Egipt nacionaliziral vse britanske in francoske banke ter zavarovalne družbe na svojem ozemlju. Zakon, ki so ga sprejeli, je začel takoj veljati. Egiptovska vlada je sprejela štiri nove zakone, s katerimi želi uveljaviti socialno osnovo ustave. Prvi zakon se nanaša na organizacijo bank. Odslej bodo imele le-te obliko anonimnih družb in bodo last skupnosti. — Z zakonom, ki spreminja položaj tujih zavarovalnih družb, pa je določeno, da bodo le-te v dobi petih let postale last Egipta. Sprejet je bil tudi zakon o ustanovitvi posebnega državnega organa za razvoj narodnega gospodarstva. Le-ta naj bi razpolagal z znatnimi finančnimi sredstvi, ki bi jih dobil v obliki posojil. Ta organ bi tudi sodeloval pri pripravljanju finančnih in gospodarskih zakonov. A Ta zadnji ukrep egiptovske vlade pa je vzbudil močan odpor Francije in Velike Britanije. Prizadeti državi ne priznavata nacionalizacije njihovih bank v Egiptu. Kot zatrjujeta, je Egipt z nacionalizacijo njihovih bank prekršil konvencijo iz leta 1949, ki ureja vprašanja zaščite ljudi in premoženja v vojno zapletenih strani. — Britanska vlada je že zaprosila Švico, ki zastopa v Egiptu njene interese, naj ugotovi resničnost poročil o zadnjih egiptskih ukrepih. A Kitajski ministrski predsednik Cu En Laj je po obisku na Poljskem in v Sovjetski zvezi prispel v sredo v Budimpešto. Člani kitajske delegacije so imeli zvečer sestanek z budimpeštanskim aktivom Socialistične delavske partije, na katerem sta govorila o trenutnih težavah na Madžarskem ter o medsebojnih madžarsko-kitajskih odnosih ministrski predsednik LR Kitajske Cu En Laj in predsednik madžarske vlade Janoš Kadar. A Gene«-!',^i sekretar Organizacije združenih narodov Dag H immarskjdld je v sredo poročal Generalni skupščini OZN o svojih razgovorih s predstavnik« t—*pia ter o poteku umika izraelskih čet z egiptovskega ozemlja. - HammarskjSld je obvestil Generalno skupščino o sklepu Izraela, da bo do prihodnjega torka umaknil čete z egiptovskega ozemlja, razen iz Gaze in z obalnega pasu v zalivu Akaba. Umik čet s tega področja veže Izrael na jamstvo za svoboden prehod izraelskih ladii skozi omenjeni zal v. V poročilu je Hammarskjold tudi poudaril, da je umik izraelskih čet z egiptovskega ozemlja pogoj za vzpostavitev miru z Egiptom. A Britanski zunanji minister Selvvjn Lloyd je v sredo prispel v Rim in se sestal z italijanskim zunanjim ministrom Martinom. Njuni razgovori se bodo nanašali na sueško vprašanje. A Kot poročajo iz New Yorka je v 89. letu starosti umrl znani in veliki italijanski dirigent Ar-turo Toscanini. A Izvršni odbor univerze v Barceloni je v sredo sklenil, da do preklica ukine pouk na vseh oddelkih univerze, kakor tudi na visoki medicinski Šoli. Ta ukrep je povzročila bojazen, da bi nastali večji spopadi med falangističnimi in ostalimi študenti spričo napetega položaja, ki je nastal po aretaciji študentov, ki so sodelovali v nedavnih protestnih demonstracijah. Dejanski vzrok nemirov je po vsej verjetnosti v težavnih življenjskih razmerah precejšnjega dela prebivalstva. Barcelone! izražajo svoje nezadovoljstvo tudi z bojkotiranjem tramvajskega prometa. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475 397 —TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV LJUDJE IN DOGODKI NA DNEVNEM REDU SPET - RAZOROŽITEV V ponedeljek se je politični odbor Generalne skupščine OZN spet lotil problema razorožitve. Razorožitveno vprašanje je eno najstarejših in hkrati tudi najpomembnejših na dnevnem redu OZN, vendar zanj doslej še niso našli učinkovitega zdravila. Vsi predlogi in pobude so se do zdaj razbijali ob čereh blokovskih nasprotij in medsebojnega nezaupanja. Vendar pa kljub vsej jalovosti dosedanje razprave obzorja niso več tako mračna ... Čudno je pravzaprav, da je prav ob sedanjem zasedanju toliko optimističnih napovedi za izid razprave o razorožitvi, ko je po drugi strani toliko negativnih dogodkov, kot n. pr. madžarska kriza ali napad na Egipt, ki so zaostrili mednarodno napetost. Sovjetska vlada je 17. novembra objavila deklaracijo o razorožitvi, v kateri je niz novih prvin, ki pričajo o novem stališču sovjetske vlade do problema razorožitve. Posebno pozornost je zbudila točka, s katero izraža sovjetska vlada delno privolitev v Eisenhowerjev načrt o zračnem nadzorstvu. Ta načrt, ki je dobil že več sliko- vitih vzdevkov kot načrt o »zakonitem vohunstvu« ali o »odprtem nebu«, je bil namreč doslej glavna sporna točka med sovjetskimi in ameriškimi stališči. Sovjetska privolitev res še ni popolna in se nanaša le na področje Evrope brez sovjetskega ozemlja, točneje povedano: letalcem druge strani bi bilo dovoljeno preletavanje in fotografiranje »nasprotnega« o-zcmlja v globino 800 km od sedanje črte, ki deli oborožene sile Varšavskega in Atlantskega pakta. S tem korakom pa je vendar sovjetska vlada izpričala pripravljenost, da pride do pol poti naproti ZDA in ostalim zahodnim državam. To je vsekakor hrabrilno znamenje, ki je našlo prav tako vzpodbuden odmev. Zahodne sile se sicer niso strinjale z Bulganinovim predlogom, da bi se predsedniki petih velesil sestali in skupaj proučili razoro-žitveni problem, ampak so priporočilo razpravo v okviru OZN, vendar s tem niso zaloputnile vrat za seboj. Tako so ostale odprte možnosti za morebitni sporazum. 2e prvi govori na sedanjem zasedanju političnega odbora, pričajo, da optimizem nI bil pretiran. Obe strani sta bliže sporazumu kot sta bili kdaj-koli doslej. Seveda pa bi bilo le preveč prostodušno, če bi pričakovali, da bo to zasedanje tudi rešilo vse to zamotano vprašanje. Na en mah hrast ne pade, za dokončni sporazum pa bo treba prehoditi še dosti stopnic. To pa ne zanika možnosti in potrebe, da dosežejo vsaj delni sporazum, ki je možen v sedanjem trenutku. V tem pogledu prihaja do izraza jugoslovanska resolucija, ki jo je naša delegacija predložila lani julija na seji razoro-žitvenega odbora. Po tej resoluciji naj bi sklenili sporazum o tistih ukrepih za razorožitev, ki bi bili za zdaj možni in ki bi jih lahko tudi ustrezno nadzorovali. Delni sporazum in delno nadzorstvo torej. Za tak delni sporazum pa je že nekaj vprašanj precej dozorelih: zmanjšanje klasične oborožitve na določen minimum, prepoved poskusnih eksplozij z jedrskim orožjem in omejitev izdatkov za oborožitev. Sedanja razprava in stališča glavnih velesil kažejo, da je prav v teh vpraša- njih v resnici največ stičnih točk, kar je samo podkrepilo realnost jugoslovanskega predloga. Čeprav so pri razorožitvenem vprašanju najbolj prizadete velesile in na njihovih plečih sloni tudi glavna odgovornost za rešitev tega vprašanja, bo prav na tem zasedanju prišel do izraza tudi pritisk malih in srednje velikih dežel; ta pa bo lahko samo v prid hitrejšemu reševanju »osivelega« problema razorožitve, kakor je bil tudi v pomoč pri učinkovitem posredovanju OZN v primeru anglo-francosko-izraelskega napada na Egipt. Lahko bomo zadovoljni, če nam bo izid sedanje razprave prinesel skromen začetek, prve oporne stebre bodočega mostu preko globokega prepada dosedanjih nasprotij in nesoglasij. Vsako tajanje dolgoletnega ledu okrog zamrznjenega razorožit-venega vprašanja pa bi bilo pomemben napredek in bi hkrati tudi prispevalo k olajšanju trenutne zaostritve, še posebej pa bi okrepilo ugled in trdnost OZN. MARTIN TOMAZIC J kratko, vendar zanimivo KMETIJSKA ZADRUGA ZG. BRNIKI SE JE VSELILA V NOV ZADRUŽNI DOM Kmetijska zadruga v Zg. Br-nlkih pri Cerkljah si že nekaj let prizadeva, da bi dogradila lasten zadružni dom. Delo so morali zaradi pomanjkanja finančni sredstev že ustaviti. S pomočjo ljudskega odb. Cerklje, ki je zadrugi posodil 1 milijon dinarjev iz lastnega investicijskega sklada, pa so pred dnevi dogradili spodnje prostore doma, v katere se je vsel!la trgovska poslovalnica zadruge. Lokali in skladišča so najmo-derneje urejeni. Upravne prostore bodo izdelali zgoraj. R. C. V DUPLJAH SO ZAKLJUČILI GOSPODINJSKI TEČAJ Zene zadružnice pri Kmetijski zadrugi Naklo so v novembru lanskega leta zadrugi predlagale, naj bi v vaseh Zg. in Sp. Duplje in v Zadragi organizirala gospodinjski tečaj za mlada dekleta. Tečaj se je pričel še isti mesec in uspešno ga je vodila Marija Roblekova iz Kranja. Posečalo ga je 28 deklet. V soboto, 12. t. m. so tečajnice za zaključek pripravile skromno slavje. Tedaj so tudi pokazale, kaj so se naučile. Z uspehom so bile nadvse zadovoljne. R. C. TELE S PETIMI NOGAMI Neki posestnik iz Palovič je pred dnevi pripeljal na klavnico v Kamnik tele s petimi nogami. Štiri tedne staro tele je tehtalo 65 kg in je bilo popolnoma normalno razvito, le na levi prednji nogi je imelo od kolena naprej dve enaki ločeni nogi, tako da je hodilo po trefi prednjih nogah. V petek so kamniške gospodinje občudovale nenavadno tele v mesnici na trgu. Z. Z DELI NA LJUBELJSKEM CESTNEM PREDORU NADALJUJEJO Ljubeljski predor bo tudi na jugoslovanski strani kmalu dograjen. Naselje okoli vhoda vanj je te dni dobilo električno luč. Tržičani se vprašujejo, če bodo do predora zgradili novo cesto ali pa bodo obnovili dosedanjo ljubeljsko cesto. Večina med njimi želi, naj bi cesta prti LjubeJtju še nadalje peljala skozi mesto. Vprašanje pa je, če se čez nekaj let — morda deset — nj:hove želje ne bodos premenile, ker se bo promet iz leta v leto večal. Tržičane nadalje tudi zanima, kaj bo s tradicionalnimi mednarodnimi avto-moto dirkami na Ljubelj. Vsekakor želijo, da bi ta tekmovanja kljub dograditvi ceste in predora obdržali. J. V. AVTOMOBIL PODRL 12-LETNO DEKLICO Dne 14. januarja ob 17.30 uri se je dogodila prometna nesreča na Ljubljanski cesti v Radovljici. Tovornjak JLA z vojne pošte 2892 Radovljica je podrl mladoletnico Magdo Vogel- nik, roj. 10. maja 1944 v Radovljici in ji povzročil hude telesne poškodbe — zlom leve noge. Nesrečo je zakrivila sama, ker je neprevidno pritekla na cesto R. TOVARNA OBUTVE »PEKO« TR2IC SE ZELI OSAMOSVOJITI Ustanovitelj podjetja »Peko« je pred desetletji v Ameriki najel stroje, za katere že vsa leta plačuje visoko najemnino. Stroji so iz leta v leto bolj izrabljeni. Tovarna bo morala prihodnje leto najemno pogodbo obnoviti in spet plačevati 15 tisoč dolarjev letne najemnine. S tem denarjem pa bi v nekaj letih lahko nabavila nove stroje. Podjetje se je za to zadnjo možnost tud: odločilo in vzeti namerava okoli 200 milijonov posojila za nabavo modernih strojev, ki bodo omogočili produkcijo na tekočem traku in njeno zvišanje za 30%. Dolg bo tovarna odplačala v nekaj letih. J. V. vec tega Podružnica zdravniškega društva v Kranju je organizirala skupaj z občinskim odborom SZDL ciklus predavanj priznanega slovenskega psihiatra dr. Kanonija Vrsto teh predavanj je pridno obiskovalo veliko število Kranjčanov, saj je bila zgornja dvorana Sindikalnega doma skoraj vedno pretesna. Kakšen odmev so imela ta predavanja za vzgojo državljanov, nam lahko povedo izjave poslušalcev, ki vsi po vrsti zatrjujejo: »Ta predavanja so bila kot nalašč in si jih želimo še več!« Prav zato je treba organizatorje pohvaliti za plodno zamisel, hkrati pa bi bilo prav, da bi pripravili taka predavanja — za sedaj morda — vsaj še v ostalih industrijskih središčih Gorenjske. I. a. prirejanju razstav v Prešernovem muzeju v Kranju Dijak tretjega razreda gimnazije: »Ogledam sii vsako razstavo. Do sedaj so mi najbolj ugajale slike prof. Ravnikarja.« Gospodinja: »Ob petkih, ko se vračam s trga, se skoraj vedno ustavim v Prešernovem muzeju. Poročila in kritike o razstavah redno prebiram.« Delavec: »V zadnjih mesecih si tukajšnje razstave večkrat ogledam. Rad imam dela domačih slikarjev. Mislim tudi, da bi bilo prav, če bi o razstavah kdaj pa kdaj priredili kako predavanje.« Dijakinja 1. razreda gimnazije: »Razstave, ki so mi všeč, obiščem po dvakrat ali trikrat. Med najlepšimi je bila otroško razstava, kjer so bili tudi kipi in fotografije.« Kustos Prešernovega muzeja: »Prepričan sem, da razstave, ki jih tu prirejamo,, dosegajo svoj vzgojni namen. Lani smo zabeležili nad 100.000 obiskovalcev, kar je za Kranj lepo število. Tretjina od teh je bilo mladine. Po posredovanju kluba gorenjskih 1'kovmih delavcev in Svobod bodo odslej razstave obiskale vse večje kraje in vtiš-je organizirane šole na Gorenjskem. Prva taka razstava bo v Bohinju. Z njimi bomo poskušali prikazati prebivalstvu zgodovinski razvoj celotnega umetnostnega snovanja.« J. O. Marjan Keršič: Otroška glava POLLETNI USPEHI NA JESENIŠKI TEHNIŠKI SREDNJI IN MOJSTRSKI ŠOLI Tehniška srednja šola, ki je oddelek ljubljanske TSS in Mojstrska šola delujeta na Jesenicah že drugo šolsko leto. Tehniška šola ima samo metalurški odsek in jo obiskuje 45 dijakov, mojstrska šola pa ima metalurški in kov narski odsek ter jo obiskuje 98 dijakov. Zaradi obširnega in zahtevnega učnega programa se je število dijakov na Tehniški šoli zmanjšalo za 10, na Mojstrski šoli pa za 25. Povprečen uspeh Tehnične šole ob kencu letošnjega prvega polletja je 3,24 in je bilo pozitivno ocenjenih 71,2% dijakov. Solo obiskujejo dijaki, ki so člani kolektiva Železarne in njeni štipendisti, na Mojstrski šoli pa so razen teh tudi člani drugih kolektivov. Povprečen uspeh na tej šoli je bil 3,55. Izdelalo je 88% d:jakov. U. LETOS BO TREBA NAPRAVITI NACRTE ZA NOVO ŠOLO NA PLANINI Kranj, 17. januarja. Danes je bila v Kranju 34. seja Občinskega ljudskega odbora. Naj-obširnejša točka dnevnega reda je bilo poročilo in razprava o delu sveta za šolstvo in o stanju šolstva v občini. Pomanjkanje šol-sk:h prostorov je v zadnjem času eno najbolj perečih vprašanj. Svet predlaga, naj bi v letošnjem letu dogradili stražiško šo'lo do tretje faze, dokončno uredili šolo v Tr-steniku ter pripravili načrte za novo šolo na Planini in v Šenčurju. Tudi oprema je na nekaterih šolah stara 50 in še več let in jo bo treba zamenjati s sodobnejšo. V letošnjem letu bo v naši občini ustanovljenih tudi pet kmetijsko-gospodarsk:h šol. J. ŠOLSKA REFORMA IN OBSTOJ VIŠJE GIMNAZIJE V ŠENTVIDU V nedeljo, 13. t. m. je bil na XII. gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano mmoižični roditeljski sestanek, na katerem je bilo prisotnih nad 300 staršev. Razpravljali so o šolski reformi in s tem v zvezi o obstoju višje gimnazije v Šentvidu, o ustanovitvi večerne delavske gimnazije, strokovne vajeniške šole za rnzarsko obrt in kmetijsko - gospodinjske šole. Va^-jensko šolo za mizarsko obrt bi obiskovali tudi dijaki iz Šentvida, Medvod in okolice. Središče razprave pa je bilo vprašanje obstoja višje gimnazije v Šentvidu. Nova šolska reforma namreč predvideva ukinitev višje gimnazije. S tem ukrepom pa bi b!lo prizadetih okoli 200 dijakov — višješolcev, ki bi se iz Škofje Loke, Reteč, Medvod in Šentvida morali voziti v L j ubij ano. Šolanje bi se na ta na-č:n precej podražilo. Starši so zahtevali, naj bi višja gimnazija v Sentv:du ostala še naprej, ker ima vse pogoje za to. M. L. IZOBRAŽEVALNI ODSEK »SVOBODE« JESENICE JE ZAČEL S PREDAVANJI Izobraževalni odsek Svobode »Tone Cufar« na Jesenicah se je odločil za vzgajanje članstva in ostalega prebivalstva ter v ta namen pričel prirejati predavanja vsak ponedeljek. 14. t. m. je predaval »O nastanku in razvoju človeka« prof. Anton Polenec ia Kranja. Predavanje je bilo lepo obiskano. U. Kranj, 18. januarja 1957 Glas Gorenjske 3 NAJ NE ČAKA Lani so se obrtne storitve spet podraž:le za nekaj odstotkov. Na to so vplivale med drugim podražitev surovin in težave pri njihovem nabavljanju, prav tako pa tudi nezadostna mreža obrtnih obratov, zlasti storitvenih. V kranjskem okraju je bilo v začetku lanskega leta okrog 1400 zasebnh lin 256 obratov družbene obrti. To .pomeni, da odpade na vsako obrtno delavnico okrog 78 prebivalcev, kar je sicer iznad povprečja v državi (130 prebivalcev na obrtni obrat), toda še vedno izpod povprečja v nekaterih razvitejših tem, da nekateri privatni obrtniki odpovedo obrt iz spekulativnih razlogov, da bi se izognili družbenim obveznostim, ker po odpovedi neprijavljeno opravljaj o obrt naprej. Po podatkih okrajne obrtne zbornice je v okraju nujno po-trebnih kakih 255 novih obrt- POVPREČNO PO 42 OBRTNIŠKIH DELAVCEV NA 1C00 PREBIVALCEV — V OKRAJU PRIMANJKUJE OKROG 255 OBRTNIH DELAVNIC, ZLASTI ZA STORITVE — S SREDSTVI ZA OBRT SMO OMILILI NEKATERE DRUGE PROBLEME — POMANJKANJE PROSTOROV IN KADRA TER NEUSTREZEN PLACNI SISTEM — LETOŠNJI NACRTI ZA RAZVOJ OBRTI zadrugah. Za ustanavljanje novih ter za razširjanje oziroma modernizacijo obstoječih obrtnih obratov ni bilo na razpolago ustreznih invest:c:jskih sredstev. Federacija je sicer prepustila njej pripadajoči 50% davek od dobička v obrti za investicije v obrti, vendar so ta sredstva v našem okraju šla v glavnem v industrijo ler za nujne negospodarske investicije (šole, zdravstvene ustanove itd.). Tako je cbrt pomagala omiliti resne težave na nekaterih drugih družbenih področjih, seveda na škodo svojega razvoja. Občine, ki so b;le pri tem prizadete, upravičeno pricaku- kajšen vzrok za zanemarjanje Obrti pa je tudi v tem, da prodira spoznanje o tem, kako po-' memben element standarda je obrt, v nekatere ljudske odbore z že kar nerazumljivo počasnostjo. Kljub temu je bilo lanti nekaj vendarle storjeno za obrt. Obrtno podjetje »Cokla« na Blejski Dobravi si je s kreditom pomagalo do primernih prostorov. V škofjeloški občini sta dobili pomoč obrtni podjetji »Elra« in reteska pilarna. V Trž ču zbirajo sredstva za novo pekarno. Ljudski odbor radovljiške občine skuša s pomočjo nekaterih podjetij odpreti nekaj proizvod- državah. Na tisoč prebivalcev v okraju pride povprečno po 42 obrtniških delavcev, vendar je to število zelo različno po občinah. V bohinjski občini je 17 obrtniških delavcev, na tisoč Prebivalcev, na gorenjevaški 21, v jeseniški 31, v cerkljanski 37, v Železnikih 38, v tržiški 39, v kranjski 41, v loški 46, v blejski 48, v radovljiški 54 in v ži-rovski občini 65 (vendar je v tem všteto tudi žirovsko podjetje za otroške čevlje, ki je lani prešlo v industrijo/. Lani je bilo odjavljenih 77, na novo prijavljenih pa 41 obrtnih obratov. Vzroki za odpovedi (predvsem storitvenih obrtnih obratov) so, po nekaterih mnenjih, zlasti v tem, da progresivna davčna lestvica ne upošteva dovolj stvarno položaja in kraja posameznih delavnic, kar je v škodo šibkejših obrtnikov; drugi vzrok ie v ODMEVI NAŠIH ČLANKOV n'h delavnic. Zlasti manjka z!-darske in tesarske obrti, krojaških, šiviljskih, čevljarskih, kleparskih, pleskarskih ;n kovaških delavnic. Pomanjkanje z'darske obrti (za manjše adaptacije) hudo občutijo, denimo, hišni sveti, ki morajo drago plačevati režijske ure večjih gradbenih podjetij. Kovačev manjka zlasti v nekaterih krajih (v gorenjesavski dolini, od Jesenic do meje, ni na primer nobenega kovača razen - šušmarjev). Ponekod smatrajo, da je krojačev in šivilj že preveč. Podatki o števcu naročil v prijavljenih krojašk.'h in šiviljskih delavnicah oa govore o tem, da bi bilo oblečenih le 20% ljudi, če ne bi Kupovali tudi konfekcije in če ne bi dajali izdelovati oblek — pri šu-šmarjih. Število privatnih obrt. obratov se je tudi v zadnjih dveh letih nekoliko zmanjševalo, število obratov v družbenem sektorju pa delno povečalo. Nekatera že obstoječa podjetja so DELO KAZE DOBRO OPRAVITI, DA BO STRANKA ZADOVOLJNA jejo, da bodo začele dobivati ta izposojena sredstva brž ko mogoče nazaj, za razvoj obrti. Ustanavljanje novih oz. razširjanje obstoječih obrtn'h delavnic hudo ovira tudi pomanjkanje prostorov. V prihodnje naj bi na primer tudi pri gradnjah stanovanjskih blokov v strnjenih naseljih predvdeli prostore za obrt. Znatne težave (morda še hujše kot sredstva) pov- KDAJ BO DOGRAJEN SINDIKALNI DOM V KRANJU O nedograjenem Sindikalnem domu v Kranju smo p:sali v novoletni številki pod rubriko Aktualno vprašanje. V ponedeljek, 14. t. m., so se v Kranju sestali zastopniki občinskega in okrajnega sindikalnega sveta ter drugih organizacij in foru. mov, da bi se dokončno pomenili o tej gradnji. ob tej priložnosti je bil osnovan gradbeni odbor, finančna, propagandna in gradbena komisija. Stroški za dokončanje vseh del bodo znašali predvidoma okoli 80 milijonov dinarjev. Udeleženci so na tej seji pretresli vse možnosti za dotok denarnih sredstev, ki naj bi jih prispevala vsa Gorenjska. Obstoji predlog, po katerem naj bi kolektivi prispevali povprečno po 500 din na zaposlenega, bodisi iz skladov za samostojno razpolaganje, bodisi od nedeljskega prostovoljnega dela, prostovoljnih prispevkov itd., o čemer naj bd v podjetjih sami odločili. To bi vrglo kakih 20 milijonov dinarjev, razen tega pa bi skušali zbrati nekaj sredstev — po Predlogu — iz taks na alkohol-nfi pijače. Občinski in Okrajni ljudski odbor bi prispevala okrog 10 milijonov dinarjev. — Gradnjo sindikalnega doma naj bi začeli nadaljevati letos meseca aprila. STEKLO JE TREBA VSTAVITI povečala število svojih obratov (na primer kranjsko Elektrotehnično podjetje), ker so se lotila še sorodnih panog. V ncka-tertih občinah je bilo ustanovljenih nekaj novih obratov, drugi pa so nastali pri kmetijskih zroča pomanjkanje kvalificiranega predvsem pa .vodstvenega kadra, ki spričo neustreznega nagrajevanja v obrti odhaja v industrijo. Lani se je vključilo v uk obrti v okraju 18% manj vajencev kot predlanskim. Do- nih pa tudi storitvenih obrtnih obratov. Na Jesenicah so osnovali servisno delavnico, ki vključuje tudi pleskarstvo, katero je bilo prej v vzdrževalnih obrat:h železarne. Vsi primeri seveda niso navedeni. Razveseljivo je tudi to, da tudi številna podjetja že kažejo pripravljenost, da podpro ustanavljanje raznih storitvenih obrtnih delavnic, predvsem — razumljivo — v naseljih, kjer stanujejo člani njihovih kolektivov (»Sava«, »Planika«, »Iskra« itd.). Ta pomoč bi bila na primer v tem, da bi podjetje od:>top:lo strokovne delavce, kak stroj, nekatera pa so pripravljena dajati tudi odpadni material, ki bi ga te delavnice lahko še s pridom uporabile (na pnimer odpadno usnje). Toda tudi v teh primerih — manjka prostorov. Po predlogu Obrtne zbornice za okraj Kranj naj bi letos investirali v obrt 189 milijonov dinarjev. Pri tem naj bi upoštevali zlasti obrtne obrate živilske stroke, kakor pekarne, klavnice itd., ki jih je treba nujno urediti tudi oz sanitarnih razlogov in povečati njihove zmogljivosti. Dokončali naj bi nekatere nedograjene obrtne objekte, predvsem pa povečali nekatere že obstoječe obrate. Ni pa odveč pripomniti, naj bi tudi stanovanjske skupnosti pomagale ustanavljati storitvene obrtne delavnice v zaokroženih naseljih. Veliko je ugibanja, kako bodo povišane plače vplivale na cene obrtnih izdelkov, zlasti pa stor'tev. Tu kaže morda pripomniti, naj bi ljudski odbori pri določevanju družbenih obveznosti za obrtne obrate ne imeli pred očmi le svojih proračunov, marveč predvsem dejanske možnosti posameznih obrtnih obratov, ker na ta način lahko dokaj vplivajo na cene. Predvsem pa bo treba odkrivati še skrite rezerve v obrtnih obratih (izpopolnjevanje organizacije dela, povečevanje proizvodnost'", krepiti varčevanje itd.). Zvezni družbeni plan pa govori tudi o t?m, da bo zvezni Izvršni svet letos proučil in prlagoddl sistem ekonomskih instrumentov v ob'tv, da bi odpravili nekatere ovre in vzpodbudni hitrejši razvoj družbene obrti. Z. k. V KAKŠNI MERI BODO LETOS IZBOLJŠALI TRGOVSKO MREŽO NA GORENJSKEM Okrajna trgovinska zbornica v Kranju je pripravila petletni načrt za investicije v trgovsko mrežo. Sem sodijo predvsem oprema trgovin, gradnja skladišč ter nabava raznih strojčkov in pripomočkov, ki omogočajo boljše in kulturnejše trgovanje. Petletni načrt obsega 870 milijonov dinarjev investicij. Od tega naj bi že letos uporabili 171 milijonov, in sicer: 47 % letošnjih sredstev naj bi se uporabilo za adaptacijo in opremo trgovin, 29 % za gradnjo skladišč (predvsem v Kranju in deloma na Jesenicah), 15 % za gradnjo mestnih tržnic (v Kranju in na Jesenicah) ter 9 % za prevozna in transportna sredstva. Kot trdijo odgovorni činitelji Trgovinske zbornice, ni ta investicijski načrt prav nič nerealen. Sredstva v te namene se bodo zbirala iz naslednjih virov: iz lastnih sredstev trgovskih podjetij, iz sklada za pospeševanje prometa s kmetijskimi pridelki, nadalje iz občinskih skladov za pospeševanje trgovine. Določen del pa predstavljajo seveda tudi investicijska posojila. Kot kaže, bomo že v letošnjem letu napravili na Gorenjskem občuten korak naprej v kulturncj-ši postrežbi potrošnikov t trgovinah in trgovskih obratih. I. A. KAKO BODO V CERKLJAH UREDILI ZDRAVSTVENI IN ZADRUŽNI DOM Kakor smo že poročali, potrebujejo prebivalci občine Cerklje svoj zdravstveni dom, ker je v občani le en zdravnik. Tudi Občinski ljudski odbor v Cerkljah si že dalj časa prizadeva, da bi ugodil ootrebi svojih občanov, vendar do kontrolne rešitve še ni prišlo. Na zadnji seji ObLO pa so po daljši razpravi sprejeli sklep: Stavbo splošnega ljudskega premoženja, ki stoji v Cerkljah, bodo preuredili v zdravstveni dom, v katerem bo razen splošne ambulante še dentistični oddelek in otroška posvetovalnica. Preselitev obrtnega frzerske-ga podjetja in dveh strank, ki sedaj zasedajo te prostore, bodo rešili tako, da bo občinski ljudski odbor dal iz svojega investicijskega sklada kmetijski zadrugi Cerklje posojilo, da bo dokončala pričeto večjo zgradbo, katero so že pred leti začeli graditi z zadružnim domom. Z gradnjo pa so zaradi finančnih sredstev že pred leti prenehali. Z dograditvijo te stavbe bo kmet:jska zadruga dobila nove, moderno urejene lokale, v katerih bo tudi obrtno frizersko podjetje in številne stranke, kajti tudi stanovalce, ki stanujejo v zadružnem domu, bodo preselili v novo zgrajeno stavbo, tako da bo zadružni dom res služil množičnim organizacijam, kmetijski zadrugi in ObLO, za katere je bil tudi grajen. R. C. JUGOSLOVANSKE TOVARNE ZA ELEKTROINDUSTRIJO BODO IZDELALE 900.000 RAZNIH TEHNIČNIH APARATOV Trideset jugoslovanskih tovarn za elektroindustrijo je že sklenilo, da bodo na podlagi tržnih potreb in proizvodnih zmožnosti posameznih podjetij izdelale nad 900.000 raznih termičnih aparatov. Kvaliteto bodo tovarne zagotovile z jamstvom, v primeru pa. da bodo nastale razne okvare, jih bodo morale popraviti v tovarniških servisih. V servisih bodo popravljali tudi termične aparate inozemskih podjetij, vendar le tistih, ki bodo zagotovila rezervne dele. DELITEV SKLADA ZA SOCIALNO VARSTVO OLO Svet za socialno varstvo OLO Kranj, ki mu predseduje odbornica Dragica Rome, se je septembra 1955. leta, po reorganizac:ji OLO, lotil reševanja vrste perečih problemov, med njimi zlar-sti razdeljevanja sklada za socialne ustanove. Sklad razdeljuje posebna komisija Sveta. Denar dodeljuje neposredno posmeznim socialnim ustanovam, po predhodni odobritvi Sveta za socialno varstvo. Lani je bil sklad smotrno razdeljevan. Komisija se je namreč v samih mladinskih domovih ter v domovih za onemogle in odrasle spoznala z razmerami in ugotovila potrebe. Največ sredstev je bilo dodeljenih za izboljšanje higienskih razmer oskrbovancev ter za sanitarne naprave v domovih. Leta 1955 je bilo razdeljenih 2,144.575 dinarjev, lani pa 4,514.700 dinarjev. VELENJSKI RUDNIK BODO MEHANIZIRALI Strojna tovarna iz Trbovelj je dobavila velenjskemu rudn'ku pet velikih gumijastih trakov, s katerimi bodo nadomestili jamske vozičke. — Velenjski rudnik je prvi v Jugoslaviji, ki se mehanizira predvsem z domačo meharrzacijo, saj je Strojna tovarna iz Trbovelj v zadnjih letih dobavila rudniku za več kot 1,5 milijarde dinarjev strojnih naprav, ki že obratujejo in omogočajo večjo proizvodnjo premega. RIBIŠKE MREŽE BODO STROJNO PLETU Tovarna ribiških mrež v Zadru je kupila v Franciji 21 sodobnih strojev za izdelavo ribiških mrež, sukanca in vrvi. Stroje, ki so že v tovarni, bodo te dni montirali francoski strokovnjaki. Do-sedaj so v tovarni izdelali mesečno 10 ton bombažnega sukanca, sedaj pa se bo proizvodnja podvojila. Žreb je odločil Takole je bilo pri žrebanju novoletne nagradne križanke. Izid preberite na zadnji strani' ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8 — tel. 218: Od 12. do i9. januarja dr. Sveto Petrovič; od 19. do 26. januarja dr. Vinko Vrbnjak. MALI OGLASI Poceni — za 45.000 din prodam zakonsko spalnico in pisalni stroj v koivčku. — Naslov v upravi lista. Prodam kolo (moško) in sobno pohištvo. Šenčur 58. Prodam čevljarski stroj »Sin-ger« ali zamenjam za šiviljskega. Rakovec Marija, Zg. Besni ca 33. Kupim enodružinsko hišo v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Plačam takoj« na oglasni Oddelek lista. Kupim krojački stroj (šivanje t- entlanje). Naslov v upravi lista. Sostanovalko, pošteno, sprejmem. Kokrica 26 a. Starejše tovarniške delavke imajo prednost* Slaščičarna - Kavarna, Kranj, sprejme takoj mlado, pridno servirko-prodajalko, izučeno gostinske oz. trgovske stroke ter vajenko za isto stroko. Slaščičarja samostojnega za Vsa slaščičarska dela sprejme »Delikatesa« Kranj. Nastop službe 1. aprila 1957. Izjave, katere so bile izrečene o Rozman Rud:ju, preklicujem, ker so neutemeljene. S. I. Družina pokojnega Janeza Markiča, tesarskega mojstra sporoča, da ji sin Marjan odreka poslušnost in zato za dolgove, ki bi jih on napravil ne odgovarja in ni plačnik. — Markič Frančiška, Strahinj 75, Naklo. OBJAVE OBVESTILO Obveščamo vse prebivalce Kranja in njegove okolice, da Od 12. I. 1957 sprejema zaradi priključitve bivše Reševalne postaje Kranj k Zdravstvenemu domu Kranj vsa naročla za prevoz bolnikov edinole Zdravstveni dom v Kranju na Poljski Ipoti št. 8 — tel. 04. Zdravstveni dom Kranj OBVESTILO Oddelek za gradnje in komunalne zadeve ObLO Kranj, obvešča prebivalce in gradbene interesente, da je idejni zazidalni načrt za kompleks Severno od Vodovodnega stolpa v Kranju na vpogled v času od 18. i do 31. I. 1957 v prostorih Zavoda za stanovanjsko in komunalno gradnjo od 7.—14. ure, kjer si ga lahko ogledajo ter stavijo nanj svoje pripombe oziroma spreminjevalne predloge. Občinski ljudski odbor Kranj OBJAVA Bolniški zavarovalni zavod Slovenje v Mariboru, Slomškov trg 6 — sedaj Bolniški sklad za vzajemno pomoč sklicuje 1. občni zbor svojih članov dne 20. I. 1957 v Mariboru ob 8. uri v dvorani na Slomškovem trgu 6, s sledečim dnevnim redom. 1. Volitev delovnega predsedstva 2. Volitev komisij 2. Poročilo o delu 4. Razprava o delu sklada 5. Volitve upravnega in nadzornega odbora 6. Razno. Uprava sklada KINO »STORŽlC« KRANJ 18. januarja, italijanski barvni film »TEODORA« ob 16„ 18. in 20. uri. 19. januarja, italijanski barvni film »TEODORA« ob 16., 18 in 20. uri in ameriški barvn film po sistemu vistavision »UJEMITE TATU« ob 22. uri. 20. januarja, ob 9.30. uri — »RAPSODIJA« amerški barvni film; ob 14., 16., 18. in 20. uri »TEODORA« italijanski barvni film — zadnjikrat. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 19. januarja, angl. barvni film »PARIZ MESTO ZALJUBLJENIH« ob 17. in 19. uri. 20. januarja, ameriški barvni film »RAPSODIJA« ob 17. in 19. uri. KINO »SVOBODA« STRAŽIŠCE 19. januarja, ameriški barvni film »RAPSODIJA« ob 18. in 20. uri. 20. januarja, ameriški barvni film »ŠEJN« ob 10. in 19. uri. KINO NAKLO 19. januarja, ameriški barvni film »RAPSODIJA« ob 19. uri. 20. januarja, angleški barvni film »PARIZ MESTO ZALJUBLJENIH« ob 16. in 19. uri. KINO RADOVLJICA Od 18. do 20. januarja, italijanski barvni f;lm »ATILA«. V petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15.30., 17.30. in 20. uri KINO »SORA« ŠK. LOKA Od 18. do 20. januarja, ameriški barvni film »NEŽNA PESEM«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 19. in 20. januarja, italijanski film »TRUBADUR«. V soboto ob 19.30. uri in v nedeljo ob 16. in 19. uri. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V nedeljo 20. I. 1957 ob 14.30. uri Andre Roussu »OTROCI PRIHAJAJO« — zadnja popoldanska predstava. V. nedeljo 20. I. 1957 ob 19.30. uri Andre Roussin »OTROCI PRIHAJAJO« — zadnja večerna predstava. Zveze z vlaki ugodne. DPD »SVOBODA« STRAŽIŠCE DRAMSKI ODSEK uprizori v soboto 19. jan. ob 20. uri In v nedeljo 20. jan. ob 15. uri Budalovo ljudsko dramo v 4 dejanjih »METEŽ«. Režija: Peter Malec, član SNG — Maribor. TRŽNI PREGLED V TRŽIČU Tržnica v Tržiču je še nadalje zelo slabo založena s poljskimi pridelki. Cene so ostale nespremenjene. Perutnine ali jajc sploh ni, malenkostne množine kislega zelja in repe pa so takoj razprodane. Dovoz na trg ovira mrzlo vreme. Dobro pa so založene s sadjem in zelenjavo vse tri tržiške zelen jadne trgovine, v katerih so cene stalno nižje kot v tržnici. V KRANJU Kljub temu, ua je v ponedeljek snežilo, je bil kranjski trg dobro založen s kmetijskimi pridelki. Cene nekaterih pridelkov so bile naslednje: česen 5 din glavica, radič 25—30 din za merico, kisla repa 25 din za kg, korenje 30 din, zelje v glavah 40 din, kislo zelje 50 din, čebula 100 d;narjev, pesa 30 din za kg. Cena jabolkam se je gibala od 30—35 dinarjev. Razen tega je bil trg založen tudi z drugim sočivjem, sadjem in zelenjavo, Bolj redko je bilo opaziti le orehe in jajca. Branjevke so prinesle na trg tudi suho cvetje in izdelke domače obrti — copate. V KRANJU Rodile so: Jožefa P ros en, pletilja Kranj, Tavčarjeva 19 — dečka, Ivanka Točaj, delavka Podlbreaje 56 — deklico in dečka; Ema Bizjak, tov. delavka Podljuibelj 48 — deklico; Pavla Boštar, tov. delavka Zigamja GLEDALIŠČE »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ Petek 18. januarja ob 20. uri — izven. Literarni večer mladih — prireja kranjsko akademsko društvo. Vstopnina din 50 in 30. Nedelja 20. januarja ob 18. uri — izven in za podeželje. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Industrija bombažnih izdelkov Kranj, razpisuje delovno mesto tehničnega vodje Pogoji: Srednja tehnična tekstilna šola in vsaj 8 let prakse v tekstilni stroki, ali nižja tekstilna šola in 15 let prakse v tekstilni stroki. Vsi interesenti naj se prijavijo do 26. I. 1957. ŠTEVILNA SMUČARSKA TEKMOVANJA V JANUARJU Gorenjska smučarska pod-zveza je s svojimi društvi pripravila za letošnjo sezono obsežen program tekmovanj. Že v nedeljo bo TVD »Partizan« iz Mojstrane organiziral mednarodne teke. V Sorici bo društveno prvenstvo v alpskih disciplinah, na Blejski Dobravi društvene tekme v teku in slalomu za pionirje. SK »Triglav« organizira med-društvene tekme v veleslalomu na Joštu, na Jezerskem pa bo Vrhanov smuk. Blejčani organizirajo tekmovanja za Jakopičev memo-rial ter skoke na 35-metrski skakalnici. Na Jesenicah bodo mednarodne sankaške tekme itd. Od 25. do 27. januarja bo Gorenjski smučarski teden v Bohinju. V nedeljo 27. januarja pa sankaške tekme na Jezerskem ter slovensko sankaško prvenstvo v Bohinju. Tržičani pa bodo od 28. 1. do 3. II. priredili smučarski teden v proslavo 30-let-nice SK »Ljubelj«. STRELCI Z VISOKEGA PREMAGALI CEKLJANE Po dolgem »mirovanju« so se strelci z Visokega v nedeljo' zopet pojavili na strelskem tekmovanju s strelsko družino iz Cerkelj. Zmagala je ekipa strelcev z Visokega s 1081 krogi pred Cerkljami 1056 krogi. Najboljši strelci so bili: Ivo Bevc — Visoko s 123 krogi, 2. Franjo Klemenšek — Cerklje 121 krogov in 3. Emil Arzenšek — Visoko s 120 krogi. C. OBČNI ZBOR SD »MLADOST« V nedeljo so se straižiški športniki zbrali na rednem letnem občnem zboru, da pregledajo dosedanje uspehe in se pomenijo o načrtih za bodoče. Društvo se je v preteklem letu borilo z velikimi finančnimi težavami. S pomočjo LT so zgradili moderno motocikltstično stezo, v načrtu pa imajo zgraditev tribune, ki naj bi bila gotova že do maja, ko bodo mednarodne moto-dirke, igrišča za košarko, mali rokomet dn tenis ter ploščo za kotalkarje, ki naj bo pozimi služila drsalcem. Društvo Vključuje 6 klubov. Številčno najmočnejši nogometni klub je v jesenskem delu tekmovanja v ljubljansko - primorski ligi dosegel šele predzadnje mesto. Vzrok neuspehu je odsotnost trenerja in nedisciplina igralcev. Rokometni klub je bil letos popolnoma reorganiziran, kar se bo verjetno zgodilo tudi z odbojkarskim klubom. Smučarski in lahkoatletski klub obstajata le formalno, ker nimata finančnih sredstev za nabavo osnovnih rekvizitov. Kljub temu, da je bil narniznotenški klub ustanovljen šele pred kratkim, ima med stražiško mladino že precej pristašev. Z dograditvijo stadiona pa bodo ustanovili še košarkarski, teniški, kotaljkarski in drsalni klub. L. S. © Nekoč je živel oče, ki je imel devet otrok. Revščina je bila pri njih doma in glad, ki je vse pogosteje trkal na okna obubožanega doma, je prisilil očeta, da je dal enega izmed otrok — svojega 9-letnega sina, služit k premožnemu sosedu. Sosed — trdosrčni mož . .. in tako naprej. Kajne — mnoge povesti začno tako? Morda boste dejali: to so povesti. Kaj drugega nam povej, nekaj iz današnjih dni, pa po svoje zaokroži, da bo smešno... Ne — kar s pravljico bom nadaljeval, še prej pa jo bom presad:l v sedanjost. Ondan me je pot privedla v Orehovlje pri Predosljah. Zdajci se je od nekod pri-podila gruča šolarjev. Prisluhnil sem njihovemu kričanju, hkrati pa opazil, da njihovo vp:tje ni tjavdan, temveč je namenjeno njihovemu sošolcu, dečku, ki se je zgrbljen in ves solzan trudil, da bi se umaknil razposajenim tovarišem. Le-ti so ga sramotili češ, sramuj se — v hlevu spiš in po gnoju zaudarjaš ter podobno.. Pozneje so mi povedali ljudje, da hodi fant v drugi razred osnovne šole in da služi pri posestniku Kramarju v tej vasi. Čeprav je v hiši prostora na pretek, mora deček spati v hlevu, pa tudi sicer nima posebno lahkega življenja pod tem ne-gostoljubnim krovom. To se kaže tudi pri fantovem učnem uspehu v šoli. Vprašajmo se: kdo bo zaščitil tega otroka pred sa- movoljnostjo trdosrčnega gospodarja in pred ostalimi, zlasti pred mladino, ki ne razume trdega življenja, ki pesti njihovega sošolca? — Vsekakor je to primer, ki ne sodi v sedanjost! © Kadar zapade v Kamniku sneg, je hudo ... Posebno na pločniku, ki vodi proti železniški postaji. Pa recite, da ni tako! Kar tistih 200 dijakov vprašajte, ki morajo vsak dan dvakrat gaziti po snegu proti gimnaziji in vse številne potnike, ki se kakor pijani opotekajo po zasneženem pločniku proti postaji. Ob prejšnem snegu ni bil pločnik očiščen celih 10 dni. Ker nam prav te dni morda spet grozi sneg, bi pešci, radi vedeli, kdo bo poslej skrbel za čiščenje tega pločnika, da bi naslovili kritiko na pravi naslov! ® Ni dolgo tega, kar sem naletel v enih izmed kranjskih gostiln na znanca, ki je z vso vnemo drobil žemljo in pazljivo pregledoval košček za koščkom. »Kaj vraga pa počneš?« sem se začudil njegovemu početju. »Ščurke iščem ...« Pa sem zazijal od začudenja: »V žemlji? Ali si znorel?« »V žemlji, da. Zato pa iščem, da ne bi kakšnega pogoltnil. Veš, odkar sem zvedel, da so pred dnevi našli v žemlji lepo zapečenega ščurka, sem postal na moč previden.« »V kateri pekarni, praviš, so spekli zemljo s ščurkom?« sem planil. »V pekarni na Savskem bregu štev. 8. Peki s'cer krivdo priznavajo, pač pa se čudijo, kako je do tega prišlo!« <$ No, če je že beseda o kruhu, pa še tole: Pred dnevi mi je potožil znanec, da so mu v del-ka-tesi podjetja »Potrošnik« na Koroški cesti postregli za malico s suhim kruhom. Seveda se je možakar pritožil, poslovodkmja pa mu ie očitala, češ da je izbirčen. Pa se je storija tako zaostrila, da mu poslovodkinja naslednjega dne sploh ni notela prodati kruha. — To je še dobro, da tudi drugod prodajajo kruh, sicer bi se ubogemu možakarju hudo otepalo! f> Na uho mi je prišlo, da se je v zadnjem letu po osnovnih šolah in gimnazijah na Gorenjskem razpasla navada, da posamezni učenci in dijaki ob zaključku prvega polletja in podobnih priložnostih obdarujejo učitelje in profesorje. Kdor meni, da mu bo ta prisrčno - naivna metoda pomagala do boljše ocene, se hudo moti. Drugo, kar je morda še važnejše, je to, da spravljajo poštene vzgojitelje, ki jim je podkupovanje tuje, v hudo zadrego. Seveda bi utegnili naleteti tudi na osamljene primere profesorjev in učiteljev, katerih ocene se ravnajo tudi po obdarovanjih. .. Vas pozdravlja Vaš Bodi čar vas 43 —, dečka; Marija Bizjak, gospodinja Stari dvor 64 — dečka; Francka Zakelj, gospodinja Delnice 9 — deklico; Ljudmila Novak, name&cenka Strahinj 84 — deklico; Roža Zaletelj, tov. delavka Srednje Bitnje 62 — dečka; Cilka Frelih, tov. delavka Sp. Duplje 35 — deklico; Francka Kadunc, gospodinja Srednja vas 61 — dečka: Francka Krč, gospodinja Kranj Gorenje 32 — deklico; Emilija Aljančič, adjustirka Kranj, Huje 54 — deklico. Poročili so se: Karol Klanč-niik, tov. delavec in Marija Mar-kuš, gospodinja; Stanislav Škerk, bolniški strežnik in Ana Trinkavs, gospodinja; Martin Upravni odbor časopisno založniškega podjetja „ Gorenjski tisk" r razpisuje mesto VODJE GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA Pogoj: ekonomska fakulteta ali ekonomska srednj,a šola z večletno računovodsko prakso. „Gorenjski tisk" zaposli nadalje še: KOMERCIALISTA Pogoj: srednješolska izobrazba s prakso v komercialni službi, zaželena j,e praksa v papirni ali časopisno-založniški stroki. TAJNIKA Pogoj: srednješolska izobrazba, znanje strojepisja, po "možnosti tudi stenografije in praksa v administrativni ter personalni službi. VODJO OGLASNO-PROPAGANDNEGA ODDELKA Pogoj: nižja srednja šola in večletna praksa v komercialni sjužbi. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Prošnje pošljite na upravo „Gorenjskega tiska" v Kranju, Koroška G. Veleželeznina „Merkur", Kranj SPREJME V SLUŽBO 3 trgovske pomočnike železninarje (lahko tudi iz ostalih strok, ki se želijo priučiti v železninarsko - tehnični stroki.) 3 skladiščne delavce za skladišče in trgovino. 3 vajence za trgovino s štirimi razredi srednje šole. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na upravo. Veleželeznina „MERKUR", Kranj Fabjan, tov. delavec in Marta Triler, tehnična risarka. Bilo srečno! §§ S SODIŠČA SAJ SE NE IZPLAČA KRASTI R. B. iz okolice Škofje Loke se je pred kratkim zagovarjal na sodišču zaradi tatvine. Februarja lani je iz podstrešja hiše v bližini škofje Loke vzel električno žico in tri varovalke, skupaj v vrednosti 4830 dinarjev. Sodišče je upoštevalo obdolženčevo bolezen, priznanje ter njegovo zadržanje po kaznivem dejanju in ga obsodilo na 3 mesece zapora pogojno za dobo enega leta. ZAKAJ SPET PRETEP? J. R. iz Bukovščice se je neko nedeljo v avgustu lani mudil na veselici na Križni gori pri Škof ji Loki. Tokrat je pri pretepu s pestjo udaril po levi strani obraza K. J. in mu povzročil lažje poškodbe. Obdol-ženi je dejanje in krivdo zanikal, vendar je sodišče na podlagi prič ugotovilo, da je omenjeni res poškodoval K. J. Obsojen je bil na 15 dni zapora. 8. NIKAR NE VOZI VINJEN! A. T. iz Kranja je marca lani v večernih urah vozil osebni avto iz Ljubljane proti Kranju. Bil je nekoliko vinjen. Med vasema Jeperca in Jama pa je ob upoštevanju mokre ceste in slabega vremena vozil s preveliko hitrostjo, razen tega pa še tako neprevidno, da je z desnim blatnikom oplazil kolesarja A. M., ki je vozil v isti smeri in bil prav tako vinjen. Kolesarja je podrl na tla, pri čemer je le-ta dobil lažje poškodbe, šofer A. T. je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa na mesec dni zapora pogojno za dobo enega leta. S. BRATA JE PRETEPEL J. C. iz Vogel j je 8. novembra lani pretepal svojega brata tako, da ga je z električnim kablom tolkel po telesu. Tako je bratu povzročil potplutbe in otekline. Zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe je sodišče J. C. obsodilo na 14 dni zapora, pogojno za dobo dveh let, upoštevajoč, da je to napravil v razburjenosti, potem ko sta se sprla. S. Glas Gorenjske 5 Hranj, 18. januarja 1957 NI VSE STARO TUDI KLASIČNO JLISISTRATA« V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU NI dvoma, da je Aristofanova »Lisi-atrata« delo, ki sloni na pomembnih idejnih osnovah. Gre za protest proti vojni in za vsemogočno ljubezen. To so pravzaprav tudi tisti elementi, ki puščajo za sabo sled. Ti dve temi *ta bili v svetovni Literaturi kasneje, po Aristofanu, še mnogokrat in na najrazličnejše načine obdelani; Ari-artofan pa jima je dal pač komedijsko ©reableko. Delo, k' je nastalo iz aktualnosti, je spojilo v sebi najrazličnejše elemente — resnično tragične tone (vojna), politično satiričnost, ironiziranje svojega antipoda-trage-dije in seveda poudarilo silovitost spolnosti kot edino sredstvo, s po-anočjo katerega se žena lahko v sočasni družbi uveljavi oziroma še več, •da nasprotni spol prisili, da ji ne •odreka poseganja v sicer njej sploh nedostopna področja, kot so na primer državne zadeve, kar pa dobi mnogo širšo vsebino. Tudi današnjemu človeku se pač ni težko približati takšni idejnosti, čeprav mu je to in težko prenese. Zaradi takšnega mnenja pa nam ni treba vseeno prav nič očitati ozkosti, pomanjkanje »pariškega duha« ali »svetovljanstva«. Zelo prodoren je Aristofan v svoji ironizaciji obeh spolov in ni prav nič prizanesljiv, ko meče obema v obraz njune slabosti. Ce smo dejali, da nas v »Lisistrati« privlači prvinskost, moramo dodati še, da je precej lepote v emotivnem zanosu po ljubezenski opojnosti. Resnično, emocija se sprošča v »L'sistratl« izredno subtilno, a Jo komična (?!) banalnost prevpije (dvojna natura starih Grkov!). Tudi drastičnost je pač le toliko časa užitna, dokler je smešna, ko preseže to mejo, postane absurdna. Duhovitost je mnogokrat odlično sredstvo ko-m'čnosti, a žal je v »Lisistrati« ne moremo zaslediti, kvečjemu namesto te le tekmovanje v besedičenju (Ww y BICKU " Prišla je druga pomlad; za njo poletje in jesen, ko je bilo treba iti v šolo. Učil se je rad in lahko in preden je bilo leta konec, je znal abecednik na pamet. S spričevalom vred mu je učiteljica dala tudi knjigo pravljic, ki so pripovedovale, kako je nastala njegova rojstna vas in koliko skrivnostnih britij živi v gorah okrog njih. Prevzelo ga je, ko je prebral, da je mogočna pečina na meji vaškega pašn;ka v resnici začaran grad, ki ga straži v kačo zakleta kraljič-na s krono na glavi in šopom ključev okrog vratu. Rešil jo bo nedolžen deček, ki jo bo udaril s stremi enoletnimi šibami. Ce bo dovolj pogumen, da bo to storil, se bo kača spremenila v prelepo kralj ično, rešitelj v še lepšega kraljeviča, pečina pa v najlepši grad na svetu, kjer bo srečnemu paru poslej živeti sredi največjega razkošja. Knjiga mu je postala zvesta spremljevalka na paši. Trop se je moral pasti pod pečino ali za njo na rovtu, obdanem z zelenim smrekovim gozdom. Jožek je pazil na svoje ovčice vedno s tremi enoletnimi šibami v roki in če je zašumelo listje v grmu, je skočil in čakal. Čakal je na kačo s krono na glavi in ključi okrog vratu. Verjel je, da jo bo on rešil. Nekoč ga je skoraj pičil gad, ker je buljil vanj in ni mogel verjeti, da nima ne krone na glavi no ključev okrog vratu. Morda je krona čisto čisto majhna in je on od daleč ne vidii? In ključi — kaj če jih je Izgubila? Kač se je bal, pa vendar — prav počasi se je bližal zlek-njeni golazni na skali. Podrezal je s pailico in bliskovito odskočil. Samo za las je manjkalo, pa bi ga razjarjena strupenjača ugrirn^a. Se- Kljub temu pa ni nehal sanjariti, kako bo potem, ko bo pečina grad, kača kraljiič-na, on pa kraljevič, njen moz in gospodar gradu. Da, očeta in mater, bratce in sestrico, vse bo poklical v grad in dal jim bo veliko sob, ne samo eno, kakor jo -'mejo zdaj. In te sobe bodo velike, ne tako majhne, kakor je njihova. In nič več ne bodo jedli močnika, ampak pojedina se bo vrstila za pojedino, kakor piše v knjigi. Pa bratci in sestrice bodo dobili vsak svoj par čevljev, del je — še ves prestrašen — in premišljeval, če nd zamudil redke prilike. Saj v knjigi vendar piše, da j a začarana kraM-čna hvdobna in da bo hotela rešitelja ptčitd. Zakaj je ni udaril? O, zakaj I Potolažil se je šele tedaj, ko se jo spomnil, da »njegova« kača ni imela ne krone ne ključev in da tudi velika ni bila tako, kakor piše v knjigi. da jim ne bo treba vsem skupaj nositi samo ene^a. O. kako bo lepo! Gospodar in gospodinja bosta pa služabnika v gradu, vendar on ju ne bo tepel, kakor pretepata onadva njega, če jima kaj ni všeč. Ce je kdo tepen, ga boli; to pa ni prijetno, Jožek bo pa tako vladal v gradu, da bo vsem dobro in prijetno. (Nadaljevanje) Pet članov šteje Dolinarjeva družinica. Oče dela v tovarni, Gašper hodi v nižjo gimnazijo, Boštjan v osnovno šolo, petletna Barbka pa je doma materi v napoto. A ni tako hudo s to našo Barbko. Ob sončnih zimskih dnevih skače in se igra s sosednimi otroki na dvorišču. Ob slabem vremenu pa se v sobi prav pridno igra s svojo punčko Maričko, ki jo je dobila pred letom v dar od dedka Mraza. Ce se pri tem naveliča — kako bi se ne — in malo positnari, nič za to. Sta pač v tem pogledu z materjo v rodu. Med tednom kosijo pri Doli-narjevih na obroke. Mati. Barbka in Gašper, ki ima šolo popoldne, ob dvanajstih. Boštjan ob eni, ko pride iz šole, oče pa ob pol treh popoldne. Jezi se mati nad to sodobno zmedo, saj je privezana na kuhinjo domala od jutra do večera. Zato pa vlada v tem pogledu strog red ob nedeljah, ko so vsi doma in gre po vsej pravici tudi materi prost popoldan. Zajtrk je ob osmih, kosilo pa točno ob dvanajstih in mati ne prizna nobenih zamud. dvanajst. Tedaj ga pogleda oče in Boštjan v strahu povesi oči. Oče je strog, a pravičen. Malokdaj jih kaznuje. Mora biti res grob prekršek. »Poslušaj, Boštjan«, povsem mirno spregovori oče. »Prav nič nisi pomislil, kaj si rekel. Ne oziraje se na to, da zamudiš vlak, če prideš dve minuti prepozno na kolodvor, da si opominjan od učitelja, če zamudiš šolo: aH si sploh kdaj premišljeval o tem, kaj pomenita dve minuti v življenju? Nisi kaj ne. Poslušaj, ti bom povedal par primerov. Zamisli si zdravnika, ki operira na srcu bolnega človeka. Ne minute, sekunde odločajo o življenju tega človeka.« »Ze«, modro pripomni Boštjan, »vendar človeško življenje ni vedno odvisno od borih dveh minut.« »Večkrat, kot si moreš predstavljati«, mu pojasni oče. »Pomisli samo na ljudi, ki v svojem poklicu dnevno odgovarjajo za življenja neštetih ljudi. Prometnik, kretničar in strojevodja na železnici, šofer na avtobusu, pilot na transportnem letalu in drugi. Od njih vestnosti zavise življenja tisočerih ljudi.« Presenečeno zre Boštjan v o-četa. »In glej,« nadaljuje oče, »čeprav ne gre za življenje ljudU kaj vse zavisi od borih dveh minut. Nešteto obratnih nesreft po tovarnah in na drugih delovnih mestih, četudi ne s smrtnimi izidom, kakovost izdelkov in podobno. Vse to pa prinaša našemu gospodarstvu ogromno škodo, ki jo vsi občutimo n» lastni koži. Točnost pri izvrševanju svojih dolžnosti je predpogoj dobrega in urejenega življenja. Točnosti in vestnosti p» se mora človek privaditi v mladosti. V zrelih letih in na starost se ju bo težko.« »Na to nisem pomislil« je odvrnil Boštjan in sklenil, da bo skušal biti vedno in povsod točen. Priredil -fi- ODVOZLANE ZANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Rešitev številčne uganke: 8 8 8 8 8 8 8 8 10 0 0 Dvojni kvadrat Tudi to se na redke čase primeri in neke sončne nedelje zamudi Boštjan kosilo. Materino ploho prekine z ugotovitvijo, da je šele dve minuti čez 1. Sad 2. glasbilo 3. ptica 4. dalja 5. Ober 6. trg v Sloveniji T. grški bog 7U 694 o O „O M O iz &ewnf o 0 o TAMLE... TAM LE V OKRILJU MOGOČNEGA STOLA, OB DO-BRČI, Z GOZDOVI POKRITI, OB VZNOŽJU STRME BEGUNJŠČI-CE SE VIJE DOLINA DRAGA, KATERO KRASI BISTER POTOČEK ZGOSA. TAM SO TUDI BEGUNJE. TAM JE TUDI TOVARNA. TAM ŽIVE LJUDJE, TAKI KOT DRUGOD... KAKŠNI SO TI LJUDJE? Rcporterjeva beležnica bi tokrat v Begunjah skorajda ostala prazna, če... ... če ne bi bil slišal tisto opoldne takegale razgovora v gostilni pri Joževcu. V torek je bilo... »Kaj boš tarnal, Joža, če se tovarna širi tudi na tvoje njive!« »Lej ga, mar ti ne bi?« SobEvsednik je malce pomislil, nato srknil po-iirek iz kozarca. »Ne vem. Ce bi bile njve moje, mi menda tudi ne bi bilo vseeno. — Toda poslušaj, Joža! Ce imamo tovarno tu, pri nas, v naši vasi, bo za vse nas Đolje. Zaslužka ne bo zmanjkalo, če bo šlo tovarni dobro, če se bo širila, če bo rasla.« Iskreno povedano — zgolj ta pogovor je bil povod za pričujočo reportažo. * * * Taka tovarna, (ki je zrasla iz nič in katere temelje je postavilo že leta 1945 pet z optimizmom prežetih Ljudi, je tudi »Elan«. — Enajst let je že minilo od takrat, ko so začeli. * * * V Begunjah se z gradnjo tovarne ni kdo ve koliko spremenilo. Ljudje so sicer zadovoljni in ponooni hkrati, češ tudi pri nas imamo tovarno. V srcu, v njihovi zavesti pa morda vsem ni blo jasno, kaj to pomeni, da bo prav v njihovi vasi tovarna. Tovarna... Begunjčani. so navajeni delati v tovarnah. Veliko se jih še sedaj vozi na delo v 2elezarno na Jesenice in drugam. Ta tradicija — delati v tovarnah, je že precej stara. Svoje korenine ima še v takratnem rokodelstvu, ki je bilo v teh krajih, v tistih časih močno razvito. Ob Zgoši so postavljali mline, žage, kovačije in druge podobne obrtne delavnice. Staro ustno sporočilo pravi, da je bil takrat v tem kraju okoli petin-petdeset takih obrtniških »verklnov«. * * * Maks Vrečko, sedanji mojster, ki dela v »Elanu« že več kot deset let, j,e bil v partizanih. Toda še pred vojno je želel začeti- z lastno mizarsko obrtjo. Takrat je upal, da si bo le tako ustvaril boljše življenje. Ko je slekel votjaško suknjo in prišel domov, je slišal, da v Begunjah dela zadruga, ki izdeluje športno orodje. Malce je razmišljal, nato pa se je odločil... Spoznal je, da je najbolje, če se jim pridruži. Zavrgel je zamisel, da bi začel na svoje. »Tako sem začel. Vsi tisti, ki smo bili takrat še v zadrugi, smo želeli nekaj doseči. Trudili smo se,« je pripovedoval. »Marsikdo nam je hotel metati polena pod noge. In če bi takrat le za hip popustili, bi vse propadlo... Tovarna se je širila. Vedno več ljudi je delalo v njej. Sprva le okoličani, sedaj pa nas dela že več kot štiri sto! Tista vnema do dela ni pojemala. Zlasti mlajši ljudje so začeli iskati zaposlitve v tovarni. Zadovoljni so bili, in tudi danes so še, da so dobili na katerih je moč hitreje in laže delati. Vsak dan ob dveh ali ob desetih zvečer, ko prenehajo z delom in se razpršijo na svoje domove, hote ali nehote odnese vsakdo od njih domov tudi delček tovarniškega življenja. In ko utrujen leže k počitku, marsikdo le premišljuje, kaj je napravili danes in kako bi bilo, če bi stori bolje in več. Tineta to morda ne skrb; preveč. Ze pri delu, za strojem rrnmišlja, kako bo po šihtu urno sedel na kolo in cdhitel h kmetu, kateremu v prostem času pomaga pri domačih opravilih. To sedaj, ko je zima. Poleti se odpelje kar na polje, kjer pokosi in dela do trde noči. Zjutraj pa spet v tovarno. Utrujen in zato tudi večkrat slabe volje. Francka pa je še mlado d:'kle. Doma imajo kmetijo. Ravno toliko zemlje je, da je treba ves dan nekaj brskati, premalo pa je je, da bi se lahko preživljala vsa družina. Zato se je odločila V BEGUNJAH SE VSAK DAN SREČUJETA DELAVEC IN ! MET delo v svojem kraju, da jim ni treba hoditi v oddaljeno Železarno ali v druge tovarne v Lesce in Radovljico. Ne le Maks Vrečko, ampak tudi Joža, Tona. France, Miha in drugi so čutili, nekdo bolj, drugi spet manj, da tovarna nekaj pomeni zanje. Ne toliko tisti zidovi iz armiranega betona in stroji, ,v.v m Od 11 kmetijskih zadrug na področju kamniške občine sta samo KZ Komenda in Crna uredili lastne prostore. V Komendi je zadruga preuredila v zadružni dom porušeno zgradbo, last splošnega ljudskega premoženja, zadruga v Crni pa je kupila zasebno hišo in v njej uredila poslovne prostore. Močna dejavnost kmetijskih zadrug v kamniški občini nujno terja tudi gradnjo zadružnih domov. Najmanj osem bi jih moralo biti že zgrajenih. Tako pa so zdaj zelo pereč problem lokali, ki jih trgovinska inšnekc'j^ z^n1"" ker t*.* n ' "~njo sanitarnim zahtevam Mlekarsko zbiralnico ima samo Komenda. Po zad-ugah manjka strojnih lop, stroji Pa so raztreseni po vasi in se nekontrolirano izposojajo. Samo planina Dol ima zgra'en skupen hlev, ostalih 2000 ha pašnikov pa upravljajo po starem n^č;"u. Kr^fi-kim "".'1"*"f?-ni pr*n,k'»'0 skladišča, sadne snš'lnice, v Motniku pa še sušilnica za hmelj. Napraviti bo treba tudi analizo *emlje, da ne bomo še naprej trosili umetna gnojila nenačrtno. Na območju kamni?ke občine bi lahVo uređ'li 50 ha vzornih sadnih plantaž in 20 ha i*god'čevja, *a kar bi morali čimprej izdelati ured'tvene načrte. Prav tako bi morali napraviti načrte za ureditev planin. Ko so zadružniki kamniške občine pregledali TUHINJSKI DOLINI NOBE-NE ZADRUŽNE DVORANE pomanjkljivosti v svojih zadrugah, so napravili naslednji načrt: Kmetijske zadruge v Kamniški Bistrici, Motniku. Spitaliču. Smrtnem in Srednji vasi bodo pričele že letos zidati zadružne domove. Ostale zadruge so to preložile na prihodnje leto, KZ Kamnik in Laze pa bosta preuredili prostore poslopij, ki so last splošnega ljudskega premoženja. Pri pregledu načrtov za nove zadružne domove so zadružniki odklonili take načrte, ki predvidevajo bifeje in gostilniške prostore, pa skoparijo pri odmeri prostorov za zborovanja in dvorane. Pri tem so poudarjali, da je sramota, da vsa Tuhinjska lolina 11 let po osvoboditvi nima niti enega prosvetnega doma. In nfd-djnii načrti v investicijskem programu? KZ Spitalič bo zgradila na Menini planini nov hlev, KZ Kamnika Bistrica pa obnovila mlekarno na Mali planini (poslopje je že zgrajeno). Zbiralnice mleka bodo gradile vse zadruge, skladišča KZ Nevlje In Moste, sadne sušilnice KZ Spitalič In Tuhinj, strojne Ione pa KZ Moste, Komenda in Kamnik. KZ Komenda bo zgradila za svoje posestvo hlev in dogradila veterinarsko ambulanto za vse komendsko področje. /a kmetijsko pospeševalno službo so za letos vse zadruge namenile tri in pol milijonov dinarlev. Z. za tovarno, kjer je dobila delo. V novem okolju, z novim1 znanci in znankami se že dobro počuti. Tistih osem ur dela ji hitro mine. Toda bolj ko se bliža konec šihta, postaja nekako slabe volje, otožna. — Zakaj, Francka? Mar zato, ker boš morala potem doma prijeti za vile !o sveže nastlati živini? In... Francka čuti, da je razdvojena. Čeprav še mlada, ve, da se bo morala slej ko prej odločiti: ali za dom in zemljo ali za tovarno. Ta odločitev pa ne bo lahka. Sama bi se morda že brž odločila, toda kaj bodo rekli doma? Ko se je nekega večera vrnila utrujena z dela, :e takoj legla k počitku. In še preden je zaspala, ;e skozi priprta vrata svoje izbe slišala v sosednji iObi razgovor med očetom in materjo: »Veš, Tone, naše Francke res ne bomo smola več toliko obremenjevati z delom doma. Saj vidiš, kako je utrujena!« je dejala mati, kateri je bila Francka od vseh še najbolj pri srcu. Bila je pač njen prvi otrok. »Eh, ti vedno zagovarjaš otroke. Nauči naj se delati, dokler je še mlada. Ce ne bi jaz, ko sva se vzela, trdo delal, misliš, da bi :meli to, kar imamo? Sicer nimam kdo ve koliko, nekaj je pa le!« »Ze, že, Tone, ampak...« »Kaj, ampak... Poglej, kako si neumna in preveč tenkočutna. — Franoka naj le hcd; v tovarno. Nikjer ni rečeno, da mora tam delati kot črna živina. Toliko naj se le pomuja, da ji ne - bodo dali knjižice... Hja, draga moja, socialno zavarovanje pa le imava. — Vedeti moraš, da n:sva več tako mlada...« »Tone! Kako le moreš tako govoriti,« ga je karajoče opomnila žena. Ko je Francka to slišala, ni mogla dolgo zaspati. Nekaj se je v njej zganilo. Čutila je, da je tisto, kar dela, kar sliši v tovarn1, kar se hote ali nehote vsak dan pogovarja s prijatelji, navzkriž z očetovim govorjenjem. »Kaj naj storim, kaj naj storim,« ji je začelo šumeti v glavi. Ne vem, kaj bo napravila Francka. Morda se je že odločila... Prepričan pa sem, da je več Franck in Francetov, ki so morda v podobnem položaju. Od tovarne stran ne morejo več, ker so že preveč s srcem vezani nanjo. Vsak dan lahko opazijo nekaj novega, vsak dan je tovarna lepša in vsak dan bolje delajo. Z njo pa rastejo tudi Francke in Franceti. Z njo rastejo tudi vsi okoličan', ki so v posredni ali neposredni zvezi s tovarno. Hote ali nehote... Deset let res ni dolga doba. Zlasti ne za ljudi in njih miselnost... I. A. KJE NAJ JEDO DELAVCI RADOVLJIŠKE OBČINE? V radovljiški občini prehrana delavcem še vedno ni zagotovljena. Nikjer ni menze, kjer bi se delavci in delavke lahko abo-nirali na celodnevni obrok. Privatne gostilne in gostinska podjetja ne sprejemajo abonentor za vse tri obroke. Sprašujemo se, kdaj bo vendarle rešen ta problem? S. J. HRASTNISKI delavci NA ODDIHU V DVORSKI VASI V okrevališče »Tone Cufar« Dvorska vas pri Begunjah je prišlo pred dnevi na okrevanja 37 mladih delavcev iz Hrastnika. To 25-dnevno zdravljenje steklarjev, rudarjev in drugih tovarniških delavcev je organiziral Republiški zavod za socialno zavarovanje. S. OD 183 DIJAKOV JE IZDELALO RAZRED V KRANJSKI GORI LE 90 DIJAKOV Ko so na nižji gimnaziji t Kranjski gori ugotavljali, kakšen je letošnji polletni učni u-speh, so bili precej razočarani. Od 183 dijakov jih je Izdelalo le 90 ali 49,2%, kar je najnižji odstotek v vseh štirih letih obstoja gimnazije. Morda je pri tem vzrok tudi to, da so bili roditeljski sestanki sklicani šele pred zaključkom polletja. Opaža pa se, da se starši zanimajo za delo svojih otrok v šoli samo toliko, kolikor jih šola sama k temu sili, še slabše pa je, da se niti sklicanega sestanka niso udeležili vsi starši, predvsem ne tisti, katerih otroci so v šoli med najslabšimi. Zlasti je opaziti premajhno resnost dijakov v četrtem razredu gimnazije. Od 36 dijakov jih je izdelalo 21. Čeprav so najboljši razred na šoli, je njihov uspeh relativno slab. Učiteljski zbor je tokrat dal najpridnej-šim dijakom in dijakinjam po-« hvale. Priznanja je dobilo 23 dijakov. Vsi pa so z veseljem pozdravili ustanovitev mlečna kuhinje, ki bo mnogo koristila predvsem otrokom, ki se vozijo z vlakom iz Mojstrane, C