..Danica izhaja vsak petek na celi poli ;ri velja po po*ti za celo leto 4 «1. 20 kr za pol Ifa 2 »1. kr. za četeit l» t» i tr! 2<» J.r. V tiskarniei sprejo in ao a za c°lo l^tu 3 gl. 60 kr..za pol leta 1 gl. b<» kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako zaden? na ta .lan praznik j/ii ozdravil njegovo dušo? Za sold so ljudje pripravljeni grešiti! Ko sv. Andrej prišedši na morišče ugleda križ, mu od daleč zakliče: Pozdravljam te. o križ mojega Odrešenika, pozdravljam! Ti si edino upanje kristjanu, skrivnost častitljiva našega odrešenja, dragoceni les. na katerem je bila premagana smert. Križ — predno te je kri Gospodova okropila. bil si zasramovan. — zdaj si spoštovan. Kolika čast, da se smem bojevati zoper pekel s tistim orožjem, kakor ti. Kabel j ni, hitro! Kaj čakate? Naredite z mano j. kar hočete, več terpel ne bom, kakor Jezus. (>. vi posvetnjaki in lahkoživci, ko bi vendar vi vedeli, kako sladko je umreti za Boga: vsi bi prihiteli semkaj in objeli ta križ! — Kristjani, pridite torej, prihitite narodi in častite tisto orodje — tisti les, na katerem je terpel naš Odrešenik! Zdaj bote videli mene na križu, pa to terpljenje ne bo še senca terpljenja Gospodovega. Kristus je bil stvarnik celega sveta — kralj, in kaj sem jaz? Pa bi zavoljo mene ■ i o -.J 1 /. t <1, - S , /»7 jokali? Tudi vi umrite za Zveličarja, poglejte mene! Vsem nam so odperta nebesa — na pot torej, ki vodi v nebesa: čez križ v paradiž!" In svetnik sam poda roki rabeljnom, da mu jih privežejo na križ. In dva dni je visel na križu. Krog njega so stale množice. Kolikor večja je bila Andrejeva stanovitnost, toliko bolj so ga ljudje milovali. Ali križani je njim s križa govoril od ljubezni do križa. Ljudstvo je bilo razjarjeno vsled oblastnikove grozovitosti. Egej se je zbal. Zato ukaže, naj svetnika od vežejo in izpuste. Je li bil tega sv. Andrej vesel? Ne! „Kaj vendar sem zagrešil — tako je dejal — Gospod, da mi ne dopustiš mučeniške smerti. Tvoje usmiljenje mi je neusmiljeno. Kristjani, prijatelji, le povejte Kgeju. da sem kristjan in ostanem kristjan. Moj Boj, daj mi vendar to milost, da tako umerjem, kakor je moj Gospod umeri . .. Ali nehajmo! Kakošni pritlikovci smo mi proti tej nenavadni poterpežljivosti sv. Andreja! Beseda Andrej je iz gerške ,.andreiau. "kar pomeni hrabro s t. Kes. hraber je bil sv. Andrej — v resnici Hrabroslav! On je sam objel križ, težko čakal celo. da so ga privezali nanj. Ljubi bralec! po čem hrepenimo mi? T)a bi prav mirno živeli, imeli dosti denarja, dobro jedli in dobro pili. si nakupili dosti zemljišča, naredili pri kupčiji velik dobiček . . da bi dobili dobro in lahk o službo i. t. d. ( e nas le nekoliko pelina doleti - berž je žalost! Od kod to? Zaupanja nimamo do Boga. Z našo poterpežljivostjo in vdanostjo v voljo božjo se godi ravno tako, kakor pri tergovcu v prodajalnici. Tam gospod ali ..k oni i" tehta na tehtnici sladkor, kavo, sol. Poglejte tiste ..skudelice". če gre ena gori, gre druga doli: če gre ena doli, gre druga gori. ('e gre naše posvetnjaštvo gori. pa berž gre doli naša ljubezen in zaupanje do Boga. ( e nas takrat doleti kak križ, koliko nemira, koliko skerbi! Zakaj? Na telo gledamo, na dušo ne! In vendar pravi sv. Terezija: rKako bi mogla v tem življenju našega Gospoda prositi pokoja, ko sam, dokler je živel, nikdar pokoja ni imel? O, da bi vam mogla vdihniti svoje prepričanje, da so nadloge milosti, ki jih Bog tistim (lodeluje, katere ljubi, da bi jih zbudil in podučil, da naj ne čislajo preveč časnih in minljivih reči: marveč da se tembolj prizadevajo za večno življenje." Dne 10. novembra je obhajala sv. Cerkev god sv. Andreja Avelinskega. Temu je bilo sperva Lamelot ime. Šele stopivši v samostan si je privzel ime „Andrej", češ, da ga bo ravno to ime tem živahneje spominjalo, da mora za Kristusovim križem hoditi. Naj tudi nas spominja sv. Andreja križ, kedar ga vidimo, ali se nanj spomnimo, da križ nam mora biti delež v življenju, če hočemo priti v nebesa. Gospod sam nam je to zaterdil, rekoč: „kdor hoče biti moj učenec, naj vzame svoj križ na rame, in naj hodi za menoj.~ J. M. Okrožnica SV. Očsta do italijanskih škofov, duhovstva in ljudstva. Leon XIII castitim Bratom in ljubljenim sinom pozdrav in apostoljski blagoslov! (Dalje.) S. Sv. Oče Italijanom dokazujejo, da sedanja borba italijanske vlade zoper Papeža in Cerkev škoduje deželi sami tudi v družbinskem in politiškem oziru. Pravijo namreč: Dozdaj smo premišljevali le versko stran sedanjega stanu na Italijanskem; ta stran je za Nas glavna, in zarad Naše apostoljske službe Nam je ta pred vsem na sercu. Vredno pa je, prevdariti tudi meddružbinsko in politiško stran teh okoliščin, da vidijo na Laškem, kako jih mora ne le ljubezen do vere, ampak tudi čista in plemenita ljubezen do domovine priganjati, da naj se ustavljajo proti zaveržljivemu pehanju skrivne družbe. Da se tega prepričamo, je zadosti. ako se ozremo v tisto prihodnjost, ktero sovražniki katoličanstva pripravljajo v meddruž-binskem in politiškem oziru. Ze iz preteklosti se da sklepati, kaj da pride. Dogodbe same bolj kot vse besede po-jasnujejo, kaj je v tej pervi dobi tako imenovanega novega življenja postala Italija v oziru na očitno in zasebno življenje, v oziru na varnost. red in mir. na bogastvo in narodni blagor. Celo oni. kterim bi bilo naj več ležeče, reč zakrivati, očitno spoznajo, kaj da je resnica. Mi samo toliko pravimo, da v sedanjih razmerah se te reči ,'nikakor ne morejo drugač razvijati. Framasonstvo, kakor na vse kriplje iilini do-brotljivost in ljudoljubnost, vendar v resnici ne more nič druzega obroditi, kakor le nesrečo, ravno ker smertno tare pravo dobrotnico človeštva, namreč vero Jezusa Kristusa. i*. Nadalje razkazuje veliki učenik človeštva, da le vera sama je zmožna ohraniti red, čednost, srečo in blagoslov v deželi. To pojasnuje tako-le: Kako dobrotno moč ima vera v družbin-stvu. tega ni potreba še le dokazovati. Čast in krepost deržav je neutajljivo zastavljena na nravnost vsega občinstva skupaj in posameznikov. Ravno tako se ne da utajiti, da brez vere ne more biti prave nravnosti (čednosti) pri skupnih in pri posameznih. Družbinstvo dobiva življenje, rast in moč iz terdno-čednega družbinskega življenja. ki se giblje na natornih podlagah. Sreča narodov prihaja od Boga in Njegovega blagoslova. Ako kteri si bodi narod svojega blagostanja nele ne pričakuje od Boga. temuč se eelo zoper Boga vzdiguje in v svoji ošabnosti Njemu govori, da ga ne potrebuje: potem more tacega človeka delež biti zgoli slepilo sreče, in ta mora razpasti berž ko Gospod sklene, da bo Svoje sovražnike ostramotil. Vera sama je tista, ki človeka znotraj prešine. mn vsadi občutek dolžnosti, ga naganja tudi. da to spolnuje. Vera sama je tista moč. ktera gospodovavce napolnuje s pravičnimi mislimi in ljnbeznjivostjo do podložnih, ktera podložnim deli zvestobo in pravo vdanost do vladarjev. ktera postavodajavce vodi k pravičnosti in spodobnosti, ki priganja podložne k zvestobi in čujočnosti do gosposk. vojake k serčnosti do junaštva, oskerbnike k vestnosti in marljivosti. Vera sama je tista, ktera stori stalno edinost in nagnjenje med zakonskimi, pa ljubezen in spoštovanje med starši in otroci, ktera uboge napolnuje s spoštovanjem pred posestvom bližnjega in bogate podučuje. kako morajo časne dobrote rabiti, da bo prav. Iz zvestobe do lastnih dolžnosti pa iz spoštovanja pred tujo pravico izvira red. mir in pokoj, kar je tako tehten del blagostanja pri kterem si bodi ljudstvu. Ako uzameš vero. z njo ob enem bežč vse te velike dobrote iz družbinstva. fDaije nasi.t Zveličani Peter Marija Alojzij Šanel (Chanel), duhoven Marijinega društva, misijonar in pervi mučenec v Oceaniji, Avstraliji. (Dalje.) S pobožnimi bratovščinami presvetega Rešnjega Telesa, svetega rožnega venca in od druzih zbral je Šanel okrog sebe boljše, kateri naj bi še drugo množico pridobivali. Potem ko je bila storjena dobra podlaga, je oskerbel ljudski misijon, kteri je vse ljudstvo obnovil. Zdaj je brez truda zveršil tudi druge osnove. Kmalu vzdignila se je na mestu stare cerkvice lična nova hiša Božja, ki je bila ena naj lepših v celi škofiji. Vstanovila se je zopet božja služba, procesija sv. Rešnjega Telesa i. t. d. Ob kratkem rečeno, obraz zemlje se je čisto predrugačil v malo letih. v v Čeravno je Sanel tukaj za svojo gorečnost dovolj dela imel, ga vendar misel na zunanje misijone ni zapustila. Ko je bil vikar v Ambe-rieux-u, našel ga je nekdo, ko si je ravno po svoji navadi sam obleko kerpal. Ker se je tujec temu začudil, mu je zveličani smehljaje odgovoril: „Kaj hočete: od vsega moramo nekaj znati. Ce bom enkrat misijonar pri divjakih, moral bom tudi sam krojač biti." Z branjem ,,letopisa za razširjanje sv. vere" dobilo je njegovo tiho hrepenenje vedno nove hrane. V zvezi s tem hrepenenjem bil je tudi sklep, pridružiti se cerkvenemu redu. Večkrat je tedaj prosil škofa, ki pa ni bil pri volii, tako dobrega duhovna spustiti. Zato skerbel je tudi Šanel, da je kot župnik svoje življenje kolikor mogoče podvergel zapovedim verske popolnosti. Postavil si je stanoviten, pravilni dnevni red, s tem, da je odločil premišljevanju, duhovnemu branju, izpraševanju vesti, vsakdanjemu obiskovanju Presv. Rešnjega Telesa, in serčni pobožnosti do presv. M. Device določeno ure. Vsak mesec pridobil si je dan. v kterem se je zderžal vseh drugih opravil zato. da bi se oživil v premišljevanji večnih resnic in strogemu izpraševanju vseh svojih dolžnosti. Sanel podvergel se je s sinovsko pokorščino vodstvu svojega višjega duhovna. I>a bi se ne pregrešil s kacimi napakami, prosil je od časa do časa imenitne in skušene občane, da naj mu povedo, ako so kaj neprimernega videli v njegovem obnašanji. Živel pa je sploh bogo-ljubno in terdo se je pokoril. Kazim n cerkveno-zapovedanih dnevih postil se je še o petkih in o predvečerih Marijinih praznikov. Njegovo življenje", tako piše o njem preč. g. Davin. njegov škof, ..bilo je vzgled pravega duhovskega življenja za vse. posebno s priserčno in pravo pobožnost jo. dušno gorečnostjo, nespremenljivo poterpežljivostjo in milostljivostjo." „Bil je mož,u tako glasi se drugo spričevalo škofovo, ..z zlatim sercem, z lastnijami angeljskimi." Po dolgih, brezvspešnih prošnjah dobil je Sanel zaželjeno dovoljenje, slediti božjemu poklicu. Njegova velika pobožnost do Marije vlekla ga je k mladi verski bratovščini, katera se je 1. 1815 pričela pri podobi Naše lj. Gospe Fur-vierske v Lijonu. Bila je namreč Marijina bratovščina (družba Maristov), katera takrat še ni bila cerkveno poterjena, pa vendar Šanelu od mladih let silo draga. Pred svojim odhodom v malo semenišče Bellejsko, ktero so vodili „Maristi", razdelil je bil vse svoje premoženje med reveže svoje občine, ter je to občino zadnjo nedeljo, ko je bil * v Krozetu, slovesno priporočil naj čistejši Devici. Z žalostnim sercem vidila ga je občina odhajati: vendar spomin njegov ostal je se dolgo pri njih. Sedem let pozneje hotel je Sanelov naslednik vstanoviti družbo za razširjanje sv. vere v Kro-zet-u. vendar tega ni mogel brez vse težave storiti. Zatorej je katoličanom z leče rekel: „ Ali ne veste, da se tu posebno tiče za podporo vnanjih misijonov. da se pri teh tudi vdeležuje Peter Sanel, kateri združuje na daljnem otoku svoj glas z mojim, ter za vas Boga podpore prosi Nato jeli so poslušavci zdihovati in vsi so se hoteli k družbi pristopiti. Celih pet let bil je Sanel kot profesor in ravnatelj na malem semenišči v Bellej-u. Njegova želja se mu še ni bila spolnila. Naposled prinesel mu je njemu tako dragi mesec majnik leta 18;;<; pismo Gregorja XVI, po katerem bila je kanonično poterjena družba Marijina in ji je bil odločen kot posebni delavni krog težavni misijon v Oceaniji. Takoj oglasil se je Sanel, in njegovo ime bilo je pervo na zapisniku misijonarjev, ki so bili določeni za novi misijon. 30. rožnika 1836 bil je preč. gosp. Compallier posvečen za apostol, vikarja srednje Oceanije, 25. kimovea. na praznik N. lj. Gospe za odkupovanje jetnikov, bil je v Bellej-u pod vodstvom škofa in novega apostol, vikarja pervi veliki shod .M ar i sto v. P. Sanel bil je izvoljen od msgr. Pornpallier-a za provikarja, od o. Kolina za redovnega višjega perve misijonske družbe in je precej začel z gorečnostjo delovati. Predno je odpotoval v izročeni misijon, romal je še k Naši lj. Gospej v Tourvieres (r. Turvičr), kjer se je se enkrat z vsemi slovesno njenemu varstvu priporočil. Predvečer pred Božičem stopili so na barko ..Delfin.1, ter se odpeljali proti novemu misijonu. Dohitel jih je strašansk vihar, kteri je več ko 30 ladij na obrežje zmetal. Zastonj so čakali vsi rešitve od bližnjega angleškega parobroda. Zdaj poklekne Sanel s svojimi tovarši ter moli: rPod tvojo pomoč pribežirao" ... in „Memorare." Nato jim pride pri kanarskih otocih ladija na pomoč ter jih srečno privede v pristanišče „Santa-< 'ruz de Santiago." Dva in petdeset dni ostali so tu. da so popravili ladijo. Kmalu po odhodu umeri je o. Bret, naj boljši mladostni prijatelj Sanelov: pokopali so ga slovesno v morje. Tako ho se počasi dalje vozili po tihem morji ter l i. kimovea 1837 dospeli na Mangarevo, glavni otok Gambierskega otočja, kjer so očetje Picpus-družbe vstanovili že 1. 1834 misijon. V trumah hiteli so kristjanski otočani na obrežje novince pozdravljat ter od njih škofa sveti blagoslov sprejet. „I)obro prišli, misijonarji; mi smo kristjani, katoliški, apostoljski, rimski kristjani, Jezus Kristus! Devica Marija!" donelo je od vseh strani v pozdrav. Celi dan stali so okoli koče milgsp. Pompallier-a. Zvečer moral se je s svojimi misijonarji še enkrat pokazati ter so vsi radi tega šli na malo višavo, od koder bi jih mogli vsi viditi. Gorečnost novo spreober-njenih. katerih priče so bili tukaj misijonarji, ganila jih je do solz. ter vnela njih navdušenost za težko delo, katero jih je čakalo. Nato so odpotovali dalje. Prišli so v Vališ, kjer jih je mladi poglavar zelo prijazno sprejel. O. Bataillon in br. Jožef smela sta na otoku ostati in tako je postal Vališ pervi cveteči misijon srednje Oceanije. Na ladiji bil je tudi neki anglež, Tomaž Boog, kateri se je delj časa mudil v Valisu, ter se je zdaj vernil na Futuno. Pri daljni vožnji obstali so tedaj na tem malem otoku, da je šel gosp. Boog na suho. Pri tej priložnosti sklenil je msgr. Pompallier, obiskati kralja vzhodnjega dela. Darovi razveselili so kralja Niuliki-ja tako zelo, da je tujcem v čast veliko pojedino napravil, k kateri je povabil vse prijatelje svoje. S tem sprejemom oserčen, prosil je apostol, vikar za dovoljenje, da bi tam napravili naselbino. Kralj je bil s tem zadovoljen; toda pervi minister je tudi tukaj nasprotoval, kakor poprej na Valis-u. Množica vendar je soglasovala za naselbino: rekla je namreč: „bivanje belih mož bo prineslo bogastvo v deželo.41 J), novembra 1837 dobil je tedaj o. Sanel od milg. Pompallier-a zadnji blagoslov in povelje, z br. Nigier-om na Futuni ostati. Najpervo potvetila sta mali otok nebeški Kraljici ter priporočila njuno delo v varstvo njeno. Ne popolnoma čez štiri leta bila je zemlja v novi domovini okropljena s kervjo blaženega Sanela. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Na Radoviel, 2. grud. (Zahvala in poročilo.) S preserčno zahvalo Vam naznanjam, da sem prejel drugo zbirko rZg. Danice" v znesku 121 gld. 40 kr. Bog plačaj stoterno Vam in preblagim dobrotnikom ! Zgorelo je 30 hiš, a ostalo še 55, in kjer je bilo mogoče, nastanili so se pogorelci, da zdaj živimo kakor naši Žumberski sosedje v „zadrugah/ to je, več družin pod eno streho. Ljudje so že mnogo lesa navozili, tudi že nekoliko popravljati pričeli, pa huda zima in sneg sta vsako delo ustavila. Dobri Bog daj, da bi kmalu nastopilo vgodneje vreme! Hvaležni Franc Schweiger, župnik. Nekteri utrinki. Ogenj, voda, vsi elementi se maščujejo nad sedanjim svetom, ki namestnika Kristusovega tare in terpinči, maščuje se tudi nad tistimi, ki ga nočejo rešiti iz rok hudobnežev. Ali se ni bil takrat celi svet stresel, ko so bili judje in neverniki Sinu Božjega umorili? Angleško olepnico „Serpent" je morje po-žerlo blizo Vilanskega predgorja, naznanja telegram. Pa ne le ladija je šla pod morje, ampak tudi 273 ljudi; rešili so se samo 3 izmed vsih. Ali ni to grozna šiba? V tem, ko namestnik Kristusov pred vsem svetom na glas toži, kolike v nebo vpijoče so krivice, ki se godijo na Laškem katoliški veri, Cerkvi, papežu, — se pa Krispi pri pojedinji v Palermu hvali, „da ima čisto vest." Kdo mu bo verjel? Menda tudi prostomišljaki ne! V sv. pismu je žugano tudi z divjimi zverimi ljudčm, ki se zoper Boga vzdigujejo. Take zveri so tudi zverinski ljudje, ki človeštvu delajo strah in grozo. Taka zver je bil neki Fr. Rabi, ki so ga nedavno obesili. Ta trinog je 4 ljudi' usmertil, pet jih roparsko napadel, osemkrat je nalašč zažgal, kradel in goljufoval neštevilnokrat. Ali ni tudi taka pošast šiba, strašna kazen? — Prostomišljaški glas gre, da vera z višjo dekliško šolo nima nič opraviti, ali da bi skoraj izdajavec bil, komur je vera več kot narodnost! Slovenci pa cenijo zgubo vere za naj večo nesrečo in jo zaznamnujejo s pregovorom: da „vera pčša." In namestnik Kristusov Leon XIII odbacovanje sv. vere zaznamnujejo za framasonsko, prostozidarsko počenjanje, ki se med drugim kaže s tem: .odpraviti vsakteri verski poduk v šoli in odtegniti tudi žensko mladino duhovskemu vpljivu." Gorje naši deželi in njenim prebivavcem, ako luč sv. vere ugasne! — Tista „influenca", ki večkrat tako hude nasledke zapušča, če se bolnik tudi ozdravi, sedaj grozno rogovih v Petikostolu na Ogerskem. Čez tisuč obolelih je bilo naznanjenih že pred malo dnevi. Bolezen se rada zverže v legar, zedinjena je včasi tudi s hudim kervovenjem in je nalezljiva. V tem ubogem, nekdaj srečnem kraljestvu sv. Štefana pa se zraven mnozih sleparij in raznih hudobij godi tudi še obilno druzih duhovnih bolezen, mnogo „ košutovcev", fra-inasonov, kalvinarjev in raznih nasprotnikov svete, edinoprave vere in katol. Cerkve hoče strahovati deželo. Ni čudo, če žuga šiba božja memo druzega večkrat zopet še s povodnjimi! Na Bavarskem je pohujšanje dal s svojim odpadom nesrečni Dolinger; nasprotoval je minister Lutz, ter sploh katoličanstvo je imelo dosti terpeti z višjih krogov. Oba imenovana sta že v večnosti. Kakošno plačilo sta prejela, to večni Sodnik vč, pa tudi mi bomo vedeli sodnji dan. Toda kakošna mla-tiina se odgoja v tacih okoliščinah, to posamezna sporočila naznanujejo. Ravno te dni je dunajski „Vaterland" v štev. 326 povedal par grozovih dogodkov, ki jih je posnel iz bavarskih listov. V Landggries-u so 18 nov. bili štirje pobi djani v zapor, ki so pred nekterimi dnevi hlapca Gašperja Goissach-a v vodnjak vergli, iz kterega so ga naslednji dan iz-lekli mertvega — z glavo, — navzdoli! Devetnajstletnega delavca Tom. Bichler-ja iz Irschenberga pa so Iti. unega mesca trije počernjeni tolovajski mercinarji napadli, in ga zvezanega nastavili na železnični tir. Na njegovo klicanje je vendar še do časa prihitel stražnik ter ga je otel grozovite smerti. Vse se meša po svetu, odkar je namestnik Kristusov na križu! Ali niso to strašne šibe ? .. . Namesto kljubovati sv. Cerkvi in duhovnom, ki mladino učijo pohlevnosti in človekoljubnosti zavolj Boga in lastne duše. naj bi velikoveč Cerkev podpčrali in sami dajali izglede ljubezni do Boga in bližnjega. Kdor pa ternje in osat sadi, ne bo Ž61 pšenice in ne rožic tergal. Mladino je treba vaditi resnobe, potrebne so ji duhovne, vse bolj kot telesne vaje, — vse na podlagi od Boga razodete vere. To so celo Rimljanje vedeli. „A Jove princi-pium!" nam je poštenjak Elija Rebič klical v šesti šoli. Se vč, da oziroma na nas ni menil poganskega „Jo-pitra.u Bog mu daj dobro! Zadnji vijolici. Tesno pri sercu — ob gredici Mi tvoji je, cvetličica, Se smiliš, mila mi v resnici, Preblaga ti vijolica! Pomlad, poletje si krasila Z vonječim cvetom vertec moj, A zdaj ga bodeš zapustila Nagnuješ glavico v pokoj. — V gredici, kjer lepo duhtela. Snega bo polno in ledu; Na mestu, kjer si lično cvela, Ne bo od tebe več sledu. Ne bo sledu? — O da; pomladi, Ko jug otaja sneg in lčt, Zbude te solnca žarki mladi, Pokažeš spet duhteči sled. In zopet širila veselo Vonjavo sladko boš okrog, Razcvetala se leto celo, Ko probudi te mili Bog. — Enako tebi — jaz bom legel V ledeni grob, oj v grob teman, Bom tudi jaz, kot ti, dosegel Življenje zopet, cvetni dan? — Oj da, raduj se serce moje! Pomladi zadnje pride čas, Vertnar bo rajski cvetke svoje Presadil v milo-rajski kras. — Radoslav. Razgled po svetu. Verona. (Odpotovanje sester v misijon.) Mesca oktobra t. 1. odpotovalo je iz Verone v Afriko šest redovnih sester. Na barko stopile so v Terstu, tri 17., in tri 31. oktobra. Štiri teh bile so že v Afriki, delj ali manj časa, in prišle so sedaj iz posebnih vzrokov v Verono; drugi dve pa ste novinki. Vse so srečno dospele v Kairo. Bim. (Zidanje cerkva za nove oddelke rimskega mesta.) 18. maja 1889 naročili so Leon XIII po posredovanji kardinala Parocchija, svojega vikarja, enemu francoskih duhovnov, da naj osnuje društvo za vstanovljenje cerkva v novih oddelkih rimskega mesta. Sedaj pa sv. Oče niso več zadovoljni s posredovateljem, temuč lotili so se te stvari sami. V pismu 24. septembra t. 1. naznanili so sv. Oče č. g Brugidou svoje popolno zadovoljstvo, zahvalili se vsem darovateljem in naznanili, da se bode sedaj zveršila perva točka programa, namreč vstanovitev cerkve sv. Joahima, patrona Nj. Svetosti. Razne sekte skušajo v sedanjem času zlasti v večnem mestu zatreti vso vero in to pervo škofijo sveta napraviti popolnoma brezversko in nekristi-jansko. To je pred vsem glavni namen framasonov in ta sverha jim je toliko ložji. ker ravno v večnem mestu vlada največje pomanjkanje hiš Božjih. To se zdi sicer neverjetno, a vendar je tako. Zunaj mestnega ozidja rimskega nastala so dva ali tri kilometre dolga predmestja s šest ali sedem nadstropnimi hišami. Ondi biva 200,000 ljudi, ki nimajo nikake cerkve, nikake šole. nikacega hospica, nikake duhovščine, sploh nič verskega ne. Ljudje umirajo tu. kakor so živeli, brez zakramentov. Pač nahajamo tu na vsak korak kopice spridenih otrok, množice brezdelnih ljudi, nebrojno beznic. protestan-ških kapel in framasonskih lož. Rimska spridenost že daleč nadkriljuje pariško. V teh delih mesta se ne sliši od Boga nič druzega kakor bogokletstva. od cerkve nič druzega kakor zasramovanja njenih služabnikov. In vendar se nahajajo tudi uboge matere, ki poljubljajo mimoidočemu duhovnu blagoslovljeno desnico, rekoč: _Dajte nam šol za naše otroke in katoliških cerkva za nas in za naše može!u In v tem žalostnem delu mesta vzdigala se bode v kratkem perva katoliška cerkev, središče novoprobujenega katoliškega življenja; posvečena bode sv. Joahimu. Po želji Nj. svetosti stala bode menda v predmestju .Prati d i Castello." ki je od vseh največje. Razprostira se pa od Sv. Petra do P o n t e n. o 11 o: potem pa od M o n t e - M a r i o do Tibere. Trije mostovi: Margerita. Umberto in Sant' Angelo vežejo to predmesto s starim mestom. Cerkev sv. Joahima poklonil bode katoliški svet Nj. Svetosti kot slavnostni dar 1. 189;; o priliki njihovega škofovskega jubileja. Vsi. kateri so kaj za to cerkev darovali, zapisali se bodejo v zlato knjigo, katera se bo izročila sv. Očetu pervikrat letos o Božiču, a potem vsako leto na novo o tem prazniku. do jubileja. Za vse žive in mertve dobrotnike opravila se bode vsak mesec jedna sv. maša, in njihova imena se bodo na stene vdolbljena ohranila. Bim. Na mesto pokojnega kardinal-arhivarja Hergenrotherja pride menda znani prelat Janssen. V hospicu Ali' Anima je zdaj 17 duhovnov iz Avstrije in Nemčije, toliko jih ni bilo od 1. 1880. Ti gospodje vsled povelja Pija IX in po željah zadevnih škofov obiskujejo ondotne duhovske učilne naprave. V Berlinu so začeli delati priprave za silno potrebno novo cerkev, ki bo posvečena sv. Boštijanu. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec december (gruden), a) Glavni nameni: Cerkev na Japonskem. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Dalje I 0 binkoštih 1. 1862 so v Rimu v pričo mnogoštevilnih okolo Pija IX zbranih škofov celega sveta sv. Oče z nenavadno slovesnostjo 26 japonskih mučenikov prišteli med svetnike. Ti nebeški priprošnjiki so sprosili novih milosti. Dne 19. svečana 1. 186f> je bila v Nangasaki na čast tem svetim mučencem posvečena perva katoliška cerkev na Japonskem. Zdaj so domači japonski kristijani se prikazali na dan, ti so se pridružili misijonarjem, seveda z veliko previdnostjo, kajti med tem so tudi poslanci zmot-njave k njim prišli. Važna so vprašanja, katera so stavili radi varnosti, namreč, če niso misijonarji v zakonu, če so pokorni papežu, če časte blaženo Devico Marijo. Pokazalo se je, da v najbližji okolici Nangasaški je živelo še 25000 kristijanov. Skupno število vseh kristijanov, ki so se takrat zopet našli, je bilo 200.000. Apostoljski vikarij msgr. Petitjean je toliko bolj skerbel za čedo, ki je na novo vstala, ker se je staro preganjanje zopet pričelo. Postave zoper kristijane so bile še namreč vedno v veljavi in na očitnem kraju nabite, da so se mogle brati. Ali pokazala se je zopet stara stanovitnost japonskih kristijanov. zlasti pa leta 1867, ravno takrat ko se je sv. Cerkev veselila nad 205 japonskimi mučeniki, ki so bili 7. julija 1867 med blažene prišteti. Najhujše je bilo preganjanje 1. 1870; blizo 4000 kristijanov je bilo pregnanih. Ali zdaj so poslanci iz Angleškega in iz Ze-dinjenih deržav tako odločno na noge stopili, da so deloma vsaj to dosegli, da se je kerščanska vera terpela in da je bilo spuščenih mnogo vjetih. Toda še-le 1. 1*73 so stare postave za preganjanje prenehale s cesarskim odlokom 31. sušca. Nad 1800 vjetih se je vernilo nazaj v svojo domovino. Na praznik presv. Trojice je obhajal milgsp. Petitjean slovesno zahvalno službo Božjo kot konec preganjanja, ki je terpelo skoro 300 let (1587—1873). Ravno tisto leto je vstanovil v Nangasaku semenišče in s tem se prične čas mirnega razvoja novega japonskega misijona. (Dalje nasl.) b) Posebni nameni: 9. S. Valerija. Obvarovanje hiše Habsburške pred skrivnim zalezovanjem prostozidarjev. Zdravje v prid spolno-vanja stanovskih dolžnosti. 10. Preuesenje sv. hiše Loretanske. Razširjenje in notranja krepkost marijanskih kongregaeij. Več cerkvenih zidanj. 11. S. Ida. Duhovne vaje in ljudski misijoni in njihovi voditelji. Razsvetljenje in poterjenje v zadevah poklica. Več dijakov. ..Duhovni in obhajanci." 12. S. Otili j a. Žertve obrekovanja. Odvernitev mešanih zakonov. Železniški vradniki. Slepi in kruljevi. 13. S. Lucija. Pospešitelji molitvenega apostoljstva. Več občin. Spreobernjenje več grešnikov iz navade. Kupčijske in upravniške zadeve. 14. III. adventna nedelja. S. Bertold. Mladina na visokih šolah in zadeva katoliškega vseučilišča. 15. S. Kristijana. Cerkev na Ruskem. Škotskem, Švedskem in Norveškem. Zavetišče za posle. Več na duhu in umu bolnih. (Dalje nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno •odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Priloženi for. za bratovščino Naše ljube Gospe s prošnjo, da bi po milosti Božji dve silni in hudi zadevi se mirno zver-šili in slabe okoliščine se zboljšale. (Dar oddali g. blagajniku. Vr.) — Bolan duhoven posebno priporočen za pomoč. Zahvale. Za smert bolna mati, bila je priporočena v bratovsko molitev Naše lj. Gospe presv. Serca v „Zgodnji Danici;" kmalo na to začne se ji v veselje vsi družini prav čudovito boljšati, ter spozna, da ne zdravila in drugi pomočki toliko pomagala niso. kot molitev in zaupanje do Naše lj. Gospe in sv. Jožeta! Bodi s tem izrečena tisočera zahvala nebeški Kraljici in Pomočnici, ter vsim. ki z molitvijo dobrotno pomagajo. da nas Bog usliši. Iz Skotje Loke. Frančiška Z. Listek za raznoterosti. Zahvala. Preserčno, iskreno zahvalo naznanjam vsim blagim prijateljem in znancem, kateri ste se me 14. ali 30. nov. prijazno spominjali. S vesti bodite si, da Vam jaz enako voščim vse dobro! Zato prav iz serca kličem: Hvala in slava Vam! Bog Vas živi vsikdar, in Vas obilno blagoslovi vse skozi in skozi! Meni pa blagovolite ohraniti toliko bolj pobožen spomin, kolikor bolj se ini je dan že nagnil. v Dr. Čebašek. Iz Ljubljane. (Opravilo brez madež n. Spočetja. — Zahvala.) Prihodnji ponedeljek, kot praznik brezmadežnega spočetja prečiste Device Marije, obhaja Vincencijeva družba službo Božjo v Marijanišču zjutraj ob sedmih; zveččr pa ima ob poli sedmih v prostorih katoliške družbe navadni občni shod. — Dne 22. okt. t. 1. sem se za uboge pogorelce na Dolenjskem z milo prošnjo bil obemil do blagih rojakov naše domovine. Prošnja je imela vgoden vspeh. Od mnogih dobrotnikov in dobrotnic, kterih skoro večina je hotela prav v evangeljskem duhu popolno nepoznana ostati, došlo mi je toliko obleke in raznih drugih stvari, da sem pogorelcem v Rado-vici poslal 5 polnih vreč (žakljev) in 100 goldinarjev v denarji, in onim v Brezovdolu 4 vreče in 60 gld., potem pa še tudi pogorelcem revežem v Radleku in v Danjah po dve vreči obleke in 40 pa 35 gld. v gotovini zamogel poslati. Oddalo se je tedaj skup 13 vreč obleke, posteljnih reči in moke, pa 235 gld. denarja. Obdarovani siromaki, serčno ginjeni, ne morejo — kakor se mi poroča — najti pravih besed, dostojno se zahvaliti za toliko dobrih reči. Sporočevaje o vspehu omenjenega poziva štejem si za milo mi dolžnost, v svojem kakor tudi v ob-darovanih ubožecev imenu vsim verlim darovateljem in darovateljicam naj toplejšo zahvalo javno naznaniti. Mili Jezus poverni njim vsim, kar so storili, stotero na tem in na unem svetu! Dr. A. Jarc, predst. Vinc. družbe. Iz Ljubljane. Naši poslanci so odrinili na Dunaj, kjer se je včeral zopet pričel deržavni zbor. Toži se, da okoliščine so malo vgodne. Tako imenovani »mladi-4 spodkupujejo vero in z vero edinost med Slovani. Naj bi se povernil i k veri. potem še le bi nam „ Miklavžu prinesel tudi mir in slogo, brez ktere vse propada. Novine in starine. Aufsteig zum Berge Karmel, oder der Weg zur vollkommenen Vereinigung mit Gott. Bearbeitet von P. Leodegar Stocker O. S. B. 1891. — Cena 1 gld. 80 kr. Die christi. Standesbtmdnisse, deren Wesen und Farichtung, Leitung und Nutzen. Von P. Marcus Prattes 18JI. C 50 kr. Katholische Flugschriften zur Wehr und Lehr: Ignatius und Luther; Luthers Freiheit, •po 6 kr. Iz bivše Ničmanove zaloge: Marija Devica, Gospa Jezusovega presv. Serca. Sostavil J. Dolenec. v zlat. obrez. 1 gld. 60 kr. Stoletna pratika od 1801—P»01 1880. C. 85 kr. Ura — moliti in častiti Jezusa v presv. K. Telesu. C. 20 kr. častna straža Jezusovega presv. Serca; spisal Jak. Dolenee, stolni kaplan. C. 12 kr. Weissagimgen a] s Kriterien der Offenbanmg v. Dr. Jos. BI. Becker 1890. Cena 1 gld. 80 kr. Borate, v. Domin. Faustmann 1*8'.». Mala knjižica; cena 45 kr. Christkindlein kommt! Donau\v«".rth, 1890. Cena 9o kr. Wegweiser fiir die Jugend v. J. Deutz. Cena 60 kr. Vse v katoliški bukvami. Iz rimskega Martirologija. Posnetki iz mučenstva katoličanov 'so1 zelo tehtni. Kažejo nam. kako so katoličani raznih časov cenili, ljubili in spoštovali sv. vero, za ktero so med tolikimi, velikrat pregroznimi mukami življenje dali. Poglejmo danes, kteri so terpeli <12. malega travna): V Veroni terpljenje sv. Z en ona škofa. Leta, je med viharnim preganjanjem vladal s prečudno stanovitnostjo škofijo v Veroni. ob času cesarja Ga-liena pa je prejel krono marterstva. V Kapadociji sv. Saba. Gotovec. Pod cesarjem Valentom. ko je Atanarik. gotovski kralj, kristjane preganjal, je bil Saba po druzih neusmiljenih terpin-čenjih v reko veržen. 0 ravno tistem času, kakor piše tudi sv. Avguštin, j" prav veliko pravovernih Gotov prejelo krono mučenstva za sv. vero. V Brakaru na Luzitanskem sv. Viktor, mučenec. Ta junak je bil še kerščenec. ko ni hotel malika moliti, in Jezusa Kristusa ne zatajiti, je bil grozno terpinčen. poslednjič pa obglavljen in v lastni kervi kerščen. V Fermi ob Laškem je sv. devica Visija za sv. vero smert terpela. V Rimu na Avrelijanski pot je bil pokopan sv. Julij papež, ki je veliko delal zoper Arijane za sv. vero. in je poslednjič tnirno zaspal. V Paviji sv. Damijan, škof. Dobrotni darovi. Za «1 i j as ko mizo: Prečast g. župnik J. Ev. Vovk 0 gld — <*'a>t e. župnik Ant. Jainnik 10 gld. — Preč. g. špirit. J«»ž. Krker 3 gld. — Z Dobrave čast. g. župnik J. Babnik i» izid. — J. Z. K. 20 gld.: M. S. II. 3 gld. -('. g. /upnik HI. lVtrič 2 gld. — C. g. župnik M. Preželj 4 gld. — Boh. Bistrit a po prečast. g. župniku 10 gld. 00 kr. — .Jezus, usmiljenje!" 3 gld. Za sv. Očeta: g. župnik Stef. Jaklič iz St. Vida pri Zat 4 gld. — Z Dobrove po č. g. župniku 20 gld. — Preč. župnik J. K. Vovk 3 gld. Za sv. Detinstvo: Čast. gosp. J. Jereb, vpokojeni župnik, 1 gld. — Čast. g. A. Keržič, uunski katehet v Ljubljani. 50 gld. — Čast. g. M. Jeriha, nunski spovednik v Škofji Loki, 40 gld. — Čast. g. M. Tomec, župnik v Suhoruv 4 gld. 50 kr. — „Jezus, usmiljenje!" 2 gld. Za Marijanišče: č. g. župnik Stef. Jaklič iz St. Vida pri Zat. 3 gld. — Iz Škofje Loke M. Jamnik 1 gld. • S. Z. 1 gld. - Iv. Volf 5 gld. — Neimen. 10 gld. — Iz Mavčič po č. g. župniku 2 gld. Za pogorelce v Ambrusu: Gosp. Anton Lobe •2 gld. - Preč. g župnik J. Kv. Vovk 3 gld. — Iz Mavčič po č. g. župniku 9 gld. — Boh. Bistrica 10 gld. Za pogorelce na Radovici: Boh. Bistrica 10 gld. — Iz Mavčič po č. g. župniku 9 gld. — Preč. g. župnik J. Ev. Vovk 3 gld. Za pogorelce v Danjah: Prečast. gosp. župnik J. Ev. Vovk 3 gld. - Boh. Bistrica 10 gld. - Iz Mavčič po č. g. župniku 7 gld. Za pogorel cev Radleku, v Bloški fari: Č. g. župnik Stef Jaklič iz St. Vida pri Zat. 7 gld. — Preč. g. župnik J. Ev. Vovk 3 gld. — Boh. Bistrica 10 gld. — Iz Mavčič po č. g. župniku 9 gld. Za poirorelce v Hinski fari: Preč. g. župnik J. Ev. Vovk 3 gld. Za pogorelce v Drenovem dolu: Preč. gosp. župnik J. Ev. Vovk 3 gld. Za pogorelce na Koritnem pri Bledu: Boh Bistrica 10 gld. Za različne pogorelce (razun Dan.j, kterim je dobrotnik že prej poslal) 15 gld. — Dobrova po čast. gosp. župniku 11» gld. — Neimen. 15 gld. — Bogosloven culico obleke. Za n aj potrebn i ši misijone: Prečast. ir. župnik J. Ev. Vovk 3 gld. Za družbo sv. Leopolda: Neim. 1 gld. Za a f r i k a n s k i ui i s i j o 11 v M a r i a n h i 1 u : Neim. 5 gld. — Z Dobrove č. g. župnik 21 gld. — Boh. Bistrica 28 gld. Za srednje-afrikanski misijon: Č. g. župnik Stef. Jaklič iz St. Vida pri Zat. 5 gld Za a f r i k a n s k i m i s i j o n : Iz Mavčič 1 gld. Za Japonski misijon: Neimenovan 1 tolar, t. j. 1 gld. 50 kr. Za bratovščino duš v vicah: Č. ir. župnik BI. Petrič 1 gld. 44 kr. Za v s t a n o v i t e v stalne večji rezidence č č. oo. Jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega .,p rovi zor j a": Kot pervi dar 5 gld. Pogovori z gg. dopisovalci. M. P. v Post.: Take stvari se dajejo v liste kot „inse« rati", ..Danica- si tega ne upa; vender list smo poslali v omenjeni kraj. če bo kaj pomagalo? Odgovorni vrednik: Ln^a Jeran. — Tiskarji io založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.