« m 7806G

SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIII. (8)
No. (Štev.) 6

44  E SLOVENI A L LB

'*■ 9  9


BUENOS AIRES,
10. FEBRUARJA (FEBRERO) 1955

FRANCIJA V NOVI KRIZI


Oestiraarašra*.,®' 4©55 por el Plan de Iraversioraes
del Iliado ISS3 -1957 $ 5.254.990.000

STRANSKA POT

Kitajska komunistična vlada je odloč¬
no odklonila vabilo Varnostnega sveta
OZN, da bi poslala svojega zastopnika
na seje v New York, kjer bi obravnavali
vprašanje, kako ustaviti sovražnosti ob
kitajski obali in okoli otoka Formoze,
Sovjetski delegat je sicer na seji sveta
podpiral predlog, da naj se pošlje vabi¬
lo v Peking — toda v Pekingu so gotovo
storili tako, kakor jim je bilo iz Mo¬
skve nasvetovano. V New Yorku je so¬
vjetski delegat glasoval za vabilo kitaj¬
skim komunistom, v Pekingu pa je so¬
vjetska vlada nasvetovala tako, da je
Peking in s tem ves komunistični svet
zadal OZN nov udarec, ki naj vpliv in
prestiž te vrhovne svetovne ustanove
omaja in osmeši.

Še predno je bilo poslano vabilo kit.
komunistom v Peking, je predsednik in¬
dijske vlade Nehru že nakazoval, da je
skeptičen nad tem, ali bo pekinška vla¬
da to vabilo sprejela. Namigoval je, da
je veliko modreje misliti na to, da bi
napetost okoli Formoze in v Pacifiku
obravnavala posebna mednarodna kon¬
ferenca, nekako tako, kakor je že konec
sovražnosti v. Indokini lansko leto ure¬
jala posebna konferenca, ki je bila skli¬
cana v Ženevo. Kakor je ta spor urejala
konferenca, ki ni bila v okviru OZN, ta¬
ko naj sedaj drugi najvažnejši medna¬
rodni spor tega časa ureja posebna kon¬
ferenca, ki bo s svojim uspehom doka¬
zala, kako uspešni in učinkoviti so tisti,
ki se izogibajo OZN in njenih sredstev
za pomirjenje s veta.

Med glavnimi velesilami se postavlja
še en problem, ki je verjetno važnejši od
obeh navedenih: še vedno visi v zraku
usoda Eisenhowerjevega predloga, kako
organizirati vrhovno mednarodno agen¬
cijo, ki bi nadzirala proizvodnjo atom¬
skih in drugih najnovejših eksplozivnih
sredstev in jih usmerjala tako, da bi ta
sredstva skušala služiti predvsem za ci¬
vilno uporabo in s tem za splošni na¬
predek vsega človeštva. V okviru OZN
je bil stavljen ta predlog, toda sovjeti
so ga privedli že daleč proč od tega fo¬
ruma, ko se skušajo glavni problemi mi¬
ru in vojne reševati na posebnih konfe¬
rencah, ki se napovedujejo za letošnje
poletje (od meseca maja naprej).

Zanimivo je pri tem to, da se govori,
da se bo mir in mednarodno sožitje u-
trdilo in zboljšalo, ako se sprejme tak
način postopka, ki ga vsiljujejo komuni¬
sti in ki ima za cilj, da se izloči OZN.
Spor na Koreji, ki je sicer še v okviru
OZN, se ne pomakne več z mrtve točke
in ga komunisti puščajo tam, kjer je bil,
ko je bilo podpisano premirje, to je, po¬
daljšuje s e stanje neurejenosti in kaosa.
V Indokini so komunisti tudi dovolili sa¬
mo provizorij, ki bo goden za razvijanje
šele koncem 1. 1956, ko bodo v severni
in južni Indokini izvedene volitve (in vo¬
litve v ZDA), okoli Formoze pa se šuš¬
lja o nekem kompromisu, ki bi se za¬
ključil tako, da bi komunisti pristali na
konec sovražnosti v tem delu Pacifika,
ako bi bila kom. Kitajska za nagrado
pripuščena v OZN. Ta debata o pristo¬
pu kom. Kitajske v OZN pa bi postala
najbolj pereča tedaj, ko se bodo začet¬
kom 1. 1956 začele v USA priprave za
volitve in bo verjetno moral tedanji
kandidat še vedno računati s tem, da bo
ameriško javno mnenje zaradi položaja
v Pacifiku tako občutljivo, da ne bo kaj
rado glasovalo za tistega, ki bo govoril
o popuščanju komunistom v Aziji.

Vse to odgovarja sovjetski in kitajski
komunistični taktiki zadnjih let. Vsi
glavni spori se naj obravnavajo ali na
konferencah štirih zunanjih ministrov,
ali pa na posebnih konferencah ženev¬
skega tipa iz lanskega leta. V medna¬
rodni politiki se naj ustvari prepričanje,
da je OZN nesposobna urejanja glavnih
zadev in da se moti tisti, ki na njeno
intervencijo kaj prid;* računa. OZN je
sicer še lahko sprožila skupno akcijo
proti komunistom na Koreji in to 1.
1950, od tedaj naprej pa so komunisti
želi take uspehe, da so njen vpliv in
prestiž primerno omajali.

S tem komunisti ne rušijo samo ugle¬
da OZN in ne razkrinkujejo le njene ne¬
moči, ampak podirajo tisti red, ki je z
listino OZN skušal reševati mednarodne
spore na podlagi načel, ki so veljala za
ves dosedanji razvoj v svetu. Kitajska,
Sovjetska zveza in Indija s  svojim blo-

Vlada Mendes-Francea je padla in to
na vprašanju, ki je za sedanji razvoj
vse francoske politike silno kočljivo. V
parlamentu je Mendes-France izzval de¬
bato o položaju v Severni Afriki, zlasti
pa v Tuniziji, želel je, da bi v tem vpra¬
šanju izzval prizkušnjo svojih moči, me¬
nil je, da je v parlamentu že mogel zbra¬
ti okoli sebe svojo posebno večino, veči¬
no, ki bi bila nabrana iz poslancev iz
vseh poslanskih klubov — razen komu¬
nističnega. Še nekaj dni pred krizo je
preosnoval svojo vlado in se mu je pri
tem posrečilo, da je svojim glavnim na¬
sprotnikom — skupini Bidaulta in Schu-
mana — odvzel dva vodilna člana in ene¬
mu od njiju dal finančno ministrstvo.
Prav tako je zajadral v vrste degaulov-
cev in jim odvzel vodilno osebnost, ko je
poslanca Soutella imenoval za guver¬
nerja v Alžiriji. Toda večina, ki je šla
od skrajne desnice do komunistov na le¬
vi, ni bila zadostna; proti Mendes Fran¬
ceti so glasovali tudi njegovi lastni po¬
slanski tovariši iz radikalne stranke. Po¬
skus, še pred volitvami ustvariti v par¬
lamentu nov blok z Mendes Franceom, je
propadel.

GLOBLJI VZROKI KRIZE

V sedanjem parlamentu ni nobene
vladne večine, ker se še ni uredilo raz¬
merje sil med posameznimi strankami
in ta negotovost in nejasnost traja že
ves čas po 1. 1945. Tretja republika je
še imela v parlamentu večine, ali desni¬
čarske ali levičarske, ki so vsaj začasno
mogle nositi režim — od enih volitev
do drugih. V četrti republiki pa je polo¬
žaj drugačen. Stara igra ravnotežja med
levico in desnico je propadla, ker četrta
republika v parlamentu ni imela več
desnice. Stara konservativna desnica je
po 1. 1940 šla za Petainom in se po 1.
1945 ni mogla več znajti, vlogo desnice
bi moralo prevzeti nacionalistično
nje generala de Gaullea; toda ta se je z
vodstva gibanja umaknil, ko s tem svo¬
jim gibanjem ni mogel doseči tistih re¬
form, ki bi mu dajale položaj popolnega
gospodarja Francije. Tako so na “desni”
danes politiki, ki se tega naziva otresa¬
jo (Reynaud, Pinay in Laniel), poleg
tega pa nikakor nočejo prevzeti vloge
strankarskih poglavarjev.

Nič boljši ni bil položaj na levici.
Glavni nosilci liberalnega levičarskega
gibanja v Franciji so za časa tretje re¬
publike bili radikali, ki so se vezali s so¬
cialisti in tudi komunisti, kadar je to na¬
rekoval volilni interes (levičarski kar¬
teli). Toda radikalna stranka, ki je bila
glavna nositeljica režima v vsej dobi
tretje republike, si je s polomom v 1.
1940 nakopala preveliko breme odgovor¬
nosti in krivde. Daladier, Bonnet in
Chautemps so bili s politiko, začeto v
Muenchenu 1. 1938, preveč obremenjeni,
da bi mogli potegniti stranko v novih
razmerah na vodilno mesto. Tako se je
v četrti republiki pogosto ustvarjala v
parlamentu večina, ki je slonela na so¬
delovanju treh glavnih strank iz centra:
MRP Bidaulta in Schumana, radikali, so¬
cialisti in nekateri neodvisni na desnici
(Reynaud in Pinay), njih glavna nalo¬
ga pa je bila, da so Francijo reševali
pred pritiskom komunistov, ki so edini
bili najboljše organizirana politična for¬
macija, v Franciji. Toda ta sredinska ve¬
čina se ni mogla izviti iz krize, ki je
divjala v Indokini in Severni Afriki in
hromila vse delo vlade. Vkljub stabili¬
zaciji v Evropi (sporazumevanje z Nem¬
čijo in delo za evropsko skupnost), so
izdatki v krvi in denarju v Aziji in Afri¬
ki odvzeli mnogo popularnosti tej sredi¬
ni, zlasti pa MRP.

NOVA LIBERALNA LEVICA

Ko je v Ženevi Mendes France zaklju¬
čil spor v Indokini, je v Franciji začela
naraščati njegova popularnost. Njego¬
va “ekspeditivnost” mu je prinesla še
večji sloves, ko je obnovil zveze z ZDA
in Anglijo po porazu načrtov z evrop¬
sko unijo in jo nadomestil s pariško po¬
godbo. Ostala je samo še kriza v Afri¬
ki in to je začela njegova vlada ureja-
1 ________—___

kom zajemajo več ko polovico poseljene¬
ga sveta — iz tega sveta se rojevajo
norme in nazori, ki morejo biti ostale¬
mu svetu tuji, če ne celo sovražni in ne¬
varni.

ti tako, da je dvignila proti sebi cel val
sovražnih sil. Ta dvig je povečala še
odločitev vlade, da v Franciji spremeni
volilni zakon, ki bi odpravljal proporc in
uvajal spet sistem okrajnih kandidatur,
sistem, ki je bil tako ugoden zlasti za
radikale in tiste levičarje, ki so se sku¬
šali reševati pri skrutiniju s kartelnimi
dogovori.

V svoji lastni stranki je Mendes Fran¬
ce naletel na odpor, ker je v Severni
Afriki začel s svojimi reformami in
predlogi za sporazum z domačini, rušiti
vpliv in moč lokalnih “fevdalnih” gospo¬
dov, ki so že desetletja vladali nad temi
področji bolj kot pa centralna pariška
viada. Tako je bil v Alžiriji glavni go¬
spodar senator radikalne stranke Bour-
geaud, ki je bil dejanski “nekronani”
kralj Alžirije. Enakih podkraljev iz ra¬
dikalnih vrst je radikalna stranka nasta¬
vila v raznih delih Afrike vse polno —
in ti so se sedaj dvignili proti reformam,
ki bi njih vpliv in moč odpravljale. Dvi¬
gnili so se tem bolj, ker so imeli v ra¬
dikalni stranki poseben položaj zaradi
svojega bogastva.

Vse sredinske skupine pa so se dvig¬
nile proti Mendes Franceu, ker je ta
vedno bolj začel govoriti o ustanovitvi
nove ‘liberalne levice’, ki bi se naj razvi¬
la v novo stranko in bi se njej priklju¬
čili tisti, ki nočejo biti komunisti, a že¬
lijo cel kup reform socialnega in poli¬
tičnega značaja. Ta liberalna levica je
hotela zajeti na desnici celo nekatere de-
gaulovce, prekladi MRP na dvoje in vze¬
ti glavne sile radikalom in celo sociali¬
stom. Novi volilni zakon, ki ga je vlada
predlagala, bi moral služiti temu, da bi
se pri bližnjih volitvah mogla ta kombi-
nacja vrniti v parlament že s solidno ve¬
čino.

Borba proti tem načrtom se je začela
takoj, ko je Mendes France presenetil-

volilnem zakonu. Plod tega odpora je bi¬
la senzacija, da je bil pri volitvah za
predsednika parlamenta, vkljub stari
tradiciji, da ostaja za vso dobo parla¬
mentarnega mandata (pet let) isti pred¬
sednik (in to iz razlogov parlamentarne
kurtoazije), izvoljen kandidat, ki je ve¬
ljal za nasprotnika vlade. Vzeli so ga
celo iz vrst MRP, stranke, ki jo je Men¬
des France smatral za svojo največjo
nasprotnico.

TEŽAK IZHOD

Mendes France je zasadil veliko raz¬
poko v francosko politično življenje, ker
je povečal rano, ki je hromila parlament
ves čas od 1. 1945. Nastavil je nož na
problem, ki ga bo treba rešiti: ob po¬
manjkanju prave desnice in odsotnosti
večine na levici, se bo v francoskem
strankarskem življenju morala razvozla¬
ti uganka, kdo je večinski nosilec volje
francoskega naroda. Toda vse francosko
javno mnenje še vedno sloni na osnovi:
desnica in levica, a za to ni pravih for¬
macij v parlamentu. Do novih volitev
bo verjetno težko najti solucijo, za vo¬
litve pa so napovedovali (dokler je bil
dosedanji volilni zakon baza za računa¬
nje), da se bosta morala za to odločitev
pomeriti dva: MRP in komunisti. Toda
v Franciji do takih prelomnih in radikal¬
nih rešitev pride le zelo redko.

Med zasedanjem vrhovnega sovjeta je
bilo v Moskvi objavljeno, da je Malen-
kov odstopil. Na seji je že sedel na me¬
stu predsedstva vlade maršal Bulganin,
ki je novi predsednik sovjetske vlade,
ob njegovi strani pa generalni tajnik
partije Kruščev. Ob istem času je zuna¬
nji minister Molotov povedal svetu, da
ima danes Sovjetska zveza več atom¬
skih in hidrogenskih bomb kot Združe¬
ne Države Severne Amerike. Ti dogod¬
ki dne 8. febniarja v Moskvi so v vsem
svetu delovali kot največja senzacija, v
New Yorku pa je zavel naravnost val
panike.

Pred dvema mesecema je eden naj¬
boljših poznavalcev sovjetskih razmer
Isaak Deutscher pisal v listih, da se ka¬
žejo prvi znaki ožje povezave med Mo-
lotovim in voditelji sovjetske vojske. V
imenu vojske sta namreč maršala Vasi-
ljevski in žukov zahtevala, da mora so¬
vjetska vojska odločno nastopiti proti

Por tres decretos del P. E. se da
destino a ingentes sumas. En el prime¬
ro de ellos se fija en 5.254.690.000 pesos,
el monto basico de los creditos para la
atencion de los trabajos publicos corres-
pondientes al Plan de Inversiones del
Estado 1953-57, a cargo de la Admini-
stracion Central y entidades descentra-
lizadas, durante el afio en curso; dicha
suma incluye el importe previsto como
aporte nacional a los planeš provinciales
en ese mismo periodo, por im monto de

500.000. 000 de pesos.

El total de 5.254.690.000 pesos sera
distribuido en la siguiente forma: AC-
CIGN SOCIAL: asistencia y prevision
social, $ 11.000.000; cultura, $ 360.000;
salud puhlica, 103.000.000; vivienda, $

25.350.000, y turismo $ 4.500.000. AC-

CION ECONOMICA: colonizacion, $

60.000. 000; agricultura, $ 182.590.000;
ganaderia, $ 10.000.000; conservacion de
recursos naturales, $ 6.000.000; forestal,
$ 10.000.000; mineria $ 45.000.000; hi-
draulica, $ 160.000.000; comfeustibles, $

625.000. 000; energia electrica, $ 450 mi-
llones; industria siderurgica y metalur-

Vlada je izdala tri dekrete o razdelitvi
kreditov. Prvi se nanaša na kredite
$ 5.254.690.000, ki po načrta državnih
investicij za razdoblje 1953-1957 odpade¬
jo na tekoče leto za kritje potreb javnih
del centralnih in decentraliziranih usta¬
nov. V tem znesku je vsebovanih tudi
500 mil. pesov kot prispevek zvezne vla¬
de za izvedbo provincijskih načrtov.

Kredit 8 5.254.690.000 je razdeljen ta¬
kale: SOCIALNA AKCIJA: Soc. zaščita
in soc. skrbstvo $ 11 mil., kultura $

360.000, ljudsko zdravje $ 103 mil., zi¬
dava hiš $ 25.350.000, turizem $ 4,500.000.
GOSPODARSKA DEJAVNOST: kolon:
zacija S 60 mil., poljedeljstvo 182,590.000
pesov, živinoreja $ 10 mik, ohranitev na¬
ravnih virov § 6 mil., za gozdarstvo $ 10
mil,, za rudarstvo $ 45 mil., hidrocentra-
le .$ 160 mil., gorivo $ 625 mil., električ¬
na energija $ 450 mil., jeklarska in že¬
lezarska industrija $ 154 mil., oblačilna

USA: Eisenhower je pred kongresom
dal povsem jasno izjavo, da USA ne bo
dopustila izgube Formoze in Pescadores
pod nobenim pogojem. Pozval je kon¬
gres, da čim prej ratificira vojaško po¬
godbo med USA in Formozo.

ANGLIJA: Na konferenci predsedni¬
kov vlad britanskega imperija, ki ji je
predsedoval Churchill, so teden dni raz¬
pravljali o problemu Formoze, o pome¬
nu atomske energije na vojaškem in go¬
spodarskem poprišču in o splošnem sve¬
tovnem položaju. Churchill je podal op¬
timistično izjavo, da on ne bo več doča¬
kal atomske vojne. S konference so tudi
skušali vplivati na potek dogodkov oko¬
li Formoze, kar pa se jim je le deloma
posrečilo. Glavno vlogo pri tem sta igra¬
la indijski Nehru in kanadski zim. mi¬
nister Pearson. — Attlee še vedno stoji
na stališču, da je mogoče vprašanje For¬
moze rešiti enostavno s tem, da “se po-

snujoči se evropski uniji in da mora na
vsak način preprečiti oborožitev zahod¬
ne Nemčije. Svarila sta sovjetsko vla¬
do, da dela napake, ko pridiga o pomir-
Ijivosti in o “sožitju” med kapitalistič¬
nim in komunističnim svetom. Danes
ima sovjetska vojska še močne karte v
svojih rokah, ako pa pride do vključitve
Nemčije v zahodni obrambni sistem, bo
tega konec.

Nekaj tednov nato je bilo objavljeno,
da sta bila s svojih mest odstavljena
maršala Vasiljevski in žukov, iz vladnih
vrst pa je odšel prvi Mikojan, eden vo¬
dilnih komunistov v časih Stalina in tu¬
di rojak Berie. Komaj teden dni za njim
pa je moral s svojega prestola še Ma-
lenkov.

Kaj vse to napoveduje? Ako je Molo¬
tov v ekipi tistih, ki prevzemajo oblast,
tedaj tega Molotov verjetno ne dela za¬
se, dasi so toliko govorili, da se veže z
vojsko, da bi prevzel vodstvo države.

gica, $ 154.0001000; industria manufac-
turera y mecanica, $ 10.000.000; indus¬
tria quimica, 100.000 pesos; industria
pesquera, $ 500.000; industria naval,
$ 35.000.000. OBRAS Y SERVICIOS PU¬
BLICOS; transportes, $ 703.000.000; co-
municaciones, $ 237.000.000; vialidad, $
559,700.000; puertos y vias navegables,
$ 122.000.000; obras sanitarias, pesos
221.800.000; seguridad, $ 28.700.000 pe¬
sos; investigaciones tecnicas, $ 23 mi-
llones; estudios de , planificacion, $
4.800.000; edificios publicos, $ 43.600.000;
otros trabajos, $ 45.290.000. PLANEŠ
MILIT ARES: Ejercito, $ 230.000.000;
Marina, $ 230.000.000; Aeronautica 230
millones de pesos; Defensa Nacional,
$ 66.600.000, y aporte nacional a planeš
provinciales, $ 500.000.000.

Destina el segundo de los decretos la
suma de 11.000.000 de pesos a la finan-
ciacion de trabajos publicos en la pro-
vincia de Misiones, y por el tercero, se
fija definitivamente en la suma de $
245.850.000 la contribueion del gobierno
nacional de Asistencia Social para el
ano 1955.

ind. in mehanika $ 10 mil., kemična in¬
dustria S 100.009, ribarska ind. $ 500.000,
pomorska ind. $ 35 mil. JAVNA DELA
IN SLUŽBA: promet $ 703 mil., komuni¬
kacije $ 237 mil., ceste $ 559.700.000,
pristanišča in plovba S 122 mil., sanitet¬
na dela $ 221.800.000, varnost 28.700.000
pesov, tehnično raziskovanje $ 23.200.000,
študij za planifikacijo $ 4.800.000, javna
poslopja $ 43.600.000, druga dela $

45.290.000, VOJAŠKI NAČRTI: Vojska
$ 230 mil., mornarica $ 230 mil., letal¬
stvo $ 230 mil., narodna obramba $
66.609.000 in državni prispevek za na¬
črte provinc $ 508 mil.

Drugi dekret se nanaša na kredit $ 11
mil. za financiranje javnih del v provin¬
ci Misiones, tretji dekret pa določa kre¬
dit $ 245.860.000 kot prispevek zvezne
vlade Nacionalni direkciji za socialno
pomoč za leto 1955.

šlje čangkajška in njegovo kliko v emi¬
gracijo in spusti rdeče Kitajce na For¬
mozo.” — Pričakujejo, da bo Churchillo¬
va vlada razpisala splošne volitve za 27.
oktober t. 1. Churchill se o vprašanju še
ni izjavil.

FLRJ: čez Jadransko morje je iz Dal¬
macije pribežalo na motornem čolnu šest
družin v svobodo, ko so se izkrcale pri
Porto San Giorgo južno od Ancone. Ita¬
lijanske oblasti so jim dale politično za¬
ščito.

ZSSR: Kruščev, glavni tajnik sovjet¬
ske KP, je dal ukaz o vrnitvi sovjetske¬
ga gospodarstva na težko industrijo.

VZH. INDIJA: Britanska princeza

Margarita je na obisku po britanskih
otoških kolonijah v karibskem morju.
Povsod ji prirejajo velike sprejeme.

FORMOZA; Evakuacija otočja Tacen
severno od Formoze se pod zaščito ame¬
riških pomorskih in letalskih sil nemo¬
teno nadaljuje. Prepeljali bodo na For¬
mozo nad 20.000 vojakov in, ok. 16.000
civilnih oseb. Ameriške sile so vsak tre¬
nutek pripravljene na odbitje kakršnega
koli komunističnega napada in so dobile
tudi tozadevna navodila iz Pentagona.

Sam je prevelik birokrat in premalo
vživet v partijo, da bi jo mogel vzeti v
svoje roke. Kruščev je bil vsaj do zad¬
njega med zagovorniki politike možno¬
sti sožitja med vzhodom in zahodom.

Maršal Bulganin je predsednik vlade
— ali je to samo prehodno, da se v par¬
tijskem vodstvu razreši zadeva pravega
Stalinovega nasledstva, ali pa je to po¬
skus “bonapartizma ruske vrste”, ko bo
vojska morala prevzeti vse vodstvo v
svoje roke? Toda v časih atomske in
hidrogenske bombe so bonapartizmi
takšne vrste anahronizmi. Ostaja torej
le še več ko premočni povdarek na izja¬
vi, da imajo sovjeti premoč v atomskih
bombah in da bo torej to odločalo o po¬
menu in smeri sprememb v Moskvi.

giba

parlament s Svojim 'predlogom o novem]

M1LMK®¥ OSI STAVLJEN

2Sa državne investicije v tetra dralo^eraiSi
$  5 . 254 . 690.000

IZ TEBNA V TEBEN

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 10. II. 1955

RAVNATELJ BOGOMIL REMEC UMRL

Slovensko protikomunistično emigra¬
cijo je v ponedeljek, 7. februarja zadel
silen udarec. V Buenos Airesu v Argen¬
tini je umrl starosta slovenskih javnih
in političnih delavcev ravnatelj Bogumil
Remec. Iz vrst slovenske politične emi¬
gracije je izginila ena najmarkantnej-
ših slovenskih osebnosti. Mož, ki je v
zadnjih petdesetih letih odločilno pose¬
gal v razvoj slovenskega političnega,
kulturnega, socialnega in gospodarskega
življenja. Mož, ki je neustrašeno klju¬
boval vsem udarcem in viharjem, ki jih
je prinašal čas in dostikrat zastruplje¬
ne politične razmere, mož neomajne zve¬
stobe krščanskim načelom in Slovenski
ljudski stranki, kateri je pripadal in s
katero se je boril za pravice slovenske¬
ga naroda.

ŽIVLJENSKA POT
POK. RAVNATELJA REMCA

Pok. Bogumil Remec se je rodil dne
14. avgusta 1878 leta v Trstu. Njegov
oče Franc Remec je bil tam poštar in
velik narodnjak ter panslavist. V Trstu
se je udejstvoval v raznih organizaci¬
jah. Bil je tudi sotrudnik ljubljanskega
dnevnika Slovenski Narod. Vanj je poši¬
ljal svoje prevode iz ruščine. Pri Slo¬
venski Matici so v knjigi izšli v njego¬
vem prevodu “Lovčevi zapiski” Turge¬
njeva. Leta 1883 je v 33. letu starosti
za jetiko umrl. Zapustil je dva sinova:
5 letnega Bogumila in 3 letnega Vladi¬
mirja. Skrb za njuno vzgojo in vzdrže¬
vanje je padla na mater, ki je oba sino¬
va vzgojila v odločnem krščanskem du¬
hu. Sin Bogumil je študiral gimnazijo v
Ljubljani. Bil je sovrstnik Zadrugarjev,
med katere pa ni vstopil. Med drugimi
je bil njegov sošolec pesnik Dragotin
Kette.

Pravo javno življenje za pok. ravnate¬
lja Remca se je začelo na Dunaju, ka¬
mor je odšel študirat na univerzo nara¬
voslovje in matematiko. Bil je med pr¬
vimi zavedno katoliškimi slovenskimi a-
kademiki, ki so. se redno udeleževali
kongregacijskih sestankov. Kot tak je
bil tudi med ustanovitelji prvega slov.
kat. društva “Danica” in eden njenih pr¬
vih predsednikov. Kot Daničar na Duna¬
ju je bil vrstnik škofov dr. Gnidovca in
dr. Srebrniča.

Široko slov. kat. javnost je opozoril
nase s svojim nastopom na II. Kat. sho¬
du v Ljubljani. Od tedaj naprej je bil
pok. ravnatelj Remec vse do svoje smr¬
ti živa priča petdesetletnega dela v kat.
političnih, kulturnih in gospodarskih or¬
ganizacijah. Tesno je sodeloval s pok.
dr. J. Ev. Krekom. Zlasti se je udej¬
stvoval v ted. letih v vrstah slov. kat.
akad. starešinstva ter je bil med usta¬
novitelji tega društva in njegov prvi,
zatem pa dolgoletni predsednik.

Po končanih vseuč. študijah je nasto¬
pil službo kot suplent na gimnaziji v
Kranju. Na tam. gimnaziji sta tedaj
službovala tudi dr. Gnidovec in dr. De¬
bevec. V Kranju si je pok. ravnatelj Re¬
mec ustanovil tudi družino. Poročil se
je z Debevčevo sestro Marijo, poznejšo
pisateljico znanih slov. kuharskih knjig
in organizatorko slov. kat. ženstva. To¬
da v Kranju je pok. Remec doživel tudi
prve krivične udarce, čeprav je imel po¬
ložene vse izpite, ga nemška prosvetna
uprava na Dunaju zaradi njegovega na-
rodnozavednega zadržanja in dela ni
marala imenovati za rednega profesorja
s stalnostjo. Zato se je resno bavil z
mislijo, da bi z Debevčevo pomočjo za¬
čel študirati medicino, da bi potem lah¬
ko v svobodnem poklicu preživljal svojo
družino ter se javno udejstvoval. Pa je
končno le prišlo imenovanje. Z njim pa
tudi premestitev v Novo mesto.

Vsa ta leta se je pok. Remec živahno
javno udejstvoval. Na pobudo dr. J. Ev.
Kreka je ustanovil prvo slovensko tr¬
govsko šolo v Ljubljani ter postal njen
ravnatelj. Bogumil Remec je bil namreč
praktičen razumski duh. Stal je na sta¬
lišču, da si bo narod ustvaril lepšo go¬
spodarsko bodočnost samo s temeljito
gospodarsko izobrazbo.

S prvo svetovno vojno so prišle tudi
v Slovenijo vse njene homatije. Pok.
ravnatelj Remec je bil v Ljubljani kot
prvi in potem dolgoletni predsednik
Slov. kat. akad. starešinstva ter odbor¬
nik raznih gospodarskih in zadružnih or¬
ganizacij, ki jih je ustanovil dr. J. Ev.
Krek ter kot njegov in Koroščev zaup¬
ni sodelavec, središče “mladinovcev”, ka¬
tere je redno skliceval na tajne sestan¬
ke v Union ter jih vedno tesneje pove¬
zoval v boju proti šušteršičevi avstro-
filski politiki. Zato je padel v nemilost
pri dr. Šušteršiču in njegovih pristaših
ter je izgubil ravnateljsko mesto na tr¬
govski šoli. Odšel je znova v Novo me¬
sto. Ta udarec odločnega Remca ni
strl, temveč samo vzpodbudil, da je še
bolj neustrašeno nadaljeval svoje javno

udejstvovanje v smislu Krekovih in Ko¬
roščevih smernic. Tako je bil tedaj med
ustanovitelji tednika “Jugoslovan”, ka¬
mor je pisal svoje podlistke tudi Ivan
Cankar, list sam je pa urejeval pok. dr.
Franjo Jež. Proti biv. Kat. knjigarni, ki
je bila tedaj v sklopu podjetij Kat. ti¬
skarne in na šušteršičevi strani je pok.
Remec ustanovil Novo založbo ter bil
njen prvi predsednik.

Po letu 1918 je postal vodilni član Slo¬
venske ljudske stranke ter kot poslevo-
deči podpredsednik stranke dolgo leta
najožji sodelavec pok. dr. Korošca. V
prvi slovenski vladi je prevzel poverje¬
ništvo za notranje zadeve. Ponujeno me¬
sto predsednika po odstopu viteza Po¬
gačnika je odklonil ter ga prepustil dr.
Brejcu. Kot poverjenik za notranje za¬
deve je s svojo odločnostjo in čudovito
mirnostjo v tedanjih prevratnih dneh
popolnoma obvladal položaj ter Sloveni¬
jo rešil komunističnega kaosa.

V Slovenski ljudski stranki se je s
pomočjo pok. dr. Kulovca in Gabrovška
lotil organizacije stranke ter jo tudi’ iz¬
vedel. Ko je podpredsedniško mesto v
stranki prevzel pok. dr. Marko Natlačen,
je pok ravnatelj Remec še vedno aktiv¬
no sodeloval v stranki ter z njemu last¬
no točnostjo in vestnostjo izpoljnjeval
vse naloge, ki so mu bile zaupane. Na
vsakem mestu je postavil celotnega mo¬
ža. Tako se ni niti za trenutek obotav- i
ljal prevzeti potem, ko je bil v stran¬
ki že poslevodeči podpredsednik, mesta
predsednika Mestnega odbora - SLS v
Ljubljani, ko je bilo po izključitvi dr.
Stanovnika treba strankine organizacije
nanovo postaviti. Svoje velike sposobno¬
sti pa je v glavnem posvečal raznim go¬
spodarskim organizacijam ter jim je bil
v dragoceno pomoč.

Bil je predsednik Upravnega odbora
in član Izvršnega odbora Zadružene zve¬
ze, predsednik nadzorstvenega sveta
Zadružne gospodarske banke, podpred¬
sednik Upravnega odbora in pisarniški
ravnatelj Vzajemne posojilnice, podpred¬
sednik upravnega odbora hotelske in
stavbne družbe d. d. Union, predsednik
upravnega odbora tovarne zaves Štora,
d. d. in predsednik zadruge Stadion. Za
njegovo zgraditev se je zavzel z vso od¬
ločno voljo.

Pod Živkovičevo vlado je trpel hudo
preganjanje. Iz Ljubljane je bil prestav¬
ljen kot gimnazijski ravnatelj v Kruše-
vac v Srbijo.

Pok. ravnatelj Remec je bil delaven
tudi med drugo svetovno vojno pod so¬
vražno okupacijo. O vseh akcijah je bil
obveščen in vsi so hodili k njemu po
svet. Njegovo delo široki javnosti,ni bi¬
lo toliko znano, njegovo blagodejno po¬
moč pa so čutili številni begunci in raz¬
ne organizacije. Bil je med ustanovitelji I
Narodnega odbora za Slovenijo ter je na
ustanovno spomenico dal prvi svoj pod¬
pis, pod psevdonimom Janez Kmet. Ko
se je pa 3. maja 1945 sestalo na Tabo¬
ru v Ljubljani slovensko narodno za¬
stopstvo pod predsedstvom pok. France¬
ta Kremžarja, je bil ravnatelj Bogumil
Remec postavljen za predsednika vrhov¬
ne trojice iz predstavnikov SLS, demo¬
kratske in socialdemokratske stranke.
To je bila tedaj najvišja slovenska ob¬
last.

Begunska leta je preživel najprej na
Koroškem nato pa v Rimu, v Italiji, od¬
koder je emigriral v Argentino, kamor
je prišel 4. oktobra 1947. Zaposlitev je
dobil v Botaničnem vrtu v Buenos Aire¬
su. V tej službi je ostal do svoje smrti.
Kljub visoki starosti jo je opravljal z
pok. Remcu lastno vestnostjo.

V Argentini se je ves čas udejstvoval
v slovenski protikomunistični skupnosti.
Tu je obnovil Slov. kat. akad. starešin¬
stvo. Bil je zopet prvi predsednik tega
društva. Kot najreprezentativnejša slo¬
venska osebnost med slovensko politično
emigracijo, je leta 1952 avgusta meseca
v Rarnos Mejia vodil Slovenski katoliški
shod v izseljenstvu. Zaključil ga je z
besedami “Srce domovini — dušo pa
Bogu”. Istega meseca je vodil v Ciuda-
deli tudi jubilejno zborovanje ob 60. let¬
nici slovenskega kat. narodnega gibanja.

ZADNJI DNEVI POK. REMCA

Pok. ravnatelj Remec se je vsa leta
tu v Argentini dobro počutil. Nikdar ni
tožil, da bi trpel za kako boleznijo. Vi¬
soka leta si mu poznal samo po počas¬
nejši hoji. V zadnjih letih se je malo
upognil, medtem, ko je prej vedno hodil
visoko zravnan. Pred dobrimi dnevi je
dobil napad na jetra. Pa se je pozdra¬
vil. Na svečnico dne 2. februarja je bil
že tako dober, da je doma dejal, da bi
pravzaprav lahko že šel v službo. Kma¬
lu nato, t. j. ob osmi uri, ga je zadela
kap po desni strani telesa. V nezavest¬
nem stanju so ga prepeljali v nemško

[ bolnišnico v Buenos Airesu, kjer so
zdravniki storili vse, da bi ga ohranili
pri življenju, toda vsled nastopa pljuč¬
nice, so bili vsi napori zaman. V pone¬
deljek, dne 7. februarja 1955 je ob 16.
uri in 10 minut mirno izdihnil. Eno uro
pred smrtjo ga je dal v sv. poslednjo
olje g. direktor A. Orehar. Pok. Remec
je umrl obdan od svojih hčera; gospe
Vere, por. Debeljak, gospodičen Lade ter
Bare, svojega zeta dr. Tineta Debeljaka
ter vnuka Tineta Debeljaka.

Pok. Remca so položili na mrtvaški
oder v prostorih Društva Slovencev na
Victor Martinez 50. Prav v isti sobi, v
kateri je pred dvema letoma ležal pok.
prelat dr. Odar. Na Victor Martinez so
ga pripeljali v ponedeljek ob tri četrt na
sedmo uro zvečer. Z mrtvaškega voza so

krsto dvignili poleg mož pogrebnega za¬
voda pokojnikov zet dr. Tine Debeljak,
njegov vnuk Tine Debeljak ml, Slavo
Batagelj in Joško Krošelj, jo ponesli v
društvene prostore in postavili na mr¬
tvaški oder. Tu so pok. ravnatelja Rem¬
ca sprejeli njegova hčerka ga Vera De¬
beljak ter gg. Miloš Stare in Pavle Ma-
šič ter ga prvi pokropili.

Na Victor Martinez so nato začeli
prihajati rojaki, da se poklonijo spomi¬
nu zaslužnega slovenskega moža in po¬
molijo očenaš za pokoj njegove duše.
Ljudje so prihajali pozno v noč. Na
Martincu so tudi izrekali sožalje pokoj¬
nikovim hčerkam ge Veri, ter gospodič¬
nama Ladi in Bari ter zetu dr. Tinetu
Debeljaku.

______ .  Ak :    ___—

Krsto, v kateri je' ležal pok. ravna¬
telj Remec na mrtvaškem odru, so ob¬
krožali naslednji venci: Velik venec po¬
kojnikovih hčera in zeta dr. Debeljaka
z napisom “Ljubemu atu — Remčevi —
Debeljakovi”, venec Slovenske ljudske
stranke z napisom “Bogumilu Remcu v
zahvalo SLS”, nato pa pravtako velik
venec ravnateljstva Botaničnega vrta v
Buenos Airesu, zatem venec uslužbencev
tega vrta in veliko lepih šopkov pokoj-
j nikov slovenskih in argentinskih prija¬
teljev. Ob krsti pok. ravnatelja Remca
je veliko rojakov bedelo celo noč. Po¬
nočni sta ga prišla kropit v imenu pri¬
jateljev in znancev med Hrvati gg. žar¬
ko Vlaho z gospo soprogo ter Pavle
Grubešič. V imenu slovenske demokrat¬
ske stranke so' prišli kropit pok. Remca
in se poklonit njegovemu spominu gg.
Rudolf Žitko, Pipan Alfonz, Prekoršek
Tugomer, v imenu slovenskih sociali¬
stov pa g. dr. Celestin Jelenc.

POGREB POKOJNEGA
RAVNATELJA REMCA

Pok. ravnatelj Remec je ležal na
mrtvaškem odru na Martincu še v torek
dopoldne in popoldne do pol pete ure.
Za to uro je bil določen začetek pogre¬
ba. Pogrebci so krsto zaprli. G. direk¬
tor slov. dušnih pastirjev v Argentini
Anton Orehar je ob asistenci gg. duhov¬
nega svetnika Karla Škulja in Alojzija
Starca izmolil molitve za pokojnika. Kr¬
sto so nato dvignili in jo položili na
mrtvaški voz ter jo pokrili z venci in
šopki. Mrtvaški avtomobil se je začel
pomikati proti pokopališču Chacarita,
sledili so mu avtomobili z duhovščino,
sorodniki ter znanci in prijatelji pokoj¬
nega Remca in njegove družine.

Pogreb na Chacariti je bil napovedan
za peto uro. Že veliko prej so začeli pri¬
hajati pred pokopališko kapelo rojaki iz
vseh krajev Velikega Buenos Airesa.
Bilo jih je nad 200, kar je izredno šte¬
vilo za delovni dan v Buenos Airesu, ko
so naši ljudje skoro vsi še po službah.
Bili so navzoči vsi v Argentini živeči
člani Narodnega odbora za Slovenijo,
predstavniki treh tradicionalnih sloven¬
skih političnih demokratskih strank, za¬
stopniki vseh v Buenos Airesu delujo¬
čih slovenskih protikomunističnih dru¬
štev in organizacij, listov in revij in ve¬
liko prijateljev in znancev pok. ravna¬
telja. V imenu hrvatskega katoliškega
pokreta sta bila na pogrebu gg. Žarko
Vlaho in Pavle Grubešič. Navzoč je bil

tudi hrvatski katoliški pesnik Viktor Vi¬
da. Prav tako so prihiteli na pogreb po¬
kojnikovi tovariši iz Botaničnega vrta
ter izkazali zadnjo čast svojemu delov¬
nemu tovarišu.

Ko je prispel mrtvaški voz s krsto s
posmrtnimi ostanki pok. ravnatelja
Remca pred pokop, kapelo so jo dvigni¬
li gg. Rudolf Smersu, Pavle Masič, dr.
Franc Baljec, Franc Pernišek, Robert
Petriček in Danilo Havelka ter jo pre¬
nesli v kapelo, kjer je g. direktor A.
Orehar zopet ob asistenci g. duhovnega
svetnika Škulja ter Alojzija Starca iz¬
molil predpisane molitve. S kapele se je
zatem po prostranem pokopališču vil
dolg sprevod, v katerem so Slovenci
spremljali svojega najvidnejšega člana k
zadnjemu počitku.

Po blagoslovitvi groba je prvi povzel
besedo g. direktor

ANTON OREHAR

ter je ravnatelju Remcu izrekel nasled¬
nje besede v slovo:

Ko premišljujemo ob smrti življenje
pokojnega ravnatelja, vemo, da je bilo
tako zato, ker je poslušal Boga, ki ga
je učil, kako naj živi in trpi.

Živel je v življenju iz božje resnice,
ki je včasih trda, čeprav je kratka ka¬
kor beseda Bog. Iz očetne hiše preko a-
kademskih let, kasneje profesor in rav¬
natelj med študenti in pozneje med in¬
teligenco v akademskem starešinstvu.
Tudi njemu, in posebej njemu, je bilo
včasih trdo, ko je trpel zaradi svojega
nazora, kateremu se ni nikdar odpove¬
dal. Bog mu je to zvestobo plačal neko¬
liko že na tem svetu, ko mu je ohranil
res krščansko družino, ko mu je v dru¬
žini obudil duhovnika, danes jezuita p.
Bogomila. Gotovo je to zanj sreča in
danes blagoslov, ko bo vsak dan od nje¬
gove maše šel žarek spomina k Bogu
za pokojnega očeta. Dal mu je hčere, ki
so ostale zveste veri, krščanskemu živ¬
ljenju. V javnem življenju pa je videl
toliko tistih, ki so po njegovem življe¬
nju šli pravo pot in jo ohranili v vrstah
izobražencev, kateri mnogi morajo biti
prav njemu hvaležni za to srečo.

V življenju pa je tudi trpel iz božje¬
ga nauka, vsa leta, posebej še takrat,
ko je po drugi svetovni vojni moral pu¬
stiti ženo in oditi v izgnanstvo in zače¬
ti delo, katerega ni bil vajen. Pa zato
ni nikdar potožil, da je izgubil službo,
naslove, pokojnino, nikdar obžaloval, da
je tako delal in zato moral v izgnan¬
stvo. Večkrat je v razgovoru rekel “Naj
se zgodi božja volja, vse naj potrpim za
prejšnje življenje, če je tako potrebno”.

Hvala g. ravnatelju za ta zgled živ¬
ljenja in trpljenja. Molili bomo za po¬
koj duše, kar še potrebuje olajšanja,
prosimo pa njega, naj moli za nas Slo¬
vence v tujini in one doma, da bomo ta¬
ko živeli in trpeli, kakor je storil on in
okusili, kakor upamo, da je on, resnico
Jezusovih besedi: “V vaši potrpežljivo¬
sti boste rešili svoje duše”.

G. MILOŠ STARE

je pok. ravnatelju Remcu spregovoril v
slovo naslednje besede:

Pokopavamo najstarejšega slovenske¬
ga protikomunističnega izseljenca v Ar¬
gentini. Pokopavamo Slovenca, ki je v
zadnjih petdesetih letih v kat. taboru
slov. javnega življenja zavzemal različ¬
ne in zelo visoke položaje. Po prvi sve¬
tovni vojni je bil član slov. vlade. Bil
je poslevodeči podpredsednik mogočne
Slovenske ljudske stranke. Zavzemal je
važna mesta v gospodarskih organizaci¬
jah. Po drugi svetovni vojni, ko je slov.
narod preživljal strašno krizo komuni¬
stične revolucije, je Remec postal član
Narodnega odbora in član vrhovne tro¬
jice kot najvišjega foruma snujoče se
slovenske države. Pa ni moj namen na¬
števati te položaje.

Tole misel bi rad povdaril: Umrl je
Msgr Gabrovšek. Ni dolgo, kar smo po¬
kopali Fr. Kremžarja. Ob misli na to
trojico vidimo, kako čudovito je Bog
razdelil vloge in kako je dal vsakemu
značaju primerno nalogo. Gabrovšek
neustrašen in borben. Kremžar mojster
besede v govoru in pisavi, navdušen in
ognjevit. Remec molčeča trdnjava. Ka¬
darkoli je kdo napadal naš tabor, pa naj
so bili to Avstrijci ali katerikoli drugi
sovražniki pozneje, vedno je udarjalo po
Remcu, čudovito je to prenašal. Mirno
in stoično. Zmagoval je in nihče ga ni
uklonil.

Največjo zmago pa je dosegel kot iz¬
seljenec v Argentini. Komunisti se sku¬
šajo na kakršenkoli način znebiti svojih
nasprotnikov. Zlasti so' veseli, če izse¬
ljenci propadejo, ali jih usoda izseljen¬
cev zlomi. Kdor je v zadnjih sedmih le¬
tih videl pok. Remca s kakšno stoično
mirnostjo je brez ozira na svojo pretek¬
lost in položaje hodil vsak dan kot de¬
lavec na delo v Botanični vrt preko 70

let star, mora priznati, da je bila ta
njegova mirnost, žilavost in vztrajnost
zmaga nad tistimi, ki so ga oropali do¬
movine. Iz njegovih ust nikdar ni pri¬
šla beseda tožbe ali pritožbe. Klonil ni.

Remec navidez ni bil čustven. Le ka¬
dar je govoril o Sloveniji, o domovini,
je njegova beseda dobila drug zvok.

Ko so ga snoči pripeljali v prostore
Društva Slovencev na Martinca in ko
sem ga pokropil, se mi je neizbrisno
vtisnila v spomin tale slika: Bogumil

Remec leži na mrtvaškem odru na Mar¬
tincu, ki je središče slovenskih izseljen¬
cev v Argentini. Na srcu pod obleko ima
prgišče slovenske prsti, ki mu jo je pri¬
nesla iz domovine hčerka Vera. Pred
krsto stoji križ iz njegove domače hiše
v Ljubljani, ki mu ga je tudi prinesla
hčerka Vera. Nad krsto slika Brezjan¬
ske Marije. Na desni slika dr. Korošca,
ki ima pogled uprt na Remca, ležečega
v krsti.

Slovenska zemlja, križ, Brezjanska
Marija in pogled Korošca.

Ljubili ste Slovenijo in slovensko zem¬
ljo. Naj vam bo še to v spomin.

Pri teh besedah je g. Stare spustil
v grob na krsto slovenski trak.

Ta prizor je napravil na številne po¬
grebce najgloblji vtis.

G. RUDOLF ŽITNIK

je imel poslovilni govor v imenu Sloven¬
ske demokratske stranke. Dejal je:

Pogumno ste ves čas rdeče revolucije
v domovini delovali v vodstvu borcev za
narodni obstanek in svobodo. 3. maja
1945 ste bili soglasno voljeni v prvi svo¬
bodni narodni zbor Slovencev v Ljublja¬
ni. V stalni življenski nevarnosti od stra¬
ni komunistov in okupatorja ste z vam
lastno srčnostjo opravljali važno naro¬
du koristno delo, o katerem bo še govo¬
ra. Ne moremo še danes pisati knjige ko¬
maj pretekle slovenske zgodovine, v ka¬
teri vam je odmerjeno častno mesto.

Ves čas doma in v izseljenstvu ste
nam svetel vzgled, kako je treba domovi¬
ni služiti, zanjo trpeti in umreti. Padli
ste za svobodo naroda in zmago krščan¬
skih misli v svetu. Globoko se vam za¬
hvaljujem za vse vaše plemenite napo¬
re in vztrajnost z obljubo, da bomo vaše
delo nadaljevali v slogi in edinosti kot
smo to zapisali v Slovenski narodni izja¬
vi 29. oktobra 1944 v domovini. Obču¬
dujoč vašo načelnost, vaš kremenit zna¬
čaj in' zvestobo domovini, se tudi v ime¬
nu Slovenske demokratske stranke od
Vas poslavljam in vam izražam naše ve¬
liko spoštovanje.”

Predsednik Društva Slovencev
G. INŽ. ALBIN MOZETIČ

se je od pok. ravnatelja Remca poslovil
v imenu Društva Slovencev in njegovih
članov. Naglašal je, da je bil pok. ravna¬
telj Remec član Društva Slovencev vse
skozi od njegove ustanovitve, se udele¬
ževal vseh društvenih prireditev in z ži¬
vim zanimanjem spremljal in podpiral
vse njegovo delo in vsa njegova prizade¬
vanja v korist slovenskih izseljencev v
Argentini. V imenu vsega članstva je iz¬
rekel globoko sožalje pokojnikovim so¬
rodnikom.

G. RAVNATELJ IVAN PRIJATELJ

je v spomin pok. ravnatelju Rermcu go¬
voril v imenu Slov. kat. starešinstva.
Poudarjal je veliko izgubo, ki je zadela
to društvo s smrtjo njegovega častnega
predsednika, za katerega so ga izvolili
potem ko ni hotel več sprejeti predsed¬
niškega mesta. V odboru pa je vedno z
veseljem sodeloval in se udeleževal
društvenega dela. V imenu vseh članov
SKAS je izrekel globoko sožalje sorod¬
nikom pok. ravnatelja Remca, njemu pa
prisrčno zahvalo za vse veliko delo, ki
ga je vršil in izvršil za SKAS.

Zadnji govornik je bil sinček predsed¬
nika SPD g. Petrička

ROBERT PETRIČEK, ml.

ter je pok. ravnatelu Remcu spregovo¬
ril v slovo nekaj prisrčnih besedi v ime¬
nu slov. mladine. V slovo mu je spustil
v grob šopek lepih rož.

Na pokopališče se je začel že spuščati
prvi mrak, ko so zadnji pogrebci vzeli
slovo od ravnatelja Remca.

PORAVNAJTE NAROČNINO
TEDNIKA “SVOBODNA SLOVENIJA”
Naročnina znaša:

Za leto 1955: Pri enkratnem plačilu
8 80.—. Pri plačevanju v obrokih $ 43.—
za pol leta in $ 23. — za četrt leta. Pri¬
spevajte prostovoljno za tiskovni sklad.

Naročnino plačajte na Victor Martinez
50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro po¬
stal). Ne odlašajte s plačilom!

Buenos Aires, 10. II. 1955

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ohmjce vt

t MIHA JERINA

Iz Vrhnike pri Ljubljani je prišlo ža¬
lostno sporočilo, da je 22. januarja t.
1. ob osmi uri zjutraj umrl biv. pomožni
občinski tajnik vrhniške občine ter ne¬
umorni prosvetni in politični delavec g.
Miha Jerina. K zadnjemu počitku so ga
položili na vrhniškem pokopališču 24.
jan. ob štirih popoldne.

Pok. Miha Jerina se je rodil 29. IX.
1893 v Waukeganu v Severni Ameriki
Ko sta njegov oče in mati zbrala nekaj
prihrankov, sta se vrnila z malim “Maj-
kom” v domovino. V Sinji gorici pri
Vrhniki sta si kupila hišico in nekaj
zemlje. Njun sin Majk je po končani
ljudski šolitakoj stopil na delo v Je-
lovškovo opekarno, ob prostem času pa
se je vneto udejstvoval v vseh takratnih
katoliških društvih. Tik pred prvo sve¬
tovno vojno je končal mlekarsko šolo.
Kot mlekarski strokovnjak je odšel v
Trst, ker Je ravna tedaj domača mle¬
karna organizirala pošiljanje mleka v
tržaško mesto. Ob izbruhu 1. svetovne
je bil mobiliziran. Na ruskem bojišču
je bil vjet. Po končani vojni se je vrnil
domov in takoj znova posegel v prosvet¬
no in politično delo. V prosvetnem
društvu je bil eden najagilnejših članov.
Znan je bil daleč naokoli tudi po svojih
nastopih v raznih gledaliških igrah ter
kot izvrsten telovadec pri Orlu. Poli¬
tično je od zgodnje mladosti vedno pri¬
padal Slovenski ljudski stranki.

Pok. zaslužni vrhniški župan dr. Ma¬
rolt je izredno sposobnega Jerino nasta¬
vil. 1920 leta na občini kot pomožnega
občinskega tajnika. Na tem mestu je
pok. Jerina razvil vse svoje sposobnosti
ter je bil dragocena pomoč vsakokrat¬
nemu županu, ljudem pa za vse uslu¬
ge vedno rade volje na razpolago. Po¬
magal je komur je le mogel. Leta 1921
se je pok. Miha Jerina poročil z Mici
Jurjevčičevo, odlično cerkveno pevko in
prosvetno delavko. V srečnem zakonu
se jima je rodila hčerka Minka, ki je se¬
daj profesorica na gimnaziji na Vrhni¬
ki. Med komunistično revolucijo je bil
pok. Jerina odločno na protikomunistič¬
ni strani. Bil je tudi on na listi tistih,
ki so jih komunisti nameravali pobiti.
Begunska leta je preživel na Koroškem
in v Italiji. V času, ko se je bilo treba
odločiti ali za emigracijo, ali za vrnitev
domov, se je pok. Jerina odločil za vrni¬
tev k družini. Pod komunisti je doživel
huda ponižanja. Na občini zanj ni bilo
več mesta. Kruh si je služil v tovarni
usnja, kjer ga je zavratna bolezen na¬
padla in tudi strla.

Kako priljubljen je bil pok. Miha Je¬
rina je pričala velika množica ljudi, ki
ga je prihajala kropit in ki ga je tudi
spremljala na njegovi zadnji poti na
vrhniško pokopališče.

Počivaj v miru v domači zamlji! Spo¬
min na dragega in zvestega prijatelja
ter sodelavca bo ostal med nami vedno
živ.

J.V.

“Mesto ob Savinji’’ je dokumentarni
film o Celju. V slovenskem in srbo-
hrvatskem jeziku ga je izdelalo Filmsko
podjetje Zagreb. Insceniral in režiral ga

je Dragotin Vunak, posnel pa France
Vodopivec.

Z odločno izvršnega sveta v Ljubljani
sta se preosnovala Kmetijski poskusno
in kontrolni zavod LRS v Ljubljani in
Institut za sadjarstvo in vinarstvo pri
samostojni fakulteti za agronomijo, go¬
zdarstvo in veterinarstvo v en sam in¬
stitut in sicer v Kmetijski institut Slo¬
venije kot finančno samostojen zavod.

V Ljubljani je bil koncem novembra
v klubu sedanjih komunističnih poslan¬
cev sestanek glavnega odbora Cirilme-
todijskega društva. Navzočih je bilo 50
članov glavnega odbora, nadzornega od¬
bora, razsodišča ter gostje. Sestanek je
vodil župnik Medvešček. Organizac.
sekretar Šavora je podrobno poročal o
3. rednem občnem zboru društva sep¬
tembra meseca. Po tem referatu je bil
izvoljen 17 članski izvršni odbor. Glav¬
na točka sestanka je bila razprava o
delovnem programu za leto 1955. Posa¬
mezne komisije so že pred tem sestan¬
kom izdelale svoje programe. Župnik
Šmon je podal poročilo o delu študij¬
ske komisije, dr. Cajnkar o delu zamej¬
ske komisije ter o načrtih uredniškega
odbora “Nove poti”, prof. Košir o delu
komisije za prošnje in pritožbe, žpk.
Koren o delu socialno-ekonomske komi¬
sije, sekretar Šavora o delu organizac.
komisije, žpk Pregeljc pa je poročal kot
pevovodja društvenega pevskega zbora
o njegovem bodočem programu. Na o-
snovi načrtov omenjenih komisij je bil
sprejet delovni program CM za 1955, ki
predvidera tri proslave po posameznih
pokrajinah. Glavni referat na njih bo
“Katoliški duhovnik in nova Jugosla¬
vija”. Po posameznih okrajih so pred¬
videni štirje okrajni sestanki vsega član¬
stva. Na teh sestankih bodo med dru¬
gim razpravljali o referatih: o zamej¬
skih Slovencih, o vlogi dela in družbene
lastnine v socialistični stvarnosti. Glav¬
ni odbor CM bo v letu 1955 priredil tri
tridnevne tečaje za svoje člane, na ka¬
terih bodo obravnavali socialno-politič-
na, organizacijska in druga aktuelna
vprašanja. Poročilo o sestanku glavnega
odbora CMD v ljubljanskem listu zaklju¬
čuje ugotovitev: “Iz dosedanjega pet¬
letnega dela CMD in iz bodočega pro¬
grama se vidi, da je danes društvo du¬
hovnikov pomemben faktor in da svojo
aktivnost bolj in bolj razširja in to kljub
oviram, ki se mu še vedno stavljajo s
strani nekaterih oficialnih cerkvenih
krogov”.

Komunisti so svoj čas delali bučno
propagando o moderni ureditvi nji¬
hovih domov za onemogle. Vse, kar je
bilo pred njimi v Sloveniji je bilo zasta¬
relo, nesocialno. Nedavna razprava o
stanju v domovih za onemogle v Svetu
za zdravstvo v Ljubljani, ki ga je po¬
dala komisija za splošno skrbstvo, je
pa po poročilih “Slov. poročevalca
ugotovila, tole: “Skoraj v vseh domo¬
vih so razmere zelo težke in za stare
ljudi neprimerne. Veliko je pomanjkanje
posteljnine in telesnega perila ter no¬
tranje opreme. Pomankljiva in nepri¬
merna je tudi hrana, ker mora večina
oskrbovancev imeti dietno hrano. Pose¬
ben problem je uslužbenstvo v teh do¬

movih, ker nima človeških odnosov do
oskrbovancev. Bolniški kader je pone¬
kod laičen, ki ne zna postopati z bolni¬
ki in ga bo treba ali zamenjati s stro¬
kovnim kadrom, ali ga usposobiti na po¬
sebnih seminarjih. Komisija za splošno
skrbstvo, kakor tudi svet za zdravstvo
sta ugotovila, da ljudski odbori za do¬
move niso skrbeli v zadostni meri, po¬
sebno ne zato, da bi uredili odnose u-
službencev do oskrbovancev”. Kot zna¬
no so pred komunisti za onemogle reve¬
že v Sloveniji po zavodih skrbele u-
smiljenke, komunisti so jih pa napodili
in nastavili svoje civilne sestre, ki se¬
daj za onemogle reveže “skrbe” tako
kakor so poročali na omenjenem svetu
za zdravstvo.

V Sloveniji je 95 javnih, 11 bolniških
in več manjših lekarn. To so omenjali
na sestanku Sveta za zdravstvo v Ljub¬
ljani, ko so razpravljali o zakonskem
osnutku o lekarniški službi, ki ga je
izdelalo farmacevtsko društvo v Ljub¬
ljani. To društvo se je že na svojih dveh
občnih zborih izreklo za ustanovitev
farmacevtske fakultete v Ljubljani, ki
naj bi bila sestavni del medicinske fa¬
kultete. Na omenjenem sestanku Sveta
za zdravstva pa so bili mnenja, da za¬
enkrat pomanjkanje lekarniškega na¬
raščaja še ni tolikšno, da bi morali u-
stanoviti posebno farmacevtsko fakulte¬
to, pač pa priporočajo zvišanje štipen¬
dij za študij farmacije na zagrebški ali
beograjski univerzi.

Medtem, ko komunisti mečeje težke
milijone za svojo propagando ter se po
svetu sprehajajo z vsem razkošjem raz¬
ne komunistične veličine od Tita na¬
vzdol, so nekateri dijaški domovi po
izjavi njihovih upravnikov samih v ta¬
ko slabem, stanju, da bi jih bilo treba
v interesu zdravja dijakov čimprej za¬
preti. Najbolj težko je stanje tistih do-
mov-lesenih barak, ki so bile zgrajene
pred leti, sedaj so se pa začele ali po¬
grezati, propadati ali pa nagibati. V
takem stanju so v Ljubljani: Dom va¬
jeniške šole za gradbeno stroko, v kate¬
ri je izpostavljeno raznim nevšečnostim
400 vajencev, zatem internat železniške
industrijske šole, v katerem mora žive¬

ti 150 učencev, prav tako internat sred- j
nje gozdarske šole s 174 dijaki in dom
vajeniške šole čevljarske stroke. Fi¬
nančni položaj teh “domov” je bil tak,
da so upravniki morali skrčiti izdatke
za hrano študirajoči mladini, ki je tako
dobivala premalo beljakovin, maščob,
kalcija, vitaminov in drugih sestavin.
Še slabši je položaj v “dijaškem domu”
v Gorici, kjer za 125 dijakov nimajo ni¬
ti ene žimnice, ne vzglavnikov, ne po¬
steljnih mrež, niti ne nočnih omaric.

V Novem mestu je začel obratovati
farmacevtski laboratorij “Krka”. Tre¬
nutno izdeluje 20 vrst zdravil.

V Mariboru je bila nedavno razprava
proti Vinku Hvaletu, biv. komercialne¬
mu direktorju pri Lesnem industrijskem

i podjetju Maribor, Francetu Goršetu,
obratovodji Lesnega industrijskega ob¬
rata Radgona in upravniku mariborske
podružnice trgovske podjetja “Les-Ljub-
ljana” Hermanu Kovaču. Vsi trije so v
medsebojni povezavi znali manevrirati
s prodajo lesa tako, da so spravili o-
menjena' podjetja za nad 8 milijonov di¬
narjev. S poneverbami v takem obsegu
so vplivali tudi na ceno lesa. Vinko Hva¬
le je bil obsojen na dosmrtni strogi za¬
por, Franc Gorše na 15 let strogega za¬
pora, Herman Kovač pa na 8 let stro¬
gega zapora.

Umrli so. V Ljubljani: Franica Ben¬
ko, roj. Vovk, Ivana Sila, roj. Masič,
vdova nadučit. v p. Marija Centa, roj.
Paznar, Nežka Urbančič, roj. Tomažič,
vdova Kramar, Antonija Martinak, roj.
Mucha, Janez Kos, Alojzij Korošec,
upok. žel. uradnik, Jože Pirc, upok,
Marjanka Glazer in Leopold Fink, usluž¬
benec opekarne v Ločah, Ivan Grum,
sodarski mojster in pos. na Studencu,
Marija Didič v Idriji, Ivana Česen, pos.
v Tacnu, Frančiška Kaplja v Radom¬
ljah, Marija Hribar, roj. Pirh, Miha
Brenčič, gostilničar v Ptuju, Anton Go¬
dec, upok. v Gradičku v Krki pri Stič¬
ni, Josip Toroš, upok. v Kostanjevici na
Dol., Alojzija Jančič, roj. Erjavec v
Dravljah, Ivan Kren, upok. v Velikih
Lipjah in Alojzij Janc iz Studenca pri
" Sevnici.

Slovenci v Argentini

Muen&s Aires

Poravnajte naročnino za 1954!

Naročnina za leto 1954 je bila pri
enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.

Pri plačevanju v obrokih je bila za
pol leta $ 38. — in za za četrt leta
$ 20.— ter $ 10 za tisk. sklad.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Ignacija
Glinška in njegove žene ge Marije, roj.
Merlak, se je 2. II. 1954 rodil sinček.
Čestitamo!

Premestitev. Rev. Andrej Jerman, CM,
dosedaj profesor na Escuela Apostolica
v Escobarju v provinci Buenos Aires, je
prestavljen za profesorja v Seminario
Metropolitano v Asuncion v Paraguay.
Na isti zavod odhaja tudi novomašnik
Rev. France Buh, C. M. Obema želimo
na novem službenem mestu mnogo sre¬
če in božjega blagoslova.

Nameščen je bil g. Povše Milan kot
župnik v Santa Rosa, Calle 122 esq. 81,
Eva Peron, čestitamo!

Lomiš

V nedeljo je pa bilo vode. Vse je pla¬
valo. . . Toda ne pri nas! Tako da so vsi
rojaki, razen otrok lahko prišli k maši.

V soboto smo pa imeli poroko. Neve¬
sta Minka Burja in ženin Franc Papler
sta si pač želela, da bi bil dan lep, toda
za vse ni nikoli prav. Pa je dež le po¬
pustil na noč, tako da se je dalo priti
do cerkve, ki je lepo okrašena čakala
poroke. Oba sta zvesta cerkvena pevca
in je tako njuna svadba bila praznik
vse slovenske župnije, številni so bili
tudi gostje na nevestinem domu.

Lastnikom zemljišč v Lanusu. 7. 2. je
pričela revaluacija nepremičnin za ob¬
čino Lanus. Oblast je predpisala, da mo¬
ra vsak lastnik predložiti izpolnjen
obrazec, ki je pa zelo komplicirana stvar,
zato je najbolje, da vsak da izdelati to
stvar kvalificiranemu uradniku. Bo se¬
veda nekaj stalo. Tisti, ki ima hišo naj
računa najmanj na $ 100, kdor ima samo
zemljišče bo manj. Tisti, kateri še ni¬
majo kupne pogodbe, naj se javijo pri

SLOVENCI PO SVETU

ANGLIJA

V mestu Coventry je bil krščen Mi¬
hael šabec. V Bargoedu pa Marija Ža¬
gar.

Za vestno delo kot bolniška sestra
je prejela zlato medaljo gdč. Marica
Škrbec, ki je že lani dobila veliko če¬
stitk kot najboljša sestra, čestitamo!

Jalnovo “Srenjo” so postavili na o-
der člani igralske družine Slovencev v
Angliji. Igro je režiral Jože Rehberger.
Igralci, kakor režiser so v igro vložili
veliko truda in žrtev, samo, da je pred¬
stava čim bolj uspela. Za januarski
program je pa igralska družina pripra¬
vila Linhartovo “Županovo Micko”.

Med slovenskimi športniki v Angliji
je na vodilnem mestu Celjan g. H. Belaj
iz Bradforda, ki ima sedaj štiri prven¬
stva v umetnih skokih v vodo. Je prvak
v skokih v vodo severovzhodnih dežel v
Angliji, prvak za Yorkshire v navad¬
nih skokih v vodo, prvak v umetnih
skokih za Yorkshire ter za Bradford in
okraj in prvak v potapljanju. Je član
kluba “Dolphins” v Bradfordu ter zanj
tudi nastopa, obenem je pa učitelj za
umetno plavanje in skoke v vodo. Dne
28. avgusta lani je Belaj premagal do-
sed. prvaka za umetne skoke v vodo
za severovzhodno Anglijo za 5. 19 točk.
S tem je dosegel rekordno število točk
in sicer 53.22 točk, ki jih v tej panogi
še ni nihče dosegel. Prvak v umetnih
skokih za Yorkshire je pa že štiri leta.

g. Hladniku, da se ukrene, kar je treba.

Kdor bo zanemaril to dolžnost, bo pla¬
čal globo od 500 do 5.000 $. Končano mo¬
ra biti v 40 dneh.

Informativni sestanek. To nedeljo so
se zbrali rojaki na pogovor o tekočih za¬
devah. Sprejet je bil sklep, da je treba
pričeti z gradnjo lastne skupne strehe
za kulturne, socialne in vzgojne potrebe
Slovenske vasi.

40 urna pobožnost. Faro sv. Jožefa za-
dena red za 40 urno pobožnost 3., 4. in
5. marca. Tako pride naša pobožnost na
prvi petek in soboto. Za Slovence bodo
molitvene ure vse tri dni od 15. do 17.
ure. V četrtek tudi od 19. do 20. ure. Ta
den bo molitvena ura k prvemu petku
uro preje, ker se konča pobožnost ob 20.
uri.

Henriku Bregarju in njegovi ženi ge
Mariji se je rodil sinček, čestitamo!

Cordoba

Kot vsako leto nas je tudi letos o-
biskal za nekaj dni direktor slov. duš¬
nih pastirjev g. A. Orehar. Ob prihodu
sta ga na žel. postaji v imenu k (»'dob¬
skih Slovencev sprejela in pozdravila gg.
Lovrin in Kordiš.

G. direktor Oreher se je mudil , v
Cordobi od 7. do 10 januarja t. 1. Vse
dni je obiskoval slovenske družine in se
zanimal za njihovo življenje. V nedeljo,
9. januarja je imel za Slovence sv. ma¬
šo. Nanjo je prišlo lepo število roja¬
kov.

Kordobski Slovenci smo v tem času
imeli tudi z g. direktorjem Oreharjem
prijateljski sestanek na Gaserjevem vr¬
tu. V prijetnem razgovoru in ob sloven¬
ski pesmi ter domačem prigrizku so nam
hitro minevale ure.

S.G.

NARTE VELIKONJA

Miiarski

Te besede so ji čudno zvenele v spo¬
minu. še zapazila ni, da stoji Matijec
na pragu ter jo gleda s spoštljivim po¬
gledom.

“Niti ozre se ne!” je zbodlo Matijca,
“niti ozre se ne, če pridem v kuhinjo.”

In 'ves potrt in slabe volje je stopil v
izbo, da se preobleče. Franca je čez
čas klicala k zajtrku.

Mohor je tožil, da mu ni prav, in ni
vstal. Njegovo mesto je bilo pri mizi
prazno.

‘Pa sedi ti tja, Matijec,” je dejala
Franca, ko je postavila na mizo kavo in
žgance. “Bo vsaj Tine imel več prosto¬
ra!”

“Saj je vseeno, kje sedim?” se je
otresal Matijec skoraj osorno radi hlap¬
ca. “Povsod nese žlica v usta. Kdo bi se
zmerom prekladal,” je godrnjal dosto¬
janstveno, dasi se mu je dobro zdelo, da
je Franca prostor ponudila njemu.

“če ti ne maraš, se pa jaz umaknem!”
je dejal Tine ter se presedel, še preden
je mogel Matijec vstati.

“Pa sedi!” je navidez malomarno od¬
vrnil Matijec, ki ga je Tinetova, odločna
hitrica pogrela.

“Saj je res vseeno, kje kdo sedi!” je
popravila Franca ter nalivala kavo na
žgance.

Molče so zajemali.

( 2 )

i polena

Matijec je skrivaj opazoval Franco.
S Francetom je živela komaj dober me¬
sec, potem se ji je v gozdu ponesrečil.
Vse leto je nosila črno ruto na glavi,
danes je bila prvič gologlava. Težke lase
je imela povite v kite in na čelo so ji
silili kodri. Pod obrvmi so se ji vlažno
svetile črne oči. Matijec se ni upal po¬
gledati vanje. “Da bi kdo česa ne re¬
kel!” čudno ponižujoče ga je pogrelo,
ko je zapazil, da je pa Tine z radoved¬
no izzivajočim pogledom motril gospo¬
dinjo.

“še Blaž je bil danes pri maši!” je čez
čas vlovil misel Matijec, ki mu je bil
molk postal mučen.

“S Francetom sta bila prijatelja,” je
razložila Franca.

“France sploh ni imel sovražnikov,”
je dejal Tine ter naglo zajel iz sklede.
“Kaj pravim savražnike? Kakšen go¬
spodar pa je bil.Sto ur hoda naokoli mu
ne najdeš enakega. Koliko si se pa tudi
naučil pri njem. Njemu je rastlo pod
rokami. Na tej njivi pšenico, Tine, na
tej krompir; konjski gnoj sem, kravji
tja. Tam kajnita, sem solitra, tjakaj To¬
maževo žlindro. Skozi zemljo je videl,
do korenin!”

“Da, da!“ je hitel Matijec ter strmel
predse. Sam ni vedel, zakaj ga neprijet¬
no greje hlapčeva hvala. In povrh tega

je oni sedel na gospodarjevem mestu
ter prekladal roko tehtno in odvažno
pri vsaki besedi kakor gospodar.

“Njemu je posestvo živelo,” je na¬
daljeval Tine. “Kar pogovarjal se je z
njim. In sya orala. ‘Dajva, da bo njiva
laže dihala.’ Da, da bo dihala, je dejal.
‘Namaživa jo, gnoj je kakor salo,’ je de¬
jal. Pa saj tudi posestvo ni, da bi ga
zavrgel. Takšno posestvo.”

“To je res lepo, to je res lepo!” je
potrdil Matijec, pa mu je glas komaj
šel iz grla. Iz misli ni mogel otresti be¬
sed in mežikanja strica Matevža. Ne¬
rodno vroče mu je prihajalo. “Leto dni je
komaj po njegovi smrti, pa že segaš ti,
brat, po vdovi,” se je nazadnje zasačil.
“In jaz, ki mu nisem niti senca!”

“Ponavljam, koliko si se pri njem
naučil. Ko sem prišel, sem komaj znal
zapreči.”

“Saj si jih imel pri stricu Kosmaču
dva para” — je pripomnil Matijec.
“Kaj bi pretiraval!”

“Imel dva para, res!” je potrdil Tine.
“Toda med imeti in imeti je razlika. In
France me je šele naučil, France, ki je
izučil Prama: ‘Vidiš, tako primi konja,
pa ti je kot jagnje. Trileten otrok ga
obrne, samo zlepa moraš.”

“Tebi pa le nagaja včasi!” je zopet
pristavil Matijec, kakor da hiti skriti
svoje misli.

“Nagaja! Seveda, ali ne pravim: ‘ka¬
kor otrok’? France ga je razvadil in
po gospodarju mu je dolgčas.”

“Toda ti ne ravnaš z njim zmerom
lepo.”

“Kakor z otrokom, ali nisem rekel.
Če vidiš, da postaja muhast, moraš uda¬
riti, če ti srce poči,” je jezno sunil Ti¬
ne v skledo. “Ali kdaj udarim brez po¬
trebe. Jaz vem svoje in znam po svo¬
je; če pa kaj ni prav, naj mi reče gospo¬
dinja!” se je grel. “Da, gospodinja!” je,
poudaril z očividnim užitkom. “Kaj se
lovi beseda tako okoli; naravnost v obraz
naj se mi pove!”

“Ni mislil nič hudega, Tine. Ali boš
za vsako besedo rastel?” je mirila Fran¬
ca.

“Jaz ne maram, da bi kdo kaj mislil
o meni. če kaj misli, naj pove kar v
obraz.”

“No, ali nisem?” je odločno dejal Ma¬
tijec.

“Spet očitaš! Jaz ne maram teh oči¬
tanj!” je vrgel žlico po mizi. “če ima¬
te kaj, gospodinja je tu, ona naj pove.
Če sem pa komu v napotje, naj pove. Sv.
Jurij je blizu in prebral si bom. Toda
če imate kaj, naj pove gospodinja. Z njo
sem se pogodil in ne z Matijcem.”

“Rekel sem, da nisem ničesar rekel,”
je poudaril Matijec, ki ga je beseda o
napotju ostro dimila. “Kako očita! če
pa misli Tine na Franco?” mu je vzro¬
jilo v možganih. Tako ga je iznenadila
ta misel, da se mu je zameglilo pred
očmi.

“Nalašč mož zanjo,” je gorelo v njem
v vedno ostrejši zavesti. “Postaven,

odločen, hiter, preudaren. Gospodar!
Vročekrven in neustrašen! Gospodar!”
Kakor skozi meglo je zrl vanj in pogled
je iskal za Franco. Tine! Če je hotel,
je delal za dva in v tepežu udaril z go¬
lo pestjo, da se je nasprotnik sesedel kot
prazna vreča. “In zdaj že sedi na go¬
spodarjevem mestu. In se ne bo umeknil
nikamor. In zasleduje mene!”

“Čemu se torej ženeš, če ti nisem jaz
ničesar rekla. Takrat odpoveduj!” je de¬
jala Franca ter pospravljala žlice. “Ali
so to besede za fanta? V napotje? Ko¬
mu v napotje? Če bi bil v napotje, bi te
ne držali pri hiši!” je še nejevoljno pri¬
stavila, ne vedoč, kam merijo te bese¬
de. “In navsezadnje: Matijec je moj

svak, gospodarjev brat! Pravico ima, da
kaj reče. V tej hiši je rojen in je go¬
spodarjev brat.”

Matijec je z gorko hvaležnostjo kakor
otrok zrl v Franco. Oči so se mu skalile
od ginjenosti in skrivaj si je obrisal nos.

“Da, da, saj sem res gospodarjev
brat!” si je toplo prigovarjal. “In Ti¬
netu nisem rekel žal besedice,” je pri¬
stavil na glas.

Tine je ob odločnih besedah mlade
gospodinje onemel za hip, sprevidel je,
da se je zaletel. “Da tako drži s hišo,
ženska neumna! Ali ni samasvoja? Kaj
si obeša še ljudi, ki je ne brigajo. Da se
ne more znajti, da bi sama mislila! Pa
se tako vleče za Matijca! Kdo bi si bil
mislil!”

(Nadaljevanje na 4. strani)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

PRAVNA POSVETOVALNICA
"SVOBODNE SLOVENIJE"

Vprašanje: Zaposlen sem v mizarskem
podjetju, kjer dobivam že nekaj let ved¬
no enako plačo. Pravijo pa, da je bila
lansko leto podpisana kolektivna pogod¬
ba, po kateri bi nam morali zvišati dnev¬
no plačo za pet ali šest pesov. Prosim
za obvestilo, ali taka pogodba res ob¬
stoja in od kdaj dalje velja.

Odgovor: Lansko leto je bila podpisa-
sana kolektivna pogodba med sindika¬
tom lesnih delavcev in organizacijo les¬
nih podjetnikov. Ta pogodba določa po¬
višek osemurne dnevne plače v znesku
šest pesov v Buenos Airesu in v 100 km
pasu okoli prestolnice; v notranjosti
države pa znaša ta povišek 5 pesov na
dan. Za vajence veljajo posebna določi¬
la. Tudi so se s to pogodbo določile nove
odškodnine za pot na delo. Ako dela to¬
rej mizarski delavec izven delavnice
vsaj 10 kvader daleč, ima pravico do sle¬
deče odškodnine: V Buenos Airesu in v
10 kiiometerskem pasu okoli prestolnice
$ 9.— za hrano in prevozne stroške. V
pasu od 10 do 60 km $ 9.— za hrano in
prevozne stroške ter 12% na redno pla¬

čo. Omenjena kolektivna pogodba je sto¬
pila v veljavo dne 1. 3. 1954. Povišek
prvega meseca je moral delodajalec v
celoti izročiti sindikatu-in je šel v razne
fonde. Od 1. 4 .  1954. dalje pa mora de¬
lodajalec v lesni stroki svojim delavcem
plačevati plačo, ki jo določa nova ko¬
lektivna pogodba.

Če delodajalec v Vašem primeru tega
ni storil, imate pravico, da to zahteva¬
te. Zaprosite za posredovanje svoj sin¬
dikat.

45 letna Slovenka, vajena vsakr¬
šnega dela, išče službe pri slovenski
družini v Buenos Airesu.

Pismene ponudbe na Škerlj, Tucu-
man 1313/11. C, Capital.

Cerklje na Gorenjskem, Tuhinjska do¬
lina, Hinje, Dev. Marija v Polju, Višnja
gora z okolico, Št. Vid pri Stični, Št.
Rupert in Prečna, Kamnik in Žužem¬
berk so kraji, katerih najbolj grozni tre¬
nutki so popisani v knjigi msgr. Škerb-
ca “Krivda rdeče fronte”. — Knjigo do¬
bite v Dušnopastirski pisarni za 71.—
pesov.


V Gospodu je zaspal 22. januarja 1955 v devetdesetem letu starosti
gospod

JURIJ  P O E A K

Pokopan je bil v Stražišču pri Kranju dne 24. januarja.

Maša zadušnica bo v nedeljo 13. februarja 1955 ob deseti uri v Kole¬
giju v ulici Saavedra v Ramos Mejia.

Blagega pokojnika priporočamo v molitev.

Žalujoči

sin Jurij z ženo Marijo, hčere Marija,
vdova Bajželj, Pavla, Antonija in Al¬
bina z možem Lojzetom Sedejem ter
ostali sorodniki

Stražišče pri Kranju, Buenos Aires

1

Vsem Slovencem, posebej pa še vsem Vrhničanom, sporočamo žalostno
novico, da je po daljši in težki bolezni dne 22. januarja 1955 na svojem do¬
mu na Vrhniki mirno v Gospodu zaspal

gospod MEHA JERINA

biv. pomožni občinski tajnik na Vrhniki,
politični in prosvetni delavec.

Dne 24. januarja so ga pokopali na farnem polopališšlu .na Vrhniki,

Neustrašenega, marljivega in vstrajnega borca za krščanske in sloven¬
ske ideale bomo ohranili v trajnem spominu. Pravični Bog mu daj večni
pokoj.

Vrhniški rojaki

T

Umrl je dne 7. II. 1955 ob 16.10 uri naš mož, ata, brat, tast
in oča

'BOGU  M IL REMEC

“Prišli, bodo dnevi, v katerih ne bo ostal kamen na kamnu . . .
slišali boste o vojskah in uporih, a se ne ustrašite, zakaj to se je
moralo poprej zgoditi. . . pred vsem pa bodo po vas stegnili ro¬
ke in. vas preganjali. . . velika stiska bo v deželi in srd bo vla¬
dal nad ljudstvom., padali bodo pod mečem in v sužnost jih bodo
vlačili med vse narode in Jeruzalem bodo teptali neverniki...
toda: s svojo STA.A T OVITNOSTJO si boste pridobili svoje du¬
še...”  (Sv. Luka, 5-25)

“V nebesa naj vas popeljejo angeli, ob vašem prihodu naj
vas sprejmejo naši mučenci. .. in z Lazarjem, nekdaj ubogim,
uživajte večfi pokoj!”  (Obrednik)

EemeevL Debeljakov!

Kosovska Mitroviča, Buenos Aires, Chicago

Odbor Oovenskegct katoliškega akademskega starešinstva ob¬
vešča vse stoje člane, da je umrl

ravnatelj ROGU MIE REMEC,

ustanovitelj naše organizacije, prvi predsednik Slovenskega katoli¬
škega akademskega starešinstva leta 1900 in nato več desetletij
njega predsednik v domovini. Obnovil je Slovensko katoliško aka¬
demsko starešinstvo v emigraciji in bil naš prvi predsednik v Bue¬
nos Airesu. Vse doslej je bil član našega odbora in je vodilno so¬
deloval v vs£m našem delu zednjih let.

Iz naših vrst se poslavlja velik slovenski katoliški javni dela¬
vec, vzglede.--' voditelj slovenskih katoliških kulturnih in političnih
organizacij in ustanov. Na vseh svojih visokih mestih je postavi!
jasno in trdno katoliško osebnost in kot tak je v vsem slovenskem
katoliškem delu zasadil trdne temelje. Sadovi tega dela bodo še
dolgo pričali o njegovi veličini.

Poslavlja se od nas v tesnobi emigracije daleč cd domovine.
Toda med nami bo ohranil večen spomin moža, ki je bil velik v
zvestobi in trden v veri v bodočnost slovenstva.

Pokojniku bomo ohranili najlepši spomenik v svojih molitvah.

Odbor S KAS

Sova Domovina
:i La nueva Patri a n
Gasilia de Correo 8
Capital
.3uc. 17

ESLOVENIA LIBRE

Redciccion y Administracion:

Victor Martines 50, Buenos Aires,
Argentina

Marsikdo še ne ve....

.. .da česanje suhih las povzro¬
ča električno napetost do 300 vol¬
tov, poljubovanje na suhe ustnice
pa do 500 voltov.

~ . . .da je pridobivanje pitne vo¬
de iz morja že toliko napredovalo,
da v bližnji bodočnosti vprašanje
pitne vode na morju ne bo več pro¬
blem.

■ ■  . da bo v \A>gusiu i. I. v Bolo¬
gni Esperanto kongres, ki se ga bo
udeležilo več tisoč zastopnikov UO
narodov. Vsa predavamja in deba¬
te na kongresu bodo v esperanto
jeziku.

Ker je slabo vreme preteklo nedeljo onemogočilo prireditev revije "DUHOVNO ŽIVLJENJE",
se vrši ista

Velika družabna prireditev

v iiedeSJ© 13. februarja is a W  r I s st a v I v M o r o m ta

Čas za poravnanje naročnine je podaljšan za en teden. Vsakdo, ki bo imel obveznost po¬
ravnano, lahko zadene enega izmed 20 dobitkov, ki jih bo žreb razdelil med naročnike revije.
Glavni dobitki: električna stenska ura, oljnata slika škofa Slomška, zbirka knjig Mohorjeve družbe.

Lepo prosimo novih dobitkov za bogati srečelov, ki bo imel nad 500 zadetkov. Glavni do¬
bitki: Kolo, kuhalni lonec na pritisk (holla de presion), ventilador.

Pridite in podprite plemenita stremljenja revije!

Program ostane, kot je bil že najavljen. Pričetek ob 16, uri.

(Nadaljevanje s 3. str.)

Zasmejal se je na vse grlo, kakor da
je šlo za nedolžno šalo:

“Da sem se tako motil. Spopadli smo
se radi obrane kosti! Kaj kosti! Sploh
ni bila kost. Trhel ogorek. In celo z Ma-
tijcem! Reci, Matijec, ali sva se že kdaj
sporekla? Nikoli. To bi bil moral res
sam pomisliti. Mene pa je stvar pogre¬
la. Vidim, brez potrebe. Včasi se človek
pomoti. Prvi hip sem mislil, da sem se
res zameril in da iščete prilike, da mi
odpoveste. Obletnica je” — sredi stavka
se mu je zaletela beseda — “no, da, ob¬
letnica je, res prilika, sem si mislil. Tu¬
di nisem, da bi meni kdo moral poma¬
hati z omelom, preden bi razumel. In
navsezadnje sem res mislil da je Mati¬
jec prevzel gospodarjev posel,” je pri¬
stavil z zbadljivim nasmehom ter ostro
zapičil pogled v Matijca.

“Tine, hm!” — je pogrknil Matijec
ves v zadregi in neznana vročina mu je
preletela telo. “Kako si drzneš!”

“Nič bi ne bilo hudega, če bi mi Ma¬
tijec res pomagal, vsaj pri večjih stva¬
reh pomagal!” je skušala mirno zavrni¬
ti besedo Franca. “Jaz res vsega ne
zmorem!”

“Vsi ti pomagamo!” je dejal sočutno
Matijec. “Vsi vidimo, da imaš preveč na
ramah. Vse leto ti že pomagamo. Ali ne
delamo vsi? Toda kdo bi gospodinjo —”

“In drva imamo še v gozdu in pra¬
šičke še neprodane v hlevu; kako je s
kravo, se nihče ne briga; za vse skrbim

sama. Nihče ne vidi dela, če mu ga ne
pokažem s prstom!” je segla Franca v
besedo. “Kaj bi bilo s hišo in živino, če
bi jaz obolela? Vse bi ostalo!” se je
razvnemala. “Klančarka leži, toda on
sam previja otroka, krmi svinjo in po¬
miva posodo”.

“Tebi se ni treba bati take bolezni,”
se je zagnal Matijec v naglici, da bi jo
pomiril. “Klančarka je bolna po otroku.
Otročnica tako nenadno zboli, ti pa si
zdrava, da se ti vidi na licu. Ampak, če
se boš tako gnala, boš res obolela!”

Franca je ob teh besedah prebledela
kakor zid. Da se ne bi izdala, je pogle¬
dala v stran ter iskala brisačo. Za hip
jo je zgrabila žalost, da bi bila skoraj
omahnila na kup posode pred seboj.
“Da, da, zdravje!” je pomislila. “Klan-
čarki previja mož otroka in krmi živino.
Ona leži na postelji, sliši njegove kora¬
ke v hiši, otroški jok in ni sama!” Toda
samo za kratek hip jo je obšla bridkost.
Otresla je žalostno misel ter ukazova¬
la z rezkim glasom:

“Kaj zapravljamo čas! Tine naj za-
preže sani in gre po drva. Ti, Matijec,
pa ženi kravo k juncu, da ne preteče
čas!”

Možakarja sta molče odšla.

Franca je ostala sama v kuhinji. Njen.
pogled je šel zamišljen v daljavo. In ko
je pospravila, je sklonila glavo od žalosti,
ki ji je parala dušo; od osamelosti, brid¬
kosti in tesnobe v srcu je grizla nohte na
roki. Imela je občutek, da je živa za¬

prta v grobnici, obsojena v nevidno je¬
čo, v nevidno trpljenje. Strmela je brez
jasne misli predse, v prsih so jo pekle
vroče solze, toda na lice, v oči ni bilo
solze, ki bi raztopila topo bolečino v nje¬
ni duši.

Čudno mrtvo je bilo vse v njeni duši.

Zunaj pa je svetilo solnce nad mrzlo
bleščečo se pokrajino in na uho ji je
udarjalo zvončkljanje pred hišo.

Tine je v diru zapodil sani mimo okna.

Franca se je ozrla za njim.

“Kako Pram divja.”

3.

Tine je podil sani po zasneženem ko¬
lovozu.

“Da udarimo? Da, udarimo!” je de¬
jal ter švrknil po konjih. “Prokleti
Pram, kako tu žival pogleda! Da uda¬
rim? Moji niso. Matijec pa se že slini
okoli njih gospodinje. In kako! Pa bi se
bil sam kmalu zarekel. Danes je oblet¬
nica. Prav! Kaj pa je, če je obletnica?
Da, kaj pa je?” je stisnil skozi zobe.
“Kdo more kaj dokazati? Blaž? čemu
se ga bojim? Sam pravi, da me ne o-
vadi. čudno, in če me ovadi, se zgovo-
rim na njegove prikazni, če bi se sploh
mogel! Izdal bi se, ko bi padlo železje
na roke. Da morem biti tak strahopetec.
Obletnica je. Vse leto že ta strah. Ir
mene mrvi kakor voda kepo zemlje na
cesti. In ena sama ostra beseda, pa se
spršim v prah.”

(Nadaljevanje sledi)

DRUŠTVENI OGLASNIK

V podporni fond so člani vplača¬
li $ 2.588.—, bolnikom, vdovam in
sirotam je DS od 1.IX.54-14.I.55 iz¬
plačalo podpor ? 2.436.— V Posmrt¬
nim, ki fond so člani vplačali § 4.486,
DS je svojcem umrlih društvenih članov
izplačalo posmrtnin $ 4.200. — Društve¬
na kuhinja je v tem času imela dohod¬
kov $ 12.469, izdatkov pa $ 10.135,55.

Ker je dosed. kulturni referent g. dr.
Mirko Kovačič odstopil, je odbor DS iz¬
bral za kult. referenta odbornika g. Av¬
gusta Horvata.

Ker je zaradi slabega vremena mora¬
la biti preložena prireditev Duhovnega
življenja, in se bo ta vršila v nedeljo
13. t. m. zato Društvo Slovencev prela¬
ga prijateljski sestanek v pozdrav no-
vodošl'.n družinam in rojakom na ne¬
deljo 20. februarja 1955. Pričetek se¬
stanka ob 17. uri popoldne.

OBVESTILA

izlet Družabne pravde bo v nedeljo 6.
marca 1955 na otok Hyawatha (Tigre).
Podrobnosti slede.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo

Dne 7. februarja 1955 je po kratki bolezni v nemški, bolnici v Buenos
Airesu umrl najstarejši član Društva Slovencev

0«*po«i mmmJMiE memec,

gimnazijski direktor v pokoju.

V dolgi dobi svojega javnega delovanja nam je dal svetel zgled požrtvo¬
valnega in nesebičnega javnega delavca, modrega vzgojitelja mladine, vzor¬
nega krščanskega inteligenta in družinskega očeta. Med nami bo ostal v
trajnem m najlepsem spominu. Mi pa molimo za pokoj njegove duše!
Buenos Aires, dne 10. reforuabja 1955..

DRUŠTVO SLOVENCEV

| Razpis leposlovnih nagrad Slovenske kulturne akcije

Mecen, ki želi ostati neimenovan, je Slovenski kulturni akciji omogočil,
da razpisuje za leto 1955

"BOŽIČNE LEPOSLOVNE NAGRADE"

v skupnem znesku 10.000 argentinskih pesov z namenom, da se poživi slo¬
vensko knjižno ustvarjalno delo.

1. Nagrade so tri in sicer v zneskih: 5.000,—, 3.000,— in 2.000,— arg.
pesov.

Prispevki morajo biti izvirna dela, ki še niso bila objavljena ali
delno izvajana (roman, drama, zbirka novel ali pesmi).

Sodelovati more vsak kjerkoli živeči slovenski književnik.

Rokopise je treba poslati do 31. oktobra 1955 in sicer v dveh na
stroj pisanih izvodih na naslov: Slovenska kulturna akcija — Lepo¬
slovne nagrade — Granaderos 61, Buenos Aires, Argentina.
Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Pravo ime ali psevdonim,
katerega nosilec pa mora biti znan vsaj enemu članu razsodišča, je
treba poslati v rokopisu priloženi zapečateni kuverti, ki nosi isto
oznako kot rokopis. Kuverte se odpro na dan razglasitve, t. j. 22.
decembra 1955. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev,
ostali rokopisi ostanejo na uporabo piscem. Slovenska kulturna ak¬
cija pa lahko z avtorjevim dovoljenjem objavi tudi nenagrajeno delo.
Pod psevdonimom poslano in nagrajeno delo se more tudi pod psev¬
donimom izdati, če avtor to želi.

Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu.

Sodelujoči pristanejo na to, da bodo nagrajena dela izdana v knjiž¬
nem programu Slovenske kulturne akcije za leto 1956 ali kasneje.
Nagrajena dramska dela bodo po možnosti tudi uprizorjena. Za
oboje bo avtor dobil še redni honorar založbe.

Materialistično usmerjena dela ne pridejo v poštev pri razpisu le¬
poslovnih nagrad.

Žirijo tvorijo gg. Vinko Brumen, Tine Debeljak, Lojze Geržinič,
Ruda Jurčec, Milan Komar in Zorko Simčič.

Glasovanje razsodišča je tajno, če član razsodišča sam sodeluje pri
natečaju, izgubi pravico glasovanja.

Razsodišče ima pravico razglasiti kakšno nagrado za nedoseženo,
če misli, da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kako¬
vosti. Prav tako si pridržuje pravico združiti dve ali več nagrad in
jih razdeliti.

Buenos Aires, 27. januarja 1955.

Slovenska kulturna akcija

2 .

3.

4.

5.

6.

7.

9.

10 .

11 .

12 .

"ČASA .850¥ BJ” - sirarna I$i zlatarna

OLAZABAL 233S • Tel. 76 - 9160

pol kvadre od Cabilda 2300

Sporočamo vsem slovenskim strankam, da bo zaradi počitnic
trgovina zaprta od 14. februarja do 26. februarja.

Za eventualna nujna popravila — prosimo —
pokličite po telefonu.

Zlatarna Im  nrarna

n o y  u

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644