Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XXI, št. 1-2 Ljubljana 1998 (JDK 930,25 (497.12) (05) UDC 030.25 (497.12) (05) ¡mm 0351 2H35 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovcuvc Ze Is dir rl des Archr>vereuis and tier Arch ve Sloweiiisiis Gazel (a del! 'A s s oc it i/Jo a c arch ivis 11'ca e degii a rt h i vi iu Slo ven \ta Th e Gazelle of the A rch ival A ss ociatioii and A rch i ves of Sloven i a Izdala in Zfiluiilo Arhiv.: k o društva Slovenije Uredudiva: Zvr7.dar.skn !. p.p. 70, ¡000 Ljubljana, SLO, telefon-(061) I32R-I0S, 1251-222, 1251-266 telefaks: (06!) 216 55! Uredniški odbor: nm^. Matev\ Košir (i; lavni in odgovorni urednik J, Jole Sitluidolnik (tel t ni eni urednik). Jo~e Ciperle Miran Kafol, dr Peter Pave! Klosbu, dr, Rogdnii Katar, Kristina Šampcrl-Pui\t,'. Ivanka Uršič, Maruša '/a^radidk, md Ivanka Zxtji Oz.elj, dr, Alfred Ogris, .ložu Ivanovič 7m strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji, P (»uitis člankov iti slik je mogoč samo z. dovoljenjem uredništvu, in navedbo vira, Redakcijnje bila za k ¡jure na ¡0, uavrtubra I99R. Izdajateljski s vel: dr. Tone Perene, Primož, I!ni ni, dr. Peter Vodop'^ee Lektor: Ireuo Avsenik Naber gaj UDK: Marija Vera Erjavec Prevodi i/o vzet k o v in kazala/ m^. Nikn Umirijo (ur/use ti a j, Katarina Kobilico (angleščina). Vero Celcer (italijanščina) Oblikovanje: Jože Sidmdolnik Iztlajt) s it o ut ii unči h, M it t is trs t\i > ;/1 v i a 11 os 111111'h 11 < dogijo, M i 11 is t rs t m> i.a k 111111 ro i n Arhivsko društva Slovenije žiro račun: Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, 5 OI ()0 ■ 6 7S-■ 4 T. i t) 9 Računalniški prelom in ob h : o vanje: MPDLmd.n.n., Nt/lra/ip Gor ire Tisk: Grajika ■ M s.p. Naklada r 500 ¡¡.vodov Na podlagi mnenja Ministrstvo z a kultura RS štev. 415-22X792% dne 20. .1 1992 gre z.a proizvod, od katerega se plaču je davek od prometa proizvodov v višini .5% ¡m tarifni številki J Zakona o pramen tem davku (Ur. list RS, št, 4/92). Na i ¡as h/v i ¡i strata: G ni d Cirque "Kludsky", podol» v glavi dopi ;a iz lct;i 1914 Mesto 1 jubija^L splošna mestna rcgistnitura (LJU-489), Zgodovinski arhiv Ljubljana Potngrafsko 5radi*» so prispevali Arhiv Republike Slovenije, Zgodo ttiski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv Koper, Enota Piran, Pokrajinski arhiv i1 Novi Gorici iit Zgodovinski arhiv Ptuj. ar hi v i a T-,1? Glasilo Arhivskega drunva in arhivov Slovenije Letrvk XXIy št. 1-2 Ljubljana 1998 Stran iz Ickarnar.skc diplome Pirančanu Nikolaja Fonde iz leta 1082, Pokrnjin.sk' ar hi' Koper, Enota Piran ARHIV], LETNIK XXI LFTO 1998. ŠTliVILKA 1 'l KAZALO I. ČLANKI IN KAZPRAVK Jo/c Žonlfir, Sto let prove nienčnega načela - petdeset let Mednarodno^ arhivskega sveto I Itnme Ko/in», Republiški upravni orgtmj 1963 1974................................................................. 7 N;il;i ju Glažar, Javnopravni ■ zasebnopravni interesi v arhivu........................................................................................................19 S;iš;i Scršc, Način odiagama spi sov pri upravni! in avtonomnih organih na deželen i i lokalni ravni v drugi polovici devetnajstega stoletja ......................................26 ,|dk;i Mclik, Odvetništvo v Sloveniji 1918 1941 . ... ................................................................................................32 Miirlin Modrnšnn, Na vod Ju za pripravo arhivskega gradiva /.a mikrollnriunjr .. 36 II. IZ ARHIVSKIH KO N DO V IN ZltIRK Iio: s Colcc, S loven i cu s konca 18. stoletja v žnp uiskem arhivu Vipava ..............................................................4.5 Doiinlelln Poreecln-fflifldiciH Starejši fond goriških deželnih stanov..........................................................................................51 Atessandni M;irlin;i "I iissin, Druga rcgistralura arhiva goriških deželnih .stanov ., 56 Andrej Ziidnikiir, Vodni /nak na papirju do leta 1 800 ................................................................59 Andrej Zudnikiir,Osebni fond Franca Stnehlika, kaplana ljubljanske komende nemškega viteškega reda .. ............................64 IV r jami Konlcstnhilc-Rovis, Arh.vsko gnidivo o bratovščinah v Pokrajinskem arnivu Koper 65 Mateja Jem j, Arhivsko grau.-vo republiške organizrxije Social'.stične zveze delovnega ljudstva Slovenije 1945-1990..........................67 I led viku Zdove, Statistično poročilo okrajnega uraua Sevnica za predhodno Šludi o zavarovan ja proti loči ....................................................................................................................................................73 Tatjana Dcklcvu, Ruski profesorji na pravni fakulteti v Ljubljani 1918 1945 ..............................................................77 III. IZ PRAKS li ZA PRAKSO Razstavljanje folograin ..................................81 Niiliišu Golob, Pogovor s profesorjem Christophcrjcm Clarksonom | ....................87 IV. O OKLU ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE 18. posvetovanje Arhivskega društva Slovenije. Gozd Martuljek, 7. - 9. oktober 1998, (Miirijan Crdej) ............................... ..............................................................................................95 Posvetovanje arhivskega d rušiva Hrvaške, Opatija, 14 17 oktober 199K (Vesna Gotovina) .... 97 Poročilo o udeležbi na Kongresu združenj r. področja družboslovja in humanistični.i ved, Ottawa, 23. maj - 6. junij 1998 (Mihcu Trcbše-Štolfa) ..........................................................................................................................................'18 AliHIVl, I.ETNI K XXI. LUTO 1998, ŠTEVILKA 1 -2 V, o DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH Stodvajset let piranskega arhiva (Alberto Pncer) .................................................................................... 99 Ob stoletnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana (Vladimir >,umcr) ............................................................ 100 Sto let od ustanovitve Slover.skega šolskega muzeja in njegov arhivski oddelek (Stane Okoliš) .......... 103 Govor ministra g. Jožefa Školča (Jožef Školč) ..... .. ......................................................... 106 Trideset let Slovenskega filmskega arhiva 1968 1998 {Loj/. Tr.ŠHifl ................................................. 1 Ob XXXIII. mednarodna konferenca Okrogle mize arhivov, Stockholm, 7. - 12. september 1998 (Zdenka Scmlie-Kiijh) .................................................................................. 108 IV. mednarodna arhivska konferenca 'Collooiiia Jerzy Skowronek dedieata' in podpis Sporazuma o sodelovanju med Generalno t'irekeij > drž;ivnili arlnvnv Republike Poljske in Arhivom Republike Slovenije (Vladimir Kolo.ia) , ........................................................... 110 Seminar o varovanju in hrambi arhivskega gradiva, Open Society Areh.ves, Budimpešta, julij 1998, (Lucija Planine) .......................................................................................... 112 Izobraževanje na marburški arhivski šoli, 1. - 3. julij I99H (Suzunu Peli cija n-B ralo ž) ............................... 113 Obisk državnega centralnega rudarskega arhiva v Banski Šlilivnici na Slovaškem, 7.-11. september 1998 (Janez Pire) ...................................................................................................... 114 Simpozij o Petru Pavlu Glavarju, Rim, 7. - 12 september 1998 (Cašper Smid) ................................ 115 Vtisi / medrarodnega simpozija "Archivists ar d the inilleniiim" (Vladimir Drobujiik) ., ....................... 116 Evidentiranje arhivskega gradiva v National Archives and Records Administration (NMÍ A) v Washington!i, D.C., 1.-13 junij 19«H (Milie¡i Trdiše-Šlolfa).......................... 118 Odprtje stare samostanske knjižnice in predstavitev prispevkov za kroniko - 13. aprila 1998 v Piranu (Kristina ^amperl-Purg)................................................................................ 121 Simpozij ,LArhivi, knjižnice, muzeji", Poreč, 16. ■ IH. november 199H (/¡irko Strumlil) ............................ 121 VI. OCENE IN POROČILA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH OSTALE PUBLIKACIJE Božo Otorcpee, Dragan Matic1. Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana (1320-1782), ZAL - Gradivo in razprave št. 19, Ljubljana 1998 (Drago Trpin) ..... ... 123 Jože Žontar: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1 84H, Ljubljana 1098, 265 strani (Vladimir Simie)........................................................................................... 124 Ivan Nem an i č - Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pr Arhivu Republike Slovenije, 2. dopolnjena izdaja, ARS 1998, 575 strani (Igor Košir) ............................... 125 Četrti .'.vezek inventarja filmskega gradiva Arhr a Republike Slovenije, pripravil Ivan Nemarne, ARS Inventarji, 1998, 298 strani (Igor Košir) , ......................126 Slovenski film in njegovo varovanje 30 let Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 1998, 128 strani (Vladimir Kolo.šu) ....................................... 128 Mag Milko Mikola, Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Mali tiski 3, Celje 1998, 61 strani (Bojana Aristovnik) ....................................................................................... 128 VlasiaTul: 50 let Glasbene šole Vinka Vodopivea Ajdovščino. Izdala in založila Glasben,11 šola Vinka Vodopivea Ajdovščina v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom v Novi Gorici, Ajdovščina 1998, 68 strani (Aleksandra Pavšie-Milost).......................................................................... 129 Pavel Pksničar, Ajdovščina, Pogled v njeno preteklost, Komentirana objava zgodovine Aidovšeinc in Sluri', za objavo pripravila Ivanka Uršie, Pokrajinski arhiv v Novi Goriei, Nova Gorica 1997, naklada 500 izvodov, 184 .strani (Metka Nusdorfer-Viiksa novic) ............................... 130 ARHIVI, LETNIK XXI, LETO 1998. ŠTEVILKA 1 2 TUJI ČAS O ['1 SI IN REVIJI'!, Miltcilunucn ilcs Slcicrmarkischen Landi sarchivs. holf.c "17, G raz 1997 (Nada Jurkuvič) ...............131 Vjesnik državnog arhiva U Rijcci, zvezek XXXIX, Reka, december 19«7, 572 Brani (VI;,sta Tnl) . 132 Arhivski vjSnik, letnik 40/1997. Zagreb 1997 (Darinka »rnnvšck) ................................................................................... 133 Rascgna dedi arcliivi tli stalo, letnik LV1, Rim. 1996. zvezek 1 3 (Zdenka liniiin) 134 Der Archivar, MiUeilnngshlnlt 1'iir deutsches Archivwcscn, letnik 50 leto 1997, zvezki l, 2, 4 (Sonja An/it) ............................................................................................. 138 RAZSTAVE Življenje v Koprn v časti beneške nadohlasli, razstava Pokrajinskega arhiva Koper (Zdenka Etonin) 144 Rus t avl Slo let Zgodovinskega arhiva Ljublami". (Mira Hodnik) ....................................................................................145 Janez Puh - človek, izumitelj, tovarnar (Kristina Samperl-Purn) 147 Na Solkanskem polju je raslo mesto, razstava Pokrajinskega arhi va v Novi Gorici (Erncslu Drolc) ...... 149 Slovenski šolski muzej, Oil maline do nialurc. Razstavni kalalog ,šl. 62, Ljubljana 1998, 205 slram (Sonja Anžič) , . ., , 150 Cirkus v I jiihljani tlo I. svetovne vojne, rn/.slava Zgodovinskega arhiva Ljubljana (Itarfiara Pcšak-Mikcc) ....................................................................................150 VII. OSEIlNIi VESTI Mentorju prof. Anionu Klasincu, "nesojenemu arhivskemu svetniku" oh 90. obletnici rojstva (Kristina Sampcrl-Pnrj;) . 152 Antoša Lesknvec - sedemdesetletnik (Peter Pavel Klasinc) ............................................................................................153 liibliografija An lose Lcskovca ob 70-lcluici (Leopold Mikcc Avberšek) .... 156 VIII, NOVIC 1'RIDOIiH VE ARHIVOV ....................................................160 IX, lilltLIOGRAFUA ARHIVSKIH DELAVCEV ........................................... 165 X. SINOPSISI ...................................................................................................................................173 ARHIVI, LETNIK XXI, LETO 1998. ŠTEVILKA 1 2 INHALTSVERZEICHNIS INDICE INDEX I. AUFSÄTZE UND MiKANDLUNCKN /. ART ¡COLI Ii TRATTATI I. ARTICLES AND PAPERS Jože Zontar, Hunden Jahre Provenicn/nrin/ip, fiinfyig Jahre Internationaler Archivrat ....................... 1 Ci'iil'iuuu del prineipiu di pritveiiieuzii, ciiii/initit'iitiui deI am.Siblin in!? rinizi minie arch i v istien Hundred Years of Adhering the Provenance Principle, and the 50lh Anniversary nf the Internationa] Archival Council Brane Kozina, Verwaltungsorgane der Republik in den Jahren 1963-l'J74 .................................................... 7 Ort;!!!!! utuiriitiislriilivi re/iuhbücimi ! ')61-¡974 The <\dminisLratinnal Agencies of the Republics Iron) 1963 tn 1974 Natalija Gla/ar, Offcntlichrcehtliche und privatrcchLliche InLcressen im Archiv ............................................................11) ¡tile re.Ks i le ft a Ii puhtdid h>%u!i privuti tielDtrchiviii Legal Public and Private Interests in the Archives Saša Serie Dir ArL der Ablage von SchrifLsLiicken bei Verwahi ings und autonomen Behörden auf Landes und Lokalcbcnc in der /weiten Hälfte des 19. Jahrhunderts............................................26 Mmfo di cntisemire s'li ¡Uli pressi) i>ranili nimtiitiistriitivi e maammii id tivellu prnriaeiiile e !i>enle nelhi sec im du metii del diciiuiDvesiiiii) secuta The Methods of Filing by the Provincial and Local Administratinnal and Autonomous Agencies in the Second Half of the ID1'' Century Jelka Mclik, Dir Anwaltschaft in Slowenien 1918-1D41 .................................................................................... 32 /tiTiiÄn/-!! in Sldveiiai l'J!H-!94! The Lawyers' Offices in Slovenia l'n)m 1918 to 1941 Martin Modrušan, Anleitungen /ur Viirbcrcitun^ des Archiv materia I s fiir den Mikrofilm 36 Is t razi oi u per la ¡ire/uim-ioue de! tmtieriale arehivisiieo du tnicrojiliiiare Instructions for the Preparation of Archival Materials for Microfilming II. AUS DEN ARCIIIVBESTANDEN UND -SAMMLUNGEN II. DM LOS'Dl ARCIIIVISTICI Ii DALLE RA C CO LT L II. FROM ARCHIVAL FILES AND COLLECTIONS Boris Golcc, Slovenica vom Ende des 18. JahrhundcrLs im Pfarrarchiv Vipava . .................................. 45 Shiveiiicii diilhi Ji ne de! ¡K sečnin n'.elltirchmu ¡iiirrucchule d< V'.piivn 'Slovenica" in the Late I81'1 Century in the Paiochial Archives of Vipava Donatella Porccda Mitidieri, Der ältere bonds der Gör/cr Landstiinde ............................................................................... 51 ¡1 jiuidn üctt'«rxa<äzz«lioue tleH'A.ssiop«lo luvuratore di SUnrnitt 1^-15-!'JÜ0 Aichival Malet11! of the Soeiiilist Alliance of tlie Wor^inf; People of Slnvenia in the Periml 1945-1 WO I Ictlvika 7-dove, Der .statistische Bericht des Kreisamlcs Sevnica für eine Vorstudie über den Hagclschutz .... h'ttjijtorlo siatislico dett'ujf.ci« distrrttuulc di Sewiic« per In slutli« preiitnit'ttrt* dclla tulela t tnaro la ffrtiudhie Statistical Rcpntt of the Loeal Authorities of Sevnica for Preaminary Research of the Insurance Afainsi Hail Tatjana Dekleva, Die vier russischen Professuren an der Rcchlswissenschafllichcn Fakultät in Ljubljana 1918 1945 ............... ................................................... 77 (Jain !>xikole ..... Dtscorstt del «ti«¡str« Sli;. J«Žcj Šktdč The Speech of the Minister of Culture Jožef Školč 106 ARHIVI, LETNIK XXI, LETO 1998 ŠTEVILKA ll Drcißigjahrfcicr des Slowenischen Filmarchivs heim Archiv der Rcpiiblik Slnwcnien (Lnj/ Tri-an) ....................106 Trent'««Iii 3al'Archtvtf" sloveoo ciiieiiiiitoyriiflco pre.'■so i'Archrio tlrü« t\ej>(d>l>lic(( ili Sl(>Hfi« The 30111 Anniversary of (lie Slovene Film Archives as a I'ait of the Archives of the Republic of Slovciiia XXXIllth International Conference of the Round Tiihll on Archives, Stockholm, 7,-12. September 1 'JliS (Zdcnkn Semlic Rajh) .. ................................108 XXXIII Lgo Trpin) ..................................... 123 Ali:'!Vi. LESNIK XXI. LFTO im. ŠTTiVILKA 1-2 Jo?c dninar; Sln.kiura uprave in na SnvcnskcB nd srede 18. slolctja dn leta 1848, Ljubljana 1998. 26.5 sirnu (Vlnlimir Simič) .........................................................................................................................124 1 v;in Ncmonič Filmskn grailivn Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, 2. dnpolnjcn i izdaja, AliS 1908. 575 slrnni (Igor Košir} ........................125 Četrti zvc/ck inventarji filmskega gradiva Arhiva Republike Slovenije, pripravil Ivan Nemimi E. AR» In ven ta- , 1998J 298 .sir ini (Ignr Knšir)............................................................ne- slovenski lilirt in njcgnvn van)vanjc. 30 Icl Slovenskega Mlinskega arhiva pri Arhivu Republike SI venije, Ljubljana 1998, 128 stiKi (Vladimir Knloša) ............... 128 Mn;;, Milko Mikota, Noirnuji snvmiuiki v dokiinicnlih Skrajnih partijskih komitejev t. območja Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Mali lisfc, 3, Cc'jc 1998, 61 sira ni [Bojana Ari slov ni k) „ 128 V kisla Tul; 50 Icl Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajilnvščina. Izdata in /a kii.il a Glasben;, šola Vinka Vodnpivca Ajdov šf i na v sodelovanju s 1'okraj in-,kini orliivniu v Novi Gorici, Ajdnvščiiia 1598, Oih strani (Aleksandra Ha Sie-Milosl) ...........................................................................129 1'avel Plcsniča-1 Ajdovščina, Pogled v njeni] preteklo«, Komentirana objava zgodovine Ajdovščine i ii Šturij, /.a objavil pripravila banka Uršič, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici Nova Gorica 1997, naklada 500 i/vodov, 184 strani (Metka Nindorfer- Vuksanovič) ..............................................130 AUSLÄNDISCHE ZEITUNGEN UND ZEITSCHRIFTEN GiOb'NAU E KIVISil: STRAiVII-IU FOREIGN MAGAZINES AND REVIEWS Mitteilungen lies Slcicrmärkischeii Lauilcsarcliivs Folge 47, Graz 1997 (Naila Jurkovič) . 131 Vjcsnik državniig arhiva u liijcci, zvezek XXXIX. Reka, december 1997, 572 sirani (Vkisto Till} 132 Aihivski vjcsnik, letnik 40/1997. Zagreb 1997 {Darinko Drnovšek) ..................133 Rnscgna ilegli areliivi di stato, 1,cinik LVI. Rim 199(i. zvezek 1-3 (Zdenka liomn) . ... ... 134 Der Archivar, Miitcihuigshlatt fiir deutsches Archivwcscn, letnik 50, leto 1997, zvezek I. 2. 4 (Sonja Aui.ič) ......................................................... ........................... ]3k AUSSTELLUNGEN MOSTRE EXH1B1TIONS Das Lehel in Knper/Capodistria unter der Republik Venedig - eine Ausstellung; lies Rcginuakiicliivs Knpcr (Zdenka Boiiio) , ______ ... ..144 Vita i/ Cupmli'ilric ui Ifi/i/n dcüa .vurni/i/fd rritr/ii utostru \bH'Archiv)\> /wuivitiBH i/i Cif/wi/f.tm'u The Lil in Knpcr/Capiiili tiia in tlie l'eiind nV Venotian Snproniacy, tlie Exhibitinn nI" tlie Regional Aiehives Lil Kopei Die Ausstellung "I lunilcrt,ahrl'cici des Ilistor sehen Arcli t's Ljuhljona" (Mira Undnik) ..............................145 Mustru "Ci'iu'a/i/ii di'!!'A/'fhiri\i Aini . ru ¡Ii /Jii/j/,Viiiii" miiibiiiiin "Tlie I001'1 Annivcrsary nl' tlie llistorical Archives oi Lj'ibhma" Janez Puli als Mensch, Erfinder und Fabrikant (Kristin i Äampcrl-l'iirg) , ............147 ,/iiiii'i /jii/i unkin iinciunicjiihhi (iiiiic .lanoz l'nh - a Mau, au liivoulor, a Factnry-Owner Auf dem Solkau-Feld wuchs eine Stadl - eine Ausstellung des Rcgionakirchivs Nova Gorica (Hrncsto Drolc' . 149 Sni c.....¡ri tli Solkau misce-vu /u ritlii. uwstvu lii-ll'Archi w pioii/icitllf i li Mi um Gi>nr/it A Town VVas Gimviiig on tlie Solkan Fiehl, t he Inhibition nf the Reginiml Archives nf Nova Gorica Die Abitur im Wandel der Zeit - ( ine Ausstellung dc.i Slowenischen Scluihmisciims (Sonja Anžič) ........................150 i)«l!ii maturi In allu waturilii, A/i/.m'n k-ii/.i.- :n> slt-inw Eiom tlie Final Lxam tu Ihe Final Examl Slnveno Schani Museum Der Zirkus in Ljubljana bis zum Ersten Weltkrieg eine Ausstellung des llisiorisclicn Archivs- Ljubljana (Barbara Fcšak-Mikec) ......................................................................150 CirM a Ijtthlßwu du Ha /nima \?\\ei,t i mv m liiih\ /nor, Im ih'irArchnin storico
  • (1877). cz deset let jc nadaljeval dela v tem smislu - /daj žc v Kranjskem deželnem arhivu -gimnazijski profesor Jurij \Vadncr, nato pa Kustos deželnega muzeja Alfons Miillner. Prane Tcrrv CiKik. Archives in the pnvl-iusloiliiil wnrtd: tnTcruclii>n i)l nixliiv.'il Ihemy ;mti pradicc since the publicalion of the dulch manual in tK9K, Archivum IW. Mr [y2194. Ludwig tiillncr. Gcvmitinvcnur lies Wiener Hani.-, JlnT-, und .SmiiKm-hivs, Inventan: iiste ire icm scher slam lichen Archive 5, /v. 1. Wien ty.16 Mr. 9-37. 2 Članki in razprave Alil 11 VI XXI 1998 Komatar, ki jc v letih študiju n;i Dunaju prav tako obiskoval lnš'ilut za raziskovanje avstr ske zgodovine, jc leta 1904/5 objavil članek o mestnem arhivu ljubljanskem. V njem jc obžaloval, da se tedanji arhivar Anton Aškcrc ni mogel odločiti za razdelitev arhiva po posameznih temah, kar naj bi bila edina pravilna pot p.i ureditvi arhivov. Pr' ožil jc shemo, kako si jc zamišljal vzorno ureditev mestnih in podobnih arhivov. Ne glede na to, da jc predlagana Ko matarjeva shema zelo pomanjkljiva in v mar sičom tudi netočna, hi moral Aškerc, čc bi se hotel ravnati po Komatarjevem nasvetu, razdreti skoraj vse svežnje in napravir doccla nove. Zgodilo bi se tako, kakor sc jc zgodilo s starejšim delom fonda kramskin deželnih stanov, ko so ga začeli preurejati po snovi. Aškercu je zato treba šteti za posebno 1 aslugo, da sc In i ravnal po omenjen.h nasvetih.2 Šele letu 1928 jc Josip' Mal v Kratkih navodilih za ohranitev arhivov za p sal, daje "vsak arhiv organizem zase, ki seje razvijal iti rastel svojim določenim potrebam primerno ter jc s svojimi dokumenti reagiral na življenje svoje okolicc, kakor ona zopet nanj,"3 Načelo provenicnec jc Uil v sedanji informacijski cp in dobi digitalnih dokumentov obdržalo svoje veljavo kot temelj urejanja i popisovanju arhivskega gradiva, i^av zato so rtij potrebni posebni arliivst standardi za popisovanje in prav zato arhivske vede i i mogoče šteti kot nekak specialni dodatek informatiki kol bi nekateri radi. Še več načelo provenience sc jc razširilo od kažipota za raZ'.ikavc prek funkcij ustvarjalca tudi na področje odbiranja arhivskega gradiva n je tako v resnici postalo temeljno načelo arhivske vede, kot jc pokazala konfcrcnca o načelu provenienee v Stoekholmu leta 1993.^ Letos se spominjamo šc enega dogodka, povezanega z aihivi, in siccr mineva 50 let, odkar so 9. junija 1948 na posvetu v parišk' zgradb1 Uncsca arhivski strokovnjaki iz osmih držav sklcr-ui, da ustanovijo Mednarodni arhivski svet. Ta sc je nato dve loti pozneje, na prvem mednarodnem arhivskem kongresu, prav tako v Parizu, formalno tudi konstituiral. To jc bilo obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko je obstaialo upanjo, da bo mogoče z različnimi oblikami sodelovanja priti do mirnega sožitja m^d narodi. Posvet jc nastal na ameriško pc hudo, potem ko so zastopniKi ZDA že na prvi generalni konferenci Uncsca v Parizu IcUi 1946 ored lagali ustanovitev mednarodne poklienc Jo/t Žnnlar, Delovanje Ctnlralnc knmisijc /a umetnostne in /¡ri)ilnvin>kt spomenike in Arhivskega svela ler arhivi na KianjskiMi), Aihivi 11. l.juhljana 19XH.Mr. 23 24. Jnsip Mal, Ohnmiltv aihivnv, Ča.snpis /;i ►ffBvinn in no-l rodupUjc 13, Maiihnr l'J2(ir.slr. 175- The. Principlc nI' Pnivcnancc: Ktpnrl froin Ihc l:irsl SliKkholin Confcrcncc nn Archival Thcnry anil Ihc Principlc i>f 1'rn-vcnancc 2-3 Scptcmhcr ly93 Skrifltr tilgivna nv Svcnska Riksarkivtl 10. Slnckholm 19'M. organizacije arhivarjev. Cdcdc na svoj nasianeK pod pokroviteljstvom Uncsca jc Mednarodni arhivski svet od svojr, ustanovile tesno povezan s to organizacijo Združenih narodov.5 Po sestavu svojih članov jo Mednarodni ar hivski svet mešaniea zveze institucij i oseb. Ob svoji ustanovitvi je štel P članov, teh jc do lctošn|cga leta naraslo na 1.569 v 176 državah. To število članov obstoji iz zaslopn Poleg mednarodnih kongresov, ki so organi zirani na štiri leta, prireja Mednarodni arhivski svet v letih med kongresi mednarodne konference Okrogle mize arhivov.7 Okrogla miza arhivov je bila ustanovljena leta 1953 na pobudo takratnega predsednika Mednarodnega arhiv skega sveta Charlesa Braibanta z namenom, da bi spodbujala izmcr.javo ninen in zkušenj zastopnikov arhivskih uprav oziroma nacionalnih arhivov ter nacionalnih strokovnih združen' Od kongresa aihivov v Bruslju leta 1964 pa jc v k nčen;; v Mednarodni arhivski svet. Veliko povečanje članov zunaj evropskih dr žav ter njihovi spccifieni problem so imeli za posledico ustanavljamo regionalnih enot, kot prvo za Karibe leta 1965 (CAlililCA), v pri hodni d) letih za jugovzhod no Az- o ter vzhodno in južno Afriko (ESARB1CA), v sedemdesetih letih za arabske države (ARBICA), Latinsko Ameriko /ALA), južno in zahodno Azijo (SWARBICA) ter zahodno Afriko (\VARBlCAj, v osemdesetih letih za Pacifik (1'ARBICA) ler ccntralno Afriko (CENA RBI CA1! in kot zadnjo leta 1993 za vzhodno Az'jo (EAST)CAj. Za Evropo jc ekse-kutivni komite Mednarodnega arhivskega sveta leta 1992 ustanovil koord'racij ,ki svet Za evropske p-ogramc (ICA/EUR), z nalogo pospeševati sodelovanje z arhivi in arhiitfifflni upravami v Skupnosti neodvisnih držav m drugih deželah srednje in vzhodne Evrope. Ze čez nekaj let je ta svet prerastel v organ za bilateralne in muhi hiteralnc dejavnosti evropsk>h arhivov. Od leta 1^85 povezujejo evropske arhivske konfcrcncc strokovnjaki, dežel v okviru evropske regije, kot jo razumeva Uncseo, da bi razpravljali o strokovnih vprašan h. Zadnja taka konferenca je bila Ltiipnlil Auer. .Sliuklur und Aulj/ahcn iks InlcrnaliimaliMi Aichivr;ilcs, .Scrinium 4(1. Wien lytf'J, slr. 413-441, in [im navciicna likTiiltm. I'niiiali) na 33. mednan iilni k'infcrcnti Okrn^U; ini/c nrhivuv v Sloclihiilinu septemhra Ohravnavc n;i arhivskih mctlnarixlnih knm;rcsih so nhjuvljcnc v ias Icin i/daja Mednarodni urili vski svel. Diicclin"y jt ih'mtiipen lu J L n;i mleinclu tiUpiVwww.arL-liivcs.c^iLa/. Mu liny nI' lilt1 Co-■ >nli na I tioard fnr llic tiuri'pcaii Urogram me (ITA/CJK). ICA liiillclin -111 Mr. 2.1-24, trA Dirccmry Itr liulkliii 1,1 ICA DircLinry Icr Utillclin 3 razpolago časopisa Arehivum (od lela 1951) m Jamis (od leta 1983, poleni ko jc b;l slednji prva leta glasilo sckeijc za poklicna arhivska zdru ženja) ter dve seriji publikacij: Studies (od leta 19''3) m Handbooks (od lela 1977). Posamezna telesa Mednarodnega arhivskega sveta izdaiajo tudi svoja gla >ila. Do prvega velikega prujckia Mednarodnega arhivskega sveta jc prišlo v povezavi s pnza-dcvatijt Unesca za varstvo kulturne dediščine. Prvo vzpodbudo je dal priklicu" ei)| zašcilc arhivskih 1'ondov Latinske Ame*ike. Obenem z dokoionizacijo so vse bolj v ospredje slopahi uuli prizadevanja za arhivsko gradivo za zgodovino leh dežel, med drugim tudi prizadevanje za zagotovitev dostopa novim neodvisnim državam Afrike m \zijc do virov njihove zgodovine, ki so v veliki men v evropskih arhivih. Lela 1958 je bil na 10. generalni konferenci Llncsca sprejel sklep o cvitiei'il"aniu virov za Latinsko Ameriko, leta 1963 za Afriko južno od Sahaie in čez tri leta 'za severno Alriko, Azijo in Occan-io v cvropsMh arhr.'ih Iz ten začetkov je zrasel projekt "Guide lo ihe sources of the history of nations". Omcnjcr- projekt jc izvajal Mednarodni arhivsk svet s finančno podporo Uncsca. DosLjj je v treh serijah (za Latinsko Ameriko, za Aftiko južno od Sahare, za severno Afriko, Azijo ,n Oceanijo) izšlo 45 knjig popisov virov za zgodovino teh dežel v evropskih arhivih in bih lotekah. Tudi slovenski arhivi so bili, skupaj z arhivi v preostalih tedanjih jugoslovanskih rc pubhkah, udeležen pr 10. zvezku serije Virov za zgodovino severne Afrike, Azije in Oeeamjc v Jugoslaviji (izšlo 1991). Lela 1977 jc prišlo do razširitve projekta evidentiranja virov za zgodovino Aziie v azijskih (doslej 10 knjig v angleškem n 5 kni'g v nac;onalnih jezikih) in za ■zgodovino Afrike v azi]skih in latin^koameriških arhi iih. Po drugi sirau sc je v sodelovanju z Uncscom razvil tudi mednarodni mikrofilmski program za dežele v razvoju.11 Mednarod ti arh vski «vet jc nadalje objavil tudi specialne vodnike po arhivih mednarodnih organzacij, po arhitekturnih virih za evropska glavna mesta m druge. Pomoč raziskovalcem so ludi mednarodni arhivski adresarji, zadnji iz leta 1992. P zadevanja Mednarodnega arhivskega sveta so bila nadalje usmerjena ludi na temeljne arhivske bibliografske in termi lološke pripomočke.12 Leopold Auer, Guide lies miuk"C\ Jl- IVsloirc des nr'lruns. MiMcll.intu in hiiruiruni C;m>]i KecsKcniiili, Unix :llc\ iy9K, Mr. 2.S-6. Sc/nam puhlilidcij nil inlcrnelu: hllpi/Avww.aidiivcs ca /il- i/pub/^shn c.hlml. ' Guide lo I be archives [if inlcrnaliiaial iirgani/alinns: The Uniltil Niilionts .\y\icm, Unescii 1 yK4. The Capitals i>f Europe Guide in ilic Sources for ihe HiMory of their Architecture anil CiinMniclinn. Cnrvina IyNO. ■ Imemalkiiial Dirtclory i>i Archives, Archival 11 IS, 1992 . Basic International liiblingrapliy nl Archive AdniniMralinn, Članki 111 razprave 4 Članki in razprave ARHIVI XXI IVI Več mednarodnih arhivskih kongresov in mednarodnih konTerene Okrogle mize arhivov we je ukvarjalo z vprašanji upravljanja Irhivov, dostopa do arhivov, arnivske zakonodaje ter državnega nasledstva a rti i vo v, V časoprsu Ar-chivum so izšle zbirke nacionalnih arh.vskih zakonov, Pnzadevanja Mednarodnega arhivske ga sveta na področju arhivske tehniko so bila prav tako pomembna. Leta 1966 je pp'ic izšla knjiga Micbela Ducheina o arhivskih stavbah, Icm je bila posvečena tudi številka Arehivuma leta 1985. Omeniti je treha nada'je temeljne objave na področju arhivske reprografije in obdelave podatkov. Na mednarodnem kongresu arhivov v Parizu leta 1988 jc informatika stopila zelo v ospredje zanimanja Mednarodnega arhivskega sveta, lo pa jc pospešilo tud izdelavo mednarodnih arhivskih standardov za popisovanje,13 Mednarodni arhivski svet jc položil temelje arhivskemu šolanju v državah Tretjega sveta z ustanovitvijo arhivskih sol v Akri in Da kari» in s podporo obstoječim inslitneijam (arhivska kola v Cordobi), Leta 1988 jc bil zvezek Časopisa Arehivum posvečen vprašanjem poklicncga iz ohraže vanja arhivarjev,14 Mod delavnostmi Mednarodnega amivskega sveta ne smerno pozabili na del dejavnosti, kicr je bil Svet udeležen pri programih drugih mednarodnih organizacij. V prvi vrs . je treha omeniti Lnesco m njegov Records and Archives Management Programme (RaMP), ki ga je začela izvajali lela 1977 novo ustanovljena Division Tor the General Information Programme (PGlj, zdaj Inlormation and In form a lies bi vision, Sector of Communication, Information and Informatics, Temeljni namen programa jc pospeševati razumevanje za vrednost in koristi urejenih arhivov kol temeljnih informaeiiskin s-cdslcv, posebno glede načrtovanja m razvoja, ter podpirali države članice pri izgradnji arhivske, službe, O izvaiarju programa sklepa jo na posvetovanjih strokovnjakov, ki se seslancjo enkral na Iclo, Doslrj jc bilo ohjavljcmh več kol petdeset RAMP studii, ki se nanašajo na vsa področja arhivske dejavnosti,15 Drugi Uneseov program je Memory of the World, Unesco gaje ustanovil leta 1992 z namenom identifie al ter ohranili knjige .n arhive Art hi vu m 2.S, 197X - Dkliiinury iif Archival Ttniiinolii^y, IC A I lami hi Niks Series 7,I9XH1 (v priprau jc i/ihija) ' Mndcm liuilJin^s uf Nalimal Archives, Arehivum Hl, lUH.S. ■ Manual nf Aruhivul Rcpmyruphy, ICA I landhooks Series 5, 19x9. ■ General Inlcrnaliimal slandard archival dcscriplinn (ISAD/G), Oltawa 1994. - IntcrnaliunJ slandard archival uulhnrily rceoril l'nr ciirpiiratc hinlics, persons and families (ISAAK/CPF), Ollawa lim. V i/ilaji Arhiva liepuhlike Sili-vcnijc Mi iihnji slanilurdi na vnljn luili v slovenskem prevodu (Ljubljana i99tij IViifcssinnal Training nr Archivisls, Arehivum 14, l'JHH, 15 Frank R. f?vans, UNESCO RAMI' aim related documents: a chrnniilo^ical chccklisland indcc na inlcrcnlur hllp:/Avww.uncscii. org. /wchwiirld/ramp/mipsld_ J.hlm. svetovnega pomena pr^d nevarnostjo uiiičenjii ali propada, širit zavest o loirt prnhleinu sirom po svetu pt- vladah in javnosti, pomagati, kjer jc mogoče, pri varovanju originalov in pospeševati doslop do in Ton na ji j, ki jih vsebujejo. Leta 1996 jc bi zvezek Časopisa Arehivum posvečen uničenjem arhivov po svetu v tem stoletju. Mednarodni arhivski svet si jc skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami prizadeva, tudi za uresničevanje načel Haaškc konvencije ¡1 leta 1954 v primeru oho roženega spopada. Zalo so Mednarodni arhivski svel (ICA), M;dnarod~i muzejski svel (1COM), Mednarodni svet za spomenike m ohmoeja (ICOMOS) ter Mednarodna zveza hihliolekarskih društev in organizacij (1FLA) lela 1996 ustanovili Mt-dnarodni komite Modrega Ščita, N.unen komiteja, le ta je prevzel v svoj naziv emblem Haaškc konvencije, jc zbirali m razširjali informacije in koordinirali akcije v okolišem,-]h, ki bi lahko prizadele kulturno dediščino,17 Velike vrzeli v svetovnih centrih podalkev o klimatskih dogodkin v preteklosti (tj potroha po bolj kompletnih serijah lakih podatkov in serijah za daljša časovna obdob'a, ki hi omogočile izboljšali tekoče cenitve klimatskih sprememb, so leta 1988 združile arhiviste in klinialologc. Projekt Arhivski pregled klimatske zgodovine (AKCH1SS) so ustanovili Mednarodni arhivsi i svel, Mednarodni svel znanstvenih zvez, Uncseo ter Svetovna meteorološka organizacija,1* Razen tega Mednarodni arhivski svel sodeluje tnd; s Svetom Lvrope ter drugimi nevladnimi organizacijam,, na primer z Mednarodno federacijo za doKiimentaeiji) (F1D), Mednarodno fede racno filmskih arhivov (F1AF) in drugimi.V dneh Mednarodnega kongresa v Pekingu lela 1996 sla Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in organi':aeij ter M^dnarodn arhivski svet sklenila poseben sporazum o sodelovanju. Vse večji vpliv tehnologije v oheh poklicih ter spre Biinjajoei se značaj in vloga nevladni i; organizacij ter ijihovega okolja naj bi okrepili potrebo po tem, da bi obe orgrimzaciji lesneje so delovali ter da bi se zdrnženo odzvali na tehnični n organizacijski razvoj. Sklenitev skupnega sporazuma o sodelovanju jc predvidena liioi z Združenjem npravljalccv in ustvarjalcev spisov (AKMAj ter Mednarodno ustanovo za uprav- 10 The UNESCO Meiwiry c if ihc World I'naramnic, ICA Hul- lelin 4X, I'J'JX-1 sir 19, ■ Slovenska nacionalna komisija ima v prt'gij mu si iilclnva n fe pii tem pri i jcMu, /a knnrdinacijo pa je ¿adnlicna Naniilna in univcr/itelna knjižnica v Ljuhljani. ■ Mein.iry ctcr Pavel Kit,sine svetnik -in mednarodni konfcrcnct Okrogle mize arhivov ter član vodstva sckeijc za pok: ena slrokovna /draženju (1988 1992) sam sem pil član vodstva sekeije za šolanje (1988-1996), mag Jcdcrl Vodopivee jc članica vodstva sckeijc za konservae- •> ir rcstavraeijo arhivskega grad'va (od Ici a 1996).21 Omeniti je Ireba še rcTcrat o arhivskih prnoinočkih v službi znanosti, ki gaje pripravil dr. Sergij Vilfan skupaj s Franjcm Bilja nom n Milošem Miloscvxem za mednarodni kongres arhivov v Moskvi leta 1972 in ki jc naletel na ve'ik odmev,22 Naj zaključimo 7, besedami Wang Ganga, predscdi tka Mednarodnega arhivskega s vel a: "V leh pctdeselih letih je Mednarodni arhivski svcl deloval po vsem svetu tako, da je promoviral arhive z. mednarodnim sodelovanjem in izme niavc zkusenj. Na ta način je dr.loval za varovanje, oboga'lcv in razvoj zgodovinske dedi ščinc človeštva in za boljše vedenje o nicj. Cilji Mednarodnega arhivskega svcla so ostali isti, orgai izaeiia se yz pn lagodna globalizacij ki danes povsod prevladuje. 211 ICA liullclm 4K. 19'JK-l, Mr. 4-5. Gradivo /a 3.1 mednarodno kunLrctico Okrogle liti/c arhivov v Slotkholnui sep tcmhra 19'JK l-ranjo Hiljan, Zasedanje i/vrsnog kinnitcla Medumiroilniig arhi\Spl savclii u Ikujtradu, Arh i vi st 19/1 \1. 2, sir. 54. -ICA Di rtu Dry. Objiiva rcleriilj Les insirumclils de redicrdic des arehives au service île hi science, Ardiivum 24. T974, sir. 1.1.1- I6X, kjer pa Villannvn ime sploh ni omenjalo. 2'1 ICA Uutlelin 4K, l'J9S-I.slr. X ZUSAMMENFASSUNG IIUNDl-RT JAHRE PKOVENIENZPRINZIP, FÜNFZIG JAHRF INTERNATIONALER ARCH1VRAT Die Idee von der Wiederherstellung der ursprünglichen regisirauirinäßigcn Ordnung sci/ie sich im 19 J;ihrhundcri in ¡timcbincnacm MalJe durch, bis die niederländischen Archivare Samuel Miilltr, Johan A Fcilh und Robcrl Fru n das Provcnien/prinrip in ihrem 1898 erschienenen Werk H'mäindunj; vonr t/rdnen e/i be.schnjven van urchiven auch theoretisch bcgriindclcii. In Slowenien wies Josip Mal ills erster auf dieses Grundprinzip der archivahschen Arbeit hin, doch bereits Anton Askerc hatte sich im Siadiarchiv Ljub Ijana naeh diesem Priu/ip Teilen lassen Im Jahre 1998 sind fünfzig Jahre seit der Gründung des Internationalen Arehivraie.s in Paris auf Beschluß von Experten ¡uis aehl Ländern verstrichen. Diesem gelang es, eine solide orgnni.saiorisehc Grundlage zu schaffen .sowohl nach regionalem als mich nach bemfl,ehern Inierc.sscr, prin/.ip. Vom Internationalen Archivrat wurden zahlrcichc Projekie, Vcrdffcnlhehungcn und Problcmslcllungcn initiier! oder durchgeführt sowohl auf Kongressen als auch internal onnlcn Konfei cn/en Eine vielfältige Täligkeil enl-faltcic er auch in Zusammenarbeit mil anderen Nichtregierungsorganisationen, SUMMARY HUNDRED YEARS OF ADHERING TUE PROVE NANCE PRINCIPLE, AND THE 50™ ANNIVERSARY Or THE INTERNATIONAL ARCHIVAL COUNCIL Tbc lea 10 preserve ihc arehival original files as a whole was more and more put into force during ihc i9,:i ccnlury. In 1898, Dmcli archivists Samuel Mnllcr, Johan A Fcith and Roben Fruin theoretically forimilaicd ihc provenance prin ciple in Ihcir work //iinfeiJm^ voar nrdnen en herchrijven i'fjjj nrchivi-n. In Slovenia, the fir.si lo esiabli.sh this principle as Ihc basic rule of archival work was Josip Mal, although already Anion Askcre followed ihc principle in his work in Ihc Municipal Archives of Ljubljana. This year we also celebrate the event when fifty years ago Ihc archivists mci in Paris ano deciocd lo csliiblish Ihc International Archival Coiincil. In ihc time of ils existence ihc 1AC has developed firm organisaiional foundations based on regional and professional principle. The Iniei national Archival Council has initialed numerous nrojccts, publications and dcbaic.s on different congresses and iniernaiional conferences, bustling activiiics of the 1AC has also involved ihc co-operation of oihcr non-govcrnmcni organisations. 6 lan ki in razprave ARHIVI XXI 1998 Otvoritev razstave oh 10U-Ictnic i Zgodovinskega arhivi Ljubljana v atriju ljubljanskega magistrata, 1. juniji 1998 Pode'itev odlikovanja predsednikit Republike Slovenije s častnim znakom .svobode Republike Slovenije Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, 1. julija 1998 ARHIVI XXI 1998 tanki jn razprave 7 Republiški upravni organi 1963-19741 HRANE KOZINA Sprejetje zvezne in republiških ustav leta je pomenilo sintezo teorctien'.n rešitev in doseženih praktičnih rezultatov v razvoj ti samoupravljanja cid leta 1 yiO dalje S tem ,c biia od pravljcna dvcilirnost med delavsko i samouprav anjem in družben im upravljanj Jm. Poseben pomen sei v ustavi dobili statuti kcit samoupravni akti delovnih organ /aci S temi statuti so bili določeni notrai a organizacija delovno področje in odgovornost organov uprav lianja, položaj tleloviiili enot. delovna m druga razmerja, način poslovanja. Enako velja tudi za občinske statute. Pomembnost ustave se kaže v tem, da je s tvojimi določil i cmieje Vini in vnovične izvclilvc omogočila uresničevanje načela rotacije. V skupščine družbenopolitičnih skupnosti so liti uvedeni zbori delcivnih skupnosti Tako so republiško .skupšcmci sestavljali republiški zbor kcit zbor delegatov občanov ter štirje zbori dc lovnih skupnosti: gospodarski, prcisvetnokul tnm', socialncizdrav.stvcni in organizacijski zbor. Ustava je nedvoumno opredelila osrednji po Icižaj skupščin k nt temelju, h Imenih institucij ter naj višjih organov drm.benc in državne ureditve Vlogo .n položaj skupščine je cikmpil 1. Kclcral jc ii.ii l.i l[C v;i iifc 11: k n IJ i. ki jc hit iihjiivljtn v 11 u h I i k j i ij i Arhivi XX, št. 1-2. LjHiljanj 1U97, Mr KH-1 20 l/lior iinjpaiiicmhncjšc litcialurc: EL. Kmilelj' Piiihkmi miic M il i:i I is I ¡Out- gimlilvc I XI L'uh- Ijiiiiii. IW.S l'JUS: I) l)iJ;inil/iO: Zgmliivin.-i Snciiilistkiie lc Ii L- k L- kikralivne republike Jugaslavije, C!l;i vni Brit» i. Skiilskn knjigi. Zngieb I L>7K; Le k -.iki .n C;m-kiujcve /alii/bs. Ljubljana 197.1; lincikliipcilijn Sliivcnije, |- VIII D. K,)/in;i: Republiški U|'niviii urbani 19)5-195.1: Arhiv i epu h! I Slnvenijc: Ljubljana iyW. tudi razvejan sistem .skupščinski 11 teles, kar je v veliki mer. pripomoglo, dp jC Ic-ta postal v večji meri samoiniciativno delovno telo lud' pri pripravi predlogov in pobud. Okrepitev načela enotnosti oblasti prcdstuvlia nepnsrcdnej.še razmerje med skupščino in upravnimi organi. Le-ii so siccr samostojni, vendat so za svoje delci odgo vcirni skupščit in men.m poliučnoizvršilnim cirgancun. Amandmaji k ustavi SFRJ v Ictri 1 i)6~! in 1968 ter republiški v letu 1969 sei npr, odpravili organizacijskopoliličn zbor, uvedena pa sta enotni zbor delovnih skupnosti kot oblika .skup nega delovanja gospodarskega, prosvclnokullur-nega in socialnozdravslvencga zboru s posebni',., pristojnostmi 1er zasedanje delegatov občin kot posvetovalno lelo delegatov vseh slovenskih cibcin v republiški skupščin Aniandm;: k ustavi iz leta 1971 so med dru gmi na ncivci določili pristojnosti organov SR Slovéni e i zakcincidajno p'istcjnost republike, spicmcnna sla se položaj, in vlciga predsedstva skupščine in izvnnega sveta skupščine SRS. Namen amandmajev jc bil med drugim ludi v tem, "da zagciloviici potrebne pogoje za reševanje nakopičenih problemov družbenega in ekonom skega razvoj;,". Ustava iz leta 1963 šc nima določil o prcc! sedstvu skupščine SRS, uvedeno pa jc bilo s po slcivnikom sknpščirc žc v lelu 19^3. Z amand maji so se njegove funkci c in pristojnosti do konca obravnavanega obdobja kar nckajKrat spicminjalc V praksi se jc predsedstvo uveljavilo kol pomembno lelo novezovanja in usklajevanja dela znotraj skupščine in med repub-Iišl ,ri upravn m orgai , kar jc bilo še posebno pomembno glede na težnjo po osamosvajanju izvršnega sveta v čim bcilj samostc.jcno središče pcil i en e moči. I/vrsni svet skupščine Sli Slovenije jc po tej uslavi sluhu cirg-.m skupščine, ki mi ie poverjena pol i lične.,'Z vršna funkc a v okviru pravic i dol ž nosti republike. Zelo pomembne priucno.sl i na poleg drugih ludi za republiške upravne organe, ki: nadzoruje njihovo delci in jim daj^ splošne smc.rniec za üclci (pcidrobn jc v poglavju o organizaciji in dein Izvršnega sveta) Ustava iz leta 1963 jc določala, da se ustanavljajo republiški sekrela ali jq drugi upravni organi za upravljanje zadev državne uprave, medtem ko se sveti i zavodi ustanavlja jo za cipravljanjc širokovnih, upravnih .n drugih zadev iz republiške pristojnosti (podrobneje, v poglavju o republiški uprav.' SRS). Temeljne ovire za nadaljn razvoj samo- 8 t Janki in razprave arhivi xxi vm upravljiria so sc tLjtHIjc kazale na področju ckonomskin odnosov, sa> so gospodarske organizacije tudi še )y let po uvedbi samoupravljanja razpolagale le s tretjino sredstev za razširjeno reprodukcijo. Vse bolj so bile od vi;* ne ud dc javnikov zunaj njih, kot so bile banke, uvozno-iz vozni» podjetja, javni in prikriti -nvcsticijskL sklad'1 družbenopolitičnih skupnosti, od cmUijske in devizne polivke in od ccn, k ih jc določala državna administraci a. Sredi šestdesetih tet sc jc začela pomembna akeija na lom področiu, trije pomembni politični dogodki so bil neposredna idejnopohučna pr. prava za korenite spremembe v družbenoekonomskih odnosih. Na h navedem Kronološko peti kongrcu Zveze sindiKalov Jugoslavije (aprila 1964), resolucija zvezne skupščine o nadaljnjem razvoju gospodarskega sistema (maja 1964) ter osmi kongres ZKJ (dceembra 1064). Temu jc sledila gospodarska reforma juliji 1965. Namen tc reforme jc bil med drugim tuai doseči omejitev adm. aistrativnega vmešavanja državnih organov v gospodarstvo. Do omenjene reforme jC država malodanc za v.sc vrste blaga določala njihove cene. Obseg invcslit.j jc venomer presegal gos podarske možnosti, ker so proccs razširjene rc produkcije upravhrli orgar.i drnžbcnopolitr.nif skupnosti, nc pa gospodarstvo. KI ib "tcorc ličnim željam" pa omeniena reforma n zajela bistvenih delov sistema: še naprej jc veljal star sistem načrtovanja, sistem razširjene reprodiiK cijc. devizni režim in režim znnanjc trgovine. eprav jc bilo uresničevanje gospodarske reforme najpomembnejša naloga tedanje družbe ir so delovni kolektivi začeli iskati ter izkoriščali vse svoje notranje rezerve, ni 1 ilo mogoče pre prečiti stagnacije oziroma odpuščanju delavcev, industrijska proizvodnja pa jc začela stagnii iti. Z brionskim plenumom leta 1966 so bih ncko'iko strti glavni ctiitistično birokratski odpori v samem državnem in partijskem vrhu, prišlo jc do kadrovske rcorgarhacijc ZKJ o aroma ZKS. Prevladalo je mnenje, da podedovane oblike delovanja in organ zaeij-i partiiske organ, zacijc zavirajo demokratičen in samoupravni razvoj Leti 1966 in 1967 sta minili v politični kampanji proti birokratsko dogmatskim silam, opredelitvam in tcndcncam, kar sc kaže tudi v tem, da je bilo v lotu 1968 na partijskih kongresih 90 odstotkov delegatov izvoljenih prvič. Zelo močan udarec vcnkodržavncmu centralizmu v Jugoslaviji pa jc zadal .sklep brionskega plcnuma s katcr.m j'1, bila z oblast odstranjena vodilna skupina službe državne varnosti. Nevarno so se okrepilo tako imenovane teh-nokratske težnje v delovnih organizacijah ter nairazličneiših nedržavnih obh :ah ustvarjanja monopolov in odtujevanja sredstev. V.sc do gospodarske reforme so bili vzvodi upravljanja družbenega življenja v rokah partijsko-državnin struktur, konce 60-ih Icl pa sc jc položaj spre- menil, družbeni proccs jc na oblast vse boljin bol j spravljal managerje o i roma tihnokrai.ijo. Praviccl ki so jih prej imele polrienc strukture, naj bi sc prenesle na delovne kolektive, vendar jc proces priT'cdcI do lega, da jc ta politična birokracija prestopila v tchnokracijo. Politika jc sicer navidezno izgubljala neposredno moč, krepila pa .seje ekipa tehnokratov, natančneje krog ljudi iz gospodarstva, bank, zavarovalnic. listava je predvidevala v primerjavi z ustavnim zakonom iz leta 1953 nekoliko širše pristojnosti republik nerešeno pa jc ostalo nacionalno vprašanje Pojavljale so se leoruc o izko rišeanju posameznih repnb' k in njihovi dom nevni ogroženosti (cestna afera v S loven :, nacionalistična giba:.|a o zapostavljanji Hrvatov in hrvaškega jezika, teza o ogroženosti srbskega naroda, problem Kosova...). Prav nerešena nacionalna vprašanja so hila v tem ohdohju eden poglavitnih problemov tako jugoslovanske kot tudi širše javnosti. Vzroki zato so bili v glavnem v zgodovinskem razvoju posameznih narodov in narodnosti Icr s tem pogo jenim gospodarskim razvojem. Pojavi sc t.i. pro blem "razv. 'i" odroma 'bogatih" v odnosu do "nerazvitih" oziroma "revnih". Tedanja politika se jc torej srečevala s problemi, ki so v prvem povojnem obdob-u ostal1 v primežu problemov, k, jih je reševala mlada država, v prvem ohdohju vezana na sovjetski sistem, pozneje na podlagi eksperimentov tako vzhodnega kot zahodnega bloka. Svoj prispevek k teme je princ.slo tndi gibanje "neuvrščenosti", v.sc skupaj pa jc pokazalo nezrelost tedanjega sistema pri reševanju obstoječih problemov. Obdobje v Iclih od 1963 do 1974 jc čas, ko so ccnlralizcm počasi začeli zamenjevati elementi plurali' ma. S lein so nastali novi problemi, k. so z njim povezani (nerešeno nacionalno vprašanje, težnje por.amcz.nih republik po večji ekonomski samostojnosti, deccnlral zaeija...). IZVRŠNI SVET IN REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI V LI TIH 1963-1974 ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE V LETU 1963 Z Uredbama z. dne 10. 1. sta bili določeni or-ganizacijsk. strukU ri Upravne službe /a varnost plovbe na morju v LRS? in Radio-telcvizijc3 kot samostojnega zavoda na območju Slovenije za izvajanje rad ske in televizijske službe Zavod LRS zu produktivnost del«4 jc bil dne 17. 1 preoblikovan v znanstveni zavod. Dne 14. 2. je bil ustanovljen Zavod Lli Slu Ur.l. LkS. 1/l/lM Ur.i. lus, \nm. Ur l. lus. mm. ARHIVI XXI 1998 hnik, in ra/.prave 9 veni je za cene ^ kot samostojni republiški nprav-n: organ. Sonstanovitrljstvo Inštituta zu turbinske stroje'* sc je preneslo tudi na podjetje Titovi za-vndi - Litostroj v Ljubljani. /uvod zu dri.zncno samoupravljanje se [c pridružil k Institutu zu filozofijo in socio lomijo.7 Inšlilul jc prevzel tirli premoženje ter pravice in obveznosti /uvoda zu dru/hcuo sn monpravl junjc, Dne 9. 4. jc bila sprejela Ustava SRS.K V VI in Vil. poglavju ^ opredelila tudi naloge, organi zao o m pristojnosti Izvršnega sveta in republiških upravnih organov. Odlok o razglasitvi Zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovcnijcy p;* je določal da sc obstoječi državni sekretariati, sekrelii-riuli Izvršnemu svetu in sekretariati repub-liškili .svetov preoblikujejo v rcpuhl Skc sekretariate. Republiški sveti so bili odpravljeni, njihove upravne naloge so prevzeli ustrezni republiški sckrcluriuti. Delo so nadaljevali lile samostojni republiški upravn organi: -Republiški sekretariat za liuuiicc; -Republiški s™krjtiiriiit zu industrijo v njegovem sestavu so bi.:: Republiški elektroenergetski inŠpekloral, Republiški inšpektorat purnih kotlov. Republiški rudarski inšpek loral 11 Republiški gradbeni inšpektorat; -Republiški sekretariat zu kmetijstvo iu gozdarstvo; v njegovem sestavu sla bila: Republiški kmetijski inšpektorat in Republiški veterinarski inšpektorat', -Republiški sekretariat za trgovino; v njegovem sestavu je bil1. Republiški Iržui in-spcKtorat; -Republiški sekretariat r.u promet; -Republiški .sekreturial za delo; v njegovem sestavu je bil: Republiški inšpektorat dela; -Republiški sekretariat za urbanizem, stanovanjsko i/grud njo iu kouuiiiiiliie zadeve; v nje 'ovem sestavu jc bil: Republiški urbani-stiini inšpektorat; -Republiški sekretariat zu šolstvo; -Republiški sekretariat za kulturo iu prosvelo; -Republiški sekreturial za raziskovalno delo in visoko šolstvo; -Republiški sekretariat za zdravstvo; -Republiški sekretariat za socialno varstvo; -Republiški sekretariat za notrar e zadeve; -Republiški sekrelariat za pravosodno upravo; 5 Ur.I. LliS ,||Tl/frl " Ur.l. LH.S. 4/24VK. 7 Ur.l. LHS, iilSm. X Ur.l. Sti.S. WJO/fi/I. lJ Ur.l. Sli.S, IfJlf. -Republiški sekretariat za narodno oUram- bo; -Republiški sekretariat za proračun in občo upravo; -Republiški sekretariat za splošne gospo darske zadeve; -Republiški sekretariat za zakonodajo in organizacijo; -Republiški sekrelariat za inlbrmuc e; -Zavod SR Slovenije za gospodarsko planiranje, -Zavod SR Slovenije za statistiko; -Zavod SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje', -Komisija SR Slovenije za verska vpra ŠMiija; -Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, la jc bil pod nadzorstvom Republiškega sekretariata za proračun m občo upravo; -Zavod SR Slovenije za eene, la jc bil pod nadzorstvom Republiškega sekrelariala za splošne gospodarske zadeve; -Cieouelska uprava SR Slovenije, delovala ju pod nadzorstvom Republiškega scktelan ita za finance; -Državni arhiv SR Slovenije, deloval je pod nadzorstvom Republiškega sekretariata za kul turo in prosveto. Ustanovljen ic bil Republiški sekretariat za turizem - opravljal e upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju turizma. V sestavu Republiškega sekretariata za promcl je bil ustanovljen Republiški inšpektorat za promet. Sai.-larui inšpektorat I .RS jc prešel v sestav Rcp:!hliskcga sekretariata za zdiavsivo kol Republiški sanitarni inšpektorat. /akou o organizaii i in delu Izvršnega sveta kupšeiiic Socialistične republike Slo veni je10 z. dne 10. 4. jc določal, da Izvršni s vel sestavljajo predsednik, c» ali več podpred sodnikov r najmanj sedem članov, ki j .h izvou Republi.šk zbor Skupščine SRS izmed članov skupščine, IzvrŠn svet z odlokom ustanovi oziroma odpravi odbore in določi njihovo delovno področje. Strokovno, tehnično in drugo delo za potrebe Izvršnega sveta sc jc opravljalo v Sckrelui ubi Izvršnega sveta. Za opravljanje zadev v zvez s kadrovski/"1' vprašanji iz pristojnosti Izvršnega sveta jc v sekrelarii.ln delovala Uprava za kadrovska vprašanja. Strokovno in drugo delo za predsednika, podpredsednika in določeno druge Člane Izvršnega sveta so opravljali kabineti. Urad za zunanje zadeve, Urad za narodnosti in Urad za prošnje in pritožbe so delovali kol samostojni uradi Izvršnega sveta. 1(1 Ur.l. SRS, I l.KJVM. II) lurik in ni/.prave arhiv] XXI 1998 Strokovij jvcfib nog^ sveta -za utorčim "n Kcroialr» zadev" zadanem- npto G?; ■atf-jo ■ za-aodcap ■ za stati i!'" -za fcvstv« ¡a rbitv ¡a hiciwncti Tdogp 'ZVRŽNI SVET SOCIALISTIČNE REKJBUKb SLOVENIJE Pradsednik PodpredFsdnik Sekretar XBCR - za sflo ^ Tocfr arska T7 lan za netrarjo pciiipu - s [J .v* loiir" ir; nercel - aspto*"3 .tf vprfiar. . . cdnootramt K3MISUE Jdnnar^vr-73 por-JaSta - 72 .J k šjp Z3mq'r" vpraferv - presne L: fr^rbt ^■jtelAR^ETA 'VETA ScfcrcterUIS ipa ■ ¿3 V: t t:\ry.: i^rairja f-ctM Smratoji uradi jad. _ norijo z3d£Mj ■radzanratnai u"d n fročne ir prlažbe Katindj. trirxrErjr 73 ssmoGtf > cpra..jjijc ddo&nh (i rtcft REPUBLIŠKI U KRAVNI ORGANI REPiJBL.ISKI SEKRETARIATI zalnarre J Geocfcti-a Lp-^v© .a inducira iekccntr^ctlfl .¿pestra 'i"dlra pannkkv .. t.t.J .¡rjtKri- ¿peHcrd 73 hndtj^o in ^iiijiJvo I kmEi^i ir^p^rd vcfcnnar^i r^ektrd 2a*gcwro 1 tiri in^d-trii zaLrizon za promet za premet zaddo irt^d-trd za ddo za utonzern, EtrorfTj^o gradnjo in krm/tinesihe "I ™ i j bori: &i1 'pcMcrJ -ašdi* zaprasuii -tiArr Oiagn artr^SRE z mlnour^o za netrarp* sdese jai/no praimbr^TKtvo ^RS jTvno lastno SRS -iepefcteka tamHp za izvraj' nje ¡mlinov o dettvr fjstega ddicc a nspodarskh trffrrac' r zavoda> ¿A VOD I IN KOMISIJE sanfcm in^Etoit i i 23 reroi-D ctrimtn \ ¿miISRS za gcEpodnrso piarirarjt ¡acdSRSzasttstku ^acd SRb za matinfatti: IcfcrVho sodtfofne KcmajaERI za «rt^ Vfn&»>. J zaprtrai- ndtf ifrao ] hk. Lrnctecpitžfi ZiMjJ 5RS za ga^oetr c ¡srtv | ?acdSP^2iitcrK & ."K:T*/1 ,. in ,/^itz.T'f ■ airfcrrrcoje Izvršni svet in republiški upravni organi po sprejetju ustave leta 1963; shema. ARI 11 Vi XXI 1998 • Janki ni m/.prave 11 Dne 9. B jc prenehala delo Komisija za [TI nacionalizacijo najemnih '/.gj»H> in gradbenih zemljišč Izvršnega svetu." Servis za prevozne storitve držav»:L organov in zavodov v Ljubljani12 sc jc prt.i imenoval v: Avtoservis drža vili organov n /uvodov v Ljubljani (iivtoscrvis). Ker jc bila odpravljen;» Zbornica ERS za kmetijstvo in gozdarstvo11 m ni več poslovala kol sekcija Gospodarske /.borniec SRS, je bilo 30. 5. upravljanje sklada SRS za pospeševanje kmetijstva poverjeno posebnemu upravnemu odboru, ki gaje imenoval Izvršni svel. Dne 20. 6 so bili določeni organi,.a< ja, prišlo/ osti in delo Republiškega sekretariata zn turizem.14 Pri Rcnhliškcm sekretariatu jc deloval Strokovni svet za turizem. S vel za lu-izem, ki je bil ustanovljen (Ur.l. LRS 13/77/(>0"i jc bil odpravljen. Vsa sredstva jc prevzel Republiški sekretariat za turizem. Z Odlokom pa ie bila ustanovljena Komisij« Izvršnemu svetil /;i pripravo gradiva za uskladitev republiških predpisov z ustavo 15 S Sklepom"" jc bila dne iS. 7 ustanovljena Komisija za pripravo in izdelavo predlogov za uskladitev obstoječih republiških zakonov in drii£ i republiških predpisov z novo »stavo SR Slovenije. Poslovnik o dolu Izvršnega sveta Skupščino republike Slovenije17 jc določal, da Izvršni svet kot poiilično-izvršilm organ Skupščine SRS opravlja z. ustavo in zakonom določene zadeve iz svoje pristojnosti. Siccr pa jc Ic-la imel le naslednje slalne odbore. - orilior za splošna gospodur.sk;! vprašanja, - odhor za družbeni plan, - odbor za notranjo politiko, - odhor za prosveto, kulturo in znanost, - odhor za splošna in upravna vprašanja, - odhor za narodno obrambo. Izvršni svel jc imel tc stalne ffimisije: - administrativno komisi jo, - komisijo za pomilostitve, - komisi jo za odlikovanja, - komisijo za mejna vpniS;ii a, - komisijo za prošnje in pritožbe. Izvršni svet jc lahko z odlokom ustanovil tndi druge stalne odbore ali komisije in določil nji-liovo področje oziroma naloge icr obslojcčc odbore ali komisije odpravil Rli združil. Za pripravljanje posameznih predlogov in za daruje mnenja o posameznih vprašan, h jc Izvršni svet lanko ustanovil tudi občasne komisije. 1 Ur.l. SKS, IlJ/152/f>3. ur.l. srs, iy/is3/ra l3l Ur.l. SKS, lfi/134/M. 1,1 Ur.l. SRS. IWI 52/f>.1. ^ Ur.l. SliS, 19/I5.V63. If) Ur.l. SliS, 22/1 tW63. 17 Ur.l. SliS. 22/21 r>/f>3. Strokovni sveti Izvršnega sveta so posvetovalni organi Izvršnega sveta lin Skupščine SR Slovenije za posamezna področja. Izvršni svel jc ustanovil strokovne svete z odlokom in j.m do-loeil delovno področje Na zahtevo Skupščine ali Izvršnega svcla in njunih organov jc bil strok o vri svet dolžan pr<> učiti določena vprašania i i dati o nph svoje mnenje. Za zvezo si tiskom jC skrbel republiški sekretar za informacije Izvršni svet jc za strokovno, administrativno, tehnično in drugo delo za potrebe Izvršnega sveti. imel tc službe: - .sekretariat Izvršnega sveta, - samostojne urade, - kabinete, - funkcionarje za samostojno opravljanje določenih zadev iz pristojnosti IzvršnegiF sveta, V sekretariatu je bil protokol, ki jc opravljal vse protokolarne zadeve v zvez z državnimi uradnimi in poluradnnrii obiski ter vse protokolarne zadeve za potrebe Skupščine in Izvršnega sveta. Kot samostojni uradi Izvršnega sveta so delal . - »rad za zunanje zadevo, - urad za narodnosti, - urad za prošnje in pritožbe. Z Odlokom z dne 19. 9. jc bila ustanovljena Komisija Izvršnega sveta za kadrovska vprašanja. tij Dne 26. 9. pa je bila ustanovljena Republiška komisijo za v| s I udskega posojila za ohnovo in izgradnjo Skopja.19 Z 1'rcdho20 so bili 7. 11. odpravljeni lile strokovni sveli Izvršnega sveta: zn geodezijo, za hidrometeorologijo, za stanovanjsko izgradnjo, za urbanizem in komunalne zadeve, za statistiko, za lovstvo in za ribištvo. Zakon21 z dne 21. 11. jc določal ustanovitev Sklada SR Slovcn l1 za pospeševanje založniško, časopisne, knjigotrške in tiskarsko dejavnosti, Z Zakonom72 z. dne 27. 12. pa ie hiJ odpravljen Družbeno invostioijski sklad SR Slovenije, Ustanovljen pa jc bil Vodni sklad SR Slovani!.21 REORGANIZACIJE V LETU 1964 Kol poseben republiški upravni organ v sc stavu Republiškega sekretariata za kmetijstvo in 1K 1>.I. SRS, 2X'2.Wi3 1 Ur.l.SkS, 2'J/J3y/6.1 2(1 U^.I.SRS,2y/2iy'63 21 Ur.l. SliS, 29/23lJfli3 Ur.l. SNS. 39/TO/61 23 Ur.l. SkS,.ly/.1l l/M 12 Članki in m/.prave ARHIVI XXI 1998 gozdarstvo24 jc ni! dne 20. pi ustanovljen Republiški ^o/danski inšpektorat Zakon-5 z dne 4. 6. jc določal delovno pod rocjj Komisije SK Slovenije /a telesno kul turo. Dne 18. 6. sc je Višji» pedagoška .šolii v Ljubljani preoblikoval;] v Pedagoško akademijo v Ljubljani.26 Z Odlokom3 pa ic bila dne 25. 6. odpravljena Komisij» Izvršnemu svet« za vodstvo in ko ordinacij» priprav z;» novi usluzbenjki sistem. Dne 16. 7. je '^la ustanovljena Komisija Izvršnega sveta /a vprašanja borcev narodnoosvobodilne borbe/x R HO KG A NIZ A CI. JE IN SPKKMKMHK V LClfi 1965 Uredba29 z. dne 28. 1. jc določil la, da sc v Institut zh ekonomski) raziskovanja v Ljub Ijani zdruzita Ekonomski nštkut SRS ter Inštitut za ckonon, i ko, st;i tisti ko in demografijo v Ljub-Ijai ; Dne 18 3. st:i bila ustanovljen;] Pedagoški svet30 in Pedagoški institut 11 Z Uredbo z dne 31.3. c Sklad SRS za so cialne ustanove nadaljeval delo kot Snkid SRS /;» socialno zavode.■ Srednja strokovna Šola vai notra e zadeve sc jc preimenovala v Strokovno šolo /a notranje zadeve.33 Zakon o knjižnični)34 in Zakon o muzejih3^ pa sta določala naloge, pristojnosti in organi zaeijo omenjenih ustanov. Naslov Zakona o visokem .šolstvu v Ljudski rcpubiiK Sloveniji16 sc je .spremenil v Zakon o visokem šolstvu v So< i listič ni republiki Sloveniji. Z Zakonom3 so b'le določene tuc nekatere spremembe. Zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Z Odlokom3* je bi. dne 8. 4. ustanovljen Kkonumski svet Izvršnega svetu Skupščine SR Slovenije kol posvetovalr organ Izvršnega sveta. 24 'Jr.l. SRP I l/fi6,'.'i4. 25 'Jr.l. S K.S, 17A>fWi4. 26 Ur.l. SRS. 1 1 'Jr.l. SRS, 19/|1>5'64. 2K Ur.l. SRS. 22/lW64. 29 Ur.l. SRS 2/V65. 3i) Ur.l. SRS l l>'K9/f>iS. 31 Ur.l. SRS. UTOI/ftS. 32 Ur.l. SRS. I l/l 11/65. 33 Ur.l. SRS, 11/112/65. 34 Ur.l. SRS. I l/i 13/65. 35 Ur.l. SRS. I l/l 14/65. 36 Ur.l. SRS. 11/119/65. 37 Ur.l SRS I 1/12(1/65 Ur.l. SRS, 12/135/65. Dne 15. 4. je bila ustanovljena Komisija Sli Slovenije po H>5. elann temeljnega zakonu o pokojninskem zavarovanju39 z nalogo, da odloča o izjemnem puznanju praviee do starostne pokojnine. Odpravljen, pa sta bib Komisija LR.S po 164. členi) zakona o pokojninskem zavarovanju in Komisija LRS po P2. členu zakona o pokojninskem zavarovanju. Dne 22. 4. sprejeti Zakon o rep»bliski upravi SR Slovenije4'' je določal, da omenjeni organ opravlja upravne zadeve iz B*istojrfflt SR Sloveniie ter strokovne m druge zadeve, k; imajo pomen za SR Slojem o. Republiško upravo Sli Slo ven ij" so sestavljali z zakonom določeni republiški upravni organi, republiški sveti ter drujji republiški organi in organizacije, ki so opravi iali zadeve, pomembne za SR Slovenijo. Republiški npravni organi so samostojno opravljal: zadeve iz svoja priitojnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov h urugib predpisov ter v skladu s polili ko, ki jo jc določila Skupščina SR Slovenije, in splošnim smcrnicaim Izvršnega sveta. Samostojni republiški upravni organi so bili republiški sekretariati in komiteji Samostojni republiški npravni organi so bili laliko tudi zavodi, uprave, direkcije in kom i.i i je Kot republišk. upravi" organi v sestavu rc publiškcga sekretariata al' komileja so lahko delovali zavodi, »prhve, direkcije in inšpektorati. Samoslojn republiški upravni organ: so se ustanavljali in odpravil,ili z zakonom. Republiški upravni organi v sestavu samo-stojn"> republiških upravnih organov so sc ustanavljali in odpravlja z uredbo. Republiški sekretariati so se ustanavljali za opravljanje nalog republiške uprave v eni ali več upravnm panogah al /.a opravljanje nalog repub liškc uprave na določenem področju. Komiteji so se ustanavljali za opravljanje nalog repubh-ške uprave, ki sc iiuclc skupen pomen za dva veni je™ pa jc določal, da iS sestavljajo predsednik, en ali več podpredsednikov n najmar j sedem ciartov, ki jih izvoli Rcpuhiiški zhor Skupščine SRS izmed članov sknpščinc. Za opravljanje določenih strokovnih in drugih zadev za Skiipščino SRS m IS sla hila v Izvršnem svetli Sekretariat za zakonodajo iu Sekretar it za informacije. Z Zakonom-"51 pa jc hila odpravljena Republiška komisija za ugotovitev pokojninske dobe kol rcpuhiiški upravni organ pod nadzorstvom R^puhliškcga sekretariata za delo Z Odločbo-1'2 je hila dne 30. 6. odpravljena Elektrogospodarska skupnost Slovenije, ob veznostt dobave električne energije so sc prenesle na naslednike: disirbuciska podjetja [ilektro Maribor, Elcktrn Celje, Llcktro Ljuib Ijana. Elck'ni Nova Gnriea 4- Ur.l. SliS M/149/6.1. 4: IJr.I. SRS, 14/1.1 ?,!<*. 4 Ur l. SRS. 14/J.S4/6.^. 4" Ur.l. Sli.S l4/I.W6.i. 4f' Ur.l. Sli.S. JK/209/6S. 47 Ur.l. SRS I K/? 10/6.1. Ur.l. SRS, IN/21 I/<>."5. 47 Ur.l. SliS 2(1/21 «/<>S. Sli Url. SRS. 20/21'j/6.S. Sl Ur.l. SliS 2(l/222/f)S. Ur.l. SliS 2I/249/6S. ARHIV] XXI 1998 Članki m razprave n Dne 4. 11. no nas'iilc nekatere spremembe v /.akomi | gozdovi liiV in Zakonu o cestncm skladu Sli Slovcni,je,^ /¡ikon o /uvodu zu fcofn^ Sli Slovenije115 je določal, da jc omejeni z.avod nastal s .spojitvijo Zavoda za napredek šolstva SRS in Zavoda za strokovno izobraževanje. Dne 11 11 .so biii z zakonom odpravljeni: Nkhiil SR Stovcuije za pospeševanje kmuti t-stva,. M Url. SUS. 3(1/31 O/M. iut)lišKi štah za varstvo pred deinen tarr ni in drugimi nesrečami. Sočasno pa jc bil /. Odlokom79 ustanovljen Republiški $taK| za varstvo preti iiaraviiinii in drugimi hudimi nesrečami, Z Odlokom*0 je bil dne 26, 10, ustanovljen Pravni svet I/,vršnei>a sveta Skupščine SR Snvcuijc kol strokovno posvetovalni organ Iz vršnega sveta. Dne 19, 12. je bil izdan tudi Poslovnik orne njenega sveta,Nl ki je določal naloge sveta. SPREMEMBE V LETU 1%8 Z Odlokom1*2 je bila dne 23, 5, odpravljena 67 Url, .SRN, 6/44/67 Ur.l. SRS, I2/KI/67. 69 Ur.l, .SRS, I2/KW)7. Ur.l, .SRS, I2/91/T.7, 71 Url, .SliS. l3/99/f>7, 72 Ur.l, SRS, Ifi/l I4/Ci7, " Ur.l, SRS, |r,/l21/67, 74 Ur.l, SRS, IK/nH/'i7, 75 Url, Sli S, 26/21 (i/fi7. 76 Ur.l, SKS 26/2|7/ri7. Ur.l. SliS,2K/227/f,7, ' Ur.l, SK.S, 30/246/67, Ur.l, SKS,,30/247/^7, ' Ur.l, SR.S, 3,S/2H6/(i"' Ur.l, SKS,4C/323/fi7, H2 Ur.l. SKS, I K/l3/fiK. K5 Url. SRS. 24/2(14/69. H6 'Jr. I SRS, y/.tnil. f Ur. I SRS. 21/126,70. X!i Ur.l. SRS, 26/151/7(1. X9 Ur. t. SRS. 26/152/70. 9(1 Ur.t. SRS, 29/153/70. 1 Ur.l. SRS, 26/1.52/711. 92 Ur.t. SRS. 12/50/71. Dne H). 11. jc bil sprCjCt Zakon o Slovenski akademiji znanosti in mitcliiosti.93 Z Zakonom^' jc bii dne 8. 12. nstutiovljcn Rc-pflbiiski sekretariat za kmcijsivo n gozdar sivo. V sestavu republiškega sekretariata so bili: -republiški kmetijski inšpektorat, -republiški gozdarski inšpektorat, -republiška veterinarska uprava, Dopolnitev poslovniku o delil Izvršnega sveta Skupščine SR Slovcni c95 z dne 22, 12. |c določala, da sc v Poslovnik o delu IS (Ur.l. SRS 22/63) vnese poglavje VIII. Predstavniki SR Slo ver i|C v medrepubliških Koiriujin z aoločba mi: IS delegira po etiega predstavnika SRS in njegovega namestnika v medrepubliške komilojct k! jih v ^porazuunt z izvršnim' sveti rcpubiik in avtonomnih poknijin ustanovi Zvezni izvršni svcL in '.iecr v: - med republiški komite za razvojno politiko, - medrepubliški komite zu področje zunanjetrgovinskega in deviznega si.slema, - medrepubliški komite za področje trga, - medrepubliški komite za področje monetarnega sistema, - nicdrcpiihlišl ■ konii'e za i lanec, Z Odlokom'-"' so bili dne 30. 12. razglašeni ustavni amandmaji XXV do Lili, ki jih jc spre jela Skupščina SRS. REORGANIZACIJE IN SPREMEMBE V EETU 1972 Z Odločbo1J7 je bil dne 28. 1. ustanovljen Muzej arhitekture v Ljubljani, Zakon9fi z dne 19. 4. jc določal, da republiško upravo Socialistične republike Slovenije sestavljajo 11 le republiški sekretar la t i, zavodi t npravct inšpektorati in komisije: Republiški sekrctariui z;i gospodarstvo; v njegovem sestavu so bili: -Republiški gradbeni inšpektorat, -Republiški rudarski inšpektorat, -Repubhsk. dc.klrocnergetski inšpektorat, -Republiški inšpektorat parnih kotlov, -Republiški prometni inšpektorat, -Republiški tržni inšpektorat, pod njegovim nadzorstvom so bili: -Zavod SRS za ecne, -Zavod SRS /a rezerve, -Enška kapitanija v Kopru, Republiški sekretariat /a kmetijstvo in gozdarstvo; v njegovem sestavu so bili: -1 Ur.t. SRS. 42/245/71. 4 U1.I.SPS. 46/2.W7I. Ur.l. SRS, 4H'2H1/71. 6 Ur.t. SRS. 5l/2Kf)'7l. 7 Ur.t. SKS, .1/47/72. K Ur.t. eRS, 16/166/72. ARHIVI XXI 19D8 C. laiiki iri razprave 17 -Republiški kmetijski inšpektorat, -Republiški tozdarski inšpektorat, -Republiška veterinarska uprava, Republiški sekretariat /a rinancc; v njegovem sestavu je bila: Republiška davčna uprava; Republiški sekretariat za delo; v njegovem sestavu jc bi -Republiški inšpektorat dela; Republiški sekretariat za urbanizem; v njegovetn seslavu so bili: -Uprava za varstvo okolja, -Republiški urbanistični inšpektorat, ■Republiški vodnogospodarski inšpektorat; pod njegovim nadzorstvom pa so b it: -Geodetska uprava SR Slo vem, , -Zavod SR Slovenije za regionalno proslor-sko planiran je, -Zavod SR Slovenije za vodno gospodarstvo, -Hidrometeorološki zavod Sli Slovenije; Republiški sekretariat /a zdravstvo i socialno varstvo; v njegovem sestavu jc bi)■ -Republiški sanitarni inšpektorat; Republiški sekretariat za prosveto in kul turo; pod njegovim nadzorstvom jc bil: -Zavod SR Slovenije za šolstvo; Republiški sekretariat za notran je zadeve; Repnli' «k sekretariat za narodno obrambo; Repnb :i sekretariat /a ]iravosodje in občo upravo; Zavod SR Slovenije za planiranje; avod SR Slovenije za statistiko; Zavod SR Sfovenije za mednarodno telili no sodelovan je; Komisija SR Slovenije za verska vprašanju. Zakon o organizaciji republiške uprave SR Stovenije';y (prečiščeno besed t io) z dne 9. (i, jc pol rdi i predhodni zakon Icr določil, da se nekaj slarth veljavnih prcdfsov (zakonov, odločb, uredb) odpravi. Z Odlokom""1 z dne 16. 11. jc bil'sprejet odstop predsednika IS Slancta Kavčiča ii s tem-celotnega izvršnega svela. Z Odlokom o izvol predsednika iu čla-uov izvršnega sveta skupščine ni il: 1 :nc republike Slovenije101 z dne tj 12. jc hil za predsednika IS izvoljen Andrej Marine SPRKMKMlil V LETU 1973 Zakon o dopolnirvah zakona o izvršnem svetu skupščine SR Sloveniji 1(12 z dne 7 določal, da ima Izvršni svet Komite za ekonomske odnose s tujino. 7 Odlokom o Komiteju izvršnega svete za ekonomske odnnse s tujino te o organi/Jieiji in delil njegovega sekretariata10-1 z dne 26. L>. so bile določene naloge omenjenega komi 1cja ZUSAMMENFASSUNG VERWALTUNGSORGANE DJR REPUBLIK 1963-1974 Die Annahme der Verfassung vnn 1963 siclllc eine Synllicsc von [hcorclischcn Uösi Ingen lind praktischen Ergebnissen in der Umwicklung der Selbstverwaltung scir 1950 ihr. Für den genannten Zeitabschnitt kann behaup'ei werden diili er im Hinblick uiffl die Veränderungen, die Zusiiindigkeil der Verwaltungsorgane der Republik bc [reifend, /icmlieh ■msiirhil wiir, dennoch viel stabiler als die erste Nach kri ejjspcrioile Die Politik b/.w. die Partei ilhler mindestens im ersten Abscbnin des behandelten Zeitraums mich wie vnrcnlscfieidcnden LinOnl! uns. summary Tin: agencies ot: the republics prom '963 to i y/4 Tlic udoption nl' [lie 1963 Can si in it ion represented the symlie1 is of ihcnrctkjil solutions and practical results aehkvcJ in the dcvcfopnicni nf scif-jniinagemeni sysicm frnin 1950 iinwurds. The entire period is characterised by great i.ismbi. ty i i [tic jurisdictions nf admlnislmliinul agencies nl' the republics, although in the sane time we can nb.se rve a miieli nvirc sUibi'c situatinn us in [he firsl postwar period. Al Ielist in [lie llrsl pur[ of [lie period, Ihc publics i.e. the Ci>nimunist P;irty Mill exerted profound iiifliicncc mi Bi'lnmx-ilrHin 1)9 Ur.l. SRS, J.1/214/72. tfl() Ur.l. SRS. 47/.!(i2/72. I(tt Ur.l. SHS, 5ll/3M(W72. 1(12 Ur.l. SRS. 23/2(12/7.1. "i L'r.i. SRS. ywMny. 18_Članki ni ra/prave_ARHIV^XXI 1998 ^pifotina „ se pomicc mimo '-■t' - rujieaujemo j l: mestni ar/iti»,* Ankm^sforr: r a '00 'etn-ci ,-.gočJovinskega arhiva Ljubljana-■8C8 -199F Spominska plošča Anionu Aškercu v ivh Zgodovinskega arluva Ljubljana ob 100-leluioi Častni znak svobode Republike .Slovenije ob K)()-lclnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana ARHIVI XXI 1998 ^Jaiiki in razprave 19 Javnopravni - zasebnopravni interesi v arhivu NATA!J.!A GlA/AR Ko jc slovenska arhiviska .široka pripravniki svoi Zakon ™ arhivskem gradiva .n arhivih[ in ko je danes postavljena pred izvajanje le-tega, se srečuje s pojmi javnega in zasebnega, aktualnih tud v stališčih ameriških arhivsk-h kolegov. V tem sestavku bom skušala od govori i' na vprašanje, ali so arhiv; organizacijsko, s l ni ki urno in kadrovsko razvojno usmerjeni v izpolnjevanj? sodcbiuh zahtev vsestranske obveščenosti Jruž hc, ob upoštevanju javnega muc a ter ščitenja interesov javnega in zasebnega. Arhivi posegajo na področje avnega zasebnega z vsem arhivskim gradivom, ki ga bmilimo, z njegovo javno uporabo, pa tudi s postopki nenehnega prevzemanja arhivskega gra tliva v arhiv; la ima lahko javni ali zasehni vsebinski pome n. Arhive poleg arhr/skega zakona in Zakona o splošnem upravnem postopku2 zavezujejo tudi ustavna določila, predvsem 21. člen Ustave RS, ki določa varstvo človekove osebnost i dostojanstva, k:ir pomeni tuch vat sivo intimnega in zasebnega področja posamcz n:ka, ter člen, ki določa varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic t i členi Ustave obvezujejo tudi državne organe, v katerih človek postane obickt državnega ravnanja i a ne več enakopraven subickt. Z Ustavo morn družba posamezniku ponuditi okolje, ki zagotavlja nedotakljivost njegove zasebnosti (stanovanja, pisem, oseb"ih podatkov...).4 Z ustavnim členom k. določa .svobodo izražanja (39. člen), pa ima vsakdo pravico dohiti informacijo javnega značaja, za katem ima v zakonu utemeljen pravni ntcics, razen v pr.mcirih, ki jia določa zakon Vrednost arhivskega gradiva pred prevzemom v ;;rhiv lahko opredelimo g'cde na hformaciio, ki jo prinaša bodisi z vsebino boths. z zunanjo obliko. "Produkcijo" dokumentarnega gradiva v ustanovah lahko razdelimo v tri kategoriie, glede na vsebino, ki jo odraža in glede na količino neke vrste gradiva. Nastanek arlrvskega gradiva v ustanovah hi lahko ponazorili z piramidalno obliko/' Zaknn n urliivskem gradivu in arhivih Ur.l. US, >J, 2:W7. 2 Zukim n s|iln>;ncm up im vrv: 111 piislnpkn Ur.l. SFRJ. št. 47/Kfi 7 Uslava Republiki' Slnvcnijc, Ui.l. si, 3.W1. 4 J;mc/ Sinki )vcc\ Upnraba arhivske;;;! juvnliva in va ruvanji; /usthnn.sli Icr nscbnih pmlalknv, ARHIVI. XX, 1-2, IlW, sir 29-3X, n lein lullt. N. Glaiar, Seminar it pravilih vprašanjih pri aihivsktm ilclu, ARHIVI XX 12, l'J'J7. UsImvm Republike Slnvcnijc, Ur.l. šl .WJ1. f' Truily II. l'cllcr.snn, prcn D. C, prcilaviinjc CUL1 Hudimpcšlu, SUN cnursc mi. 2U Članki in razprave arhivi xxi vm lahko govorimo tuai o potrebi po tem, cia so kritcriii '/a valorizacijo arhivskega gradiva odpru za javnost Lahko govorimo eelo o lcmL da nai bi odbrano arhivsko gradivo ustanov v celoti po knvalo "javni interes", dalo naj bi vpogled v delovanje organa na njegovem javnem področju Obstoj arhivskega gradiva kot dokaz neke dejavnosti ni absoluten, kajti "informacija ni dogodek sam, niti ni odno.s med njima naravno dan. Vsakemu dogodku ne pripada informacija, vsaki informaciji 'popada11 dogodek, vendar m sta identična".1" V globaln družbi lahko za arhiv v vlogi komunikatorju poudarim predvsem Qiri ravni 11 institucionalna raven (ali organizacijska J. vertikalna in horizontalna izmenjava arhivskih podatkov z državno upravnimi strukturam in drugimi zasebno- in javnoprava mi osebami, raven množičnega komiinioiraniii: uporaba informacij prek sredstev množičnega ohvc.ščanja, kalcgo'ialna raven: posebne interesne jav nosti in socialne kategorije z uporaho informacij za uveliavljanje svo|ih interesov in potreb, - medosebna raven izmenjava informacij osebnostne narave v ncformalnin skupinah, npr. družinah: Izdelava rodov m ;ov, oseh ni raziskovali^ nteresi. Področje ju vil osli in meslo arhivov v njej Če po dodam posamezne kategorije pojmu javnosti,12 lahko vid m, da arhiv z množico podatkov raznovrstnih ustvarjalcev arhivskega gradiva v fondih posega na .številna iavna področja: 1. Javnost kot socialna kategorija (koi dru/-ber.i akter, subjekt v odnosu do nekega doga janja): arhiv s hramho nekaterih vrst podatkov lahko omogoči vpogled v način delovanja in odločanja javnopravnih oseh, v primeru držav nega arhiva Uidi državne administracije - Kar bi cz dvoma lahko pomeni podlago za vspo-slavitcv nekega odnosa, stališča državljanov do izbranega obdobia v preteklosti ter .'.Ivijajoč iz, preteklosti tuai Jo sedanjega dogajanja. Arhi v jc z množico gradila in m formacij ki ,in hrani, odgovoren do družhcncga subjekta Vprašanje, ki se tu pojavlja, jc: ali arhiv v procesu opravljanja svoje dejavnosti zadosti potreham .socialne kategorije oziroma izpolni njene interese Arhiv namreč s posredovanjem nformaor rešuje nekatera odločilna vprašanja, Ki /udevaio posameznika ali pa tudi več ljudi, neko generacijo ali "j .Slavko Splicha1: Mniiiiinu komuniciranje mcil svohodo in odtujil vijii, Oh/oija, Maribor, Kil. str. 31. '' Franci: Vrcir IJeniokialično komuniciranje, Oh/orja, Maribor, liMJ, str. .13-34. Posamezne kategorije po jama javnosli pnv/ciran) po: prnl. lil. Slavki) Splichal: Pomlatl javnosti JAVNOST, vol. I, l'J94. #1, 1-2, str. II. širšo kaicgnrijo ljudi Arhi vi so do družbenga subjekta odgovorni Uidi zaradi svojo edinstvene vlog';, le-to jc namreč mogoče izvajati samo v arhivski ustanovi in ne more biti prenesena na nobeno drugo ust;, novo. 11. Javno v pomenil posebnega značaja neke dejavnosti ah prostora tjavno/zasehno) zasnova 110 na konceptu "vlada od ljudi, za ljudi, z ljudmi" ("Govcmomcnl of thc peoplc, for thc pcoplc, by thc pcoplc").14 a) Javno v pomenu obče dostopno: (of thc pcoplc od ljudi) Arhiv kot sestavni del javne uprave mora zagotavljati dostopnost arhivskih fondov ni zbirk za uporabo, ne samo za znunstvcno-razisknvalnc namene, pač pa v prvi frsti /.a zagotavljanj upravnih potreb državnoupravni strukturi, pa tudi posameznikom ob .z.kazovanju rnihovin zasebno-pravnih rte roso v. Zasebno področje ima v arhivu posebno mc.sto predvsem pri varstvu o^ebrnh podatkov posameznikov, ki je predpisano z Zakonom o varstvu osebnih podatkov,1 tudi z arhivskim gradivom privatnega izvora. V tem primeru se arhi-' ob prevzemu privatnega fonda obvozuic za ohranuinje zapore in nedostopnost gradiva na podlagi pogodbe Pojem zasehnost, jc .suši in zajema m formacije privatne narave, ki pa imajo lahko izbrani kriterij določanja zasebnosti, glede na »zbrani subjekt privatne url i vid naliic oseb nosti, popularne-mcdijske osebnosti, uradne jav ne osebnosti.If' Kljub temu, da jc p i nekaterih javnh osehnostih področje zasebnosti inani varovano, je posredovanje določenih infoniiao.j upravičeno le, če gre /.a prevladovanje "uivncga i iteresa".17 Hkrati v arhivih poznamo po.ein /jsobnega arhivskega gradiva, ki jc v zase hm lasu. Dolžnosti zasebnih lastnikov arhivskega gradiva pa enako določa Zakon o arhivskem gradivu in arhivih. Med kategorije zasebnega arhivskega gradiva sodi tuch gradivo verskih skupnosti ter gradivo pravnih oseb v puvalnem sektorju na področju gospodarstva Nasprotje od javnega in obče dostopnega jc tudi kategorija gradiva javnopiaviiili oseb. Ki ob svojem nastanku i i bilo namenjeno javnosti. Tn Na printer. uradni ¡nxljlki /a iknacionali/acijske postopke in podaiki /a piiilonilcv odškodnine vojnih oškoilnvantcv. 14 Pmvcle hesedc i/ govora Alirahama Uncolna: kjh.il this nalioii, muter Goil. shall nave a new Ilirih ol Irecilont and thai government ol" ihc people, by thc people, ami lor thc people, shall not parish irum ihc earih J, Gcttyshtiry Adies.s (I 1 - Zakon o varsivu osebnih poilalkov (Ur.l. US. si. H/W) in ILW1) Triidy It. Peteison; Privacy anil liecdoiii ul' inloriiimion, str. 37. " Jane/. fiinkovct. Upnnu knmtmidrunjt; incil svohodn in ihIili jUjiJtir. D3. 22 Irilwarit Wcliliai: "Archives and I be Challenges lit" Chunp:" American Archivisl. Vol 46 ' Nil 2. Spring IW. Tn.5, Summer DH 415-416. 24 Prav mill. 22 ČlunKi in razpravu ARHIVI XXI 1998 zaloge ¡c/.ikcmh znakov (slrokovi., eziki, sle-reotipi, fraze, posebni jeziki).2'' Vsiljuje sc vprašanje, na kakšen način tej širši vrsti populacije zagotovili pravico do javne informacije ter upo rabo le tc v zasebnem ali širšem javnem itcresn, Ali lahko sklepamo, da bo arhiv kot vrsta "banke podatkov" v informacijski družbi, tako kol nekaler, med ji, i.nel omejeno dostopnost glede na izobrazbeno strukturo; v primeru uporabe podatkov o arhi /u prek nterneta pa bo navzoča omejenost iulu zaradi finačnih zmožnosti posa mezmka. Za posameznika v širšem družbenem kontekstu pomeni informacija: "...sekundarni prcnc seni pomen latinske besede nformauo (izobrazila). V vsakdanji govorici govonmo o (ne)do stopil, (nejkorisltu informaciji '/a odločanje S tem atributi merimo na sub.ektc, k1 obdelujejo ali uporabljajo inlormacijo".^' To pomeni, o a bi za dosledno izvajanje funke c javnosti rrhivov morali posamezniku zagotoviti o, kar naj bi zani informacija bila. "...nporabna vrednost 'za subjekt, io jc s stopnjo povečanja vedenja in /manjšanja negotovosti stibickva v procesu obvladovanja situaeiic v okolju".27 Za zagotavljanje takih zahtev posameznika do arhiva to pomeni m samo posredovanje, razumevanje i.i pravilno uporabo informacijo, pač pa tu li svetovanje pr iskanju dodatnih iforma';ij. Povsem drugačne spremembe na arnhskem področju v dobi informacijske družbe srečamo pn uporab gradiva s strani "strokovne javnosti" (raziskovalci iz ustanov), kjer je že splošna praksa nvajanja kibernetiene lahkosti do dostopnih podatkov v drugih medijih.28 Medtem pa arhi\i ostajamo v večini primerov na ravni tiskanih arhivskih pripomočkov za uporabo arhivskega gradi a, ki zahtevajo potrpežljivost. Možnost medijsko posredovanih celotnih doku nicntov jc za nas nerealna alternativa, kajli v elektronskem okolju jc težko zagotavljali origi nalnost in avtentičnost dokumenta, k' nai hi urici dokazno vrednost 2<) Brez dokazane originalnost pa dokazno vrednost izgubi - bodisi za raziskovalne bodisi pravne namene. Dostop arhivskega gradiva zaiema dva poima. V slovarju arhivske terminologije dostop (ae-eess) pomeni to: možnost razpolaganja z ar hivsikim gradivom za preučevanje, k je rezultat tako zakonite odobritve, kot tudi obstoja pri- France Vic£.: Dcmi ikra ti čilo kmimnicirnijc Oh/urja Maribnr, I'WUir 30. Slavko SpJic-hut: Mmi/ičnn kiiiiiunidraiijc incil svnhiidn in iKJlujitvijn, sir. 27 Prav tam. sir. 2S Truity M. Pclcrsrm: "Readirg, "Riling anil KilhmclU:': SpccuUilii>n im Change in Rescurch jJjucesStiJ Anicrkun Archivist, Vol. 55, Summer l'J'J2 sir. 417 Lut'iana Duianti ill Heather Maenail: The protection anil Ihe inlegrily of electronic reenrd:. An overview of the 1JDC MAS Rcscarch Project. pomočkov za uporabo ("the, availability of rceords/archivcs for consiiltaUon as a result boiith of legai iinthori/alion and die ex.stcnee of finding aids").-10 Iz tega je razvidno, da je nedostopnost lahko ne samo normativen ukrep, pac pa tiicf fizični pogoj oMSiTja gradiva in možnosti njegove uporabe. Prizadevanje za demokral:z.ac,jo dostopa do arhivskega gradiva zalo ne pomeni samo pri/.adcvani na zakonskih določbah glede uprav banja z gradivom, pač pa pom'1,ni tKli omogočanje iz boljša ve fizični fi okoliščin za uporabo gradiva, namenjenega javnosti, ali izboljšavo sla bih razmer za dostop ("b;:d conditio» of access").11 Med fizične okoliščine javne uporabe gradiva v prvi vrsti prištevamo objavlianjo ponatisnjenih armvski'i virov s strokovnim komentarjem. Pri tem originali z. avtentično dokazno vrednostjo osHjajo" nedotaknjeni. Problem dostopa je z vidika subjekta koi raziskovalca lahko zelo različen, glede na vrsto raz kov;ilncga projekta Ko'ikor sc predmet raziskave nanaša na družbeno okolje, za katerega jc potreben le družbeni dostop ("social access") npr uclovno okolje v podjetjih, je to odvisno od vsakokratne odločitve pristojnih "gatekeepers" (vratarjev), k dogovore in postopke uporabljajo zalo, da bi lahko nadzorovali dejavnosti raz iskovaltev. Kar pomeni, da jc drnžben dostop odvisen od vzpostavitve med osebnega zaupa nja. Na drugi slrar pa v tiste vrste rav.iskavah, v kalerih je potreben le H žični dostop, "gate keepers" (vratarji) vedno skušajo zagotavljali brezosebno zaupanje ("impersonal trust").12 Zgleden p i mer takega fizičnega dostopa so arhivi. Arhivi zalo nedostopnost f< ndov uravnavajo z normativnimi nkrcf^ ter podzakonskimi akti in pravilniki za uporabo arhivskega gradiva. Drugi način prisil jeva nja glede dostopa p;; je izpostavljanje razi ;kovalca nel vr;;ti nadzorovanja.11 V slovenski raziskovalni praksi v arhivih še iiiinamo primerov nadzora namembnosti nporabe podatkov ali njihovega ponarejanja. Varovanje osebnih podatkov, ki ga določa Zakon o varstvu osebnih podatKov34 predstava v arhivski praksi relativno preprosti in vsakdanji postopek. Pri tem gre namreč le /a varovanje uradnih evidenc, kt jiii vodijo ali so ub vodili določeni državni adirIlustrativni organi (datumi rojstva, /.obra/cvanje, zdravstvei- podal^i..,). Povsem neka drugega pa n.ii bi, predvsem v prihodnosti arlhivov v informacijski družbi, p;, Diciinnury nf Archival Terminology, International Criuiidl iin Archives, Handhonk Scric.s Vnluuic 7. K.G Saur UJKK, sir. M. 11 Memory i iT Ihr wnrkl, Trescrvinf our Documentary tlcri'ayc, UN US CO. maj IWJfi. 12 Raymonil M. Lee: Diiinf research on sensitive topics, SAGI:, jyjy. sir. 121. * ' I'r.iv lam, sir. 125. 14 Z.'ikiin o varstvu iis-hnih (imlalkov, Ur.l.liS, ŠI. Xt-JO in lvcis.-iL I'lhlit Rccnrds The Cisc of the Knl>erl H Kennedy Assilssi na lil in InvcslijSilmn ITLes. The I'utilic llisliirian. Vnl No 3. Summer tWV hy llic Kcgcnls «fllic Univcsily (if California. V fc.-isu abj; J think a letu iyH9. nem centru Washington D C. (Robert F Kenne dy Assassination A re hi ves at Southeastern Mas-saehusctts Univcsily ter v Assassination Archives and Research Center, Washington D.C). 2, dosjeji javnega tožilca za okrožje Los Angeles 'The Los Angeles County District Attorney), '.am jc po'ekala vzporedna raziskava in grudivo se domnevno šc vedno hrani na sedežu tega okrožju. 3, dokazno gradivo sodnega procesa "Sirhan B. Sirhan", ki zajema dokazno gradivo Los Angeles Pohee Department in gradivo državnega tožilstva. V letu 1982 se jc državno tožilstvo odločilo, da gradivu ne bo več potrebovalo. Tako seje ponudiia možnost nje ovc začasne hrambe v Na ti on al Archives - Pacn ic Souin west Region d Laguna Nigucl, Califorua, dokler ne bi bi'o Ic-to premeščeno v drug izbran tepozilnrr Z dovoljenjem državnega tožilstva jc omenjeni arhiv v letu 1984 odprl vcčir.o gradiva za javnost. Najbolj kontroverzno jc bilo graaivo Pclicijc Lo.i Angeiesa (v nadaljevanju LAPD-Los Angeles Police Department) in za njegovo odprtje so bile najmočnejše zahteve raziskovalcev in ŠirŠc publiciteie. Od leta 1968, natančno od 5. 6, 1968. ko se je zgodil uhoj senatorja, do leta 1083 je preteklo 15 let in gradivo jc bilo še vedno povsem zaprto. V resnici pa se jc ta zaprtosl zahtevala predvsem zaradi varovanja prič v sodnem postopku. Šele po njihovem zaslišanju l'.Ma 1984 je posebna komisija dovolila objavo 10-uh mikrofilmskih zvitkov tega primera. Po lice Comnnsion jc predlagala da se poišče ustrezna hramba originalnega gradiva, kajti niti omenicna komisija niti LAPD nista mehi ustreznega osehja za strokovno ureditev gradiva, kar jc pogoj za 'avno uporabo. Poleg enajstih drugih ustanov slu biki predlagana Mestni arhiv Los Angeiesa ter Državni arhiv Kalifornije (Los Angeles Cily Archives ter California Slate Archives) predvsem zaradi ustreznih prostorskih zmogljivosti. Komisija župana Les Angeiesa 'Mayor's Commit Lee) e z volilvijo ibrala Državni arhiv Kalifornije (California Slate Archives). Po Zakoniku Vlade države Kalifornije (California Government Code) iz leta 1986 pi-jc tudi tovrstno gradivo formalno pripjdlo državnemu arhivu Mayor's Committee, k' ic deloval jc od 12. 5 do 30. 10. 1986, ima ohranjene zapisnike zusedanj, dostopne za javnost, v Mestnem arhivu Los Angeiesa (Los Angeles Cily Archives). 5 avgusta 1987 jc gradivo prevzel Državni arhiv Kalifornije (California Stale Ar eluvcs). V osiv-h mesecih e potekala obdelava gradiva (papirnega fotografskega, v:deoposnel kov, zvočni trakov). Ob tem je b'lo ugotovljeno, da j c večina gradiva taka, da bi rnzkntjc le-tega pomenilo vdor v zasebnost al pa b: celo kompromitiralo vlado. Kakršen koli postopek bi izbrali (zaprtje določenih seri gradiva al strani...), bi sc arhiv izpostavil določenemu riziku 24 Člaaki in ra/prave ARHIVI XXI PV pravnih pritožb posameznikov, S posvetom s Pisarno generalnega državnega tožilca (State Attorney General's Office), je Nia sprejeta od-loèilcv, da se zadrži pred uporabo gradivo, ki naj bi bilo tudi zakonsko pod zaporo. Vsi drugi tekstualni dokument' so b;"i trnkrofilmani in odprli za javnost. Toda eelotna doba za odprtje gradiva je irajala devetnajst let in osem mesecev. Direktorica Diane S Nixon si poslavlja vpra Sanje, zakaj <2 to trajalo tako dolgo. Sama navaja dvanajst razlogov, izmed katerih menim, so po mojem mnenju pomehnejsi tile. Državni arhiv Kalifornije {California State Archi"cs) ja potrchoval dovolj casa za strokovno obdelavo gradiva; arnjvsko gnrdivo preiskovalnih dosjejev je z. arhivskim zakonom zavarovano pred odprtjem {v večir držav, op,N, G I,); LAPD ni imela zadovoljivega osebi a in ¿nanj:-, za pi cd hod no obdelavo gradiva (nedo stopno gradivo je I ilo treba šele evident.riti); P'imanikovalo pa jim je tuui i ikušenj glede tega, kaj je pomembno ohran'u za preučevanja; takralri župan Los Angelesa g Bradley v dogovor'h îi vzpodbujal prezgodnjega odprtja dosjejev; - družina Kennedy je nasprotovala javnemu odprtju gradiva, v kar so v lož I i tudi svoj po litični vpliv. P,ikazan primer je sicer posebnost v poli ličnem poudarku pomena dogodka, zalo so odločitve o hrami-' omenjenega gradiva, njegovi arhivski obdela1'! in odločitve o dostopnosti le-lega posebne in hkra enkratne Vendar se taki primeri ves Čas pojavljajo m pomenijo organi zaerski problem, hodi si glede količm ohdciave gradiva, razpoložljivih prostorov, ali pa glede odgovornosti za njegovo hrambo in zaščito. Odločitve strokovnih Ij'.idi so izhajale iz, istih strokovnih odločitev kol p vsakem drugem po dobnem gradivu Če primeriam slovenski Zakon o arhivskem gradivu in arhivih,411 leta določa zaprtje javnega gradiva, ki vsebuje podatke o zasebnosti posameznika pel nscdcmdesel let po svojem nastanku ali deset let po smrl osehe. Splošno pa za javno gradivo, ki ob nastanku ni bilo namenjeno javnosti 4i člen določa ne dostopnost za trideset let z, mo/nosljo izjemnega pc.daljšania še do dvajset let Tako lahko rceem, da je opisani primer "Dosjejev R,F,K,° in nedostopnosti tega ga rdi'ra za tovrstno gradivo nekaj običajnega. Velikokrat pa podobni primeri širšega pt ničnega pomena za arhiv ne pomenijo le organizae; :ike naloge skupaj s finančnimi sredstvi, pač pa zahtevajo ludi visoko specializiran kader - v tem primeru s področja obdelave arhivskega gradiva pravosodn h organov. Včasih jc potrebna celo pravna izobrazba Zjikun o arhivskem gradivu in aihivih, Ur l. SI 20/^7. Inlormucijskc polrebt ni Miicri nizvnjii nrliiv skiijti poklicu v priluidnosu Ob vedno večji produkciji dokumentarnega graji v a po 11. svetovni vojni se picd poklic arhivisla poslavljajo lud posehne naloge, kol jc ugotavljanje uilormadiskih potreh v državni strukturi javnopiavnih oseb ter izpolnjevanje letel), V tem konleksln pa je Indi postavljen pomen arhi"skc ustanove in njene d-javnosli vzporedno z, drugimi državnimi ustanovami ter doseganje "svoje vrednosti" v državnem proračunu.41 V slovenski arhivski stroki mogoče la vprašanja ni.-.o tako razvidna kol v ZDA, kjer je delovanje vsakega organa vrednoteno "skozi dolar". Zalo je llidi pi:,ec članka Inl mi ranje Vlade o njenih arhivih {"Inl'ormíng ihe Governmenl Abonlh lis Ai chives"),'12 imel povsem praktičen pomen -kako arhivskim ustanovam zagotavljati fin anee, ki so brez, dvoma jirvi pogqi za izboljšanje slahega dostopa {"bad acccss") icr dosledno izvajanje javne vloge arhivov. Zaradi obsežne dejavnost različnih državno admhislralivnih organov (npr. Arhiv RS pre vzema gradivo vseh mimsirslcv in organov v seslavi) je posvetovanje s strokovnjaki v kon kretn. dejavnosti nujno za uspešno ohranitev poda ¿kov in i is l rezno zase. o specifičnih podatkov pred uporabi1 le-le h. Hkrati bomo s hitrim raz.voji^m informacijske tehnologije prišli v položaj poslovama z, "elektronskim arhivskim gradivom", ki bo ustvarjalcem omogočalo lažje podovanje, /,a arhiviste pa bo predstavljalo problem open ra ni a, zaradi valorr/acnskih postopkov in njihove tehnične iz.v^dhc. Tako se kaže potreba po dodatnih funkcionalnih 'znanjih, če homo želeli še naprej v skladu s svojo zakonodajo kakovostno opravljali obojestransko vlogo arhivov vlogo sestavnega dela državne uprave, vlogo javnega zavoda, namenjenega jav nosil. Prav tako bo v pri Hod nje več arhivisiiene pozornosti namenjeno vzpostavljanju ravnotežja med zagotavljanjem privalnosli - kot iiidivuhi alnc pravice in o mogoča me m čim širšega dostopa z,a uporabo gradiva. Svoboda razi;¡kovanja i piavica do privalnosli sla dva nasprotujoča si koncepta, tn vprašanje, ki sc In pojavljanje, ali jc arhiv dovolj pri lojen za laka odločanja in ali ni moralnost, ki sc zahteva od arhivov, v bistvu vprašanje vse dru/he. Zalo sc pisec članka "Archives of Ihe pcoplc, hy ihc pcoplc, for ihe pcoplc" (Arhivi o ljudeh, od 'judi, za ljudi) vpra šujc, ali ne b morala bili razprava o sclckciji in dostopu arhivskega gradiva v demokratični dru/. bi javna ter predmet polrd¡' vc in nadzora javnosti M;iynn«l J, llriihlfiril; "!nfi>iiiiíti¡; the Government Ahoulli its Archives", Amcric;in Archivist, Viil 3D, No J, uktuhcr l(J(t7, Mr. 565. '*2 I'r.iv ijin. ARHIVI XXI 1998 lan ki in ra/.pra ve 25 ("by ihe people").43 Merit za lake odločilve naj lorej ne bi poslavljalo le arbivsKa ali pravna slrok.i, kajli. čl nc moremo javni) razpravljali o moralnih argunielih za zaprlje gradiva, polem lahko govorimo o "arhivih ne za Ijiitii. pač pa proli ljudem" ("arhives nol Tor Ihe people, bul ¡igamsl Ihe people").44 Naj ob koncil navedem misel Eri^a Kc-lelaarra: "Arhivi niso le srcdslvo vlade, ni'i m"o samo viri za zgodovinske raziskave: doslop do javnih arhivov daje ljudem možno.sl za ;zvaianjc njihovih pravie ler za nadzor d inove vlade, njenih uspehov in nenspehov" ZUSAMM1 NI'ASSL'NG ÖEFENTLIC1IRECI 1TL1C1 Iii UND PRiVATRLCllT LI CIN: INTERESSEN iM ARCHIV HEUTE Im Beitrag wird der Ikgriff der ÖlTcniliclikcit sowie die Stellung der Archive im weiteren gcscllschaftliehen Konicxi definiert. Das l;unknomctcn der Archivc bcriihil sowohl die öffcntlichrcchtlichc als aucli die privalrcchtlichc Sphäre, wnhei hei fachlichen Entscheidungen (las "offen llithe Inlcrcssc" ausschlaggebend sein sollic, Ük /.wci ent-gcgcngcscl/lcii Kmi/eplc, die Viir moderne Gesellschaften cliaraklcrisiisch sind knmi-pcn auch heim l'iinktkinicrcn der Archive -/um Ausdruck: das Recht der Öl'fcnilichkcil auf Zugang /.um Archiven einerseits uucl der Schul/, der Privatsphiirc villi Personen andererseits. Am Beispiel der Dossiers über den Mord an Scivtkir Rohcri l:. Kennedy l9tiS kniiunl die Problematik des nncli heule politisch akiucllcn Archivguis /.um Ausdruck, und /.war im vcrstärklen liucressc dci Öl'l call ich Kcit am Zugang /.u den cinschragigcii Archivdokiimcnicn. Aul' Oer anderen Seile war hei diesem Archivgui eine Sperre /.um Zwecke des SchiiLz.es villi Ein/.clpersnnen im Recht sverfahren nol wendig Der l'all Kennedy weisi aucn hin auf Orgniiisationsproblciiic einer Archivansiah. die mil einem pnlili.sch .sirilligcr und quantiliv umfangreichen Archivgut krmiromien isi. Bei der Herstellung eines Glcichgcwiclus im weheren gc.scllschal'llii-hcii Kontext. und hei der Sicherung des fifi'ciillichcn Interesses könnten sich die Archive leiten lassen von der Devise "Archives of the pcnplc, hy ilic pcoplc, l'or Ihc peoplc". 3HMMARY LliGAL PUBLIC AND PRIVATE INTERESTS IN THE ARC1IIV1-S TODAY The ariielc deals wiih llic cnnccpi of public and the place of the archives ill the .society. 'Die function of archives is concerned Willi piihlic and private inicrcsis, and the guidelines for ihc professional decisions should be based on llic "puhli'- interest". Modem societies arc chancicriscd by iwc completely difl'crciU conccpls un one side is the "idea of public accessibility" and one ihc oilier is llic protection of privacy as Ihc legal rijilii. 'lie example of the R.F.K. files the murder nf scnaior Robert E. Kennedy in 196? shows llic problem of polu cally ir tercsiing archival maicrial, for which ihc public showed great intcrcsi for its accessibility. On llic ntlicr side, however it was ncecssary lo make Ihis archival rccords inacccssihlc for llic sake of protection of cerlain individuals in legal procedures. The example represents numerous organisational problems Ihc archival PWLiyition had In face willi when dealing willi politically pmhlcinalic records and grcal qiianlily of ihcin The arclii cs could make balancc hclwccn llic socjciy and public inlcresl luidcr llic slogan "Archives of Ihc pcoplc, by llic people, lor llic people". Eric Kclcli'iir: Archives nl Ihc pcuplc, hy Ihc people, Ii>r Ihc pcnplc, Kcynnlc ¡alrc^v ill the liilcrniiliinial Symposium" Archives anil Users in changing snciclics", Pretoria, 12. H, 1W2, sir. 4, - - 1,4 I'r.iv mm. Eric K'-Mclaar: n il, sir. I. 3299 Članki in razprave ARHIVI XXI 1998 Na .i odlagali1 a sp^ov pri upravn ti 11 avtonomn h organ h na de ielni n lokaln. ravni v drugi polov'^ devetns :stega stoletja S9 SERŠE Za obravnavano obdobje druge polovice i 9. sloldja so značilne številne spremembe na upravnem podroe t. Z reorga r/acijo državne uprave, s februarskim patentom 26. februarja 18611 - je dobda habsourska monarhija tisto upravno strukturo, ki se je nhranila tja do raz pada monarhije. Značilno za to obdobje je, da se ;e poleg drža vnega aparata, ki je upravljal dežele v menu dunajske vlade in it >ni.s trste v, razvila se tako imenovana deželna avtonomija. Vzpored nost centralno vodc.iih, državnih organov na en, in avtonomnih na drugi strari, se označme Kot di otim sistem To je čas, ko so začni- "a Dunaju delovati novo ustanovljena ministrstva2 m parlament. na deželni ravni namestništva oziroma deželne vlade - in na lokalni okraji. Deželne avtonomne organe so predstavljali deželni zhori in odbori,4 ki so prevzeli po letu 1861 delo deželnih stanov na deželni ravni, lokalne avtonomne organe na lokalni pa so predstavljale obcinc^ žc r oktohrskn diplomo (I WiO) mi hlli le na splošno predvideni parlament in deželni /.bori. Emu IJmck, Gradivu za zgnilnvinu Slnvcnccv v Splusncni upravnem arhivu na Dunaju, Arhivi III/1-2, Ljubljana 19X0, Mr. 13. "Centralna uprava, ki je hila v Avstriji sprva organizirana kolegijski), je lela I X4ti duživcla velike sprcmcaihc. U.tanuvili sn nove centralne upravne urgane ■ ministrstva . ministrstvi) /a zunanje zadeve in zadeve tesarske hiše, uiinistrslvn /a notranje zadeve, pravosodni) ntinislrstvn, trgovinsko uiinislrslvo. Ilnancnn minislr.sivo, vujnn ministrstvi), ministrstvo za uk in bogoCusljc in ministrstvo za poljedelstvu in ruilarslvn. Tu oiganizacijska struktura je duživcla dn propada avsln i-ugnHb monarhije v Iclu 191H se sprciliciDhc /carin teh fondov hrani danes Splošni upravni arhiv, delno tudi drugi arhivi: vnjni, finunfcni, hišni, dvnmi in državni." Tudi ministrstvu so pri odlaganju spisnv uporabljala rcgistrotiirnc načrte ■ več o tem v članku Eme Umck v Arhivih lil/! 2. 19X0. Peler Ribnikar Arhivsko gradivu Namcslništva in I5e/clnc vlade v Ljuhljani, Arhivi 11/1-2, Ljuhljana 19*79, sir. 32 .trt. Jelka Mclik. Kranjske deželne finance. Krv.nika 21/1973, sir. 16(1- IfiS: (JaHnij glavrslvu in deželni odhorniki na Kranjskem IBfi I-191 S. Z6cžclpi zbor in odbor za Kranjsko, Arhivi XVI/I>2. Ljubljana ly93, str. 124-127. Liila Uczlaj. Upravna uredilev Primorske s posebnim ozimni naohčinc v letih 1X14-1941), Arhivi 11/1-2. Ljubljana Iy?y, str. 37-41 Državna linija je obsegala državni zbor (parlament), ki je bi dvouomen; imel je senat m poslansko zbornici). Državni uprav' je naeeloval ministrski svet pod i tinistrski.ti predsednikom, njemu pa je bil n;i stopnj dežele podrejen dc želnj predsednik ali (Gradec, Trst) cesarski na mc;tnik, ki je naeeloval deželn vlad oziroma namestnistvu. Na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem so organi državne uprave obstaiali za vsako deželo posebej. Na Primorskem jj tvlo skupno na mest nisi vo v Trstu za ozemlje treh avtonomnih enot: Goriške, Istre in samostojnega mesta Trsta. Na lokalni ravni so ponekod kot državni upravni organi še nekaj časa delovale kresijr. sicer pa so kot naj ni/j« stonnia državne uprave za območje upravnih (poLt enih) okrajev začela delovati okrajna glavarstva. V avtonomni liniji je bila najvišja stopnja dežela (Trst samostojno mesto tržaški mestni svet je imel funkcijo deželnega zbora). Organi deželne samoupiave so bili dcžclr zhon, njihovi izvršilni organi pa deželni odbori/' Kot nižja stopnja samouprave so se lahko organizirali tudi okrni,7 vendar jc bilo to izvedeno le na laitr Vamlu liezck Slrokuvna nhuelava arhivskega gradiva (razvuj sislcmuv urejanja doku men lamcga gradiva, urejanje in pupi-sovanje arhivskega gradiva v arhivih) - italijanski sislciui 1920 1915, Arhivi XV1/1.2, Ljuhljana 1993. sir. 59-73; Lilijana Viilrih-Lavrcnčit, Pmblcmalika slnikuvne ohilelave arhivskega gradivu ohtin v ohdohju Avslru-Ogrske 1K50-1K19. Arhivi XI1/1-2. Ljubljana ll>H9, str 52 54; Jože Žnnlar, Načrt preuredhe ohčin na Kranjskem v lelih IX6X iln I XXH, v Grnlenaucrjev zhomik. Ljuhljana 199(i, sir. 553571. Kot nižja slupuja samuuprave sn se lahko organizirali luili okraji, vendar jj hilo In i/.vcdcni) le na Štajerskem, kjer so imeli okrajne zuslopc Najnižja slnpnja avtonomnih organov so hi le piivsinl nhčinc. ki jih je vodil ohčinski /astop, scslavljcu iz. občinskega ndhura in iz. nhčinskci;a preilstojnišlva kol izvršilnega urgana. V letu 1X61 je Avslrija .stopila v uslavno nhilohje in ilohilu listu upravno strukluro, ki se je z nekaterimi spremembami v Iclu !Kf)7 ohilržala vse (lil propada munarhijc v Iclu I9IX 1'oleg državnih organov sn na ravni dežele dcliivali sc avtonomni urgani, in sicer sn hili nnsilci deželne avtonomije deželni zhurj Na njih jc slnncla deželna zakonudaja, vcnilar sn hili ud deželnih znoruv predlagani zakoni vezani na cesarjevi i privolitev. Organizacijo in delo deželnega ztx.ra in nilhura za Kranjskn sla določala Deželni red /a vojvodinu Kranjski) (RGli I K (i 1 /2(1, RGH IK 73/4(1. in 41. LGli I90K/4) in I Je žtlnozborski volilni red za vnjvodino Kranjski) (LGH If(9|'■](), LGI) 191)8/15). Kol jc bilo za upravne organe na ilr/uvni in deželni ravni jc arhivi xxi p® Članki mi razprave 27 skem. Sicer pa so najnižjo lokalno upravno enoto predstavljale ohčinc.* Sistem poslovanju s spisi pri upravnih oblasteh - odlaganje spisov Sprem cm ha m na upravnem področju so sledile tudi spremembe na področju poslovanja s spisi. Namen prispevka je spregovorili o razvoju sistemov poslovanja, pravzaprav o naeinn odlaganja spisov pri npravnih in avtonom ih organih na clcželn in lokaln rav . v obdobiu druge po loviee devetnajstega stoictia, saj nam pri urejanji arhivskega gradiva pomaga prav predhodno dohro poznavanje strukture ustanov, zakonsvih aktov in ne nazadnje tudi prvotna u-c ilev oziM luili /a upravne iirg.inr na lokalni ravni veljali), da se ¡t na piidH tesarskega sklepa / dne 20. junija 1X49 (UGU IK4D/295) in ijka/a minisir.stva ta notranje /adeve z. dne 21 avgusta I «4'J (liGB IX4V375) izvedla sprememba politične ureditve avstrijskih dežel. Novo urciltlcv je na Kranjskem izvedla hilit.čna nrgani/acijska komisija 21 deccnihia IK>;9 (LGI1 1 N4U/26). Na podlagi le uredi*1 si) nnva pnliticna nhlastva začela delovati s 1. januarjem 1X5(1. in siccr namest-ništva, nkflji. okrajne snilnije in okrajni davčni uradi. Uprava in sndsjvo Ma bili na lokalni ravni /a kratek ¿as ločeni. Obe knnii.sijijako politična ki knmisija /a uvedbo okrajni t> sodišč, sla delovali naprej in rezultat njunega nadaljnjega dela Mu hila /akiin 31. dccembra 1X51 in ministrska uredha 19 januarja I Kil (RGB 1 Ki3/10), ki sla urejevala upravo nn lokalni ravni. Taki) so namesto okrajnih glavarstev in nkrajnili sodišč začeli delovali mešani okrajni uradi in komisiji sla prenehali ilc Invali. Dcln je /uCela nnva komisija /a personalne zadeve mešanih okr.ijev, in .sieer je začela urejevali personalne zadeve uradnikov mešanih nkrajnih urailnv na podlagi tesarskega palcnla 31. decembra 1X5 I Ta knmisija je hila sestavljena i/, svetnikov namcslnišlvii in članov Višjega deželnega sodišča. Mešani okrajni uradi, ki so /.ačcli poslovati 30. oktobru 1 K.S3. so obe veji oblasti /nnva združili. odpravljena je hila Intiicv med upravo in .sodstvom. Mešani okrajni uradi in komisija so ilclnvali vse do lela IX6X (UGU n6X/59). ki) sn hila obnovljena okiajna glavarstva in kn se je ilnkončno uveljavilo načelo delitvi uprave nil sndslva. Organi. ki sn delovali ml leia IK SO dalje na Inku Ini ravni sn hili okraji in občine. Za nje je značilno, ila so kliuh političnim spremembam delovali luili po Iclu IDI h Podlago /a nasianek občin je dal pmvi/nrični /aknn o nt) t in.i h /. dne 17. marca IK4'J (RGli 1K4K/I 70). V Icm zakonu sc poslavlja načelo, da krajevna občina pn pravilu nastane i/ samosinjne katastrske ali davčne občine. s leni načelom ilnbi občina sklenjeno natančno ra/mejeno ozemlje. Lahko sc je več katastrskih nbčin /dmiilo v eno ■ to jc veljalo /lasti /a manjše, "mvi/oričnn stanje glede ohčin jc nastopilo lela 1X51 (31. marec 1X51) in je trajalo desetletje. I'd padcu absolutizma gaje /amcnjal /.aknn / dne S. marca 1X62 (UGU I K62/1X) z. njim so bile dnlnccnc načelne iloločhe yleile organizacije in delovanja nhčin. Na podlagi lega /akona pa so i/.šli ilc/dni občinski rcili, ki so podrobno določali teritorialni! tvorbn občin, nhtinskn /astnpstvo, nji hlivc pristojnnsti in liniji). Ti so izšl!: /a Kranjski) 17. februarja 1K66 (LOH IKflfi/ll.). /a Stajcr.sko I H. maja I KM. /a Ko roško 15. marca 1X64 (Prekmurjc ilobi /aknn o občinah leta IHfifi). Nail/nrstvn nad občinami v avtonomnih /adevab jc opravljal ilc>cmi itdhor, v dr/avnib upravnih /ailevab pa državna uprava. ma odlaganje spisov, ki jih jc ustvarjalce upo rahljal pri svojem pošlova.iju. Strokovna obdelava arhivskega gradiva jc hrez dvoma ena teme'i ni h dejavnosti strokovnih delavcev v arhivih, dohri popisi in inventarj',9 ki so končni rezultat tc obdelave, pa lahko temeljijo le na dohrem poznavaniu tedai veljavnih re^istraturnih načrtov. Za obravnavano ohdohjc z značilno prav odiaganjc spisov po registra!urnem načrtu. Ti so predstavljali poseben klasifikacijski sistem, po katerem so bili spisi arhHrai- po vsehinskih kn terijih Klasifikacijski načrt ozi. 3 m a registraturni načrt j, obsegal različno število glavnih vse hinskih skupin,10 imenovanih re.rstratumi fas-eikli. V okviru posameznega registraturnega fas-eikla pa so spise razvrščali še v podskup ine, ki so predstavljale o/roma vsehovalc zadeve enake vschinc. Torej so spise odlaga.. Sil arhivirali že v registratnri po predpisanem načrtu, po vse hinskin kriret ih, vsebinske sklope so vodili v okviru enega leta, znotraj zadeve v okviru leta pa so spise odlagali po delovodniškin številkah. Tak način ;c bil pri nekateri i upravnih a avtonomnih organih nstaljen že prt j, a sc ic dokončno izoblikoval h uveljav-] prav v obdobju po letu 1850. Takrat jc šel razvoj reg traturmh načrtov v smen poenolciija, vendar so sc registraturni načrt Kljub vsemu med schoj razlikovali.12 V navodil h z dne 7. aprila 1850, ki so jih di .avni upravni organi namenih nižjim upravnim oblastem, je bilo vsem namcslništvom naročeno, naj bo pisar' ško poslovanje Kolikor mogoče preprosto. NamestriŠlvo na Kranjskem jc že 27. dcccmbra 1^50 sporočilo vsem okrajnim gla varstvom, da žel doseči bistveno olajšanje poslovanja s tem, da pri namestništvu in okrajnih glavarstvih vpelje enoten registraturni naert in enake ohrazcc za poslovatIn prav kmalu jc Namcstništvo v Ljnhlj in predpi ;a)o zase in za okraina glavarstva enoten rcg; ;traturni načrt, tako menovan Registraturni plan za namcstništvo in okrajna glavarstva na Kranjskem, tiskan Glede urejanja upravnih in avtonomnih nrgunov na ravni debele pa /al moramo ugotovit) knl smo /e toliknkral, da so ra/^n Kranjske imele vse dru^c dc/clc, ki sndijo danes v Slovenijo, svoj sedel' (dc/clno in avtonomno upravo) /unaj o/cmlia današnje Slovenije, /atii na urejanje gradiva v arhivih v zamejstvu ne moremo vplivali Arbivskn gradivu kranjskih upravnih in avtonomnih dc/clmh organov Deželna vlada v Ljubljani ter Dc/clni /hor in odhor /a Kranjsko sla /e urejena in popisana ter opremljena s hisloriali. /a deželno vlado pa jc hila i/i klana slovenska kartoteka preil Iclom I "J 70. '" Ik/elna vlada, /hor in ndbor predsedstvo, različne knmisijc (/a zemljiški) odve/o. odkup in uravnavn zemljiških bremer), .sveti (šolski sveti). '' Tc podskupine zaradi preobsežnosli v prispevku ne bodo obravnavane. '' J i i/c Žonlar Razvoj sistemov poslovanja s spisi pri upravnih oblasteh ilo relorme pisarniškega poslovanja leta 1956, Arhivi XV!/1-2 Ljubljana 1993. str 16. 28 Članki m razprave ARHIVI XXI 1998 leta 1X51 v Ljubljani.13 Po tem načrtu seje ravnalo namestništvo, pozneje tudi deželna vkida.1^ Omenjeni rcgislrnliirni načrt za namestništvo in okra na glavrstva na Kraniskem |l predvidel delitev na 38 rcgistratiinuii fasuklov, k so obsegal manjše ali večje število oddelkov. Te pa so lahko ura tu po potrebi sami doli: na pododdelke, oddelk in pododdelki pa so biii označeni ■/ rimskimi številkami, in :ieer: 1 - cesar, cesarska hiša, cesarska oblast, državna ustava 2 ■ vlada 3■ državn. zbor 4 deželno zastopstvo 5 - prejšnje deželno zastopstvo, stanovi 6 okrajne zadeve 7 - občinske zadeve 8 - državljanstvo, državljan | meščanska hramba 10 - odpravljeno podložništvo 11 - državne, deželne, okrajne, občinske meje, deželna razdelitev 12 statistični podatki in beležke 13 policijske zadeve 14 žandarmerija 15 - tisk 16- pravica združevanja 17 - sanitarne zadeve 18 - hum.milanv zavodi 19 posvetne nstanovc 20 vojaške zadeve 21 trgovina, obrt, tovarne, letni sejmi 22 gradbene zadeve, erarne, okrajne in druge cestc, želcznica, vodne naprave, plovba s par niki 23 postne zadeve 24 privilegiji 25 deželna kultura (kmetijstvo) 26 - iz.sn.šcvanjc barja 27 - gozdne zadeve 28 rudarstvo 29 katoliška vera 30 nekatoliške verske zadeve 31 študij in šolstvo 32 - sodstvo 33 kt.minal, prei ¡kovalni zapor in kaznilnica, hudi policijski prestopki 34 finančne zadeve 35 domene 36 pristoj'''nc 37 davčne zadeve 38 kataster'5 1T '■ Rcpslralurs-lMaii fiir (lic Slalltialierei nnil ilic lie/irks-hauplinannschallen in Krnin, Laitiach t tU)', Regislralurni način /u namestnišlvn In ukrajna glavarstva na Kranjskem. /a nbjuvii pripravila in picvcdla Olua l'ivk, Ljuti-Ijana l'J9fi. H Jo/c Žontar, Arhivi XVI/l-2, |rjuhljun;i 19'J.l, sir. .Vi-37; Ji lic Žonlar, cnakn kul /gnraj. sir. |fi; Pcler liihnikar, Arhrvskn gradivo Naincsliiišlvn in Dc/elnt; Po tem načrtn .seje ravnalo namestništvo, p;; zneje deželna vlada in Uid okrajna glavarstva Po določenem obdobju pošlovaria yd bil načrt deloma spremenjen oziroma dopoinjjn. Nekatere izknšnje so pripomogle k oblikovanju vsebinskih sklopov, pa tiui pisarniško poslovanje samo je postalo obsežnejše. Zato ic deželna vlada načr) priredila svojemi; poslovanju: nekatere vsebinske sknpirc je dopolnila, kol na p: imer registra tn m i f;:scikcl 13 poiieijskc zadeve, ali pa ph ic spiemcnila, kot na primer icgislraiurni faseikel 21 trgovina, obrt, tovarne K' Okrajna glavarstva so ..iccr načrt povzela, a Ic za kratek čas, saj se je njihovo poslovanje zaradi ■/družitve uprave in sodstva na okrajni ravni v letu 1854 spremenilo. Takrat so namesto okraj nih glavarstev začeli delovati mešani okraini nradi ' in ti odlagali spise po novih vsebinskih kri termiti. Oblikovali so dvanajst sknpjn. označenih z velikimi latinskimi Črkami: A zakoni in predpisi B uradne in personalne zadeve C ■ vojaške zadeve D cerkvene /adeve in šolske zadeve E ■ zdravstvene zadeve, pomoč revnim, dobrodelne nstanovc F kmetijstvo, rudarstvo, gozdarstvo, lov C trgovina in obrt H eeste, stavbe I policijsko zadele L občinske zadeve M davčne, finančne zadeve N razno Po letu 1858IM je marsikateri okrajni urad vlade v Ljubljani, Arhivi 11/1-2, Ljubljana MJHO; Al^ksamira Serše. Deželna vlada v Ljubljani i Kii I ■ 1 'J I H, v; Arhivski ¡iupisi in invcnlarji Arhiva Repuhlikc Sluvcnijc, I -[uhljana l'W7-. Dc/clna vlaila v Ljubljani - knrlnteka i/ilclana nknli Icla l'J7f>. Primerjaj Ke^islralurni naerl /a naitieslnišlvo in okrajna ghi-varslva na Kranjskem in hipis Dt/clnc vlade |l Ljubljani isra 191 H, " Jii>c Žnni3 lia/voj si ste ii n iv..., sir. 3(i; "Uradna invlruki_iju /a mešane in upravne nkrajne nraile tei urailc Mitltiih slnlnv, ki ¡c bila i/ilana /. uredbo luinislniv /a nnlraiije /aileve in sikIsIvii / ilnc 17. 1. 1H55, /. veljavniisljo /a vse kmnnvinc / i/jciuU l.nmhanisko-beneškega kraljcslva in Viijne krajine, jc prci I pisala njihovi) nnlranjo uredile v ler njiravilni Si." (UGH !K.SVXV 12); Vid:i Dcrkopec, Ivanka Zajce-Ci/dj, llcdvika Zilnv; Okrajni uiaili ISS-l-lHfiH, v: Invcnlarji 2 Pntilikaeijc ZjiikIi »vinskega arhiva v Celju. Cdje 1W3, sir. 7; "Okrajni uraili mi v Habsburški limnarliiji delovali v petdesetih in šeslilcsclih iclih |irclckG;a stnlclja, ml lela IH5J ilo iKfiH. 1'nlcg upravnih so iincli kimipetcnec liidi na področju ci vilncgl in kazenskega snd.slva. Okrajni uradi sn prcdslavljali pieh.iilnn obliko v pri/ailcvanjiti države /a pjpnjifcinjc .siruški .v ailuunisliaeijc. Ukinili sn jili leta 1X68. Z nbnnvilvijn okrajnih glavarstev sn iliikiinenn InCdi upravi In sndslvn." |}i JnJc Žnniar, Ka/vi)j sislciniiv..., sir. 3K: "Z ilnvnljcnjciti ilc/elncma urada mi mogli pn>chno pit manjših iikrajnih uradih, ah kjer jc Min In utetncljcnn. itdlagali spise le pn šlcvtltnciii redil vlng oli upnšlevanju pnve/ave v ARHIVI XXI I9yfi Člank]_in ni/prave 29 opustil prejšnji način odlaganj:! po .-.novi in je prešel na nacm ureditve, ki mu ga j_. dovoljeval predpis notranjega ministrstva iz lela 1858, po katerem je bilo mogoče odlagat'1 spise tnc po kronološkem redu oziroma po delovodnuikih številkah. Pri višjih upravnih in avtonomnih organili so bili torej uveljavljeni nekater rcgislraiurni načrti. medlem ko so lokalni upravni in avto lomni organi z gradivom postopali zelo različno.19 Deželni odbor za Kranjsko ije spii.c prav tako odlagal in arhiviral po snovi211 podobno kol upravni organi na deželni irj lokalu ravni. Vendar se odbor ni držal navodil, ki jih je namest-nislvo izdalo leta 1851 o pisarniškem poslovanj i, ampak je leta 18ČL ko je prevzel .stanovsko gradivo, prevzel ludi icgistralunii plan, ¡ki so ga stanovi uporabljali že od leta 1820.21 Ti so pi" svojem poslovanju s spisi upoiabl/al deset vse bin.skih skupin ali po stari terminologij! regi-stratnrnih faseiklov, medlem ko je deželni odbor zaradi obsežnejšega poslovanja na področju deželne avtonomije uvedel še iri glavno vsebinske skupine - združene zadeve ali Fkgjiraumrro («-eikle - lako jc obsegal 13 glavnih vsebinskih skupin, označenih z rimskimi številkam / Deželna vlada v Ljubljani jc označevala svoje vsebinske sklope z arabskimi Številkami/;22 I deželni zbor II - personalne in pisarniške zadeve 'II - ustanove in patronai i IV - stanovski sklad in stanovsko poslopje V deželni sklad VI - sklad za bolnišnico Vil - zemljiškoodvezni sklad Vili - prisuna delavnica IX deželna kultura X - splošne deželne zadeve XI - občinske zadeve XII - normah je, zakoni, odredbe, k nji zri :a nk vi ril piisamt/nir> /ailev, /araili česar niso bili piurehni retislralurni ndilclki pn snovi. Nnlranjc minislislvo jc leta IX5X predpisalo ilc/clnim obli'slem, du ugmlijo /ahltvkom okrajnih ohl, isli /u |i 'h. .1 on i nI 11 u v rt^islralum pu mut , i 1. ixllayanju pil številčnem zaporedju, iiltillem ki) 11:1 j ilnvii ,ji> prehod ■ >■ 1 odlaganju pn številčnem zaporedju k odlaganju po Min vi k ju pi 111 Lig i Itntdjilf presoje vseh okoliščin. Opisune usmerilve mi se udra/ile udi n.i fiimlih okiajaili ylavarslev, ki mi poslnpitiita npuslila oilla^auje končanih spisov v rej:istraliirii pn Minvi. Na številčni osnovi mi urejale svoje spise ludi občinske uprave " ' Lilijaita Viilrili-Lavrcneič, Piiililemaiika sirukovnc obdelave ynidiva občin v obdobju Avslrn-Odrske I X.SO-1 'J I K, Aibivi XI1/I-2, Ljubljana 1K9H. sir 52. ' l'iiselnosl iej:a rt jislrjl urnemu načrta je, da je prehajal se je prenašal nd enega deželnega avtonomnega organa lia drujega. in sieer z Deželnih slamiv za Kianjskii IK20- ISftl na Dt/elni zbor in ixlbor /a Kranjsko I Hiil-1VIX {19221 in 11a Ljubljansko oblasl oblasini ixlhor 1922-1929. Indeks deželnih slannv 1H20-1 Sil ■ telrla registraluru. Saša .Scr.še. Deželni /bnr in oilhnr /u Kranj-,ki 1, Aihivi XV l/l. 2.Ljub|iana EJ9Î. sir. 125. XIII miseellanea2-1 Dejavnost in organizacija občin sta bni dokončno določeni z občinskem zakonom, sprejo tim v letu 1862 (RCj13 18f>2'lX) Državni ob činski zakon je v 22. členu določal, da iabko dobijo deželna glavna mesta in ti ici i druga po niembna mesta ter zdravilišča posebne statute, če jih še niso imela Med te so sodih mesine občine Ljubljana 2'1 Celje25 in Maribor.2f' Zarai i njihovega posebnega položaja in detovr.nj.i na političnem, gosp^idarskun n izobraževalnem področju je bilo gradivo, ki je nastajalo ob poslovanju teh občin, zaradi obsežnosti in preprostejšega poslovanja urejeno podobno kol gradivo organov na višjih stopnjah po reg straturnih načrtih. Kot jo v s voie m poglobljenem prispevku napisal Jože Zontar leta 1993, se vsi npr?viu organi na nižjih stopnjah niso drža navodil glede odlaganja spi.;ov po snovi, saj jim je tndi notranje mii'Slr^lvo dovoljevali^ odlaganje spisov po de lovodniških štev Ikah. Mednje sodi tudi mestna občina Celic, mcutcm ko jc Mestna občina Ljubljana vedno urejala svojo gradivo po vsebinskem kritci'jii. Stalen, a nesistematičen rcgistrainrni plan je uvedla že leta 1827, kmalu po uvedbi rcgislratnrncga plana deželnih stanovih Ta plan, vseboval je, kar >i glavrih skupin, je bil z nekalerim dopolnili v uporabi vso dc leta 1858. Drugo obdobje, od 1858 do 1930,27 pa zazna- 2-1 Indeks ilcelnih slamiv IX2IHH41; Splošni prt y] tli lonilov Državnega arhiva LRS, Ljubljana MXiU.slr. 4.1-47- V latuiialuiskem pmgraniu Ali MI DA pnpis s hislnrialnm usivarjalca 1er ¡;r u 11 i v u l)c/:lncga zbora in i:dhora za Kranjsko I Mil-191 K. Ljuhjana 1990. fill Ici Mcslncya arh'Vï Ljuhljansketia, s sodelovanjem kolek liva iislaiinvc >.tslavil ilr. Sergij Vilfan, Publikutijc Mcslncya arhiva Ljubljanskega. Ljubljana I9S9. 25 Ikilvika Zilovt, Me.si 11 a nbéina Celje 1. ilcl (1X5(1-I9IH), PublikuLije ZyiKlii"in.skcj;a arhiva v Celju, Inveularji 4, Ctljc I y94; Melka Uuknštk, McMna oh( ma Celje II. del (1919-1941), l'uhlikaeije ZgiKlnvinske^a arhiva v Celju, Inveularji 4, Celje 1993. Anl.iša Leski ivcc, McMna nbčina Maribor, Pokrajinski a rti i v Miirilinr. Invenlarji4 Maribor 1991 Marjan Drnovšek. Prikaz yradiva liirsme iibiinc Ljubljanske /a rtj;islraiurno ohanbje 1H9H-I93U na primeru leia i9t)l, Arbivi ll/l-2. Ljubljana I979,slr sy-M: "Mtsluj občina 'i jbljansku je b'.la slalularna obéi na iid lela 1X511, kar je pomenilo, da je imela laslcn slalul, da je bila i/v/t 1 j i/ splnsnc ilo/tltic zakonodaje /a obtine in da je bila glcac ikliifcfifflS piivcrjeiie^a ixJ dr/ave. podrejena direklno dc/tlni vlaili. Ta dtlokrot; je bil širši kol pri oslalib nbîinab ker je upravljala ludi nalnjje nkrajneta glavart-lva. Gltde naliiy s piHlniija imtinskt sana-upri've je bih pinlrejcna dc/clncmu /bnnl in de/elnenal iiilbnru." "V leni IX9X sla bila skupaj / opravilnim rediiui sprejela navodilu /a iiieslnii rc^istraiuro in rcgislraliirni nairl. Ta rryislraiurai nai rl je / delnimi popravki, ki so naslal' lela I MO na podlagi regislralurnib naêrtnv ra/nib avtonomnih avslrijskib llic.sl, nslal v veljavi do lela 1930." 30 Članki in i a /.p ravc arhivi xxi mm muju uporaba sistematičnega rcgislraturnega plana. Bil jc zelo podrobno izdelan in jc določal 21 glavnih smiselniti skupin po strokah, označenih z rimskimi številkami: I - cesar, cesarski dvor, državna uslavaL državne pogodbe, naj'isja odlikovala II - državna uprava, razglašcvanic zakonov, državljanstvo III deželno zastopstvo, deželni odbor, državni zbor IV - okraino zastopstvo V - občinsko zastopstvo VI statistične noliec (ljudsko šlclje, popis Ijud siva, trgovina) VII - policijske zadeve VIII - orožniške zadeve IX posel skt, pomočniške in vajenske zadeve 1er dotičm predpisi X - diuštvcnc zadeve XI - zdravstvene zadeve XII - ubožne .ii dobrodelne zadeve XIII - ustanove XIV vojaške zadeve XV ■ irgovma, obrt, tovarne, Iclni ž i vi S k m te denski isejHi, pošla, železnice i prvilegijske zadeve XVI - stavbne zadeve, prometni pripomočki, bro-aarslvo, parnimi XVII - osuševanje močvirja, obdelovanje zemlje XVIII - duhovniške in cerkvene zadeve XIX šolske zadeve XX - davčne, katastrske, prisioibinske in drnge državne davščine, zemljiSkoodveznc, državno posojilo in finančne /.adeve XXI - .sodmjskc in druge zadcvc2i! Posebne zadeve večjega obsega, kol na pri mer gradbene zadcvct pa so ' lagal' v tako mc-novanc "specialne rasciklc".2y VcČji del arhivskega gradi /a manjših občin je žal ohranjen le fragmentarno. Vzroki za slabo onni nje nosi tovrstnega gradiva so zelo različni, osredotočm se bomo lc na način odlaganja lega gradiva, saj poznavanje lc-lcga lahko arhivistu pomaga pr njegovi urcdiLv*. Sicer pa nam tudi zakonski akli iz obravnavane dobe kažejo, da so takratne občine imele določen dcloknig in z. niim seveda indi neka okvirna uoločila za poslovanje s spisi in niitiovo odlaganje.30 uprava: volitve, občinski zbor seje n zapisniki, delo odbora' finance: obeinsko premoženjr ■ tiradbene zadeve: mednje so sodile pred vsem občinske ceste, vodne regulacije in osuševanje, vodovod, vodnjaki, mosiovi, jezovi clck 28 6rskc s posehnim n/ironi na nh"i ne v Iclih t K M-1941) Arhivi 11/1-2.I.juhljana l'J7',> str, .17 ■!!: Vamlj Ue/ek. Slmkiivna »bilcluva arhivskega gradiva (Ra/vnj sistcuiiiv urejanja diikuiiicntarnci^a ¡(miliva, urejanje in popi m »vanje arhivskega gradiva v arhivih) ■ ilalijanski sislemi 192(1- 194.S. Arhivi XVl/l-2, Liuhljana 1993, sir. 59-71. Knl iigulavlja v svnjcin prispevku l.ilijana Viilrih-Livreneie v Arhivih X JI/t-?, i/ leta I9K9 na M rani 5.1, so pravzaprav upravni urinima aviiininnni nrgani na ravni ukraja in dcit-lc v iniicn|cuciii ¿asu imeli ilnkaj nalantnc rci^islraturnc nairlc, a jih ni uiiigiitc upnrahili pri pnpisu občinskih arhivnv, kajli ARHIVI XXI 1998 ■ jni-'i in raz prave 31 wx načinov: čc jc gradivo ohranjeno Ic frag-merilarno, ga razvrstimo kronološko, če pa jc gradiva več, ga skušamo uredili po vsebini. Zgledujemo se lanko po prvoli ureditvi] po zakon skih aktih, ki urejajo delokrog obun, ali po regi-slraturnem planu, ki ga jc uporabljala kak na večja občina, alternativa pa 'jd ludi lcla 1880 objavljeno navodilo slovcnsl m županom Aniona Globočnika 14 Ob sklepu lahko ugotovimo, da jc večina lipravnih in avlonomnih organov v drugi polovici 19. stoletja uporabljala vsebinsk kt iter- za odla ganic .spisov. V I a namen so i icli rsgistralnrnc načrlc, ki pa so se med scbq razlikoval kar ic prav gotovo izviralo z različnega področja dela posameznega organa. Tc načrte lipravnih i avlonomnih organov jc treba razločevati in to pri urejanju gradiva lipošlcvati, prav lako pa jo Ireba dobro poznati obravnavano dobo z vse ni njonimi pol .ičnimi, družbe!..mi i i ekonomski ni spremembami. Končno ne gre prczrcl pomcmbnosl i zakonskih aklov, ki so nrci?" tako upravno kol ludi avtonomno ureditev države. ZUSAMMENFASSUNG DIE ART DER ABLAGT: VON SCHRIFTSTÜCKEN BS1 VERWALTt[NGS UND A"TONOMEN BEHÖRDEN AUF LANDES UND LOKALEBENE IN DER ZWEITEN HÄLFrEHES 19. JAHRHUNDERTS Fiir den behandelten Zeitraum isi gerade di: Ab'j'gc von SehiiflMilckcn nach dem R:ghtraturplan charakteristisch. Dabei handelte es sich um ein besonderes Klassi-fikationssyslem, mich wclchcm Schriftstücke nach inhall liehen Krilcncn ¡irchivicri wuraen. Der Kli-ssifikations-bzw. der Registratitrpljn umfaßte eine unterKchi cdl ehe Zahl vnn Sachgnippen (Abteilungen) .sogenannten Registraturfaszikeln. Im Rahmen eines Regisiraturfas/.ikel.s wurae eint detaillierte Aufgliederung m Untergruppen (Unterabteilungen) nach inhaltlichem Prinzip vorgenommen, Schriftstücke wnrden demnach bercils in der Regi.stra'ur abgelegt und archiviert, und (war nach vorgeschriebenem Plan, nach inhaltlichen Kriterien. Die RcgiMraiurpcriodc umfaßte bei Sachgnippen ein J.ihr. Beim einzelnen Betreff wurden Schriftstücke innerhalb eines Jahres nach Gcsrhäfts-nummern abgelegt. Dieses Kanzlei verfanren wurde bei einzelnen Verwüluings- und autonomen Behörden bereits frllhcr angewandt, endgiiliig herausgebildet und durch gesetzt aber gerade in dem Zeilabschnitt nach 1850. iihčina jc t:ila n;'jni?ji upravni in avlonowni nrgan, in sicerje v puve/avi z okrajnim) ¡jluvuri.lvi upravljala državne. pick dt>elnej;a /hora pa avloniiiniic pnslc Taki) po mnenju Lilijane viilrih-Luvrcnčič oslanc Ic iiuiJ.nnsl, ilii pri urejanju arhivskega ^miliva nhčinskih fonilov vrniucm» /a .i.sniivii rcgislralurni načrt neke vcCjc nhčine, Avliirica luili ra/mi.šlja i: smolmosli urejanja pn snnvi irai;inciilamii uliranjcnili Tnnilov - zanje Iii bilo primerno kmnnliišku, /a nhscJnejšc (holj utiranje ne) Tonile pa vsebinski) razvrščanje. '4 Anilin Glnhi>inik, N.iuk sliwenskim zupanmu, kako jim je delali, kako opravljaji) domaČega in izročenega piidroija dolinosti (na .slovenski jezik prell I Fr. Lcvslik) Liuhljana IHKO.str. 111-12, 17 summary THE METHODS OF FILING BY THE PROVINCIAL AND LOCAL ADMINP^ATIONAL AND AUTONOMOUS AGENCIES IN THE SECOND HALF OF THE 19™ CENTURY The article deals wilh ihe professional record management ihe methods of filing by the provincial and local admin ilrational and autonomous agencies in the second half t>f the I9lh century. The period is characterised by record filing under a rcgisiBi n plan They represented a particular classifies!:'on .sysiein, where the files were regi.slercd by their contents. The classification system i.e. ihe registration plan included diffjrent number of mnin content groups, which arc callcd registration files. These registration files wcrr divided into sub groups, which contained the recordr wilh the same comenis. The records were lhus filed and arranged already in the registration nfficc by a certain plan by lheir contents. These records were then arranged by years, 'ind were further kept under specific numbers. The method was used by certain administrational and autonomous agencies already earlier, but was established and formulated after 1850. 32 Članki m razprave ARHIVI XXI 1998 Odvetništvo v Sloveniji 1918-19^1 JELKA MRLI K Arhivi hranijo številne dokumente o odvetnikih. Tovrstno arhivsko gradivo najdemo v zelo raznovrstnih fondih, od pravosodnih vse do privatnih. Za arhrviste torej nc bo odveč nekaj podatkov o odvetnikih, njihovi dejavnosti, organizacij. ir. vplivu na družbo. Po koncu I svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrskc so večina Kranjske, Spodnja i ta-jerska, majhen del Koroške in Prckmurjc (slovensko ozemlje na Ogrskem) postal del nove dr zave - Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHSj, pozneje, od leta 1929 Kraljevine Jugoslavije. Slovcnci so dobi.) svoje višje deželno codiščc v L'uhljan', vrhovno in kasaeijiikti so di.ščc pa jc bil posehen oddelek Stola scdmoricc v Zagrebu na Hrvaškem vse do konca leta 1939. V jugoslovanski Sloveniji je na področju odvetništva še naprej veljala avstrijska zakonodaja, v drugih predelih Jugoslavije pa so veljale ogrska, srbska, hrvaška in druge zakonodaje. Razlike med pravniir ureditvam, odvetništva niso bile majhne. Potreba po enotni zakonodaji jc nastala že kmalu po nastanku nove države, saj sc ic po kazalo, da odvetniki iz Slovenije nc morejo zastopati svoj h strank ■ v Srbiji nil na Hrvaš kern in obratno. Prav take sc jej pokazalo, da bo pol do skupnega zakona zapletena in dolgi zaradi veli k. h neenakosti tudi v gospodarskih in dru g:h družbenih razmerjih Število odvetnikov po posamezna skupinah države je jilo zelo neso razmerno, obstajale pa so tudi razlike v načelnih stališči.11 glede pokliea odvetnika. Nekateri so trdili, da naše odvetništvo nc ustreza tistemu, ki ga po;, naj o nekatere zahodne države, v katerih sc profesionalno pravno zastopništvo deli v dve kategoriji. Trdili so, d? jc pri nar odvetnik sluga svojega kliicnla, nc samo njegov pravn: zasiop ni" , nego vedno bolj njegov agent za vse. Posledica ic, da sc v odvetniškem s lanu zbirajo tudi clcmciiii, ici ;e ,ako oddaljujejo od vzvišenih ci Ijov prave advokature in s svojim nor, lo vanj cm ponižujejo ugled stanu... Temu stališču seje ugovarjalo, da po zgodovinskem razvoju v naši državi take delitve nikjer nc poznamo; da bi laka delitev pr nas, kjer jc narod navaicn videti v advokaiu svctovalca n zastopnika v vseh pravnih vprašanjih katerekoli vrste, ne bi hila niti možna, niti praktična, ..." Prevladalo jc drugo stališče. Kljub temu. da sc ic delo na novem zakonu začelo že na začetku dvajsetih let, je bil zakon sprejel šele leta 1929. Zakon o odvetnikih za kraljevino SHS >e odvetništvo v eelot uredil. Do'očal jc, da jc odvetništvo poklic javnega reda, ki sc pridoh z. vpisom v imenik odvetnikov, po-gnji za vpi-, so bili orakL čno ist. kot v prejšnjem avstrijskem zakonu: državljanstvo kraljevine SHS; poslovna sposoonost (opravilna), končana pravna lakulieta; praksa; odvetniški ali sodniški izpit. Brez prakse in odvetniškega izpita so za vpis v imenik odvetnikov lahko zaprosili: državni pravobranilci, predsedniki okrožnih in trgovinskih sodišč, predsedniki in sodn-^i višjih sodišč, vrhovni državni tožilce in višji državni tožilci ter njihovi namestniki, pa tudi izredni in rodni profesor / prava na univerzi. Vpis v imenik odvetnikov je bil dovoljen tudi sodnikom, državnim tož.ilccm in tajnikom višjih sodi.ič s sodniškim izpitom, ki so te funkeijc opravljali vsaj pet let, vendar Ic-li advokature niso smeti pet let opravljati v kraju, kjer so do lova I i kot sodnik tožilci ali tajniki. Prosilec, ki mu je odbor advokatske zhornice odklonil vpis v imenik advokatov, je imel pravico do pritnžbc na kasač.isko sodišče. Tudi po tem zakonu jc jjila nainommnbnojša naloga advokatov pomagati posamczi. Eim s pravnim nasveti in zastopati stranke pred vsemi sodišči, drugimi državnimi in samoupravnimi organi ter javnopravni 1.1 i le lesi. Odvetnik je smel odkloniti zastopstvo hrez navedbe razlogov in odpovedal že sprejeto zastopanje, vendar je hil dolžan stranko zastopati še trideset dm od dne, ko ji jc vročil odpoved. Dolžnosti odvetnikov so bile predvsem: Ppliv«ti na pomiritev strank, med katerimi jc nastal spor v pravnih razmerjih ali interesih, prevzeti zastopanje stranke, ki sc ji mora po zakonu dati "zastopnik ubogih", m zastopanje stranke, ki sta ji že dva odvetnika od klo .jh zastopanje Vsak odvetnik, ki jc zastopal nasprotno stranko, ali ki je v isti zadevi posloval žc kot sodnik, državni tožilec ali javni notar, jc moral odkloni i /astoparje in pravno svetovanje. Odvetniki tudi niso smeli opravljati plačane državne ali druge javne oziroma privatne sltižhc z. izicinci službe honorarnega profesorja na univerzah Sli honorarnega učitelja na strokovnih šolah, in prav tako tudi ne oosla, ki ni bil v skladu s položajem, ugledom, Častjo in neodvisnostjo odvetniškega poklica. Celotna izobrazba odvetnika do vstopa v orakso je hila: si ri Jcta osnovne oziroma ljudske šole m osem let gimnazije ter končana jtindična fakulteti. Slovcnc: so svojo univerzo dobili leta 1919. Študij na pravni fakulteti jc b'l urejen z. vladno naredbo z. dne 1, iinr la 1920.1 Trajal jc najmanj osem semciilrov. Zakon jo za odvetnike zahteval petletno prakso. Prakso jc bilo ohvczno Nurcilh.-i cclnkiipnc ilii/clnC vl;ivnih in (Ir/svDslDvnih «mlHi in lcnrclifnih državnih ¡/pilih na univer/i kraljestva Srbm1 llrvulov in Sluvcncuv v Ljubljani. Uradni lisi i le/dne vlade /a Sliivcnijn Si. 4H/172/1920. ARHIVI XXI 1998 Čfnnk h. razprave 33 opravljali eno leto pri rednem sodišču, Ir leta pri odvetniku, eno lelo pa iahko ludi pii državnem tožilstvu ah javnem notarju al v administrativni službi. Odbor advokatske zborniec je vodil imenik odvetniških pripravnikov. Advokatski izpit so pripravniki opravljali pri Višjem deželnem sodišču v Ljubljani pred izpraševahiim odborom, sestavljenim iz "predsednika in šliiili članov. Dva člana sla bila odvetnika, izbrana '.med osnv -kandidatov, ki jib je predlagala odvetniški) zbornica. dva člana sta bila postavljena izrned sodnikov apelaeijskcga sodišča. Predsednik izpraše-valnega odbora je nil prcdsedr.iK prisloincga apc lacijskcga sodišea ali njegov namcsln k. Advokatski izpit je veljal tudi kol sodniški o o't. lzpr je bil sestavljen iz dveh delov. Najprej je bilo treba opraviti pismeni in nato šc usti.i del. Kandidat je moral pokazali, da teoretično in prak lično obvlada zakonske predpise mr.lci, ilncga in formalnega značaja s področja pri alncga n kazenskega prava in da pozna adm ti.sinu vno pravdi. Po razpadli Avslro-Ogrskc jr t la najprej 6. novembra 19182 i/dana naicdba, po kateri se jr. okoliš odvetniške zbornice Kranjske začasno razširil na vse ozemlje nove .igoslovanskc -Slove nijc, nato pa je bila 19. dceunbra 1918 ii.dana še naredba, s katero so bil vsi odvetniki in odvetniški kandidati, ki so prebivali .n delovali zunaj območja nekdanje Kranjske, zda1 pa na slovenskem ozemlju Kraljevine S HS, pozvatii do 23. januarja 1919 izpivdovali vpis pri odvetniški zbornici v Ljubljani in zaprosili zr izbri; v Gradcu oziroma Cclovcu. Krinjska odvetniška zbornica sc je odslej imenovala ODVETNIŠKA ZBORNICA V LJUBLJANI Sestavljena jc bila iz. celotnega števila advokatov, vpisanih v njen imenik. Advokatska zbornica je morala varovati ugled, čast in pravice odvetniškega slami ter paziti, da so odvetniki opravljali svojo dolžnost. Delo je oprav'jala neposredno na skupščini ali posredno po odboru. Po sprejetju novega zakona o advokatih leta 1929 jc bila z uredbo usta novljcna ADVOKATSKA KOMORA v Ljubljani /ji ozemlje višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Zahtevana ustanovitev jc oila izvedena bolj n? papirju, ker je nova komora ohranita popolno kontinuiteto s prejšnjr, zbornico. Zbor niča jc ob konen leta 1918 štela 57 odvetnikov in 59 odvetniških kandidatov, dcccinbra 1919 p;i 153 odvetnikov in 64 odvetniškiu kandidatov. Število je od leta do leta naraščalo. Ko jc zakon leta 1929 znižal pripravi, lno dobo s sedem let na pet, sc je število še povečalo. L iiibl lanska zbornica je sprejela tud vetji del slovenskih odvetnikov iz nckda^c Pi unor:;kc, ki s i zapustili svoje ozemlje po ilaliiansk zasedbi.4 Juliia leta 1931 jc advokatska komora štela žc 250 članov Uradni list N ¡tunine v laik SHS v Ljubljani, M. 3KW191K. Narudba poverjen islva /a pravosodje, Uradni li.\t Namdm. vtodc Sll.S v Ljub!jim i 51. 212/XX Vll/191 K. .Spominski /bnriiik Slovenije (1939). str. l.lfv 15X. "n 61 advokatskih pripravnikov,1' oktobra leta 1940, tik pred napadom Nemčije i iHlijpa jt imela y,c 300 članov m 124 pripravnikov. Leta 1930 jc bila ustanovljena Zvez» odvetniških zbornic kraljevine Jugo-davije, z nalogo, "da koordinira in po potrebi Koncentrira napore vseh zbornic v namenu zaščite pravic in ilcrcsov odvetniškega stanu, posebno njegove svobode ir. imu; lete v izvrseva*~|U pokLi.a ter avtonomiji njegove orgamzacije. Po trj zvezi jc Odvetni' "n zbornica ludi člani ;a mednarodne zvezde odvetnikov.""7 Zakon o advokatih (1929) je določal, da jc odvetniški poklic neodvisen. Odvetnike jc nad zinil v prvi vrsti odbor advokatske zbornicc, vrhovno nadzorstveno pra"ico pa ,e imel pravosodni minister. Izjemo, da so modrca imela pravico vzdrževali red na obravnavah in izrekati globe v eivdnem i kazenskem postopku, jc vklj ičeval tudi la zakon. 1 jubljanska Odvetniška zbornica jc imela Iri disciplinske senate. Liseiplinskc kazni so bile: pismeni ukor, denarna kazen, ustavitev izvrše vanja advokature do enega leta (pri pripravnikih podaljšanje prakse in izguba pravicc zastopanja, oboje največ za eno leto) in izbris iz imenika advokatov. O priztvu zoper odločitev disciplinskega sveta jc odločalo kasacijsko sodišče. "Delo disciplinskega sveta sc jc v tej novi dobi silno pomni žilo. To jc pr.pisovali razširjenju poslovnega prometa in odvetniškega dela, izredni pomnožil v i števila odvetnikov, naraščanju zastopstev revnih, naraščanju pravd z negotovim i/ klom in pač ludi temu, da stranke pod raznimi vp i v1' za svoj v. neuspehe rade delajo odgovorne odvetnike. I Ipoštcvali sc pa morajo tudi d inašnjc neugodne ž. ijonske razmere, ki sc dotikajo ludi odvclnVov."* Tako je bilo na primer v letu 1940 60 disciplinskih primerov,9 Kljub veliki podobnosti med staro avstrijsko in jugoslovansko od/clr ško zakonodajo jc rav gotovo zai mi Vii določba novega zakona: "Žen ske smejo pridan :i pravico do advokature in to izvrševati " "Študija prava so se žene v Sloveniji lotile sorazmerno pozno. Ko smo žc imeli šte vilne zdravnicc, profesorice, pa ludi inženirke in druge akademsko izobražene žene, so prve žene šele vstopale na pravno fakulteto.1,111 To jc razumljivo ob dejstvu, da ženskam niso hilc dostopne nobene službe, kjer sc ic zahtevala pravna fakulteta. Ženske so torej lahko delovale kot odvetnice od leta 1929 naprci in žc istega let? ;c bila v advokatsko komoro vp sana prva ženskah1 Pozn jC, do začetka v >jnc, sta bil v advokatsko S Slovenski Pravnik XLV'1931, str. 352. f' Slovenski Pravnik. I. V/1941, .str. 46. Spominski /liornil Slovenijo (1939), str. I.S6- ISK. Spinninski /burnik (1939), str. 15K. Slnvcnski Pravnik, LV/1941. str. 46. "t Grosimn ¡19f>Kl, str. IK.1» 11 Ženski svet, 1VM929. Mr. 34_Članki in rf/pravc komoro vpisan, šc dve odvetniji. V tem času j c buo v splošnem težko dobili mesto pripravniKa pri odvetniku, zato so ženske opravljale prakso večinoma pri svo'ih očetth - odvetnikih'2 Odvetniki razen svnjc stanovske organizacije, dvetniške zbornico, liso imeli svojega društva, c naprej so delovali jn zavzemali vodilna mesta v skupnem društvu vseh pravnikov "PRAV NIK". Omenjeno društvo jc v novih razmerah predvsem izda.alo strokovni časopis in gojilo pravno znanost ter skrbelo za izdajo zakonov. Ker sc jc po razpadu Avstro-Ogrskc ohmoejt. ljubljanske odvetniške /bornicc razširilo na yso jugoslovansko Slovcn jo i tudi po tei razrešitvi zaiclo skoraj samo slovenske odvetnike, jc od padla pntreba po boji i za uveljavljanje slovenščine pred sodišči. Tako jc Zveza slovenskih odvetnikov izgubila svoj osrednii namen in sc je oktobra 192.0 razpustila. Tud v jugoslaviii so lahko odvctni.:i nasto pali picd irscmi sodišči. Tudi tuje ci\ Ini pravdrit poslopntk13 določal, da so mcrali stranke pred zbornimi sodišči vseh slopcnt z. izjemo nckui taksativno naštetih primerov, zastopati advokati. V kazenskih pravdah jc bil zagovornik obvezan pr. najhujših kazni vin dcjarijiti (pri katcrif jc Ijila zagrožena zaporna kazen naa pet let), obvezen pa jc bil tudi za mladoletne, gluhe, neme tn bolne obdolžcncc i kadar >e Hlo iz okoliščin razvidno, da jc formalna obramba posebno pnirebna. Tudi tuje obstajal "zastopnic ubojrih". TakOjC na primer advokatska zboriica v letu 194D kar 873-krat imenovala zaslopi ke siromašnih za er,il-nopravne spore. O gmotnem položaju odvetnikov nimamo veko podatkov. Zanimivo jc poročilo, k jc t lo podano na rcdr.i glavni skupščini Advokatske komore v Ljub'jani v letu 1940. "Tudi v preteklem letu jc odvetniški .stan mnogo trpel zaradi velike nezaposlenosti. To stanje traja žc cclo vrsto let. Ncza poslcnost jc nastoi la zlasti v zadn i dveh letih, skupščina svari mlade pravnike pred prevelikim optirr izmom, ko sc odloča-o za odvetnišk poklic, da nc bodo zamud; 1 i ugodnejših zaposlit venih priliH drugod." Glede nagrad odvetnikom ARHIVI XXI 1998 jc tudi tu veljalo, da ic pravosodni minister z naredho izdal tanfo zu odvetniške storitve, ki sn bile 'jccnliivc. Vendar sc s tarifo ni omejevala pravica svnbodnega dogovora med odvetnikom in stranko. Tuu v icm obdobju so slovenski odvetniki poleg poklica opravljali šc številne kulturne in politične delavnosti. Tako najdemo med nnnii štiri ptr.aldjc, dva univerzitetna profesorja in kar sedemnajst politikov, n s:ccr pet ministrov, dva bana, deset predsednikov statutarnih mc.itnih ob č nI tri poslanec in dva senatorja. ZUSAMMMENFASSUNG Dil1. ANWALTSC1 lAi'T IN SLOWENIEN 19I8-1-.J41 Der Beitrag setzt sich init Gesetzes Vorschriften auseinander die die Tätigkeil der Anwälte, ihre Arbeitsweise, ilirc Ausbildung, ihre maicricllcn Vcrhähnissc, ihre neben berufliche Tiiiigkeit und die Organisut;,insformcn ihres Zusammenschlusses in der Periode 19IH 1141 regelten In den slowenischen Archiven werden zahlreiche Ookemenic libcr Anwälte aufbewahrt, die jedoch Bcsiandtcil ver .schicdcncr l-'onds sind. Deswegen ist ilirc Kenntnis sowohl für Archivare als auch für die Benutzer von Bedeutung, zumal die Anwiiltc in verschiedenen Zeitabschnitten mehr oder weniger maügcbcnd auch das gc.scllschafiliehe Leben im weiteren Sinne bccinflutilcn. SUMMARY THE LAWYERS1 OFFICES IN SLOVENIA FROM 1918 TO 1941 The article deals wiih legal rcyulaiions which governed the aciivitics of lawyers, their methods nf work, cuucaiior wealth, the aciivitics they did beside their profess' jn, and the professional associations in which llicy organised in the pcr:od 1918-1941. The archives in Slovenia keep a lot of rcenrds conccrncd wiih lawyers, bui they arc kepi in various file* Thus, the archiv.sis and the users should be well acquainted with their work, particularly bccausc the lawyers played an imponant mlc in public life in all pciiods. 12 Crosman f l%H), str IHfi, 187 ' Zakonik o sodnem puslnpanju v civilnih pravdah, Slu/.bcnc Nu vine kraljevine Srba, llrvala i Slovcnacii Si. I79/LXXV/ I92V ARHIVI XXI 1998 :anld in razprave 35 TT irvplicir UUt gpimup. |napir . ^ikaffcnunab:» vam nlTartctod Co^liu.!-S^niFnuarons ranMCEHŽBmiroa roarm ?icnVo:iu:? ma.itaircs -76^1 mcnro* co!itni aucmi&m ixcfeamro flS.Ub;o puiutr a\v.vitr;& £:rmAnnisq* fu.aiS SnotKl.fc?nnu :lirravtoti 1 v,um n c^tm rl: w rpsn bffakuir-fcs ¿rHo^ofainVir ¡nicnj g iraiuni arl;U^ucmfcc:a;rMici ;nrarum cinr 6ub piu bframra muil panic:urrrccqmbu3 % acufaro; Kttaraituiraw:unnirTrarrciitu. © i.;t.ii fiCf« io^Knrvffh rna.r?; tnovr ucfrc rent trmnair^ ftiaii: 'hn-octot b^it^-c .TO ficpu uuo*cica«'i.i mtc.Crfuiun inumaai&fuc nrurccUca pr?UfCnro ficrimc- ncUftnmjttiidfci a faacroo par[U(ii.nn-TviibTnGnf irjimnv.8.. i&lfemltanne Ulane Brniina j>on:faa. p. ^■qmncp plačan? a plnsieičtinroiriVJ^atcm »icrront liToiffirucncicgim^vr. v;-. 4iUaiut&UUn©1uxnab:i& «V ocm qnmiu pc:fon;i aiTrarifet uttoui l ft^ftamoumm co;gmjg ccaTr^-ioiftaamfo FjSn.fob pena Siran piranskega slalula i/, leta 1384, Pokrajinski arhiv Koper, Enota Piran, Statuti občine Pitan, št, 6 36_Članki in ra/pravi_ARHIVI JOČI Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja ARHIVI XXI 1998__Članki m m/prave___37 Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja 38 Članki m razprave ARHIVI XXI 1998 ARHIVI XXI 1998_Član ki ni r^/.prave_39 Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja 40_Članki in razprave_AKHIVI XXI 1998 Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja arhivi xxm9ys_Članki in razprave_41 Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja 42_Članki in razprave_ARHIVI XXI 1998 Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja ARHIVI XXI 1 Danki in razprave___43 Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja 44_Članki m razprave___ARHIVI XXI 1998 Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja j ARHIVI XXI 1998 iz ar'uvskm fondov m zbirk 45 Iz arhivskih fondov 'n zbirk Sloven ca s konca 18. stoletja v c upni .skem arhivu Vipava BORIS GOLEČ Župnijski arhiv v Vipavi vsekakor sorti med bogatejše župnijske arhive na S'ovenskem, /lasti glede na obseg ohranjenega gradiva i.i nekoliko mani po siarosli najstarejših dokumentov. Videti je namreč, kot da bi do temeljitega čiščenja ali uničenja prišlo nck.iko v začetku 17. stoletja, proti koneu reformacije, k. ie v trgu in okoli i doživela močan odmev.' Kakšno /.vezo, če sploh kakšno, imata z omenjano arhivsko cozuro refor maeija i.i proi ire formacija, je vprašanje, na katero za zda' nimamo jasnega odgovora. Skic pamo lahko, da je biki starejše arhivsko gradivo uničeno že prej, skor;: gotovo muJ beneško "oj no ] 508-151 iS, ko je celotna Vipava pogorela.2 Drugačno usodo kot starejše gradivo je do življal župnijski arhiv od 17. stoletja do danes Ohranilo se je namreč gradivo s številnih pod ročij župnijskega življenja. Najstaicjša krstna matična knjiga sega že v leto I61?: urbani se začenjajo z ictom 1608, več temats^h sklopov spisovnega gradivu pa sred 17. stoletja. Samo starejšili spisov je za približno 120 urejen.h fas ciklov, čemur moramo prišteti nekaj deset raznovrstnih knjig, (id žnpnijskdi matic, žnp jijskih in ecrkvcnib urbarjev, različni1! raeunskif knjig, do beležk iz pastoralnega življenju nekdaj ob sežne vipavske župnije. Takšno je današnje sta nje urejenega arhiva, in to navzlic vnovični nc sreči, ki jc doletela žiinniŠee pr nenadni eva knaciji na vrbnneii tržaške kiize, ko se jr nekaj gradiva izgubilo in mučilo. Velik," izguba .je zlasti izgino'jc bogate župnijske kronike z z o dovinskim pregledom, naoisanim v 19. ;n 20. stoletju Avtorja pričujočega prispevka ie zamma'o zgolj arhivsko gradivo do konea 18 st-detja, kar v številkah porcni ducat prcgLdar, faseiklnv spisovnega gradiva, dva ducata župir -kili matit in prav ili: i urbarjev Med n) ^rabljenim gradivom jc naletel na tri spomenike med razsvetljenske izrazito lokalno obarvane slovenščine s konea IS. stoletia. Na tem mestu sta dva v celot- 1 l'uni. Dr, Jiisip G ru tic n, Zymliivina slnvcnskcya nnrixla, 19101916. Mr. 742-74.S 2 Dpnhiu: ARS Vic A., št 1IX, I/6X. lil. W V-4. s,,l. Oui I. I. I.S72). 1 InrnrjSl vipavskega (Ick un a y. Fraisa l'ivkn 10. H. l')9X. objavljena in komen'irana, na tretjega in najobsežnejšega pa velja vsa onozonl morebitne potencialne raziskovalec lok.ilnc zgodovine in zgodo 'inc pisanega jezika 1) Raum kljucurjcv cerkve sv. Ilicronima mi Niinosu /it leto 1784 Letni račun kljnčariev, tako imenovanih sta resin romarska podružnice sv. Hicrumma na Na nosu, sodi v snopič dokumentov o tej cerkvi, ki zajemajo Časovni okvir od 1662 do 1784 in so uvrščeni med župnijske in dekanijske akte.4 Obravnavam račun je najmlajši med niimi, pisan na prepognjeno polo papirja s sumaričnimi podatki na hrbtn. strani. Brez vsakršnega podpisa in pc čata je mogel imeti le omejeno interno veljavo kol predloga pravega računa za sicer obvezno ratifikacijo. V snmar na hrbtni strani jc iz kratic Hb. in i. razvidno da gre za enak denarni sistem dnkati, liore :r soldi -, kol jc bil tedaj nasploh v veliav; v vipavskih župnijskih in ccrkve:iih ut barjih Enak ..istem jc bil nporabljen pri pc samezr h postavkah računa, vendar brez izrecne navedbe valute, k smo jo v objavi dodali. Na levi strani objavliuru. izvirno transkribiiano be-scdi'o, na sredin, denarne vrednosti, na desni pa slovenska prevod, načeloma zvest skladnji bese Uila s konca 18. stolcija. Zaradi večje avten icnost so velike in male črke transknhiranc do sledno po izvirniku, le da smo morali iz teh nie-.lh razlogov izpustiti nekatere diakritične znake, zlast dosledno pi ;a»jc preglasa " nad črko / PRILOGA1. Faksimile računa cerkve sv. Higrunima za k'to 1784/ Ri nanoškem cerkvenem računu je poleg moenc narečne note posebno zanimiva izbira pisave kurzivne gotice, ki ¡e v slovenskih besedah tako rekoč nc srečamo. Zapisovalec, najbrž Župnijski urliiv Vipava, last 2K, Župnijski in dcka,ii;ski ?kl l(i5S 1KI0; sniipič dnkumcnlov d cerkvi sv. Ilicrimirua na N.musu I W>2-17X4. Npr. prav lam, U 13. urbar cerkve sv. Marka v Vipavi 17251799. 46 Iz arhi\Ikii lonflov in /mrk ARHIVI XX! 1948 Hrbtna naslovna stran' Brey et v c rottest leta ¡7H4 Prejetje od tega leta 17S4 12 zheba .si 30 12 eebrov (?)sl. 30 se i nan so i Ksieli 504 1 lib. 10 za ven so vzeli 504 (dukatc) 1 lib.(ro), 10 (soldov) ahnosehtte so ,e 5 .i. "almo/.ne" (—miloščine) 5 s.(oldov) Besedilo računa: tu /a reytengit S. t com ena staraschrui d tik lib sol To je račun starešin pri sv. Jeronimu ¡784. 1. vob reytengaeh sc kost, a duhounem - 6 ob računih za kosilo duhovnikom bettditnsko P h esc ho* vsob S 1 10 trgalveni ("bcndimsVi") stroški ("špeža"?) skup;f se moseht * Besehe se woraz.he seuvob 3 I - za mošt stroški, za orače, vse skupaj sefii.sigone so dali - 5 6 /.a "iasigone"** so dal. se er. Blantti^ so dedi 2 - - za en "plavnik" (polovrik)*** so dali se t rebe.se h v Bes che e blu - - za trebež stroškov je bilo se vielku delit se t esane 4 4 4 za veliko delo za rezanje se kuri hoinoz.h I - - za pomoč k uri feyntoschtrauen sehr i her i /.upnikovemu pisaju, ka ie vrbetie Bteglahituta 2 12 ko je pregledoval urbarje se 'ista kos, i« Bentrberih - za listo kosilo pr urbar i se schlaf kureizer i Hrt ¡tische - 12 /a "schloP krajcar od hiše ta drugt dang vot hi sehe ie 1 6 drugi dolg od hiše vob Bresnetmtth **** s Besehe 3 15 ob presnemanju (7) je «laikov S ieromena tnteselmar/ ne si a t'ti mež.narjn sv. Jeronima na staro voBasihi - l - "opast lo" (-cerkveno prošecnic) se sneych s Brau let si zi crkne 2 1 5 za spravljanje snega s ccrkvc 2 dim ko Bo 10 g rose hit - 5 7 dva (divjaka?)1''**** po 10 grošev se Bostoitno vot 1 Bisfmut - 1 10 za poštnino od enega pisma 2 Bost hi vtarch kefeymost( r)i - 4 - 2 pošti v irg k žup 'ku S ieromena m istim tri se Boga:.h o - 1 - mež.narjn sv. Hierorima za pogačo se varbye se Bniodiz.ito so vse vkob za vrbje za "Bolodičo" (=lokacija) za delouz.e 7 2 14 vse skiipio delavce ttuschniery boten Ion 4 - mežnarju potnino (Botenlohn) S. ieromena sv. Hicronima 1, gob! nar vol /jrukuc S ieromena - 5 6 cn goldinar od ccrkvc sv l licroi ma fevtnosehtn se moseht so 12 - - ž.imnikn za most * najbrž bi moralo b .t pravilno "sbesehe" (špeža = stroški /a hrano ali sama hrana), kot je v naslednji postavki ** verjetno so mišljene davčne frsijc (Fassioncn) *** polnvnik jc na Vipavskem velika lesena posoda /.a pretakanje vina **** morda napaka namesto "vob Bresneuani" (ob praznovanju; ***** morebiti gre za divjako, v vipavskem narečju necepljeno divjo trk/' '¿a ra/lago in jioiuih: pri ra/umevanju i/ra/ov se zahvaljujem kolegoma /jvulnvinurjcma Malja/u Hi/jaku i/ Dnlgc Poljane in Su/ani Bratu?-FoliLijiin. 'loma i/ Šcn[viilii l'iilj kakovostna, lako po k,iligrafs:i kot no jezikovni in črkopisni plati. Napisana v leni laliraei, čeprav ne (v bnhoričiei sodobiiih slovenskih knjig, icmvcč v mešani n-inško-romanski rr./ ličici, ki je prnecj hlizi' računu iz leta 1 T84. Pojasnilo "za l akša:i besedilo gre, je v nemščini, le prisega sama jc slovenska. Glasita se takole. 7 790 1?) Računske beležke s konca 18. stoletja pri pada, i za zdaj neznanemu zapisovalcu "in sestav ïjitjo približno polovico knjige majhnega formata sorodne vseh ne iz obdobji, od malo p tod 1750 do leta 1765. Tudi U ïînjiffi jn uvrščena v seriio župnijskih urbarjev/ toda vprašljivo jc celo lo. ali jc spioh cerkvenega izvora Tako prvi, nemško pi^ar■ del, kot limgi, slovcnsk' sta gospodarske narave, očitno stroškovnika dveh upra vinljcv .z lazličnega obdrbia in z zelo različno izobrazbo. Pisava in jezik prvega namreč daleč presegata okorne, le redko daliranc^ beležke drugega, ki je pisal v domačem jeziku, Župnijsk arhivar jc dalaei m začetka k ige v leto 1741 ntcmel 1 na lel uei zabeleženega posevka na notranji strani platnic, vcndai sc sama računska knjiga : i] začenjala dosli pred letom 1750. Naslovnica in prvi listi knjige so odtrgan1, sledijo kontinuirani vpisi od 17. marca 1750 do 23. m-ija 7 Žii p rt tj-A i mml Vipava, U 22. urbar 1774 171)9. s.p. Župnijski urad Vipjva, U 15 a.urnar 1741-1 ?64, a.p. 4b Iz arhivskih Ibrulov in zbirk ARHIV] XX] 1998 P 65 Besedilo jc nemško, le leta P50 in 1751 je nck.ij postavk \ ilaliianščtra. Šele pozneje, v začetku osemdesetih let 18. stoletja, ie knjigo "začel uporabljati prav tako ne znani zapisovalec gospodarskih zadev, ki jc pisal slovensko. Strani z. 'zadnjim kronološkim vpisom z lotii 1765 sledi 17 listov oziroma 34 nc-oštevilčenin in nedatiranili strani, popisanih v slovenskem jeziku in značilni okoni pisavi. Naslcdnji.i 13 popisnih listov je odtrganih, na koncu kniige pa jc še 5 listov oziroma 10 strani slovenskega besedila. Večji del zadmega 'Uta je odtrgan, aje razvidna letnica P91, ki jc skoraj gotovo končna letnica vpisovanja. Na dveh mc stui zasledimo turi' letnico P82 in ta velja za spodnjo kronološko mejo. Zaradi pomanjkanja prostora se jc zapisovalec zatekel še k izrabi prostora na ne povsem popisal.i h straneh prvega, nemškega dela knjige. Vpisu z dne 31. maja 1755 sled' slovenski vpis z. letnico 1790 m nato šc nekaj nedati ranih vpisov v slovenščini. Za objavo smo izbrrrii samo neka-, morda niti ne najbolj '¡pičnih slovensk i beležk. Pivi slovenski vpis v knjigi, zapisan po vpisu 31. maja 1755, je hkrati eden najmlajših in redkih datiranih, nastal jeseni P90. "'Jest sem predati itmi 13 z.hiburnu en ti ve idr ti nit 3 ttafhut pit po 10 pet>7. emt reiarn poner hi on meni Í.X ptlize poveriti skedenu nnpotskrisno goro sa ¡¡eni Kreti setn poti nit rcrhc se kop vinu Š eekinn nit 3 pet i z na tri groshe ¡790 pred snetim mani lonnLL Drugi vpi,- je zapisan na prazni polovici strani po vpisu z dne 29. avgusta 1755: "Ha met a tt Tone smo snop ve msili Tone hmet smo shezovftii snop ye do ko si!a Drez.he hmet r / op udcm pot ¡e ie h a s luni do.non sopopisainth Sndute ie numkaht en jtrkeiz. do j>e'e /'« pershu estt marte. Andrez.he lune t potn.sho pred beti d i; no Andrez.he hmet odpidon te s lian Borsi po denti on c fant h metan ie trgou Vsi t on i i '¡'onz.be ie bin shatt florsl po derna Andrez.he hmet nc bili itiu od direih ('?) 11 Vsebinsko gre, kot rečeno, za gospodarske zadeve, iz katcnh bi bilo ob skrbni analiz podal kov mogoče ugotovili, prenckatero zaninuvos in najbrž tudi namen, če že ne avtorja zapisov. Vpi.ii zadevajo različne drobne izdatke za dc lavec, nakupe in MKuila. Postavke so deloma prečrtane, kar pomeni, da so bile obvcznosP poravnane Kol primer navajamo to postavko nakupa liirščicc v CHrici aJe\V sem kupu ) nrz.o gorizi pet teden pred itdiKanot-lmtm pa tule J kam ¡6 mera ikon po 166 re.ipario. Precejšen del jc namenjen zaznamovanju oprav,i posamezni n oseb. zapisovalce, imenovan v prvi oseb ednine, pa je Jm3l tnd sam nekatere obveznosti in do! gove do kmetov, npr.: "Toneti Gonij i sem dausan wly ici dan smo varali 11 Po jezikovni plat gre očitno za zapisovalcev lastni idiom. V primerjavi s prejšnjima bese dilorna je opazili veliko manjši vpl'v nemške skiadnje. pa tudi izrazja in črkovnega nabora. P zadnjem pogrešamo predvsem nemšk, seh za glasova .v in z. tu stfi praviloma p:->ana kot sh Avtor "računske knjige" iz. osemdesetih in devet desetih let 'fi, stoletja jc pii.ano nemščino obvladal bržčas zelo malo ali sploh me. Njegov izdelek, ta obsega skupaj 45 razprto popisanih strani majhnega formata, ie daleč obsežnejsi od preostalih dveh, tako rekoč jczikovn 'i fragmen tov, in jc kot lak zanimiv primer jožcfinskc uradniške slovenščine "za domačo rabo11. ■ ■ . ' 1 A / / E ''v'1 i ^ Naslov ARHIVI XXI 1998 I/, a Im akni londov in zhirk 49 \ \ „ j V f . 7 i -«r^v ^' 7 ) £ £ # / jf*r h. .t^f•~ [1 « ¿L i v 3 ! l /7., j VSr// ^ ^ ^ 7* »L - -r fg • 5 , 1 -t Vli^i - ■■ - j i' i Prva stran 50 Iz arhivskih fondov in zhirk ARHIVI XXI 1998 Druga stran Alii 11VI XXI 1998 Iz arlii ;kiii tondov ¡11 /.ntrk 51 Starejši fond gor-jicLi deželn h stanov DONATELLA PORChDDA MIT/DIPR/ 1. Fond Deželnih slonov goriške grofije, ki ga hrani Pokrajinski zgodovinski arhiv s sedežem v muzejski stavbi na goriškem gradu,1 vsebine arhivske dokninentc od 16. stolclja do 18(11, razdeljene na dva oddelka ;di registraturi Prva zajema upravne spise goriških slanov od priključitve grofije habsburškim deželam do tere-zijarskih reform. Prva regislratnra je do danes obdržala nre ditev, Kot jo jc v 60-ih Iclih 18, stoletja naredil Karel Morclli pl Schiinleld. Ta je z omenjenega gradiva črpal podatke za svojo Zgodovmo grofije Goriške (Istario de Ha Conieit d1 Gor,'¿i o), te meljno in doslej še nepreseženo delo o goriški zgodovini v prvih treh stolcti H novega veka 2 Časovne mejnike, ki iih jr, pri urc,anju gradiva določil Morclli, je pojasr. 1 v poročilu stanovom o svojem delu: v obdobju od 1500 do 17.'S4 jc bila v deželi uveljavljena "enaka obhka vladavine" in deželni stanovi so torej obdržali "enako oblast in enako vlogo".-1 Kot stanovi drugih dednih dežel so bili tuoi goriški neposredno ndclcžcni pt 1 izvajani» sodne oblasti. Po svojih prr.cdr.ik h so skupaj z deželnim glavarjem v vladarjevem imenu oblikovali plemiško sodišče, izvajali so zakonodajno oblast, kolikor je šlo za deželne pravice, ,n upravno obla si v vseh deželi ih zadevah. Stanovi so uživali temeljno pravico odobritve, porazdelitve in pobiranja ivaih dajatev, v nji!) pristojnosti jc bila organ /aeija preskrbe z živili, policija, notranja varnost, Šolstvo.4 Leta 1754 zvedena I'nkrajinski /[»ndi »vinski arhiv (Ari hiviti Sloiini ¡'//miiriu!/' ■ i\SI'G), ki jc seslavni tleli Fiikrajinskcji.ii mu/cja v Gipiici (Atiuri frmim-inU ili Giviziii). jc hil pnluli l'W> picscljcn i/ palate Attcms /araili rcslaviininja in jc začasni) naslanjcn v muzejskih pnislnrili na ¡Lrailu. pričakuje se namcstilcv na nnvi diikiaum ustrezni lukaeiji, dialcljcin v krilu stare palače Alvarc/ nekdanjem scilc/u biilnišmee Hratnv dejavne Ijuhe/ni (Fatchere Trate Ili). 2 C. MORI3LLI, Islnria ilclla Cnntca ili Gnri/ia. Gnri/la 1K5.S v ircli ilclih. O KnrlS Mnreltiju F. CUSIN, I.:■ stiirinjtral'ia del 70(1 e le rilnnnc dcll'iissolulisino illuiiiinaln ¡11 umi siorico ili G-in/ia (Ca ril) M ure Ili ili S^lulrMil), v "La Ptirta Orientate", VII-VIII (I«5), Mr, gfl-Sl-t); M I'ORCILDDA, Railiei set- tccciiUM-hc ilclla sli irii igra l in ¿nri/iaiia: Carin Mmclli ili Scluiiifclil e la sua "Islnria", v Quailcrni G,'j liani ili .SlnriH I (IW1), str. -1 Ustni iriifiin pnsvelilo K:alu Mnrelliia fcrtknn Mannvom "lndicc delle Scrillurc ilall'annn l.SOt) Timi ali' annn 17M ilell'archivin ilcgl" Indili Slati ili Gnri/ia e Gradila". 1 (J ¡u lriških ileielnili stannvili v nnvem veku primerjaj I'. CALDINI, Gli Slali I'mviiuiali Gnri/iuni, v 'Mcmnrie Sin-rit he Fnmyiulicsi", XXVI (I!i3f)). str. 75-l.SO; D. |'OU CFOIM, Nnhilln e Slali prnvineiali ¡Lnri 'iani nella scumda meta del CingnetcnKi, v "Sludi G-in/iam", UVII-LVIII (IUK3). reforma pa je upravo združenih grofij Goriške in Gradiskc poverila oblasti kolektivnega organa deželnemu glavarstvu, s pristo noslmi, k so ustrezale Reprezeinancoin in komoram v drugih avsti ^skih deželah; tako jc stanovom odvzela številne stare avtonomne pravicc Velj;. povdariti, da jc ob strogem upoštevanju načela ad c/nem (do 1754) pi daliranju doku men tov v fondi: treba načelo ex anle (od 15 00; razumet1 boli kot historični, ne pa arhivski mejnik pravzaprav ne obslaj i noben dokument, d a tiran s 1500, letom .znmrtja goriških grofov in nastopa Habsburžanov po dedni pogodbi V pivi stanovski rcgislralu i so ohranjeni le trije do-knmcr izpred leta 1513. ustrezno datirani s 1501, 1^03 in 1511. Gre za prepise vladarskih ukazov. V splošnem pa 'c dokumentacija do konca 20 i h let 1 (i. stoletja precej skopa in redka. V svoji "Isloiii' Morclli navaja kot vzrok pomanjkanja starejših dokumentov razdejan c, ki jc sledilo henešk zasedbi Gorice 1508 1 oblikovanje pravega arhiva šele po sklenitvi miru z Republiko leta 1523.-'' 2. Isti More,., v svoji "Storii" opiše spremembe v stanovskem gradivu, tako da za vsako stoletje posveti posebno poglavje "varovanju javnih spisov". Slanov i so se prvič lotili sistematičnega urc-janjr svojega lastnega arhiva v sredini 16. siolcl jji Leta 1545 jc bila dokumentacija razdeljena z ločit, ijq na sodne ir upravne spise. Sodni akti, ki so nanašajo na delovanje plemiškega sodišča, so bili /aiipaoi sodnemu pisa/ju in shranjeni v nekem prizidku stanovske palače, ki jc bila po stavljena v tako imenovanem 1 spodnjem mestu"; drugi dokument1, za katere je skrbel stanovski tajnik, pa so osi al, na gradu skupaj s spisi de želnega glavarja. Stanovi so 1562 sklenili postavi ' posebne prostore za hrambo svojih lastnih spisov in se odločili niihovo ure itev naložiti tajniku. V resnici pa jc bila v ta namen šele leta 1597 kupljena hjšij ob stanovski palači. Tajnik Ivan Frosch jc preuredil spise 1 opremil s kazalom Ob koncu naslednjega stoletj J jc bila po številnih poskusih v letih' 1604, K-57 in 1680 iz vedena vnovična preureditev fonda, oprav, 1 jo ;c stanovski uradnik Anion Nikolaj Krašina; ter pri tem izdelal dva registra spisov: enega za 16. in sir. 79- 121: ISTA HUn paesedl si pk-tnla cslcnsionc cnmc e la noslra conlea, piu dal easy the da una prnvvidcn/adircltn". Aiiiorila snvrana, potere nnbiliare c Ta/ioni a Guri/ia nel Sekcntn. v "Annali ili slnria Isiailina", II {19K9„ sir. 9-29. 1'rim. MORE^Ll, Islnria, 1. del, Mr. I Iti. 52 Iz arhivskih fondov in zhirk ARHIVI XXI 1998 drugega /a 17. stoletje fl Pred sredino 18. stoletju so menili da je treba nadaljevati preurejanje ari,iva. Naloga je bila P46 zaupana grofu Ferdinandu Jožefu Altemsu: večina dokumentov ic dobila kratke povzetke v italijanščini, vendar delo ni hilo dokončano. V letih 17(50/61 so se stanovi znova lotili zadeve, rellija v Imliut.eil. Spisi m> /hrani v prihli/nn IIX) številkah da-^c registruluro Deželnih slannv. u Pi'schci mi v škallah 4 .V) 4% /tirani gnriski spi> , ki sc nanasaju na ilcjavnnst glavarjev. Dokumentacija n Tunijcvcin ilcln _[c ilanc: v I'ukrajinskem /gndnvinskcili arhivu v Curki (A.S1'G). fimd de/clrib ninv, II. registru t ura (Stali II), ra/ni listi v šk. 4'JK-Snu Oklaviju Tcr/iju. ki jc hil liiHO imenovan /a prejemnika, je hiln diivuljcnjc, da ic besedilo napisano "in der Wallischcn S p rac h ui11 hes.scrn verMandt" ASPO, Slati 1, P .14, f. 14H S4 V/, arb iv.sk m ion t! o v in /.mrk ARHIVI XXI l9i arhivu ni zbirk in sistematično ohranjenih plemiških privilegijev, niti posebnih popisov le-tc.b, kljub odločit' i stanov iz leta 1686 očitno niso poskrbeli za njeno i;;vedbo o uvedhi deželno plemiške matrike, ki tiai sega naza 1 v najstarejše ohdobje.l}i Rczulial Morellijcvc kategorizacije arhiva jc 21 lako imenovanju ruhrik, navedemh v kazalu abecedno po geslih Znotraj rulirike so posa me/n dokument našteti kionološko z dodanim opisom vsebme in navedbo nahajališča, tojo pri padnost seriu, številko zvezka v seriji ii o.šle vilčenjc lista. V predgovoru h kazalu je Moreiu ulcmcljii svojo odločitev, da številne dokumentarne zadeve skrči na nck-n kategorij: ker jr men , da e malo zadev, k "i jih ped nekim geslom vsakdo lahko poljubno predstavlja, ' h j_ naj: aje poimenoval z eno samo besedo, zanesljivo n stalno, luči na račun tistih, ki so imeli radi dolge rubrike. Rubrike Morcllijcvcga kazala so: Preorana1 odredbe /a preskrbo z živežem, prehranskega značaja Kameratnc zadeve dokumentacija o deželno kncžii.i dohodki.i, ki zajema gozdna področja in pravicc pobiranja dohodkov od državo h posesti. Glavar: spisi o imenovanju .n deželnogla varska navodila, slovesnost ustoličenja in položil ^j. Delegacije1 povcrilnicc in instrukciic za stanovske delegate pri dvoru in nadrejenih oblasteh, noreči k le teb Podeželje pri"ilegiji, posebni opravki kmečkih skupnosti (naklade, tlaka, novačenje), prodaja in nakup komunalnih zembišč. Deželni zbor: povcrilnicc stanovskim odposlancem na državne in meddcžclnc zbore, po verilnicc vladarskim komisar■om na goriških deždn o zborib, dogovori, obravnave in odločitve deželnega zbora Cerkvene zadeve, verska vprašanja, ecrkvcna junstiikeija, uprava ccrkvcnc posesti, podelitev beneflciiev, odnos z verskimi reata vi, ko menda v Precenieu. ustanoviicv Škofije. Sodne zadeve: zakonodaia, vladarsk dopi.ii, sodni rodi, sodne pr stoj no so, sodne invexl'turc Vlada: zunanje zadeve (spori na mejah, odnosi z beneškimi podložniki), mej m spori z avstrijsk'iTV dežel ai '1 , lrgov'n:;M in ndustrijsVi ukrepi, deželna polieiia (javna gradn.a, lov, ribolov, javn: red potrošnja), židovska vera in .lOcialni položr i Zidov, odnosi z grofijo Gra-diška. Davek uzakonjenje da/kov, zemljiški davek, sporne davčne zadeve, ugovori, prošnje in informacijo, inslrukeijc in uredbe o ivršh: da rovi za vladarsko hišo. Ni.mcstnik: imenovanje, pristojnosti in polo- Javna oblast: pr:"ilegiii mestnega magistrata, ¿SPC- Stali l.S 21. f. 93. pristojnosti na področju civilnega m kriiTunal nega sodstva, glede obdavčenja, imenovanja v službe in zaposlitve. Malteški rod: sprejem goriškega plemstva v češki prioral, komenda San Nicolo. Denar: uredbe, dopisi, mnenia, valutacijc. hc-nešk m tuj denar, postavitev kovnicc v Gorici. Plemstvo: privilegiji, pravice, vpis, v deželno plemstvo, uredbe in glasovanje o tem. Polieiia: uredbe (omejene nn mesto Gorica) glede šolstva in javne pomoči, odredbe o javni vurnosii 11 čistoči, urejanje mesta. Zdravstvo: zaščitn ukrepi zdravstvene poli tijc, epidemije in živinske kuge, sanitarne oblasti in delegacije, imenovanje zdravnika, farmacevtski ukrepi Zunanja varnost: odredbe glede vojaške ob rambe (utrdbe, novačenje enot, pomoč sosedniim deželam). Stanovi: pr vilcgiji in pooblastila, dedne službe, voli cv odposlancev, organi>;ranjc podrejenih uradov. Vina: zakoni in dekleti o trgovin, z vinom, iiformaoij", poročila in prošnje, tihotapljenje. Pred kratkim jC 1 .1 končan računal ruški vnos vseh podalkov iz kazala |p sov Ta opcacija sc jc zvesto ravnala po Morelb evem popisu, zalo nc izpolnjnjc vseh arhivskih kriterijev; kljub temu dopušča hiter vpogled, lako po zadevab kot kronologiji, in omogoča izdelavo zelo pri: oenega osebnega in krajevnega kazala. 4. Ker je deželnim stanovom pripadiila Široka in avtonomna lokalna oblast, je n.ihov arh i m bo lika vodnega znaka. Nekateri arhivi i n specializirani muzeji branijo zbirke s tisoči vodnih znakov. Za njihovo repro-ducranjc je danes v rahi vrsta načinov, od preprostega kopiranja s pomočjo prozorne 1'olije, fotografije, do beta radiografije in rentgena.7 Začetki preučevanja vodn h znakov na Slovenskem segajo v Koncc prejšnjega stoletja. Briquet jc obiskal trn* Ljubljano in tu pregledoval dokumente v arhivu Deželnega muzeja. O njegovem obi.'.ku in ugotovitvah je na kratko poročal kustos Deželnega muzeja Al Ions Mullncr.x Ko jc ta v letih od 1900 do 903 urejal arhiv v Deželnem mu/ijii, / n svojem delu pisal dnevnik.9 Med besedilo je na posebne liste prcrisal 114 vodnin znakov, ki h jc našel na doki^ mcntiii, nastalin v obdobju od 15. do 18. stoletja, "vod11, znaki v pap'rju teh aktov ni so nezanimivi. Predložene sem kopiral, njnovc kopije pa bom poslal gospodu Biiqiietu v Ženevo v oceno" je zapisal na koncu stran, ob listu s skupino vodnih znakov 10 \ Miillncrjevi zapuščini v Arhivu Slovenije jc tudi 55 II, tiče v z vodni ni znaki, ki jib je izrezal t/, različn ji dokumentov.11 Med obema vojnama jc raziskoval zgodovino izdelovanja papirja n;i Štajerskem, Koroškem, Kranjskcir in Goriškem Viktor Thi'^1. V nir.govh razpravah naidemo tut risbe vodnih znakov papirnic, ki so delovale v teh deželah.12 Leta 1957 jc pn Zgo-uovinskem inštitutu JAZU i/..ški obsežno delo Vladir. rja Mošma n Seida Traljiča o vodnih znak n 13. in 14. stoletja,11 v katerem so zbrane vse takrat znane razliciec. Objavljenih jc "7271 znakov, kar jc trikrat toliko, kot jih je poznal Briquet iz. teli dveh stoletij Avtoria uvajata tudi nekatere nove vrste. Vodi znaki so razvrščeni po abceedncm redu francoske terminologije. M^d nahaiališč- dokumentov, z katerih so pre-risani ob'avljeni vodni znaki, so v Sloveniji navedeni današnji Arhiv Sloven c, N'JK ter ško- 19'J7 (ie 17. piidotmii dein is-tc-ji;■ avinrja). 7 W. Haupt. Wusser/eiche nwiedergahe in .schwierigen Fallen, Mallechnik. X7 l'JK I, pp. 3K-4.1; F. Hdlwig, Wasserzeichen unicr der Königen riihic, \1ul-leehnik, SK, l'JKi. pp. 27X-27'J. A Müllner. Das Fapi-:r der l.aihaener Archive, Argii, VI, IK'JK, pp. 124 12C.. A Mull,Kr: Barium lihcr die Arheilen im Archive des Lande sinn se ums in Laibach il.il. 22. September 19(10 an (Kokiipis hrani arhiv cilalnicc AS). 10 O.e.. p. 104. '1 AS. Zhirka vodnih /nakuv, Si 1-55. 12 V. Thiel: Geschieht der Panier/euj;ung und des Papierhandels in Steiermark, Siindenlruck aus Zcnlralhlatl IUr die Papierindustrie. 1-7, Iy2fV: i.sti: Geschichlc der Fapier/eujiung in den Iler/jtiglUnicrn Kärnten und Kn.ni, .snwic in der Gralschull Giir/, Siiudcrilruck aus Der Allenhurger Papiere r, ttj 12, 1937. VA. Miisiii. S.M. Traljie: Voileni /naknvi XIII i XIV vijeka, 1-11. Zagreb, 1957. ARHIVI XXI 1998 I/, arhivskih fondov in /mrk Črki AN, vodni znak Aniona Nikla, AR,S, Zbirka vodnih znakov, št. 63 (višina 2 cm) fijski knjižnici v I jubliam in Mariboru. V knjigi Georga Eincdcrja o papirnicah v avstrijskem ccsarslvn ■ avtor končuje svoje delo s sredo 19. stoletja - in n^hovih vodnih znaki li so v pre-glcdh izdelovanja papirja v posameznih deželah navedene mui paf miec, ki so delovale v naših krajih.14 Zgodovini papirni.šiva v Sloveniji sla sc doslej posvečala Jože Som n Darko Cafnta. Prvi je v svojih Irch temeljnih razpravah zajel zgodovino m,¡nov za pap.r, kol jih imenuje, od prvega znanega s konca 1 (i slolclia, do začetkov strojnega izdelovania pap, rja sredi prejšnjega stoletja. Objavil je tudi risbe vod mu znakov, ki so jih v leh slanh pflpirnifSh uporabljali.1'1 V svoji monografiji o vevški papim i je prav tako objavil risbe vodnih znakov, ki h nn uno v njenem papirju.ir' Nek. i dodatkov k Šornovim razpravam je prispeval ludi Ivan Slokar.17 O papirnici v Mrzlem potoku, današnji vasi Papirnua pri Stari Loki, je pisal Dnrko Cafula n o'";ncm objavil ludi risbe njenih vodnih znakov.1* I sli avtor je raziskoval ludi začclkc papirnice v Radečah 19 Darko Cafnta upravičeno uveljavlja besedo papirnica" - ki jo jr našel zapisano v dokumentih IS. slolcl - že za obdobje ročnega '.delovanja papirja. aši starejši pisci so po zgledu drugih jc/.ikov uporablial izraza "mlin za papir" ali "papirni m n 63 Kača, vodni znak Aniona Ni ki a, ARSt Zbirka vodnih znakov, šl. 63 (višina 5,5 cm) Opredelitev vodnega znaka je ludi dd kodi-kofos e raziskave dokumenta, pisanega na papirju Pri nas je kratko opisal vodne znak( v rr .njeveških mKopisih, ki jih je preučeval, že Milko Kos, v obdobju med obema vojnama.2'1 14 G li ¡neder: The Antični Piijrcr- Mills ni thc foniicr Auslro-llun^rian Empirc and thcir \Valermarks, Hilvcrsum, llJ6{). J. Kom, Starejši mlini /a papir na Slovenskem, ZČ..VHI. iy54. pp. H7-1 17: Kli, Dodatek k starejšim mlinom r.\ papii na Slovenskem, ZČL ix, iy55 pp. isy-1*J2; I sli, ,Šc. o mlinih /a papir na Slovenskem, ZC. XII XIII, 195H'iy59. pp. 266-272. Ifl J. Soin: Ra/.voj pakirnice Vevče, Ljubljana. 1 «56. 17 1. Slokar, Nekaj dmbtknv k /t4"1"*"11 nilinov /a papir na ■Slovenske,n,'iČ XXI, l^fi. 1957,pp. 2i>5-2i>7. 1B D. Caluta, Loška papirnica, LR, luH5, pp 137-152 I sil Dodale k k zgodovini luške papirnice, LR, 33, 1»H6, pp. 57 64. IH(i, pp. - - 152-1 iVCJ. M, Kos: Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Ljubljanat 1931. 64 h arhivskih fondov in zbirk Ali Hl VI XXI ]Q98 Osebn fond Franza Stuch'ika, kaplana abl anske komenae nem kega v tesnega reda ANDREJ ZADAVA'4/? Osebni fond Franza Stuchlika v Arhivu Slovenije obsega le dve poli vsaka je na treh sira rich popisana z drobno, na nekateri i mestih težko herbivo gotsko kurzivo. Prva, v folijskem (or-matu, jc oodpisana: Franz Stuchhk' D.O.P., dru ga, manjša, pa: Franc. Stuehlik (v latinici) in z začetnicam' O.T.P. ob imenu, ter: Cappcllanus Comr.dae Labae Cntalogus Clci Diceecsis Labaeensis za !eto ■84ÍÍ navaja: D Stuehlik Franciscus, Oranih cqiie.stris tcutonici Saocrdos ct Commendae La-bac. Capcilanus. Natus 24. Nov. 181 i. Neo Sedhc in Silesia. Ordinatus presbyter 10. Aug. 1837.' Prav tako tudi za leti '84" in I84K. Fran. SUichlikjc bil torej prišel v ljubljansko komendo Nemškega viteškega reda iz takratne avstriske Šlczijc, rojen pa je nil v kraju Nove Scdliec blizu Opave v današnji ( ;ški republik. Prvi sestavek ima naslov: Pro memoiia1 Orden tier Tempelherrn tind nachmals der Deutsch. Riltcr in Laibach. Tri obdobja v preteklosti Ljubljane, predvsem pa kraja, kjer sto,i križnika ko menda, so StuchliKa zanimala antiKa, srednji vek in pa zgodnje 18. stoicijc, ko so podrl, staro sred njeveško redovno cerkev in na njenem mestu po stavili novo. Ko piše o dogodkih '. antične z.go dovinc, navaja kot vire Strahona, Auliia Gchja in Linharta. Navedbe iz ohi:h antičnih avtorjev je povzel kar pc slednjem.2 Prepisal je tnd napis z. rimske nagrobne are, ki so jo hili našli, ko so leta 1714 kopan temelje za sedanjo cerkev, in je danes vzidana v njeno stransko fasado,3 Predvsem pa Stuehlika zanimajo Valvasorjeva4 in Delničarjeva-5 poročila o nase I it "i in koncu tcmplarskcga reda v Ljubljani Napisal |c tuiii njegovo kratko zgodovino, pri ¡Brnet pa vira nc navaja Red eden od treh velikih viteikih redov, poleg Reda sv. Janeza in Nemškega viteškega redu je pil že v začetku 14. stoletja zatrt. Verjetno pa ji: mel svoje posesti tudi v naših krajih "Stuehlik bil o tem prepričan, kar je pokazal že v naslovil svojr promemorije. Kaže, da je hilo v njegovem času iročilo o tem, da se je Nemški viteški red v Ljubljani naselil na mestu nekdanje templarle ko mendc, še živo. Svoj sestavek končuje z obdob ' Catalojius Cteri Dioccesh Lahacensts ineunte anno lK4(i, p. 11) B. A. Linhart: Versuch einer Gesehichte von Krain und den Übrigen Litniiem ilcr slldiichen Sluven Oesterreichs. 1. Ud. Laihach , I7ü!f (slnv, i/d Ljuhljana, 19X1). 3 CIL III ¡S7. J. W. Valvasor: Oio Ehre des llcr/nüthums Crain. Xi Lnihach. 16X9, p, 710. ' J. G. Oolnicar: Epitome Cronolngica .. t.ahaci, 1714. pp. 41-42. Sfi. 6 M Ki)M,Tcmplarji na Sl.ivcnsketn, ZC,4K, IW4,pp. 149-1 jem komturja Guidobalda von Starhembcrga, ki jc bil dal pobudo za gradnjo šefinje cerkve. Kot vir na tem mestu navaja Hoffa.7 Kratko še omenja rimsko nagrobno slclo, ki je nekdaj rabila kot scabcllum pted oltarjem, zato ic napis v spodnjem delu precej zabrisan, danes pa stoji v lapidariju ob cerkvi.* Prepiral je tudi napi., z nagrobniku drugega Starhembcrgovcga naslednika, Augiistina Cajetana grofa NVildcnsteu.a, ki seje edini ohranil na prvotnem mestu v ecrkvi. Prav na koncil pa po Valvasorju povzema še poročilo o kapeli sv. Jurija v star ccrk^i, ustanovi gospodov Schnitzen paumov, ler najdbi neke stavbe, katere obok je bil napolmcn s človeškimi kostmi.9 Navaja le Valvasorjev vir, M, S v Hohcnau. Gre seveda za karner, za kaicrcga vemo, da jC bil stal na pokopališču blizu cerkve 111 Drugi list iz Stuehiikovc zapuščine jc posvc čen le napisom z nagrobnikov. Prepisal je spet napis z že omenjene nagrohne are na cerkveni znnanjščim, razrešil je tudi okrajšave in besedilo prevedel. Prav tako je storil tudi z napisom na nagrobniku iz današnjega lapidanja. Iz objavljenega dela Vodnikovega Uincran |a povzema poročilo o nagrnbr arij l jc bila včasih vzidana v pokopališki v d križn- Ikc komentic, že od leta 1807 pa je na Dunaj».11 Danes jo hrani tam kaišr ji llmctnostnozgodovinski muzej 12 Posebej je prepisal še napise z nagrobnikov, k: jih jc leta 1847 videl na pokopališču pri cerkvi Nemškega viteškega redjj v Li ubijam: Georga in Andrcasa Rainerja,1 malega Alcxija Pcverella,M Joanncsa Philippa grofa Cohcnz.la in Thomasa Jiischine. Danes so v lapidar u, ki ga jc na mestu nek danjega pokopališča kr.žniške komande uredil Pleč-.ik; ter P.imphilija F^umcnlina15 in Casparja Patriiclliia,16 ki ju hrar-i Narodni muzej. Franz Stuehlik pri pisanju m uporabljal ar hivskbh /irov. Skrbno pa c prehral, kar je našel že natisn enega o preteklosti mesta, v katerem je preživel iri leta. II. G. Holl: I listorisch Matistisch-inpoHrari.sches Gemalile v()n ller/oythume Krain umi deirselhen einverleibten Istricn: ein Heytraj! /ur Viilkcr unil Liinilerktinde. Laihach, ItidK. K CIL 111 m-,3. 'J J. W. Valviisor; .c- , pp ISfi-161 16 Isti: o.e.. p. 162. arhivi xxi 1998 Iz-.nunskih londov Q /b.rk 65 Arh vsko grad vo o braun š mah v Pokrajinskem arhivu Koper MIR JANA KONJ ES TA BILE ROVIS Bratovščine1 so delovale na meji cerkvenega in državnega prava. Delovat' so začele v /.god njem srednjem veku. N.ihovc začetke lahko iščemo v tajnih zbiranjih prvih krislianov. Bolj znano je njihovo delovanje v sredni ;m veku, ko so dobile humanitarno versko m celo gospo darsko obeležje, Cerkev je na smodi v Arlcsn leta 1234 sprejela odlok, ua se vse bratovščine podrcdi|o mestnemu ordinariulti; lc-la jim lahko dovoli ustanovitev in polrd: njibova pravila delovanja. S tridentinskim koncilom si je cerkev zagotovila še večji vpliv nad njimi. Povsem cerkven značaj sta imeli bratovščini Sv ¿a knimenta in Krščanskega nauka. Na prvem vatikanskem koncilu leta 1869 so po "Codex Iuris Canonici bratovščine razglasili za cerkveno ustanove V Pokrajinskem arhivu v Kopru branimo veliko materiala o bratovščinah, in siccr v fondu Starega koprskega občinskega arhiva ;n v fondu Inšpektorata domen v Kopni. To gradivo nam pnča o veliki razširicnost bratovščin v bo neškem delu Istre. Njihovo delovanj'- jC segalo na vsa področja življenja mestnega n vaškega prebivalstva. Vsaka bratovščina io imela svoja pravila. Vodili so jo gaslaldi, voljen /a eno leto na letnih skupščinah V deveti skupini londa Starega koprskega občinskega arhiva se je ohranilo gradivo b. začetka 17. stoletja. Prevladujejo lmančne kniigc o bilanci bratovščin, o nphovcm kap.ialu, o stroških, o profilih/ Ravno tako so popi.^ar vsi davki in dolžniki, ki so jemali posojila all zcnvjo v najem. Na prvih straneh zgoraj omenjenih knjig se nahajaio grbi bratovščin. Velikost omenjenih knjig je različna Najzanimivejši format jč 11 x 22 cm, sestavljen iz več zvezeičev. Pisane so vulgarni lat nsemi.'15 Če samo preletimo gra< lvo omenjenega fon da, ugotovimo, da so bi'c bratovščine zelo premožne. V arhivu hranimo lud Pravilnik Blato-Seme Ifc-^ctf*ttlöii. binvit je i/1 kta l£J5Kv UnlliiTpii Tfi». in jr Piu" v uuraiiM. ■n.'. :L- -."-jii kc« fcpSt. k ik~> tp bnrtavifioi ipll> Scuola. Conlralcrnila. 2 Camino cl IX-crcIa sauri i>un<_[i licu menic i cl generalis Cnncilii Tridcnlini, liim 17.12, sir. 194-19.S. 3 <\ntc Cmic-n. Primčnik kanonski ig prava katnličkc crkve. Zagrch I 94.S, sir. 147-149. 4 PAK, liinilii.OhCina Koper, 'J. skupina. Prnv lani. f) Pak, fond .152, Zllirkn slnvcnskiii spisov Pravilnik BmlovšCinc Svetega Kc.snjcg.-i telesa v Dolini pri Trstu. 1M5 Ida. vale na izoblikovanje vcr-k;b i drugih navad prebivalstva, kot so molitve, obiskovanje maš in pogrebov. VpLvalc so tud' na izoblikovanje medseboinih odnosov, saj '¡o spodbujale skrb za popotnike, revne i.- bolne.7 Domačinom so nalagale skrb za sakralne ob'cktc. Novo obdobje v delovanju bratovščin je pri nesel propad Beneške republike in prihod Fran cozcv v Istro leia 1805. Naslednje leto je bil nekdanji beneški dol Istre priključen k Italijan1; komu kraljestvu, z glavnin mestom v Milanu. To kral jestvo |e bilo podrejeno Napoleonu, k> je ravno mkrat bil tiudo bitko z Anglijo. Francija je zalo potrebovala veliko finančnih sredstev. V lslr. si jo Napoleonova Francija zagotovila denarni1 sredstva tako, da Ijc podržavila trgovino s soljo, tobakom in motovunskim hrastom, Do dalon priliv v blagajno sije zagotovila z odpravo vseh bratovščin in nekaterih samostanov * Po-drža"ila jr vse njihovo imetje le-to je bilo izjemno b Jgalo saj jc krepko presegalo državni proračun Beneške republikc.y V Benetkah so ustanovili glavni finančni inšpektorat za nek danjc beneško ozemlje.It; Ta jc moral zbrati vse arhi 'e ter dokumentacijo administrativnih in finančni h poslov bratovščin in samostanov. Podre jen je |>ij finančnemu ministrstvu v Milanu.11 Nu podlagi zbrane dokumentacijo jc izterjevalec davkev v vsakem dcparlmaju organiziral -»obiranje davkov in obresti odpravljenih bratovščin 11 samostanov. V Kopru _c zjemoma direktorja domen, ki jc upravljal državne posesti, imenoval sam civ.mi magislral Kcpra.1^ Največ gradiva iz tega ot doh^a se nahaja v fondu Inšpektorata domen v Kopru.1- Ohranjen je le del dragocenega gradiva, ki jo nastal v obdobju Ilirskih provinc. Največ ohranjenega gradiva so knjige velikosti 34 x 45 cm, s popi:,i dolžni! ov samostanov in bratovščin iz Kra.ia, Izole, Buz.cta ir Kopra ter p.icgovcga zaledja.14 To gradivo vsebuje vebko podatkov o bratovščinah in njihovem finančnem položaju, hkral pa nam kaže tudi socialno in družinsko Prav lam. 8 liollellino dcllc lettgi del Rci;nzacija pa .sc je tam začela razvijati šele leta 1944. Na 1. kongresu LFJ, od 5. do 7. avgusta 19cj v Beogradu, so sc vse jugoslovanske Fontne organizacije združile v enotno politično organizacijo za vso državo, ki naj hi povezala vse družbene sile v prizadevanjih za ohranjanje pndobilcv NOB. L FJ j (j v svojem okviru združevala še druge pc ..lične organizacije, kot na primer Antifa.š tično fronto žensk Jugoslavije, mladinsko in .sindikalno organizacijo. Na 4. kongresu, od 2?.. do 25. fehruarja 195^ v Beogradu, sc jc LFJ v skladu z drnž-henimi spremembami in s pripor -ei (i. kongresa ZKJ preimenovala v SZDLJ, OF Slovcr c pa v SZDL Slovenije (SZDLS).1 Z zakonom o političnem idruževanjn z dne 27. 12. 19X9 |c SZDLS2 prenehala delovati v dotedam obliki in seje v letu 199U preoblikovala v Socialistično ■stranko Slovenije. OF ozirom; SZDL jc bita organizirana po teritorialnem načelu, lc do pomladi. 1946 so od bori OF delovali tudi v podjetjih m nstanovah. Najvišji organ na republiški ravn je bil do tla FTio glavn odbor, po tem letu pa republiška konferenca.^ Arhivsko gradivo republi.šk< argan acijc SZDL (OF)4 tnmi Arhiv Reptibhkc Slovcnue. 1 Ljudska fronia in Ljudska Irunla Jugnslavijt. tlnciklupedija .Slovenije 6, Mladinska knjiga, Ljubljana 199? sir. 27.S-27fi 1 iJr.i. sns 42/1 ysy. -1 Vc£ o icm glej v: ZAL. Grtulivn in razprave J|, Vntinik ¿^3in*c3 ariiiva Ljubljana, Ljubljana 1992. Mr Sfi 4 Kalegnriic arhivskega gradiva republiškega vntlslva SZDL m> predstavljene v prispevku Malejc Jcraj /. naslnviun Navodilu /a odbiranje arhivskega gradiva i/, iloku men urnega gradiva družbenopolitični h urbanizacij. Arhivi VI, šl, 1-2, Ljubljana 19K.1. sir. Iiy-I22. Sestavljeno jc iz dveh velikih sklopov: 1. Sejm zapiiinK.1 kongresov in Glavnega od bora oziroma Rcpubl .ške konference OF oziroma SZDLS .n njegovih organov 2. Arhivsko gradivo tako imenovanih dclov-nih področij, komisij, oddelkov, koordinacijskih odborov, svetov ipd. Prv sklop obsega sejne zapi ;nikc kongresov OF oziroma SZDLS, zapisnike sej, seminarjev, posvetovan in razgovorov, Glavnega odbora (GO) OF Slovenije, Izvršnega odhora (10) šli v posebrn brošuri ali pubukac n), gradi vo za sejo in sklepe, sprejete na seji, ter korespondenco, k' je naslala jih p nllagi le h sklepov. Doslej je bilo popisano sejno gradivo za obdobje od 1945 do 1977, gradivo za obdobje od 1977 do 1990 pa je še v poslooku urejanja Pri vrednotenju arhivskega gradiva Socialisti cnc zveze moramo vedno izhajali iz dej.slva, d;i jd bila lc-ta ena od tako imenovanih 'jruž-bcnopniitičn i organizacij (DPO). To dej sivo namreč ni vplivalo le na njen organizacijski razve i in pri.itojnosli, ampak t ud na pomen njenega arhivskega gradiva Zato je treba najprej spoznati položaj, ki so ga te organi ^a m jo imele v obdobju socialistične Jugoslavije, poleni pa še vlogo, ki jc popadla Socialistični /vezi. DPO so bile "organizacij c posebne v rs te. ¡1 Niso bile za mišljene kot poP.icnc slrankc v parlamentarnih demokracijah, ampak kot "specifična oblika inlc resne organiziranosti delovnih ljudi in občanov na področju, kjer .sc li interesi izražajo v obliki ideologije, politike, znanosti, splošnih družbenih interesov .n podobno". Nji iov obsloj |c bil nujno polreben. Socis'islična družba naj namreč ne bi bila "sestavljena samo / množice parcialnih inlcrc sov, neposredno povezanih z življenjskimi, delovnimi uslva-iainimi in kulturnimi pogoji in težnjami človeka, ampak tudi iz celovite idejne, pob ične, znanstvene, kulturne in miselne nad stavbe nasploh" To nadslavbo pa so pred stavkale DPO, ki naj bi omogočale ludi 'neposredno povezovanje vodilnih idejnih in poli ■čnih sil družbe n posebno Zveze komunistov Jugoslavije 'z najširšimi dciovmmi množicami,"0 skratka, KPJ jc Že prod koncem druge svetovne vojne vzpostavila celo mrežo tovrstnih organ zacij kot svojih transmisii, s pomočjo kalcrih je holcla razsirin svoj vpi v na čim SirŠc l"idske množice.7 Nač.r.i iq oblike njihovega delovanja pa so sc v skladu z načel■ d alektičnega material i zrna ves čas sprem, n ali. Dni/bcnnpoliličnc organi/ac i jc, Enciklopedija Slovenije 2, Mladinska knjiga, Ljubljana iyhK, ur. 3K0. Edvard Kardelj. Smeri razvoja putiliEncgu sisleiiia socialističnega samoupravljanja, Komunist, Ljubljana l'j77, .sir. 177 Vi ran k n IVtranovič, Politička i ekonomska osnova narodne vlasli u Jugoslaviji /a vreme obnove, lico<;rad 19W, str. I OH ^ Hranko lJciranuvič, Sinilikali oil obnavljanja dčc ilclni) razloiili na ia način, "ila sn bili li uslavni leksli .šc v precejšnji meri omejeni na dulijčda o urbanizaciji in pri slojiosii ilr/.avnih organov in niso posvečali Inliko po/omosli tcnicljniiii druJbcnockonomskim in ilmžhenopnliličnim od iiDsotil. kol in velja /a kasnejše u.slavnc določbe" (Slrubl, Krislan Ribičič, Uslavno pravo,, sir. 22.5). Dr. Dušan Nečak pa jc napisal, du jc In "veli ki > nesorazmerje med dejansko v logu družbeni ipnlilicnib organizacij in njihovim noroiaiivnim ureja njen f i/bajalo neposredno "iz lozadevne prakse narodnoosvobodilnega boja, kicr se ludi v fcljučnib ilokumenlili i> vlogi KPJ govori razmeroma skurii ali nič saj jc bilo lo polrebnn zaradi slralcfujc in laktikc vodsiva NOH laku na nolra-njcpoliiiuiem kol i udi na nicdnamilncm področju" (Dušan Nečak, Oiis vloge in pomena druibtnopoliličnih orgunizaeij v •Sloveniji po osvubudilvi. Arhivi, 'cinik VI Si. 1-2, Ljiib'jana 19X3. sir. 3.5) Snuilcrl. Poliiični sistem.., sir. 90. 15 U-.lava .iPRJ i/, lela l%3, Uvodni del/1 V 70 Iz amivskih fondov iti zbirk arhivi xx[ 1998 opora družbeno politično aktivnosti n druž benega samoupravljanja delovnega 'judstva", v kateri občani obravnavajo različna družbeno politična vprašanja, usklajujejo mnenja in .spre jemajo politične sklepe o teh vprašanjih, izražajo mnenja o cicht državnih in samoupravnih orga nov ter drugih nosilcev javnih funkcij ir nadzorujejo njihovo delo, si prizadevajo za ures ničevanje vseh ustih oblik družbenopolitičnega življenja, k vzpodbujajo razvoj socializma itj dcmokracoc, kjer lahko uveljavijo.o svoje volilne in drugo pravice, ustvarjajo razmere /.a ude ležbo mladine in njeu h organizacij v družbenem in političnem' življenju, se zavzemajo za uveljavitev humanih medčloveških odnosov, "za razvijanje socialistično zavesti in norm socia listienega načina življenja" ter sc borijo proli lisUm pojavom, "k' so napoti razvoju socialističnih in demokratičnih družbenih odnosov ali jim kako drugače škodujcio".16 Socialistična zveza naj bi predstavljala novo obliko pclii.čnega združevanja, sredstvo pokičnega samouprav Ijanja, s katerim sc oblikuje vpli\ poli ic ljudi na družbene organe", hkrati pa \r morala biti "šola političnega samoupravljanja ,n oblikovalka socialistične zavesti".17 L.slava ?FRJ iz leta 1974 in skladno z njo tudi ustava SR Slovenije je siccr obdržala splošne formulacije o pomenu in vlogi DPO, Ic da je njihovo dejavnost sc natančneje opredelila. Funkcijc DPO, predvsem ZK SZDL in sindi katov "kol pobudnikov in nosilccv politične de javnosti /.a razvoj sociali:;tičnc rcvoluciic in so cialističnih samoupravnih odnosov", so opredeljene v uvodnem delu med tcmclinimi nače v normat.vncm delu pa ic posameznim DPO za upano neposredno izvrševanje določenih tunkeij na področju upravljania družbe.18 Zveza komunistov je bila lu i v ustavi iz leta 1974, pudobno kot v prejšnji,19 opredeljena kot "vodilna idejr.a , i politična sila delavskega razreda". Taka ustavna opredelitev ji ic zagotavljala vodilno vlogo tudi "pri združevanju n usmer janju aktivnosti vseh organ zirai I) ¿¿biotlivnih sil". Posebna vloga Zveze komunistov je omc njena tudi v tistem delu ustave, ki sicer govori o Socialistični zvezi. Zveza komunistov _,c namreč opredeljena kol vodilna idcina in politična sda znotraj SocialisUčnc zveze, Ic ta pa kot najširši temelj družbenopolitične dejrvnosli delovnih ljudi, občanov in vseh orgam-.ranih soeial: Čnih sil, združenih v tej organiza :t ,2t) Socialistična zveza namreč ni združevala delovnih Jjudi in občanov le kot posameznikov, ampak c združevala tudi rbovc družbenopo1'iičnc i druge socialistično usmerjene organizacije ter društva, Ustava S1"RJ i/ leta 1963, Uvodni dc!/V. Šnudcrl, Politični si.stem str. 196. Strobl. Kristan. Ribičič. Ustavno pravo..., str. 225. 226. 19 Ustava SFRJ i/leta 1963, Uvodni dcl/VI. 20 Ustava SrRJ i/. Ida 1974, Uvodni del/Vili. ki naj hi pod vodstvom Zveze komunistov ustvarjale politično in akcijsko enotnost ter usmerjale družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljan"1 delavskega razreda. To pa je pomenilo, da so sc delovni liudjc lahko združevali v socialistično zvezo tud posredno, organizirani v DPO al1 združen v družbenih orga nizacij'h, društvih in drugih oblikah interesnega združevanja Zaradi lega Socialistična zveza ni bila samo zveza .socialistično usmerjenih dclov-r o Ijud in občanov", ampak tudi 'enotna fionta organiziran h sociei stič lih sil pod vodstvom zveze komunistov".21 V uvodnem delu ustave iz. leta 1974 so bile deji vnosli Socialistične zveze v primerjavi z ustavo iz leta I9f>3 razširjene in šc natančneje opredeljene V okviru Socialistične zveze naj bi namreč obravnavali vprašanja z vseh področij družbenega življenja, dajali pobude in zavzemali polidena stališča do teh vpraiianj, dajali smernice svojim delegatom v skupili nah družbeno-po i'.icnih skupnosti, določali skupna merila za voi.vc delegacij v delovnih organizacijah, kia jevmh skupnostih n druj'ih samoupravnih orga-r zaeiiah ter za volitve delegatov v skupščine družbcnopHitičr ih skupnosti, obravnavali kad rovsko poii ko in določali merila za izbiro kadrov. spremljal delo oblastnih in samoupravnih organov ter nosi ecv javnih in drugih družbenih funkei ter nadzorovali n '.iovo delo, ustvarjali možnosti za udeležbo miadinc in njenih orga nizajij v družbenem in političnem žtvljcnut, zagotavljali ^bvcSčcnosl delovnih ljudi in obča nov ter vplivali na informacijski sistem, si prt zadevali za humane mcdscbojrc odnose, za raz vijake social-učne demokratične zavesti in pravi socialističnega načina življenja ter za odpravo tistih poj-vov, ki ovirajo ali škodujejo razvoju social is tiči h samoupravnih odresov. Družbcnopol ične skupnosti so bile po ustavi Social' ;tični zvezi dolžne zagotoviti materialne in druge možnosti za uresničevanje njenih ustavnih funkcij.22 V normativnem delu ustave pa so bile šc po sebe opredeljene dcjavnosl SZDL v postopku kandicrrania in volitev članov dclcgacij in dcic gatov družbenopolitični!- organizacij ter funkcionarjev družbenopolitičnih skupnosti. Kandidate za člane delegueii, tako v Socialistični zvezi kot tudi v sindikalnih organizacijah, naj bi predlagali in določali delovni Ijijljc sami, SZDL in sin dikati pa nat bi v sodelovanju z drugimi DPO zagotov i "taksen demokratičen kandidacnski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem da pri predlaganju in določai u kane: latov svobodno zražajo svojo voljo".23 Največja novost ustave iz leta )974 v zvezi z DPO pa je bila v tem, da so le organizacije 21 Strohl, Kristan, Ribičič. Ustavno pravo .., str. 231, 732. 22 Ustava SFRJ i/, leta 1974. Uvodni del/Vili. 23 Strohl, Kristan. Ribičič, Ustavno pravo,.., .str. 231, r ARHIVI XXI I9PK I/ ridirvskitl fondov in zbirk 71 postale eden od temeljev skupščinskega "istcma, njihovi delegati pa so bili neposredno vključeni v .sestavo skupščin dmžbenopol ičnili skupnasti.24 Ta vključitev naj hi preprccila birokratizacijo državnih in partijskih organov, do katere je pod vplivom stalinistične tcoric .n prakse pnliaialo v prvih letih pn končani 2. svetovni vojn one mogočih! pa naj hi lucli uveljavitev tiste usmeritve, ki se jc pojavila pozneje, zlas> po letn 196ti, in jc zagovarjala popolno nev meša vanje DPO v državno odločanic. Vključevanje dele gatov DPO v skupščinsko odločanja naj r. pre proeilo spoj državnega m partijskega aparata, hkrali pa vsem DPO zagotovilo odločilen vpliv na nsincrjanje socialističnega samoupravnega razvoja države 25 Ustava SR Slovenije jc določala, da moraio D KO1 v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti vplivali na odločitve "glede vprašanj uresničevanja razvoja in varslva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema", torej odločati "o v-prasanjih icnieljnc s;-maiipravne socialistične tis meri t ve ",2f' DPO so bile po svojih delegatih dolžne preverjati, če se v vseh akiih sknpšeinc konkretizira njihova programska usmeritev in ori tej konkretizaciji tudi odgovorno sodelovati. Družbenopolitični zbor jc enakopravno z drugima dvema zboroma odločal ci vseh /iidcvah, izjema se jc pojavila k 01 družbenopolitičnih zborih občinski/i skupščin, i.i so samostojno opravili glasovanje o listi kandidatov /.a družbenopolitični zbor skupščine SR Sle veni je, kar pa je bilo določeno že / ustave SFRJ Vcn-h'T pa nPO s sodelovanjem svojih delegatov v družbenopolitičnem zboru riso bile dolžne prevzeli odgovornosti za vsako posamezno od ločitev skupščine, saj naj bi le organizacij.- ohranile "samo: tojeu in kritičen odnos nasproti sprejetim ak'om skupščine in n ihovenui uresniče vanju".27 Poschnn vlogo pa jc ustava namenila SZDL ko jc določila, 'da zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije iii.es; jitjuj-jn v : t eialisliei zvezi politično in akcijsko enotnost".1* Takšno vlogo jc. imela Socialistična zveza lite v delegatskem sistemu, pri usklajevanju stališč DPO m pri oblikovanju smernic za deiegatc družbenopolitičnih zborov občinskih :1 ip ii in skupščine SR Slovenije. Po statutu S7DL Slovenije je konferenca soeiu -stične zvezi .opravljal. I ikujo delegacijo za dJegJlc DPO n biikovala stališča o pomcmb .i vprašaniih razvoja in socialističnih samouprav; ih odnosov:', m sie^r še pred tem, ko je o r\ azpra lial družbenopolitični zbor. Delegati DPO sa HUi v druž.bcnojioliličncm zboru dolži- ustvarjalno in 14 Prav um. sir. 2.1.1. Prav lam. sir. 21*1. Prav tam, sir. 2.14. 2' Prav l,'lin, sir. 2.14-2.15. 3K Prav tam, .str. 235. ulenicljeno uveljaviti tista stališča in smernice, ki jih je, oblikovala konlercnca SZDL oziroma nj~.no predsedstvo, vendar pa s tem še ni bila ./ključena možnost, da bi se delegati o posameznih vprašanjih predhodno posvetovali tndi z vodstvi drugih družbenopoliuer.ih orgar.izacij, v katere so bili včlanjeni.2'J Pomen arhivskega gradiva SZDL izhaja torej .z posehne vloge, ki i jc hihi dodeljena v ustavnih dokumentih. Socialistična zveza je bila najširša DPO, saj jc bil njen eian lahko vsak državljan, ki je izpolnil 18 let in jc tako urici splošno vtilihici pravjeo, k> ic sprejemal program m statut Zveze ter sc. e vpisal v eno izmed njenih osnovnih organizacij.- 3iia jc tcmcMni dejavnik, k' je skrbel za uresničevanje- politike, ki jo je seveda določila KP oziroma ZK. Zaupana ji jc bila namreč vloga pobudniku za širitev in uveljavljali c soc.alističniii družbenih odnosov prav na vseh področjih življenja v republiki Tdko jc npr. Republiška konferenca SZDL Slovenije v drugi polovici sedemdesetih let imela npr, 40 svetov, odborov, koordinacijskih odbore v in koitus za la delovna področja: družbenoekonomska in politični položaj "ter samoupravna organiziranost delovnih ljudi in občanov, ljudska ohiatubi in dmžbcna samozaščita, družbenoekonomski odnosi .n ekonomska politika, socialna in zdravstvena poli.ika, varstvo okolja, vzgoja in izobraževanje, kultura, raziskovalne tlelo, telesna kultura, družbenoekonomski in politični položaj žcusk. organiziranost in razvoj SZDL ter kad rnvski. poutika družbene organizacije in društva, odno.a med socialistično samoupravne družbe in verskimi skupnostmi, družbeni sistem mlbrini ranja, meduarodn: odnosi. : pa nporabnik nima dovoli psi za natančno proučevanje gradiva posameznega delovnega področja, al: pa če želi dohiti le okvirno sliko, lahko iz seirega gradiva republiškega vodstva OF oziroma SZDL raBIt roma hitro dobi osnovni pregled pioblcmatikc, s katero se je Socialistična zveza ukvarjala v vseh 45-iih lenh svojega delovanja. Na podlagi tega gradiva se lahko uporabnik seznani z osnovnim dogajanjem na področjih notranje m znnr.nje po* litikc, ljudske obrambe, gospodarstva, zdravstva, soeiale, khlturc, znanosti .td. SZDL pa ni združevala le posameznikov, ampak tudi številne organizacija in društva, kot ustanovitelj različnih :asopisov n revij pa jc imela pomembne vlogo tudi v odnosn do slovenskega tiska. "Posebej pa je treba izpostaviti vlogo SZDL v postopku kaneid,ranja in volitev Članov dclcgaeij in delegatov dmžbcropolitien i organizacij ter funkcionarjev družbenopolitičnih skupno;:li, pa tudi *iri spremljanju m ocenjevanju njihovega de la." Skratka, SZDL ic pomcr.ila "tisto družbe nopolitično organ.zaeijo, k' |e polem, kc je KPJ Prav tam 1(1 AS, UK SZDL Slovenije, last .15, Slalut SZDL Jugoslavije, L«. 72 I/, arhivskih fondov m zhirk ar itv i xxi 1998 opusti'a vlogo klasične stranke, prevzela od njo najpomcmhncjšo strankarsko značilnost, nastop na volitvah."-1 Z uvedbo družhenopoliiielih zbo rov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti so (irtižhenopoV.ičnc organizacijo postale del skupščinskega sistema, 'Tako nai hi se ki epi 1 položaj skupščin, saj se je v povojnem časn ¡¡pluj driizhcnoponiienin organizacij uveljavljal pogosto predvsem preko izvršilnih državnih organov, kar jc krepile r/vršilno funkcijo, vcjjsifl pa jo ji. ZK doloma eelo pievzcmala nase."-12 Mogoče b, bTo torej pričakovati da sc bo vpli" ZK začel manjšat' "zanimivo pa je. da so bili ob uvedbi družbenopolitičnih zborov mnogo glasnejši in ttgviliBiši pomislek1, češ da obstoji nevarnost ponovnega spajanja ZK z, o h last no strukturo kot pa ugovori, da drtižbenopolit.en, ¿bon ne predstavljajo zadostnega poroštva za ueinKovit vpliv ZK in drug-h organ, zi rani h so cialističnih sil na sprejemanje oblastnih odlo čitev."-1 Zaradi vsega tega je njeno arhivsko gradivo, kakor je napisal prof dr, Dušan Nečak. "za zgodovinarja, k hoče raziskovati konkretni družhimi razvoj pri nas, nepogrešljivo "i4 Ob tem pa sc je treba zavedau, "da so huc seje 1U OF nekako od leta 1946 do 1950 "č.. lo formalistične", da so navzoč "več a manj .losluša.' rezultate mnenj, ki so bila žc ugotovljena na sestanku CK;,S in da navadno I udi ni bilo do leta 1950 skoro nobene prave diskusije".3'' KPJ se jc na svojem (i, kongresu novemhra 1952, ko sc jc preimenovala v ZKJ, sicer izrekla za ločitev partij.ike in državne oblasti, vendar pa ji: Josip Broz Tito žc na istem kongresu poudaril, da "7've/a komunistov Jugoslavije ne le ne zmanjšuje svoje vloge in odgovornosti za uspešni razvoj soeia.izma, marveč jo še veča", in da le zavrača določene škodljive metode", ki so "v Sovjetski zvez: privedle ko m um ".ti eno partijo v položaj pol', ižncga ža udari i birokratskega upravljanja V Spremembe so narekovali tako zunanji kot notnu 'i razlogi; nadaljevanje sodelovanja v mednarodnem socialističnem gibanju je zahtevalo opustile v sovjetskih metod, "ki so zastrasilc svet", ohenem pa sc jc jugoslovansko politično vodstvo zavedalo, daje nadaljnji razvoj socia'lzma v neki državi odvisen od zavesti državljanov ir ne le od malcrialnih razmer, Tako sc je KPJ iz, neposredne voditeljice spre menila v "dcino vzgojiteljico, dotedanje direk-tivno vodene nj hi nadomesti I a moč "pre pričevanja," svo ■ novo vlogo pa je lahko naj iispešncje nrcsiuecviila prav v okviru najširše in najbolj množične orga .izaeije - v Socialistični zvezi 1 32 33 34 Dušan Meča k. Oris vloge m pomena ilavbciinpoli ličnih organizacij v Sloveniji po osvoboditvi. Arhivi VI, šl. 1-2, Ljubljana |yK3, sir. 37, Prav lam. Prav lani. Prav tam. 3 S 36 37 3K 39 Mišljen Centralni komite Komunistične parlijc Slovenije. AS, It K SZDLS škallu 25, Zapisnik IO OF Slovenije 12. 12, |yS2. l/java lir Maksa Šnudcrla. sir 14. Uoiha komunislov Jugoslavije /a Mtcialislično demokracijo, VI, kongres Komunistične parlijc Jugoslavije (Zve/a komu nistov Jugoslavije), Ljubljana l'J.S2, str. 97. Prav lam, sir. 96. Mateja linick, '/nčelki ilcloviinja S4; Dopis ilcvtlnt-gi iiaiirstnišlva okujnim pn; t es kili ■ t±4 682 - - - Rastes - - 120 - 277 - - - Rajhcnburg - - - 7104 - - - - - - Zabukovic - fiitf - - 5504 - 320 - - - Senovo - - - - - 235 - - - 790 Stolovnik - - - - - - - - - - Brez i c - - - - 661 - 576 - - - Poleg vprašanja, kako pogosto je padala toča v telili pd L8ii do 1862 in koliko je znašala škoda, v tabelah zasledimo vrsto podatkov, k so zanimivi za proučevanje krajevne zgodc. /:nc i od topografske lege posamcznui krajevnih občin, velikosti občin katere popevke so imeli kmetje, kolikšen je hit običajni donos p.i posevkih, šle vila posestnikov po krajevnih občinah u imena veleposestnikov po krajevnih rbčinah). Jz statističnega poročita lahko povzamemo naslednje: Kr;»cvnc občine Anžc, Armeško, Blauca, Brezje, Gorica, Scvmca, Rrstcs, Rajhcnburg, Za bukovje, Senovo in Stoto 'mk so upravno spadate k .krajnemu urad» Sevnica. Večina teh občin je imda lego na gričevnatem ali pribo-vitcm "vetu, izjema sta bili krajevni občini Rajhcnburg in Stolovnik, k it; Beli ravnino Po vdikosti je bila najmanjša krajevna občina Gorica (samo 68 ha 9Tj ■), 1 je imela tudi najmanj poselnikov (?0i. Največja po površini (15 km2 <>2 lia 58 ar) in po štc\ilu posestnikov <"887) pa je bila v okviru okrajnega urada Sevnica občina litanca. Od vseh enajstih občin :;ta imeti velepo sestnike samo dve. V občin RL.jhcuhitrg jc bil to lastnik gospoščinc Rajhcnburg Eberhard grof Waldharg, v občini Sevnica pa lastnik gos-posčinc Sevnica Ludwig Ldlcr Rabenburg. Prevladujoča panoga v vseh enajstih krajev nih občinah jr bilo kmetijstvo, najbolj pogosti posevki so bili pšenica, ječmen, koruza, fižol, proso, gomolj"Kc, sadje in vinska trla. Pogostost padanja toče v letih 1853 do 1862 je bila po posamezn i k rajev r i h občinah raz ■ čna. Največkrat je padala toča v dveh krajevnih občinah: Bianca (1H53. 1856, 1857 1859, 18G2\ Scvnic;. (1854, 18^6, 1857, 1858, 1859), sledijo - Zabtikovjc (1854. 1857, 1859) Rastcs (1856, 1858) - Senovo (1858, 1862) - Brezje (1857, 1859) Rajlunburg (1856) Armeško 11863 - Gorica (1858) V omenjenih desetih letih pa ni bilo toče v občinah Anžc in Stolovnik 2 ZAC. Okrajni urad Sevnica IKfiO-IK64. SluliviiCno poročilo 76 I/ arhivskih fondov w /.mrk akh1v1 xxi iyyk * ^ * 'V- * & -______ v . v B \ 5. ' ^ •>"f HI ra? ^ • > j ^ S> T tídgg- ?___ ARHIVI XXI I/. arhivskih t o ni lov in z.lurk 77 Ruski proicsoi j na pravni fakulteti v I jub Jani 1918-1945 1'ATJANA DEKLEVA Oh usianovit .'i univerze kraljestva Srbov, Ur valov in Slovenccv v Ljubljani je njen profe sorski zbor štel osemnajst profesorjev. Vsi razen enega so bili po narodnosti Slovenci, kf so se ha-bililirali na tujih univerzah. Za normalno delovanje univerze so bila nujno potrebna nova uric novanja. Fakultete so tako za profesorje imenovale slovenske z.nansiveiukc, ki ko že bui liab: litirani ali so imeli pogoje za skorajšnje liabi litacije Začasno so si pomagale s honorarnimi profesorji m privatnimi doeenj Ljubljanska univerza je s pridom uporabila tudi ruske cm grante, ki so se zatekli u Kraljevino S H,S m skali možnosti zaposlitve, potem ko je Univerzi etni svet 13. marca 1920 skleni, da načelno ne nasprotuje nastavitvi inozemeev, če je potreba neodložljiva in ni domačih moči,1 Na pravni lakti I tet i v Ljubljani so deloval Štiije ruski profesor Naslavljali so Bili kot po godbeni redni profesoru. ker je bil položaj pragmatičnega tetinega profesorju pogojen z državljanstvom Kraljevine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije. Mihajlo Niketič .lasinski seje rodil 29. 9. 1862 v Kraju Mežirič v Kunevskem okraju Kijcvske onlasti v Rusiji. Študiral je na ju idičri lakiiUcii v Kijevu in leta 1X88 leta dosegel prvo znan s t veno stopnjo kandidata prava ter lit menovan za "šltpuidtsla v svrho pripravljanja za profesor j a za stolieo ruske pravne zgodovine". Lcla 1891 j c opravil mag ¡s trs k izpn z kazenskega prava, kazenskopravnega reda, p.avne zgodovine i upravnega prava in hil leta 1893 imenovan za privatnega docenta na univerzi Sv. Vbiti n^rjj v Kijevu iza obvezna predava" a iz ruske pravne zgodovine. Pojavnem zagovoru disertacije lota l(l()l j o tlobil naziv magister kazenskega prava ter bil imenovan za izrednega profesorja jn lei;t 1910 za rednega profesorja za stofen ruske pravne zgodovine na ji r;dičn'. fakulteti univerze v Ktjevt Tej fakulteti je ostal zvest do leta 1919, 29. novembra tega leta pa jc bi1 "pumoran zapustiti Kijev, ki je bil vdtugie zaseden po boij-ševikih" Profesor Jasinski je imej na univerz v K.jevu pomemnen položa i je opravi j;:] raz lienc 1'ttPncije. leta 1910 jc bil izvodu za d-kana juridične fakultete, v letih otl 191? do I9L pa je dveh mandatih opravljal funkcijo prorekiorja. Oh petindvajsclletnici piedavaidjskega delova nja jc bil imenovan za zash i.ncga p; k.snrj« ki jevske univerze. Biljeglavn uredil-k Kocvskc 1 M. Miku/: Gradivo /a /^oiUrvino univerze v lelih 1919- Ittikict (l-i slovenske nniver/c v Ljubljani. L|iib]);ii).-i 1'JOU, sir. 6fi. arhcografičnc komisije, predaval pa jc tudi rusko pravno zgodovino na višjih ženskih tečajih v Kijevu.2 Po emigrac iz. Rusije se jc nasetrl v Nišu m kane' d i.a I za profesorsko mesto na univerzi v Beogradu, vendar jc bila stoliea za pravno zgo dovino Slovanov v Beogradu že zasedena z dvema profesor,cma kiievske univerze, zato jc dekan pravne fakultete univerze v Beogradu priporočil Inihljanski pravni faknltcli, naj ga sprejme kot profesorji.1 za siofeo za pravno zgodovino južnih Slovanov.-1 Karel Kadlec, profesor praške univerze, ki sam zaradi obveznost' v Pragi n mogel sprc.eti omenjene ste,lice, jc poudaril, da bi z nastavitvijo Mihajla .lasinskega najbolje rešili vnrašanie nvolesurc zgodevme jnžnoslovanskega prava na pravn faKultcii v Ljubljani, ker jc le ta eden odličnih ruskih histor.carjev, ki je "spisal celo vrs'0 pravnohisioriemr razprav"/Na pod lag; obeh mnen; je fakulictm svet predlagal univerzitetnemu svetu, da imcnutc profesorja Mihaila .lasinskega za pogodbenega profesorja zu zgodovino južnih Slovanov. Profesor Jasinskt je nastopil službo 30.sepiembra leta 1920. T tu Aleksander Bilimovič izhaja ,z. Ukrajine v tedanji Rusiji Rodil se je 25. 5. 1876 v kraju Žilnimir v Voiinski gttbcrnij, Po klasični gimnazij v ZUymim jc šludij nadaljeval na jundični fakulteti univerze Sv. Vladimtrja v Kijevu in ga končal z državnim izpitom leta 1900! Kol pre-1'esorsk štipcnuisi za stolieo narodnega gospo darstva in statistike jc v letih od 190? d< 1905 predaval na I. trgovski šoli ministrstva za trgo vi i o i industrijo v Kijevu. Po opravljenem ma g' s trškem izpilil jc bij imenovan za privatnega docenta, po javm predstavitvi magistrske naloge pa za izrednega profesorja. Doktorat znanost jc obrai il na pclrog rajski um vem leta 1915 in bil istega leta imenovan za rednega profesorja za stoiieo narodnega gospodarstva in statistike na univerzi v K;jcvu Na tej univerzi je predaval do dcecnihra 1918, nato jc Kijev zapustil in do inareu 1919 je predaval na Višjih poljedelskih tečajih v Odcss Poleni je bil izvoljen za pro ]'csorj:i za narodno gospodarstvo na univerzi v Sonferopobi na Krimu, vendar mesta ni zasedel, ker ic b'l povabljen v Hkatcri^odar in zalem v Rostov tam se je udeleževal vlade generala '¿goihivinski ni hi v in muzej univerze v Ljubljani (ZA MU); lase. I V-2(1. IVrMin;iln;i mapa Uslu/hcnski tiM. ZAMt1: lasr IV 2(1. IViMiniilna mapa M. N. Jasinski, Dupis M.-irkuvkvi. deklina pravne lakultele v IJcogmilu. Z.AML, lusc IV 211, ftrMinaln.-i niu]i;i M. N. j asi ns ki. Dnpis Karla Kadleeu. 78 Iz arliivskin fondom in /r>irk AlirilVi XXI 1998 Dcilkina Po zalrtui kontrarevolucije v Rusiji sc jc umaknil v Kraljevino SHS in lam po posrc dovanjn beograjske i in verze kandidiral za mesto na pravni Takulteli v Ljubljani. Na podlagi mnenja prof. dr Frani1 BMcrja, da imi1 Aleksander Bi.imovic "popolno strokovno nspo sobljenosl za učitelja narodno gospodarske vede", ga 'e fakultetn: svet .sklenil predlagali za pogodbenega profesorja za narodno gospodarstvo. Avgusta 1920 jc bil od ministrstva nrosvete postavljen na omenjeno mesto in 1 scplcmnra 1920 jc nastopil službo na pravni fakulteti nni verze v Ljubljani.5 Evgcn Spcklorski sc jc rodil 15 oklobra I v Ostrogu v Volinskem okrožju v Rusiji. Gim nazijo jc obiskoval v R-idomu na Poljskem. Po opravljeni matur leta 1893 c nadaljeval Študj na pravni fakulteti nniverze v Varšavi in ga končal > jui dicnun izpitom leta 1897. Leta 1903 j c b'l postavljen za docenta na juridijln fakulleli v Varšavi, lela 1911 pa jc bil na tej fakulteti jmenovan za izrednega profesorja 1914. leta je bil s carskim ukazom premeščen na nniverzo Sv. Vladinuria v Kijevu Po opravljenem doktoratu znanosti iz državnega prava na univerzi v Mosk vi 1917. leta jc bil z dekretom začasne vlade v Peirogradu imenovan za rednega profesorja^ lela 1918 pa jc bi« //.voljan indi za rektorja Kijcvskc univerze. Skupaj z drugimi profesor1! sc je leta 1920 umaknil iz Kijeva v Kraljevino SHS ter tam dobil mesto honorarnega profesorja na pravni fakulteti univerze v Beogradu. Konec leta 1924 je bil posiavlicn za profesorja ruske pravne lakuf lete v Pragi in na tej fakulteti opravljal tudi fnnk c i jo ackana. Leta 1927 ga jc .svet pravne fakul-lctc Karlove univerze v Pragi izbral za po^od oenega rednega profesorja^ sočasno jc bil znova nastavljen kot honorarni profesor na pravni fakulteti v Beogradu, tam je bil 1 1. julija 1928 imenovan za pogodbenega rednega profesorja javnega prava. V Beogradu jc oslal oo 31 10. 193U, tedaj pa jc zasedel meslo pogodbenega rednega profesorja na univerzi v Ljubliani ki sc j c spraznilo z. odhodom profesorja Ta si ca v Beograd/' Aleksander Maklecov seje rodil 3. novembra 18X4. leta v kraju (Jorodnojc v Bogoduhovskcm srezn Harkovskc gubernije v Rusiji. Humani ,lično gimnazijo ic obiskoval v Penzi Po končanem študiju na pravni fakulteti nniverze v Harkovu 1908. leta jc opravil specializacijo na kriminalističnem inšliliiln profesorja Liszta v Berlinu. Ustni i,:pil za pridobitev znanstvene stopnje magistra kazenskega prava jc leta 1912 opra il na univerzi v Harkovu in lam potem službo\al kot doccnt kazenskega prava do leta ZAiVIL lase. IV .1, Personalna mapa A. Uilimovii;. Osnbni slannvski i/ka/. ZA M tj, la.se. IV-fil) Personalna mapa E. Spcktnrski. Uflu/ benski lisi. 1919 Do leta 1915 jc hkrati deloval kot profesor prava na Vooki Šoli za poljedelstvo m gozdarstvo v Harkovu. V letu 1914 seje izpopolnjevat na iini\crzi v Berimn ter delal v seminarjih profesorjev Lisz.ia m Kohlcrja. Po emigraciji iz. Rusije jc dobil zatočišče v Kraljevini SHS. V Ict.h 1920/21 je lako služboval kol upravnik šolskega odseka predstavništva Vscru.ikc zveze mest 1922. leta pa jc dobil mesto profesorja kazenskega prava na ruski pravni fakulteti v Pragi. V Pragi jc oslal do lela 1926, ledaj pa gaje pravna fakulteta univerze v Ljubbani na priporočilo prof. Mihaila ubinskega iz. univerze v Snhotiei in prof. dr Angusla Marickc iz. Prage povabila na mesto izrednega profesorja kazenskega prava s posebnim ozirom na kriminalno politiko.* Službo jc nastopil 1. julija leta 1926. Aleksander Maklecov jc med Štirimi ruskimi profesorji. Ki so deloval: na pravni fakulleli v l. jublj-ini predstavljal mlajšo gcncraeijo. Habili-liran jc bil na praški iimvcr/.i tik pred prihodom v L jubljano, medtem ko .so preostali trije za sebo'1 imeli žc bleščeče akademske kariere. O nuhovi znanstveni dejavnosti pričajo številna objavljena dela v ruskem in tudi lujilr jc/ikih.9 Pri izboru ruskih emigrantov za profesorje je fakultetni svet upošteval lakral veljavne predpise,10 poleg tega pajr od njih zahteval sposobnost predavati v slovenskem ali srbohrvaškem jeziku. 1/jcmo jc naredil le pri profesorju Bilimovičn, saj imi je dovolil predavati v nemškem jeziku z obvezot dr. se bo v najkrajšem možnem Času naučil slovcn ščinc.11 Jasinski jc kot profesor slovanske pravne zgodovine obvladal srbohrvašk jezik in ga uporabljal do svoje upokojitve leta 1928, SpcKlorski in Makleeovt ki sla žc pred prihodom v Ljub-fano predavala v Beogradu in Pragi, pa sla kmalu osvojila tudi slovenski jezik Pogndbct s katerimi so bili nastavljeni, so bile sklenjene za dobo treh let in so sc po poteku podaljševale za nadaljnia tr lela do redne nastavitve Jasinski in Biluoovie sta bila 30. marca 1926. leta sprejela v državljansko zvezo Kraljevine SHS in loj c omogočilo n|nno , meno vanje za redna profesorja. Aleksander Maklecov je bil za rednega profesorja izbran pn opravljam državljanski p.iscgi 1928. lctat Fvgcn Spcktorski pa za državljanstvo ni zaprosil, zato j c do konca oslal na položaju pogodbenega profcsoria. ZaMu1; lase" IV M, Personalna mapa A. Maklueov. Cur. riculum vilac. X ZAML lase. IV 34, Per.snnaln;......pa A. Maklecnv Vpra'alna pola. 'J liilimnvk- jc preil prihodom na ljubljansko pravno fakulielo objavljal ludi v nemškem je/iku. Makleenv pa ob nasiopu slu/hc v uslu?bcnskem lislu navaja več kol .1.1 objavljenih Ud 1 ruskem, srbohrvaškem, nemškem francoskem in čilskem jeziku. 1(1 Mnenje ilvch utiiver/ilelnih pii)lcsmj-.'v U ZAMU; Zapi.snik seje laku lici nega svela pravne lakullele z ilncSJfl. Ki. ARHIVI XXI 1998 Iz arhivskJB fonitov in ztiirk 79 Svoje znanstveno in pedagoško delo, pretrgano z odhodom z inihovih matični j univerz, .so ruski profesorji uspešno nadaljevali n;i univerzi v Ljubljani Aleksandra B:limoviča jc svet pravne fakultete izbral za dekana v ¡audi'skili letin iy2"?/28 in 19.36/37, 19.30. leta je bil odlikovan z. odlikovanjem Sv. Save 111 stopnje, z. npoko jilvijo dr. Ellerja je 19.35. leta p;r je prevzel posle npruvnik.i Narodnogospodarskega seminaria. liv-gen Spc.ktorski je hil v obdobju službovanja v Ljuhljam imenovan za dopisnega članu Slovanskega instituia v Pragi (1930) in izvoljen za do pisnega elana Srpske kraljevske akademije .mi Vsi štirje ruski profesor],, k, so deloval? na pravm fakulteti univerze v Ljubljai , so izhaj;ui iz uglednih družin n so zasedali pomembne položaje Emigraeija je veliko boli kol na poklicno kariero vplivala na njihovo zasebno življenje. Mihajlo J as in.sk i jc prišel v Ljubljano sani Soproga Alha jc ostala v Rusi ij hčerka Tatjana pa se mu je pridružila potem, ko jc ovdovela Vse do njegove smrt' 25. septembra leta 1935 mu je vodila gospodinjstvo m kol vdova brez premoženja tudi po očetovi smrti živela od njegove pokojnine.12 Aleksander Biii-niovie jc emigriral z ženo in hčerko. Po smrti sopiogc se jc v Ljub1 i'] ni drugie porot t1 Evgcn Spektorsk, jc bil vdovce s pastorko Leta 1937 se jc v ijnhljanski pravoslavni cerkvi drugič poroeii / Jelisaveto Ljulov. hčerko nek daniega indiistrialca i/ Odese.1:1 Aleksander Ma kleeov seje leta 1937 poročil z Lilijano Starec iz Barkovclj pri Trstu, ki jc b.la kot Primorka protifašistično usmerjena. Biia jc jkti -istka od leta 194 i ter od domohranske po I te i jc večkrat zaslišana. Leta 1943 je biia arebrana in .zroeena vojaškemu sodišču. Zaradi podpore soprogi pr, njeni medvcuni dejavnosti je verjetno postal všečen novim oblastem, tako da ic b:l 24. juliia 194.5 z odlokom ministrstva prosvele Narodne vlade Slovenije postavljen na dotedanje službeno mesto v dotedanjem emu m položaju. Aleksander Makleeovje umrl 7. septembra 1948. iiilimovieu in Speklorskemu usoda ni bila tako naklonjena, da bi se lahko upokojila na uni verzi ki jima jc dala zatočišče. Aleksandru Bili-movien jc rektor decembra 1944 odohril eno mesečm dopust za potovanje v Nemčijo v znanstvene namene in na obisk k hčerki \ Gradec, ki ji je hombin napad uničil stanovanje. Ker se jc bii zaradi bolezru prisiljen na Dunaju klinično zdraviti, mu je rektor odobril bolniški dopust do začetka marca 1945, medlem pa mu jc potekla propuslnica 'a v Liuhliano se ni več vrnil. Lvgcn Spe k tors k i je bil v Ljflnljani do marca 1945, potem p;> je odšel v ZDA in lam jc predaval cerkveno pravo na Dnhovni akademiji sv. Vl;i Jim,ra na Kolumbijski univerzi v New Yoi kji Minister pros ve te Narodne vlade Slovenije ga jc 10. avgust a 1945 z or-lokom odstavil iz dotedanje službe in položaja Lf' 12 /AMU. IV-27, Personalna mapa T. Krotjku. 13 14 15 16 ZAML. IV.fVU. IV rs mlatil a mapa IL. .Spckturski. Porotni list. '¿AMU; IV. U, 1'crMinalna mapa A. Makicetiv, Življenjepis. Slovenski hiiigralski leksikon, /.ve/ek X: Ljubljana l<)67 sir. 422. ZAMU. lase. IVMI, rcrsnnalna mapa E. Speklor.ski U.slu?.- henski lisi. Fo I/, arhivskih fondov m /.birk iR 3 XXI iyflk H««/* .f ^ mi A r u^^c™ jk- 'iSO■ B- i ¡Uf j.^j.-fl, H. t ^ p ^'VElMŽtf^tl^ 'V14' »"nnifiit ^ E-V„ a - '■ 'rtI _ J _ _ ...1 '] P^id" m-rj «^n tn. i j ' -jj ^ r v'j-™T' 3!®—'pi" ^^ j™ ji v ^. It^I-T ["Jjj1 A*»«« .-4- .H-tr* fttfiL^ /[ IMftf Cn-H H^imTrtJ^_| j. ^ - ^¡Tfll IZ—^i^UJ ,TT ulV*- Jati 11 jJ^rtUi>o1 > 1 nvrr (p , jffi.t.? liiff 11 P ( m *' a— . j ' ' T* _ I___ .— ____J n>i*to ^m-c- "ct-^St-i- a-ecfc ^ (f~' "itf" cT? on In ¿i' -vB^t"" i*' u.-v iT^ J.^-t .jiioV r ri.-^u^-^vh.iT /iT^o. ¿V niune^j" rt- ' « ffSr ,jTl'11^ "^J m n oližc prvoi nemil stanju. Članek (The [i\li i bi Htm .s of Hioinpniphs, Mr. 2D-32) je prave ae 11 i/ revije Inliirnaliiinat Prc.scrviitiiin Ncu^te-vilka 17, maj J9'JH. Annc Carlicr Uredim, kb sposojanju m ob vračanju Ic-teh. a) Hran jen je S sposojenmri predmeti nc sinemo rokovati, (.c se na kakršen koli način lahko spremenijo pogoli S slikam lan ko ravnajo le usposobljene osebe. O kakršmh koli napakah ali nepravilnostih med pak urnem ali prevozom, ki povzročijo škodo na sposojenem delu, je treba nemndoma opozorili posojevalca. Kakršnikoli posegi, ki naj bi popravili škodo, se ne sinejo dogajati brez privolitve posojevalca. V tem Času oo sposo jcvalec zvedel vse potrebne konscrv.icijskc ukrepe. V easti pred razstavo ali po njej moramo fotografije pred pakiran em in po razpakiinnju hramu lo v prostorih, ki so izbrani posebej z;i ta namen (vsaj za cas izposoje gradiva). Prostori morajo bio zavarovani pred večjimi spremem bai ■ vlažnosti in temperature m merajo za -o lav j jat varnost pred običajnimi tveganji (opre mljci morajo bili z. napravami proti kraji, prostori ne smejo puščat:, v njih se ne sme kaditi pni aii jesti itd.) fotografije, ki so še posebej občutljive ali redke, moramo shranu. v posebne škatlo in jih zaklenili. Pregled sposoici ih fotografij mora opravili posojevalec ob razpakinmiu, 24 ur po prihodu na razstavni prostor (akiimai.zaeiiski čas) in v roku 24 ur po akl nauzaciji. b) Pakiranje Sposojena dela morato .. pakirana na način, ki ščit pred tresljaj prašnnjem in neprijaznimi vremenskimi razmerami. Steklo p okvirih mora biti prek lo z lcpilr.im trakom, ki v primeru, če ARHIVI XXI 1998 Iz prakse za prakso sc stckio razhlje, okrnšcni d) delcem prepreči, da bi poškodovali fotografijo. Okvire namestimo v Škatlo, ki je opremljena z valovilo lepenko, ali pa jih ločilno s polietilensko peno ali folijo z me hi neki. č'e zaboje prevažamo na dolge razdalic, morajo bili zračno nepropustni in morajo vsebovali inštrument za nadzorovanj i vlage Izlo čimo uporabo materialov, ki povziočaio praše-nje, razkrojevanje ali EffiajSjo strupene hlape. Posojevalna ustanova fotografije pregleda oh zapiranju škalcl in prepreči odhod, čc sc zdi pakiranje nep imerno. Vnovično pakiranje sc mora opravili z enak in u m a te m I i in na isii način kol prvotno pakiranje. To lahko opravijo le usposobi ¡¿ne osebe v/, sposojcvalnc nslanove (ali poohlaščcni pre voznik ki jc specializiran za umetniška dela). Kr.dar odstranitev fotografij po končani razstavi prevzame s posojevalec, bo Ic-la sam poskrbel za pravilno pakiranje (škatle, pena ovoj, trakovi). e) Prevzem odgovornosti Sposoicna dela ne smejo zapnsl li ustanove več kot iS uni pred odprtjem razstave in naj sc vrnejo v 15 dntdi po zaprl)ii Ic-lc. Sposojcvalcc prevzame odgovornost za sposojene predmete le oh predhodni predložitvi potrdiia o zavarovanji, proti vsem tveganjem cxl lokacije posojevalca do lokacije snoso|evalca (zavarovanje stopi v veljavo z datumom, ko fotografije zapustijo po sojcvalno ustanovo, do datuma vmiivcj. d) Prevoz Fotografije moramo prcpobaii pe najhlizj: in najhitr. iši možni poti Izberemo l.sl. nači;i prevoza, ki zagotavlja piiivišjy možno slopnju varnosti, nr.tova janja in pretovarjanja nn)cti)iskih del. Pri prevozu po ccsti izberemo vozilo, ki je posebej opremljeno za lake. prevoze Vozilo mo ra imeti spremstvo ter mora biti opremljeno z gasilnim aparatom. Ob kakišnem kuli postanku mora hiti voz lo ves čas pod nadzorom. 1'n vseh razstavah v državah, kjer so ob vstopu potrebne carinske formalnosti, tovor prevzame "posebna služba. Ta poleg pakiranja in transporta opravi tndi omenjene formalnosti. Isto velja za razstave v drugih državah, čc to zahteva narava in vrednost umetniških del. Posojevalna ustanova si pridržuje pravico, da ne sprejme prevoznika, ki ga jc predlagal spo:.o,cvalce. in priporoči drugega. Zaradi varnostmi) razlogov umetniška drla posehne vrednosti ločimo od drugih in i i!) pošljemo ločeno. g Spremstvo •i to zahteva narava al vrednost sposojenih predmetov, lahko posojrvaliii: ustanova zahteva, da ena ali več oseb, ki jih izbere sama, spremna pošiljko in na kraju razstave nadzoruje postavitev posebej občutljivih |di dragocenn eksponatov. Med prevažanjem ima spremstvo pooblastijo, dt eksponate odpelje nazaj, čc sc mu varnostni in konservatorski pogoji ne zdijo primeru , 4, Razstavni prostor ¡i) Materiali Belcž na stenah pogosto povzroča spremembo na nmctnLŠkib delih. Preden v prostor prinesemo eksponate, počakamo, da sc belcž popolnoma posuši in zagotovimo vcntilaci|.) prostorov. Izlo čit, moramo uporabo gliceroftalnia barv; na mesto h ji i raje uporabljamo akrdne Pazili mo ramo nidi, katera organska topila so v vzdrževalnih proizvodih, ter na lepila in loščila, kci so nekatera izmed njih škodl|iva. h) Pohištvo Izogihamo sc lesu (maiivncmn lesu, iverki. vezanemu lesu), ki je v neposrednem s liku s fotografijami ali v njilH? biižini. Priporočljivi materiali so nerjaveče jeklo, aluminij kovina, prek i na s toplotnoslabilnim; barvami, steklo, plcksi steklo, arhivske škatle. e) Varovanje umetniških del Razstavni prostori morajo ustrezali varnostnim standardom in navodilom, ki zagotavljajo varnost oschja, ob skovalccv in umetniških del, predvsem pa morajo vključevati varnostne na prave, k preprečujejo krajo, vandalizem, rope in po ž a r. 5 Razstavni pogoji a) Sistemi predstavitve Ok^irjjnc fotografije ne smejo biti nikuar hrez okrni, z njimi sc tndi ne sme ravnali brez privoljenja odgovorne osebe. Ne sme se npo rablial nobenega čistila ki bi omogočilo pro nieanje vlage v okvir. Fotografije namestimo na steno ali panoje daleč od virov toplote ali mraza. Čc fotografije razstavljamo v steklenih vitrinah ali na panojih, moramo zagotovili nepre pustnost, nadzorovali moramo temperaturo ter po potrebi zagotovil uporab« materialov, ki stabilizirajo relativno vlažnost in prestrezajo škodljivo : ;hlapcvai)jc. h) Klim» Priporočamo relativno vlažnost okoli 40% in temperaturo, ki nc presega 21 stopinj C (70 xtopmj P). Pogoji morajo bili čimbolj stabilni, ivbanja pa nc smejo bili večja kot 10% relativne vlage in 4 stopinje C (40 stopiij F). t) Osvetlitev Pri razstavljan|u moramo osvetlitev nadzorovali. Pogoslo jc nmclna osvetlitev p/iporočlji vejša koi naravna, ker sc lako lažje izognemo spremembam. Prevedli moramo tri dejavnike: 84 ]y. prakse za prakso arhiv xxi yi9k Kategorija kategoriia I: posebej občutljivi materiali kategori ja 2: precci občutljivi materiali Tip i/virnc slike zgodovinski srebro vi postopki barve (=barvnc slike) z neposrednim barvnim razvijanjem kopiji z barvnim kopiranjem klasični ilfbehrome črno bole kopije na RC papirju Priporočena Lein^ osvetlitev omejitev TAl. 50 Inksov 75 liik:;ov 12.000 lx.h 42.000 Ix.b kategorija 3: erno-bele kopije na baritnom papirju občutljivi pigmcnlmme kopiic (v fcStvj al; črnobele) mate iali neposredne dagerotinije kopij: s _fotomebaničnimi postopki _ 150 luksov «4.0(10 lx.h - koliema ultravijolične radiacijc mora bjti manisa kot 75 mikrowattov na liimcm intenziteta osvct'itvc mora piti prlagojena občutljivosti fotografij (50 do 150 luksov), izpostavitev osvetlitvi mora b Časovno omejena. Trajanje izpostavitve in nten/.itelo osve'litve lahko prilagodimo tako, da nadzorujemo sknpno količino svetlobe. Skupno količino osveilitve (total amonnt of lighling = TAL) dobimo tako. da pomnožimo vrednost svellohe (v Inksib) s trajanjem izpostavitve (v urab); izražamo jo v lux.hours (!x.h). Glede na procese je skupna količina osveilitve prikazana v pr ložor tabeli. Tako na primer v mesecu dni 12.000 lx.h predstavlja 240 nr izpostavitve pod osvetlitvijo 50 luksov (en dan predstavlja deset ur izpostavitve, cn Icucn pa šest dni;. Vprašanje osvetlitve moramo upoštevati v vseh fazah postav.tve in po diranja razstave Pri tem moramo sistematično varovati fotografije pred svetlobnimi žarki. d) Opremil Stanje lermohigromctrskih pogojev nadzorujemo z rednim preverjanjem hgromotrske stopnje n temperature na ui.iih krajih v prostoru, k< co značiln. za njegove splošne pogoje. Za to uporabimo Icrmobigromctcr, k ga redno pre veriamo. Osvetlitev merimo s pomočjo Inksomctra, količino ultravijoličnih žarkov pa z l'V merilcem. e) Ukrepi in vzdrževanje v eti.su razstavo Lc-ti se nanašajo na reden picg'cd iimctni iKin del, nadzor in odčitavanje metunih naprav, pa tudi omejitev možnih virov spicmemb, ki so posledica medijev (video, tjjvizija al film) alt navzočnosti javnosti. 0 Vračanje umetnin Umetnine vračamo po ž.c Hej naštetih navodilih (glej Prevoz in rokovanje). Ob prevzemu itgolov.mo slanjc z vizualr_m pregledom m nadzornimi ukrepi (gl< j Nadzorni itkrcii in Poročila o stanju) III. POSKUNA DOLOČILA 1. Predhodno restavrimiije Glede na njihovo ohčnlljivost, pa tudi kon servatorsko stanje priporočamo razvrstitev foto grafij v irt kategorije dobra, povprečna ali slaba. S temi occnaiin lahko določimo tveganje, ki jc povezano z razstavo. Tako fotografije v slahVm stan'it nc .smemo razstaviti brez predhodnega res ta vri rani a. 2, Zahteve po posehnem varstvu o) Mhnnii Albume posojamo le izjemoma. Pod besedo album razumemo mnoštvo slik, s tekstom ali hrez njega, na listih, povezanih v celoto tako, da nc moremo odstraniti lista, ne da hi sneli sponko al: natrgali vezave. Možnost ločitve moramo povsem izključiti (slah1 albumi, tveganje, da odstranjene loto-gniiij-: no bi mogli vee namestiti nazajj. 1 e album vendarle posojamo, mora biti le ta odprt na željen i strani in nameščen tako, da zagotavlja /idljivost slike, nc da bi pri tem ogrožali .nicgritoto maleriaia {steklena vitrina in podpora a1 posebno držalo, ki zagotavlja tako štab Inost kot tudi termohigrometrske poboje ter preprečuje obrabo tr. poškodbo veza ve \ Spre meniha strani v albumu v obdohju ravstnve mora hm predmet posehnega dogovora v sposojc valnem prolokolu. h) Veliki lornmti K Jar fotografije velikega formata nimajo povriinske zaščite, moramo razmisliti o tem, la jih postavimo na kraj, ki bc zagotavljal varen prostor okoli njih. S tem zagotovim» fizično zaščito. Poschnc pogoje upoštevamo v oboobjn razporejanja in obešanja. e) Negativi Ncgati1": navadno niso namenj' ni razstavam. Po svou .ipiki so zelo različni fizično česlo lomljiv' (steklene plošče) aii kemično nestalni (meh-k nostlcij. Priporoča se, da preiiod no vsak pri- arhivi XXI 1998 1/. prakse /„i prakso 85 incr posebej i» svetujemo primeren način predstavitve. d) Uiigcrolipijn in predmeti v škatlicah (šntnljab) Predstavitev slif v Sati "ah zahteva posebno pozornost glede mehanske stal¡ilfflfeijo teh predmetov, ki so sestavljen iz različivli materialov. V vsakem primeru .se je treba prepričati, da so okviri ali šaliiljc, k: niso trdni, znova hermetično zaprti pred razstavo, da so povsem v skladu s svojo varovalno funkeijo V tej skupi m so daget otipi ie naj boli obČulliivc m sodijo med tiste slike katerih optične lastnosti naj bol' omejujejo pogoje ogledovania. Vir prav usmerjene osvetlitve naj omogoči dober pogled na sliko kol pozitiv. Naj se ne spro.šča toplot . ki najbolj škodi ži"osrcbrncmii amalgamu Če so dage roti pij a kolorirane, potem iih moramo uvrstiti v kategorijo slik, ki so posebno občutiiive za svetlobo (primerjaj s tabelo) e) Hiirvne fotografije Večina barvn: i fotografij ie občutljivih na svetlobo, pa tudi na teoio. Zato sčasoma prevzamejo prevladujočo barvo. Vendar vs1 procesi nc predstavljajo iste sposobnosti degradacije, nekateri so bolj odporni mi .zposta^itcv svetlob in ko so " depoju (llfochromc Classic, Ultrastablc 'd ). Avto kroma lične plošče, prve barvni fotogra- fije na steklen i i ploščah, so prav lako občutljive. ¡0 Mešane rjizsluvc ' c so fotografije razstavljene med različni mi razstavnimi picdmcli, moramo zagotouu, da so zalite va ni pogoji zadovoljili. Fotografih namreč sodiio med najobčutljivejše eksponate Če zahte vamm razstavnim pogojem za fotografije ni mogoče ustreči in če narava razstave dovoljuje, predlagamo razstavljanje kop' . Sklep Opisana pravila .n varnostne ukrepe, k, j'h predlagamo, bodo upoštevali tisti, ki sc zavedajo vrednost kulturne dediščine in vedo, da stro Kovna postavitev umetnine hkrati vedno /ado-vol;' tudi konservatorske zahteve. S primernim napotki javnosti prek različnih sredstev (javnih al privatnih) bo ta razumela potrebo in sprejela omejitve. *** Pcevarf: Kalariua Kohi¡icaW-,a strokovna po-ujoč /Jii prevodu se z.altvaljujeuio gospe Uiri Stnnuej, ko s losi nji za fotografijo v Mod cm t galeriji v Ljub'jata, in gospodu magistru Mirku Kaiub'cti ti Tatjani Rahtivsky ŠuUgoj iz Sektorja Z.( t kousen ira nji: A RS. Sporočilo Antonija de Sabin.su in njegovima nečakoma o podelitvi fevda vasi Sorbar pu Novi gradu v trajno last, napisal notar Alexander Radoritius, 15%, pergament, Pokrajinski arhiv Koper, Zbirka Ustni, Št. 77 86 I z pr; i k se za prakso ARHIV] XXI 1998 F L ■j- e r 1 C-. 1 / ■ ■ t . f.y.i t- i ■ 1 i } WLHie j— Zemljevid llnliii fi.uca - Manie pred rcstavrminjem hiez. plaina Končan ohjckl brez obronne reinširane črte ARHIVI XXI 1998 1/. prakse za prakso 87 Pogovor s prof. Christopher, em Clarksonom NATAŠA GOLOB UVODNO POJASNILO Ko jc v jesenskih mesecih 199^ začela kolegica mag. Jedcrt Vodopivec popravljan raz stavo Zapis m podobo - ohranjanje, obnavljanje, oživljanje (vrata jc ouprla 1 I. ¡tprila 1996) ter z njo povezani mednarodni simpozij (3,- 5. j ni i j 1996), kije zbral strokovnjake različnih smeri in ra/iskovainih "Ijev, se ie med imeni strokovnjakov, ki jih želimo povabiti v Ljubljano in užili njihovo znanje, med prvimi pojavilo ime Chri Uopbcrja Clarksona Kdor se |c kdaj ukvarjal s srednjeveškim, vezavami, njihovim rcstavrranjcm 11 posebnimi poiczami knjig z. Britanskega otočja, jc nr:govo delo poznal. Izšolal ic številne ugledne res ta v-raiorje in v znanstvenih pubiikaeiiah prispeval lepo števil» razprav.1 Razdelili hi jih lahko na nekaj področij, h katerim se jc Cbristophcr Clarkson ves čas vračal, to so problemi, k; se nanašajo na sestavo srednjevešk:b kodeksov, posebej vezave latinskih oz-roma zahodnoevropskih kodeksov,2 na varovanje, reslavriranp, k on serviranje in prezentaciii srednjeveških kodcK sov in fragmentov1 in problemi 1 izvini i iz Napisnl jc null knJi^Hi "S;ifc E.ihihitinn nt Uimks and Manust-ripls". /ii kalcru pii in niknli nnscl /nhi/niku. "Appendix li: A Molt lm ihc Cnnslruclinn nl Ihc Mnnilscc Gospel Lcc-uonary*1. The luurnul nf ihc Wallers Ail Gallery l';7X, sir. 72-73. "Limp Vellum liiniffiJ anil lis I'l'lenlinl ;is a Conscrvwion Type Slriicluie fi>r Ihc Reliiniliny nl ihc liiirly l*rinled Hunks", I lilcli :n I9H? "English Monaslic Bnokhiniling in ihc 12lh Ccnlury", /hurnik ra/prnv s knnlcrcncc V Eric'c {llalija). scplcmher IW2. *"licdiscovcring JTarchnii:nl; The Nalnrc nl ihc Iknsl". The Eipjf Cnnscrvalnr, vnl. 16. 1992, Mr | 26. "Medieval unil KcnniiMincc Manuscript ill ihc Wallers Arl Gallery"", (Villainy Lillian M.C Randall), Halliimire ■ London I 'J') I. I'lnlcclive Uiwcs Inr Nc;ir Eiaslein Kimkenvcrs luini Ihc Miminssiaii Culled inn" AlCJninnal, 1975. vnl. IS., nn. 2, sir. 10- If). "The Cnnscrvalion nl' Early Unoks in Cinlcx Fnrm: A I'crsnnal Apprmdi", Tilt 1'apcr Cunscrvnlnr, 197K. vnl. .3 sir. 33-SO. "CiHiscrvalinn Priorities: A Lihrary Conservator's View", /hnrnik "Conservation ■ >1 Library nnil Archive Malcrhls mid ihc Graphic Arls" (oil Guy IVlhcihridjit!). Hiillcrwnrih l'JX7. p]i. 2(11.209. "Smrin^ .mil Framing Parchment ,-111(1 Vellum", The Scrihc Newsletter 111' the Snt-icly ■ >1 Scrihcs anil Illuminators, 19K3, sir. 15. "A Qimhliniiiiig ChaTiihcr I'm I'aichnicnl anil Olhcr Male rials", The I'.ipcr Cnnscrvalor. vnl. Ifi. 1992 Mr. 27-3(1. "Hoard Sliming A New Tcchtliqnc lh ulicah za knjižnico in Santa Croee., dosegel veliko hitrost in kot hudournik jemal s sabo drevesa, avtomobile, vse, kar ni hilo pritrjeno. Tiste usodno noči, 4. novembra, ki je seveda nisem doživel,je voda poplavila tudi kleti ti prav kmalu seje razlilo kuirilno olje iz cistern za centralno ogrevanje in vse je bilo konta-nitn rano. Tistikrat je voda segla do drugega nadstropia B "liotcehe Centrale, kar pomeni, da je poplavila tudi skladišča v kleti, pritličje z osrednjo avlo, k jer je lr.di kataloški sistem, prvo nadstropje in v drugem nadstropni je segla še več kol meter visoko. Tohko o Osrednji knjižnici, v Firencah pa je še p bližno 140 knjižnic in arhivov, v k;tlere nismo i ikoii slop i. Gre za večje in manjše zbirke knjig in rokopisov, ki so tudi bi'c delno iili povsem poplavljene in poškodovane. Da ne govorimo o muzejih in galerijah. K(j sem v decembru prišel v Firenee, je hilo tako kot v vojni takrat sc mi je malo posvetilo, kai pomeni katastrofa, kai so poškodbe, kako se odzivajo ljudje v takem mestu Pravkar sem si p doh;l dobro specialistično znanje v dveh ai hivih in bibliotekah, seveda pa nisem imel nobenega znanja o drugih stvaritvah, umetninah v muzejih, galerijah in arhivih. NG: Na predavanju ste omenili visoko šle vilko: rekli sle, da je poplava prizadela 3 ali 4 in lionc kniig. CC, rlo številko smo dol.ilt iz poročil različnih ustanov, ki smo j i poznali i" smo bili z njimi v stiku do božiča 1966 in do januarja na siednje leto: takrat smo skušali ugotoviti, koliko knjig oziroma enot knjižničnega gradiva je prizadela poplava. ARHIVI XXI [99H I* praksc z.a prakso 89 Veliko stvari jc šlo povsem po zlu. Kdor jc takrat spremljal poročila o poplavi v Firencah, se bo spomnil bc?.cd o draguljarskih in zlatarskih delavnicah na Pcmte Vccchio, ki ub je voda po vsem razdejala. Se vedno se zgodi, da sem In tja potegnejo z dna Arna kak zl;it predmet seveda nekaj kilometrov niže. Sicer pa mora bit: v .strugi še ogromno predmetov, ki iili jc vooa preprosto odplaknil;, .z poslopn in odnesla s seboj, N(J: Nemogoče je obrzdati katastrofo takih razmerij. Vendar me zanima, iili vemo, kakšno pot bi bilo treba ubrati pri reševanju, ali vemo, kateri postopek bi bil nainstrcznejsi. da h zacelili rane po taki katastrofi. V strokovnih krogih smo namreč govorli, da jc naj pametneje po plavljcno gradivo Čimprej zamrzniti, ga konser vira t i v hladilnici in počakali z rcstavrulorsl .01 posegom na p.imercn ea.s. CC To je .seveda res. vendar so se v Htcncah luidjc med katastrofo in neposredno zatem naj bolj bali infekcij, bali so sc, da se bodo plesen in drugi mikroorganizmi razrastli. bali so ,sc ho lezni ki bi izbruhnile zaradi razmočenosti in temu poznejšega sušenja. Za Bibnoteco Centrale Nazionale jc takratni direktor, dr. Casainassjma, ukrcnil največ, kar je bilo mogoče storiti v danili okoliščinah. V pri tlieji« Hibliotcche jc organiziral eiščeviic knjig. k. so bile do ne razpozna vnos'i prekrite z blatom S pomočjo žive verige, sestavljene iz številnih prostovoljcev. so knjige na loži11 na tovornjake 111 jih odpeljali v snšiiniec, največkrat v tobačne sn-šilniee, po vsej Italiji. Ta Krat zaradi okoliščin li bilo elektrike in hladilnice v Firencah niso delovale, sicer p;, poplavljenega gradiva nismo zamrzovali vse do sedemdesetih let. Ta nasvet jc uporaben le za recimo temu "moderno poplavo", če jc .seveda dovolj ma'hna. Kadar pa gre za usoče 111 tisoče knjig ki uli v tistem hipu seveda ne moremo razvrščati po .skupi na h in določati, katere enole so pomembnejše in katere manj, ker pa io vse enako pokrite z blatom, jc knjige treh. posušiti še preden sc začne razvijati plesen Bilo jo pre več tvegano, da bi povsem razmočene knjige skušali očistiti ali spran, ko smo *oma[ videli njihove silhuete ■ imeli smo zatorc1 tovorniakc, naložene s knjigami in hoteh smo jilj kar sc da naglo rešiti Vse na.s je razjedal strah pred plcs-mjo, pred razraščajoč i mi sc mikroorganizmi, vsi smo ,c bali epidemij, vrh tega jc vs^ ftilo prepojeno z razlitim knnlnin oljmu. Dasi ;e bri tansk' skupina delala v fflfvih fflbiihj < z.Mo nevarnih okoliščinah in ic bila fJJipBljcfla na naj lin j še posledice, jc bil ukrep dr asa masama v takratnih razmerah odlična poteza Kadar jc tieba posušit :)bicktc takega tipa, ki so zelo )bč:il!jivi, ko gre npr. za usnje na platnicah, je veliko nevarnosti, da sc bo material odzval drugače, kakor si kot restavrator ž.clis. Vsi vemo, da povsem premočenih usnjenih rokavi nc .smemo sušiti na peči, ker sc bodo skrčile m sc nam potlej ne bodo več prilegale. Seveda j.: bilo sušenje v sušilnicah tvegano in tako je nastala ogromna škoda, a verjetno ie bila manjša, kot bi nastala, če bi pevsem premočeno gradi1o pustili na kupih in ga prepustil, naravnemu sušenju. Pergamcnt in usnje bi sc zlagoma spremenila v že lati na slo snov, polno vode m tako bi šlo vse skupaj po zlu. Cc bi sc zdaj spopadel s poplavo n bi bila dovolj majhnih razmerij bi najprej izloč'1 knjige oziroma kodekse s trdo vezavo v pergamcnt Ovil bi jih v platno in viakiul naravnost v zmr-zovalnik ter jih zamrzil z ogljikovim dioksidom Tako bi ravnal z naibolj občutljivim in zato najbolj ogroženim gradivom. Če bi tako gradi,ro prehitro osušili, bi med material1, ki so upe rabljeni za vezavo, prišle do napetosti elastičnost gradiv se namreč spremeni. To jc za resta vri ra nj:; velik problem. Za usnje ic najbolje, če ga naravno sušimo pri sorazmerno nizki tem-peratu: t ob števil 1 h gibljivi» ventilatorjih, ki sproti odstiannijcjo vlago. S Ep i ju i m i| vezavam- jc vse nekoliko lažje, pod pogojem, da ne gre za posebne zbirke. Problem: so spet pr. moderni knjigi našega časa, ko imamo papirje, prevlečene z različnimi premazi, kot so sodobni umetniški papirji, ki vsebujejo kaolin. Zato sc navadno zgodi, da take knjige končajo kot betonsko trdi, sprijeti zidaki. Njim m pomoči in siiiojih vsekakorizgubih. NG: Profesor Clarkson, govorite nam o katastrofah, ki so naravne nesreče in ob njih obupujemo vendar sc dogajajo in proti temu ne moremo ničesar storiti. Poleg njih pa sc dogajajo še druge nesreče; pravzaprav sc odvijajo pred našimi očmi n so praviloma manjše. Vendar znajo te m a i Ime katastrofe prerasli v uničenja. Kar veli ko jih je in priznajmo, njihov po v zročiteb jc človek, s svojim neprimernim in škodljivim ravnanjem in malomarnim odno;om do knjig, Ali sc motim? CC' Mislim, da navadno prehitro pravimo, da gre za naravno katastrofo in to sprejmemo, v bistvu pa je vzrok teli nesreč človek sam, ker ne nkrepr. tako. da bi nesreče preprečil. Na primer prezrta vodovodna napeljava iz -iklorijanskdi časov, ki lahko vsak hip poči, ali kaj podobnega. ■ c bi bih dovolj pozorni ali b" mestna uprava poskrbela za vzdrževanje, zamenjavo pip, ventilov 111 vsega, kar jc pod pi:t:skom, tal h nesreč nc b bilo Poleg tega jc veliko sodobnih bibliotek grajenih tako, da n.ipelj;iva vodovod, centralna kurjava •• poteka naravnost skozi skladišča. ki bi jih vendar morali potegniti okoli prostorov, kjer so shranjene krji^c in podobno. Po znamo številne slabe arhitekturne rešitve, s katerimi skušamo ali moramo živeli, Ker nas, konservatorjev. ni nihče nič vprašal. 90____I/ prakse /a praks»_,__ARHIVI Xxl 1998 C. Clarkson med praktičnim delom sciru larja "Konscrvinmjc srednjeveških vezav" v Arhivu republike Slovenije v Ljnbljani, 20,-30. oktobra 1997 Bil sem član Britanskega komil:ja za Bri lanske siandardc v križnicah i,i arhivih; sode loval sem pri poglavjih o načrtovanji! .skladiščnih prostorov in vsaj to daje knjižniCarein v Veliki Britaniji možnost, da svetujno arhitektom p projekt.ranju novih poslop,; ali pri projektiral novih skladiščnih prostorov ali novih razstavišč. Zaradi teh določil lahko strokovnjak za knjige au skupina, ki sprejema načrte, arhuekta opozori na siandardc za knjižnice m arhive in rcec: Mi se moramo držati teh pravil in standardov m se uh tudi nameravamo." Upam. da arhilet ■ minajo občutka, ua so zaradi vztrayri|a pri določili?i njihove čudovite stvaritve, ki so si jih zamislih, kakorkoli ogrožene. Upam, da ar-itekl nc bodo dobili občutka, da so njihova ži"ljen,ska dela, kakšna imenitna gale i;, aii kmižnica ali arhiv, preveč spremenj ;na, preveč odualjena od nuhovc vizije, samo zaradi toga, ker jr treba ^poslovati Britanske standarde. Po moicm mnenju so to pametno napisana napotila. NG Ali bi lahko unenovali kakšen arhiv ali knjižnico, kakšno poslopje, ki ic načrtovano po teh modcrniti standardih, 1. ic plod sodelovanja med arhiiskti n strokovnjak za knjige, zlasti za posebne zbirke starih knjig? CC: Kot posebno pomembno arhitekturno stvaritev nc bi v tem hipu imenoval nobene, jih je pa brez dvoma več, ki so posrečene, dobre rešitve. B.itanski standard smo lahko uporabili p~i novem muzeju za Hcrcfordsko veri gasi o knjižnico, pol cm za novo kr žnico pri katedrali v Hcrclbrdii, ki je z. muzejem povezana. V Veliki Britaniji in ZDA je zraslo kar precej prizidkov, ki so dobre in dobre načrtovane rešitve. NG: Marsikaj se lahko pripeti tudi v čital rncaht to so nesreče, poškodbe, ki jih seveda nc moremo opredeliti kot katastrofe, a so nepotrebne. Nikakor nc imsiun, da so tega krivi kustosi, ki so navadno v resnici maloštevilni ter za-rad' vse večjega zanimama za zgodovino in za staro knjigo ne morejo ustreči zahtevam in pričakovan cm vse večjega Števila bralcev. Na drugi Urani pa sem na številnih razstavah videla, da so bili rokopi ;i in prvotiski neprimerno razstavljeni in spiašcvala sem se, ali je sploh mogoče popravit' škodo, ki nastane med razstavo, ah je mogoče rcslavriraii poškodbe, ki nastanejo v sorazmerno kratkem času, potem ko j; srednjeveški kodeks dobro preživel petsto ali t'.soč let. CC: Zaradi slovenskega občinstva mi dovo-I te, da začnem odgovor pri pogledu s širšega zornega kota Zdi se it j da ji. po mnenju večine ljudi, ki je v stiku s srednjeveško knjigo, knjižni .1 ARHIVI XXI 1998 1'/ p rak.i c /a prakso 91 blok edino, kar jr vredno obranili. Na drugi si ran i pa se naravni material spreminjajo, postajajo vse redkejši in tudi kakovost naravnih materialov, uporabljenih za srednjeveško Knjigo, se spreminja. Vzemi le za primer papir ali tek stilne sestavine kako se je ta del gradiva spremenit isto velja za usnje - vse te materiale je treba preštudirali, če hočemo dobili ustrezne podatke. Zalo m nenavadno, da ie vse vcc ljudi prepričanih, da je treba Studii fizične, oupljive podobe knjige začeti pri razvozlavalljn izvora materialov in pri vprašanju, kakšna kakovost se v njih zrcali, pa tudi kaj nam povedo o zgodovini tehnologije. Kodeks je med nnmi približno 2.000 lcl in je postal celostna m zapletena struktura, ninogoobrazna podoba, k. jc več kot zaporedje leg porgamenta ali snopi cev papirja. Sledite laliko tehnološki zgodovini in z.gotlovii struktur, ki so sc spreminjale i tj oblikovale to, kar ime niijcmo srednjeveški knjiga, kodeks. V strukturah iij materialih je sporočeno, kdaj in kjcjc knjiga nastala. In velike je uporabi.ikov stare knjige. Ki jih nc za ni ml izključno besedilo, pač pa sc zanimajo za knjigo kol ob^kl, za njeno fizično podobo. Zatorej je cclotnost otipljivega objekta vse bolj upoštevana kot nekaj, kar jc treba obranui - upam, da se nc mol m. Stroka, ki o tem govori, jc koa^kologija ali arheologija knjige. Vendar hi nujno, da |jo sprejemajo tudi knjižničarji in arliivisti. Oni se bolj ukvarjajo z besedilno n formacij a Jaz pa predavam na vseli koncih sveta: ti ki preden sem pri.Ncl v Ljubljano, sem predaval na Pnncotenii v ZDA in predaval sem osebju v zbirki za stare in posebne knjige o zgodovini kodeksa in njegovem razvoju ter seveda o problemih varovanja kodeksa kot cclostnega objcktii. To ic maihen uvod za tj da r>i lahko odgovoril na Vaše vprašanje. Če govorimo o knjigi kot celostnem objektu, potem jc največji današnji problem razkosavanje knjig, prodajanje barvmh Instracii in kolcriranih tiskov iz. knjig 18. stoletja. Gre za denar: trgovci bodo več dobili za posamezne li..lc, kol bi ga kadarkoli dobili za prodajo celotne, to je popolne knjige. To jc razlog za najhujše kraje t po škodbe v naših knjižnicah in arhivih, 10 jc ruz.og za veliko zaskrbljenost Kar ponusl.nic koliko knjig prizadenejo bralci iz. kori::tolovskiii nagiben . Drugi problem so razstave akvarelnc barve in pigmenti so zelo občutijivi na svetlobe,, nekateri bolj, drugi mani To nuj oo izhodišče za '.rditev, da jc zapita knjiga najboljša časovna kapsula, najboljše varovalo pred 'taranjeni, Kar jih imamo. V tistem hipu, ko odpremo knii"o, naj gre za akvarele iz IS. .stoletja itt 1'otogrMski ilbinfl iz 19. stoletja, v usten h pu so upodobitve najboljše, najoslrcjšc. Nikoli več ne vidimo enako dobrih upodobitev. Brž ko vzamemo slike, iz Knjige al odprlo knjigo razsluviino, jc potreben le dan ali dva, da začnejo bledeti in izgubljati barvno nasičenost, da sc začnejo starati. To, kar imenujemo "sveže stanje", jc treba v celoti obrane . zalo, da hi uživali mi sami in tudi prhi.dnj rodovi. Zaprta knjiga jc nedvomno laka "časovna kapsula" . i naiboljc varuje pred zunanjimi vplivi. Naslednji problem so razstave rokopisov ali listov različnih tiskarskih tehnk. Vedeti moramo, da imamo poleg občuti ;i vi h kolori ranih I stov tudi '^jem no občuti j i vc tiske. Ko odprete knjigo ali razstavite list, se nu površini začne proccs staranja, rečemo, oa je strun "opaljenn". Zato jc vprašan|c, ah boste pustil knjigo odprto le .ia eni strani in dovoli11, tla bc opaljena le tista stran, ali pa boste liste obračali io dovohli, da bo postopno tipal jena vsa knjiga. Oglejte ¿i kakšen zgodnji rokopis, recimo pnrpuriicga in modrega in videli boste, daje na straneh, kjer so n.m.ature majhne, barva še vedno sveža, takšna, kot je sprva bila teh strani namreč sploh niso razstavljat. Na straneh, kjer so velike in pomembne upodobitve, pa je barva ubita in videti boste, da je umetniški vtis, k. veje iz pot.ob, povsem drugačen. NO. Seveda jc nemogoče, da bi izbtihšali ali obnovili prvotno barvitost pigmentov, da bi jim vrnili moč, potem ko so barve obledele .. CC: Res jc, popolnoma res. Nc morete jih oživiti, pi Klicati nazaj. Na voljo imate le eno sredstvo, časovna omejitev, zahteva, da bodo strani zpe.stavljenc samo določeno število ur in ob znižan osvetlitvi, a barve bodn še \cdno postale opalicnc. Potem ko je škoda storjena, nc morete knjige zanreti, j tj vrniti na polico in se delati, kot da sc ni nič zgodilo. Stranem ne morete vrniti nekdanje svežine. NO: Takega pacienta torej ni mogoče ozdravit.. Kaj pa stare Knjižne vezave? Če so knjige na razstavi nepravilno odprte ali zgolj prislonjcnc na steno vitrine, namesto da bi ležale nu ravni podlagi in bile podprte? CC. Srednjeveške Knjige so bile izdelane po drugačni tehnologi" kot danes i knj;£c so ležale na policah. K:iji; -te police v sodobnem pomenu besede so iznašli v Italiji ob koncu 15. stoletja in so sc počas razširile proti severu Evrope, Tako smo denimo v Angliji dobil, policc, na katerih kniigc ni;o ležale, pač pa so bile pokonci po stavljene, šele v 16. stoletju, in sicer okoli leta 1590. Zda) so prvič pokonci stale knjige, ki so bik izdelane v tehnologiji in so imele strukturo, namenjeno spravljanju v vodoravni legi. Potem ko so knjigo postai'i [i pokonci, se j d naiprcj začel pobcšaii knjižili plok Stalna teža knjižnega bloka vpliva na šive, ki ga povezujejo s piatmcn, knjižni blok vleče vezicc na hrbtu, dokler stiki ne popirstno in se knjiga tako deformua, da struk liirn šivanja pri vrhnjih vczienh poc: Stanje je torej slabo. Knjiga, k1 .mn platnice večje od knjižnega bloka, je nastala prej, kot so kražne poucc postale moderne. Poleg tega so lastniki, aristokracija, kupe in drujji 'meli v cis- 92 I/, prakse za prakso ARHIVI XXI 1998 lih knjige z izbočeno okrogljcmm lirbto.n, s platnicami, ki so segale čez rob knjižnega bloka, brez zapiral na sprednji obrezi - to seje /god. i o, šc preden seje uveljavila knjižna pohca. Ko jc pokončno postavljanje začelo svoj zmagoviti pohod, ni knjigovez imel nobene druge izbire, kol da j: začel postopno - to se je dogajalo v na-slcdr jih dveh ali treh stoletjih - vse boli okrogliii hrbe1., ga podlagati z okrepitvami m tako je prišel do knjižne vezave, ko je Knjiga na pohci sicer dobro slala, se je pa slabo odpirala In mojih 30 let v tciri rokodelstvu jc m nilo v prizadc/anju, da bt spremenil sedanje knjigovc.škc tehniko, da bi bolje razumel tehnike srednjeveških knjigovezov. Ko sem se odločil za to vprašanje, mi je šlo za to, da bL naredil kni'go, Ki dobro stoji na polici in se dobro odpre \ in reči moram, da scin prišel do rezultata, ki jc dosti boljši od počno stavljenih, skrajšanih knjigovcških postopkov po letu IfiOG. Odgovor jc torej skrit v ¡JoPrcm po /nav.injii celotne SiruKturc knjige ter v njeni materialni in tehnološki danosti NG: Kakor jc videti, ju nasvet, kaj stori i za prihodnost, vsebovan v dobn izobrazbi, k na;, zajame staro knjigo z vseh zornih kotov. Tako znanje bi lahko pripomoglo k boljšemu razumevanju knjige kot mnogoplastnega ob;ekia, ali ne? CC Mislim, da razmere same opozarjajo, poskrbel i h mora! za boljšo izobrazbe vseh, ki so v stiku s staro knjigo. To posebej velja za kustose, k delajo s poscbnii li zbirkami: zalo da bodo razumeli, kaj uporabnik pričakuje, kako žel kni;go uporabil, notrcbuicjo precej b;ilj cc loslno podobo o ptoblemu. MiKmfilmanje lahko prihrani neposredno rokovanje z rokopisom, a če gre za rokopis, ki ima veliko slikarskega okrasa in jc posebej zamniv za umetnostnega zgodo vinarja, potem ni načina, s katerim bi umet nostnemu zgodovinarju ustregli - ni ja fotografije ali folokopiic, ki hi,;T,a zadovoljila, vedno bo holcl videti izvirnik. Če pa gre za rokopis, kjer je besedilo pomembnejše, potem je slikarski dkhis lahko na mikrofilmu ali v kakšnem nadomestnem mediju, tako da ga lahko večkrat uporabljamo. V takem primeru jc mikrofilm lahki; ustrezno nadomestilo z; izvirni mkopis. Zadnje čase so precej žive dcbalc, da so digitaliz rane kopije rokopisov nov nadomestek. Trenutno pa najnovejša porodila o razi .kavah, opravljenih v Ameriki, povsem nedvoumno pra vijo, da danes digitalizacija sploh m alternativa, ni sprejemljiva kot nadomestek za izvirnik. Mislim, da so razlogi za skepso tehtni in pri pravljcn sem jinl vcrj;ti. Djgita.izacna bi lahko bila zamtni/a spričo svo [li serije. Popisovanje na nivoju prevzemanja seznam,Vlehnicnc enote. Prispevek konënjc s sklepom'. "Sodni londi ;o zaradi enostavnega sis'ema poslovanja 'il pop sovanja verjetno še najmanj problem, 'lien zato bo morda obrazec na disketi komu tudi ■ korist. O Arhiviranju elektronski!! zapisov t' arhivih piše Zfga Zclczmk V začetku referata nas seznanja s jimlilern, ki segajo na valorizacijo zapisov do ^'pra sanja, ali ho če/ nekaj let te zapise še mogoče h porablja1.,. Zalem navaja različne operacijske si.sleme in programsko opremo. Pri prevzemanju arhivskega (dolfiineiitai nega) gradiva v arhiv se moramo po njegovem odločili predvsem o dveh stvareh: I. o izhin elektronsko zapisanega gradiva in 2. o formatu elek bonskega zapisa. O obeh vprašanjih daje usire/.ne rešitve. Svoj prispevek sklene: "V ekakor jc moderna doba z novi». in formacijski mi tehnologi jam i prinesla arhivom poleg pozitivnih novosti liidi mnojo pro-hiemov, zaradi česar honio morali v arhivih prilagodili svoje delo z ustvarjalci gradiva." Prva ra/.misl|aaja o implcmentarij strojne obdelave podatkov v arhivih segajo nekako v leto 1956, navaja dr. Miroslav Novak v pnspcvku O oprani in standardih informacijske tehnologije r slovenskih orh il Tako stanje je ostalo do srede osemdesetih let, ko je bila napravljena posknsna strojna obdelava arhivskega gradiva na računalnika občine v Kranju. Dnigo [Kiinembpo '/.hodišče o v. .j an a informacijske tehnologije v slovenske arhive pa so bila posvetovanja S(/do' arhivi v Radencih - na n■ il so se ,sistematično lotili reševanja arhivskih in drugih problemov uvajanja informacijske tehnologije v profesionalne arhivske ustanove. Trajnejši temelji računa In lit va v arhivih so ii asi a [ v devetdesetih letih. V nadaljevanju so navc- 96 O delil Arhivskega društva Slovenije arhivi xxi vm deni tipi računalnikov s kapacitctau pri.i'opi na internet, različni računalniški progranr, obenem pa je predstavljena pozornost ab doslednem upoštevanju načela izvora, da sc zagotavlja javna vera. O problematiki sta/htrdizsteije r slovesi tki t trhhi-stiki in popisovanja arhnskih fotulov p i se Sla/ica Tovšak Standardizacija v arhivih pomeni najprej izboljšati rezultate m poenostavitev arhivskega strokovnega dela. vendar ne gre za uniformiranost, temveč se težišče akumulacij prenese "v. arhivskega delavca na določeno skupino strokovnih delavcev." S prejem ■ Ijivost incdnanxhiji standardov pa jri odvisna le od količine gradiva, temveč tudi od razvija i ilormacij''kc tehnologije." Pri celotnem procesu se pojavi vprašanje :avne vere. vendar je po drugi stran res. da nas "k aktivnostim na področju standardiziranega pop: tavanja usmerja tudi eelota informacijske tehnologije.11 s tem pa zopet ustvarjamo velikanski poU ncial "in formacij primarne, sekundarne „ tereialne narave." Vlr.dimir Drobnjak piše o integriranem i njo mu t cijsketn s is! earn v ttrhivth Makedtm >e Nataliji Glažar pa nam predstavlja arhive i« 11 oh i informacijske tehnologije. V rereraiu odgovarja, kako sc v inTor inaeijiki tlnižni s pospešenim razvojem informacijske tehnologije spreminja družbena vloga arhivov in kaka postaja s tcin pomemben element družbenega doga ianja. Glazarjeva kot tudi drugi arhivistl ugotavlja, da ima informacijska tehnologija pozitivne in negativne lastnosti, zala bo za arhivsko stroko brez dvoma pomenila odnos zapletenih vprašani glede Človekove zasebnosti. Zato sklene: če bi skušali ovirati razvoj informacijsko tehnologije v žel; po varovanja posa nieznika b' prišli do a ia earte society, ki po P Red femu vodi v anarhijo. V Ptujskem arhivu so se lotili postavljanja inventarja fonda na zgoščenka. To je preilskrvilev inventarja jo ni Iti S Iti: he družbenemu knjigovodstva Ptuj in zaldjtieaih raemmv na zgoščenki. Noviteto piedstavija arhivisi Brane Oblak. Računalnik je kot pripomoček pri pripravi vodnika po arhivskih fondih in zbirkah, ¡e dala naslov svojemu rt letalu Vlasta Tul V referate opisuje postopke izdelave vodnika. Ti se začnejo pri osnovali za pripravo vodnika, nadaljujejo s prilagodi'vijo računalniškega programa in klasifikacijo fondov in zbirk Načrtujejo, da bodo vodnik predstavili na internem. To pa imajo v Cel/te soj nam lleihika Žilave poiasit, da Hm pri preti stmt M na inter ae tu ..i šlo zgolj za predstavitev, temveč tudi za to, da bi imeli še vodnik po arhivu. V referatu so podani predstavitev, elektronski naslovi ter vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju. Pri uportdn raemuth'tka zit delo varhiwt prikazuje dr. Andrej Sludcn postopek uporahe računalniške obdelave podatkov popisnic prebivalstva Ljubljane iz lel 1869 1910 Avtor soglaša z večkrat izrečena mi slijo, da jc računalniška doba prinesla veliko spre nieir.h v način dela zgodovinarjev in jc zato olajšala njihovo delo ter prif oni ogla k hitrejši obdelavi podatkov. Zdenka Semlič Raj h obravnava nove informacijske tehnologije, ki dajejo arhivislom čudovite možnosti. da dramatično izholjša, i dostop in uporabo arhivskega gradiva, ki ga hranijo v svoiili sklad:ščih. Omogočajo jim, da naredijo svojo doknmemarno dediščino dostopno v ŠirŠeni prostoru in širši javnosti, s tem pa hkrati izpolnjujejo želj- tistih, ki želijo arhivsko gradivo v prihodnje uporabljati "on line". Arhivisti moramo imeti pri svojem delu v mislih uporabnike, notranje ali zunanje, k bodo uporabljali naše inforuiaeijc, njihove pr orilelnc potrebe, usluge, ki jih zahtevajo danes in jih bodo zahtevali v prihodnje, ter njihovo odgovornost. Prilagoditi pa se morajo uveljavljenim novim nformaeijskim tehnologijam. Te morajo zadovoljiti uporabnike in liiti učinkovite laliko razumi j ve in fleksibilnem to pa je odgovornost arhivistov v sodelovanju Z informatiki. Infoteluiolotfija i' arhiva, o kateri piše mag. Borut Ho teman, jc lahko tehnologija (računa I ni k), ki postopke podpira, poenostavi m pospeši. Pri predstavitvi predvidevanj strojne ,n programske opreme ter človeka navrže Holenian zanimiv sklep; Računalniški sistem je tel i ko inteligenten, kolikor znaša znanje uporabnika (me več in nič manj) Sam tehnični razvoj ni v korist a rh. vi stik i, pač pa eelotni znanosti, saj jo je mogoče novo in pii/laencjšc predstaviti, zato je informacijska tehnologija niijno.it. Vesna Gotovina predstavlja nekaj izkušenj pri dela Z novim računalniškim programom INFOARIf na i¡¡rudivu republiške up) a ve po leta !945 ^ Arhim Rej>nh!:Ke .S love t d je, Mr-jau Doberuik pa piše o skeniramu. Najprej predstavlja nekaj tehničnih podatkov (skener, značilnosti skenirane slike, velikost datoteke, izhodna enota ali "točka ni vedr.o točka", formati), zatem pripravi), skeniranje različnih vrsi gradiva (dokumentov), urejanje skenirane slike, kali bojeijo barve, tiskanje skenirane slike, na koncil p^ pravi, da je skeuirati mogoče vse, vendar je po niemhno, kaj homo skenirali in eenin bomo skenirani posnetke uporabljali. Leopold Mikee Avberšek je pripravil rclcrat o Arhivih prek COIIISSA na internem. V njem piše a projektu opremljam a muzejskih knjižnic, opremljanja specialnih knjižnie, o enotnih standardih in hazah ter popularizaciji arliivskih knjižnic prek interneta. Prav zanimiv in poučen je prispevek Marte Ran Selič. Svoj |ir,spevek z naslovom Špice ali osti oh osmi ali nekaj iton^tt ojtlmtt, njegovi uporahi.fdutski Šptci zače ija z miručo, da "ča in merila, vrednotenja novili tehnologij, ki se danes pojavljajo, in pri tem predstaviti vlogo Slovenskega filmskega arhiva. Fini se jc pojavil kot nova tehnologija (umetnost), nov način medsebojne komunikacije. Zato sklene "Špice" ali "osti" ali "osati"? kaj od tega bodo sodobni mediji in z njimi tehnologije prinesle slovenskim arhivom? Zdenko Kečck piše o prednostih ki jih prinaša s od o h na utjhnuacijska tel a t olivcpel v vse pore dni ž benega življenja, saj je v poudarjen' :konamienasli ter višji kakovosti dela treba vse bolj težiti tudi k pravni ureditvi tega področja. Brez dvoma pridstavlja raba in uporaba digitaliziranih dokumentov kar revolneio- ARHIVI XXI 998 O delu Arhivskega društva Sloveniji 97 jureil preskok v vsakdanjem življenju, ki si pozitivno kaže predvsem v praksi. Vendar ni yri_ privreli dej siva. dii so prav ti dukumeni zaradi razpoložljiv^ informacijske lehnologije sorazmerno Hiteli 'plen v rokah zainteresiranih subjektov". Rezultati so razna kazniva dejanja, ki pa jili je tudi zelo težko odkrivati in priganjati. Zaradi navedenega b bilo to področje nujno Čimprej urediti s potrebnimi zakonskimi akti pri sami ralii in uporub. digitaliziranih dokumentov pn vnisti tudi ustrezna varovala, ki jih omogoča razpoložljiva inforiiiauj: o tehnologija. Nekatere -.iu/iiu'i\itt>\li it i lepole Dt>iii te nam Ije predstavila Irena Lačen Brne-Iieič. Takoj.: radi prav, saj naše zborovanje poteku sredi gorenjskih le pol oziram», če se i/ra/.i'ii s Prešernom. sredi "kir.cn nebeškega*. Predstavitev je hila v uvodu, v publikaciji pa je objavljena na kuncu. Našteli referati oziroma njihovi avtorji so iz/vali diskusijo. Ta jc pote Vidu po vsakokratnem sklopu predavanj. Kot našteta predavanju so ludi razprav Ija I ei o posameznih referatih iKlasinc, Novak, Žoiner in številni drugi) prikazali namen in vlogo računalniku v slovenski arhivski leoriji in prak:;i. Celotno posvetovanj'- pol ek a Iti z računalniško podprlo predstavitvijo posvetovanja, ki ga v organ, zinil Pokrajinski arhiv Maribor, tu tam so oblikovali tudi publikacijo Arhivi in računalništvo. Oh sklepu posvetovanju so /brani sIovciisk arhivi sti sprjic1! ta priporočila: Arhivski delavei, zbrani na 18. posveiovanin Ar hivskega drušivu Slovenije v hotelu Špik v Gozdu Martuljku od 7. do 9. oktobra 1998, so sprejeli ta priporočila 1 Primerno bi bilo izdelati poročilo o poj- ili inventarjih, avtoiskili vodnikih na elektronsk/t metli jih v slovensKih arhivih. 2. Pristopili bi k enotni izdelavi terminologije na podlagi izpopolnjenega slovarja, ki ga pripravlja Mednarodni arhivski svit. P Pomemben eiJj slovenske arhivske teoriji- in prakse na področju inlormai jske lelmologij': pr. vi dima v sistemu uravnovešenega razvoj; mfomiaujski tehnologij v vsli arhivskih fflaijchali. preilseilnik APS M GenU-j Posvetovanje arhivskega društva Hrvaške, Opatija, 14. - 17. oktober 1998 Arhivsko društvo Hrvaške (HAD) in Državni arhiv Reka sta orguni/irala posvetovanje z naslovom Pisarniško poslovanje in sodobna uprava. Potekalo je od 14, . ]7. Id. 1998 v Opatiji. Poglavitni temi posveta vnnja sla bili pisarniško poslovanji; in sodobna uprava. Sodelovalo e 18 referentov, od tega 8 < tujine -Argentine, H osne m Hcrcegovin-:., Nemčije, Nizozemske Slovenije in Velike ti. anju. Uvodni referat jc imel d i reki or Hrvaškega državnega arhiva dr. Josip Kolamvič. V referatu z naslovom Razvoj registri urn i h sistemov i orga :izacija uprave na področju Hrvaške, ie podrobno orisal razvoj pisarniškega poslovanja in razvoj uprave, poudaril pc : t od i pomen pravilne valorizacije dokumentarnega gradivu m izobraževanje delavcev, ki delajo z do-kmn eni ami ni gradivom pri upravnih organih Daiuir Valid/ič, arhivar pr. Min strstvu za zunanie zadeve, je v svojem prispevku Pisanrško poslovanje upravinh organov na Hrvaškem po 2, svetovni vo|ni navedel vse predpise m izvajanje le-leh nd leta 1945 do danes. Murko Landcka i/ Državnega arhiva v VinKoveih je v prispevku Organizacija gradiva v pisarnah SIS (samoupravnih inleresnih skupnosti) družbenih dejavnosti govoril o konkretnih ic/avah, s kalcrii u sc je srečeval pri prevzemanju in delu z. omenjenim gradivom Prune Ivkovic iz Državnega arhive v Zadru jc obravnaval razvoj upravnih organov in pisarniškega poslovanja v Pokrajini Dalmaciji in Pokrajini Dub rovnik v obdobju franeoskih llitskih provinc Davo.in tiržišnik iz Hrvaškega državnega arhiva je v referatu z naslovom Informatizacija in pisarniško poslovanje na Hrvaškem - zgodovinski pregled in per ¡peki've, obravnaval razvoj m formalizacije in po gled v prihodnost, ko po njegovem mnenju ne bo več dokumentov na papirju. Vesna Gotovina iz Arhiva Rcpubiikc Slovenije jc v prispevku Pisarniško poslovanje in sodobna uprava v Sloveti:., navzoče seznanila z izkusnjanv pri poslovanj: s spisi po sprejetju Uredbe o pisarniškim poslovanj an in dolžnostih upravnih organov do do-komentaniega gradiva iz lela 1994. z uvajanjem nforinatizaenc v pisarniško poslovanje, s temeljnimi načeli valorizacije dokumentarnega gradiva v upravnih organih in z izobraževanjem delavecv, ki delajo Z dokumentarnim gradivom. Dr. Branka Janodi de Chiupcro, direkloriea Generalnega zgodovinskega arhiva pri Univerzi v Cordobi iz Argentine, jc govorila o organizaciji arhivov v Argentini in o izobraževanju arhivi stav. Kot največjo pomanjkljivost arhivske dejavnosti jc navedla, da šc ■um,(jo spre ie tega arhivskega zakona, 1er poudarila, da to povzroča velik nered. Marl in Dalhueier i/ Regensburga v Nemčiji je v prispevku Valorizacija dokumentarnega gradiva v privolili lasti: gradivo finančnega urada Tliurn tn Tax. s v Kurloveu v osrednjem arhivu vojvode Thurn in Taxis. Referai je bil za hrvaške arhiviste zelo z.aniniiv, ker del omenjenega gradi/a tiranije ludi v hrvaških arhivih Mag. Josip i,iban je v prispevku z naslovom Valorizacija dokumentaciji trgovskih društev pou dani, da je treba posodobiti poslopke in načela valorizacije tudi pri družili ustvarjalcih .n ne samo v državni upravi. Jožo 1 vanovič iz Hrvaškega državnega arhiva jc ria leni posvetovanju sodeloval z dvema prispevkoma. V prvem z naslovom Predmet vak iz.aciic v konceptu makrovalorizaeije je obravnaval obsK x[i sveiovna 98 O (idil Arhivskima društva Slovenije \KHffl XXI I99H dognanja s lega področju; po njegovem mnenju naj bi na omenjenem področju prednjačila Kanadska arli v-ska slu/na. V drugem prispevku Organizacija in upravljanje z elektronskimi dokumenti pa je poudaril, da je le-tc treba hitreje valorizirali 11 p-imcrno arhivirali ker je pri njih veliko večja nevarnost uničenja oziroma izgube. Dr. Andrija Nikie iz Frančiškanskega arliiva v Moslarju je v referatu prikaza! zgodovino frančiškanov in stanje njihovega arhiva v Moslariu Podrobno jc orisal njihovo zgodovino od prihoda na ozemlje Bosne do zadnje osamosvojitvene vojne D-irko Rnheič iz Hrvaškega državnega arhiva jc govoril o Oblikovanju in uporabi klasifikacijskih načne v upravi. Zivana Hcdhcli iz Hrvaškega državnega arhiva jc v ptispevku Koncept vitalnih doki.mcnlov pti pisar niškern poslovanju menila, da jc pri vsakem ustvarjalcu samo 3% vitalnih dokumentov, ki so nujno potrebni za poslovanje, zato jih je treba še pose hej zavarovali pred nničcnjim Malko Kovačcvie, direktor arliiva v Bosni in Hcr cegovini.jc predstavil prispevek / naslovom Splošno Klanje pri ustvarjalcih v BIH v povojnem obdobju ler pomen izobraževanja in strokovnega usposabljanja v lakih razmeran. Zlasti jc opozoril na nizko strokovno izobrazbo dclavccv, ki del.vo z arhivskim gradivom. Tlicn Thomassen iz Nizozemske jc imel referal z naslovom IaHivisli in delavci v psarnah; ista stroka, različne odgovornosti. V njeni jc govoril o delu arlii-visiov v arhivih in arhivarjev pri ustvarjalcih. Peter Horsman iz Nizozemske jc v prispevku z naslovom Izgubljeni v obilju; paradoks elektronskih dokumenlov obravnaval predvsem problematiko veli ke količine elektronskih zapisov in možnosti obvladovanja Ic-leli Gillian Moorc iz gospodarskega arhiva British Waier Ways v Veliki Hnlanji pa je v referatu z naslonom Povezovanje pretekiosti »ovorda o načinih hranjenja, v.ilonziranja gradiva in popisovanja, ki nastaja v gospodarstvu, in o izobraževanju delavcev, ki delajo s tem gra:hvom. Na Hrvaškem je bila zadnja reorganizacija pisarniškega poslovanja leta 1988, vendar se |C i/.kazala kot neučinkovita Zalo jc tudi HAD dalo pobudo za čimprejšnje sprejetje nove Uredbe o p: arniškein poslovanja 111 drugih predpisov, ki bi uredili to področje. Pri izdelavi Uredbe naj bi sodelovalo čini več strokovnjakov oziroma dclavcev s tega področja. Velik poudarek je bil namenjen tudi reševanju vprašanj glede elektronskih in m nI 11 medijski h dokumenlnv ur informatizacije pisarniškega poslovanja S tem bono seznanili indi Ministrstvo za upravo, ker meni o, da se mora razrešili pravna in dokazna veljavnost omenjenih dokumentov ter določili standarde za njihovo zaščito in obdelavo. HAD jc povabilo k včlanitv 1 mdi delavec, ki delajo z dokumentarnim gradivom v npravnih organih, saj želijo poglofi'i odnose med arliii ' in ustvarjalci dokumentarnega gradiva, društvo pa naj bi sc ukvarjalo ludi z izobraževanjem svojih članov. Vt,•¡/m Gokniim Poročilo o udeležbi na Kongresu ¿druženj s področja družboslovja in humanističnih ved. Ottawa, 23 maj dc 6 junij 1998 Od 27. maja do 6. junija l[)98 jc potekal 11a Univerzi v Oilav ; kongres združenj s področja družboslovja in humanistični!: ved. Kot članic? Canadian Association of Slavists sem se v imenn ADS udeležila predav inj in razprav, ki sta 11I1 organizirali "Canadian of Music Libraries, Archives and Documentation Centres" od 38. do 30. maja iu "Canadian Association of Slavism" od 29. maja do I. julija, hkrati pa sem se v čim večji meri skušala udeleževali tudi panelov a izseljenski tematik ki so jih orgar.i/irali zgodovinsko sociološko in geografsko združenje. Več tisoč ndeležcneev se jc porazgnbilo pn številnih predavalnicah oltuwskc univerze, le med skupnimi odmori, lianiciijciiiin malici, smo sc prepoznavali po vrečkah gradivu, s katerim so nas opremili prireditelji. Z ozimni na lako široko zastavljen program jc hilo včasih vendarle škoda, da so se nekatera predavanja prekršila. Predavateljev pa ni motilo, ec jc hilti poslušalcev pet ali nekaj sto in ec so ined predavanji prosto prihajali 111 odhajali, saj so bili predavanja in panel, raztreseni po vseli univerziletnili poslopjih in ob različnih mali. Zborovanje jc ponudilo pregled dosežkov posameznih znanstvenih diseiplin s področja družboslovja .n human stike, tako na univerzah kot v raziskovalnih inslitm.h ter projeknh društev in /druženj. Zlasti z.godov:,ian , sociologi in raziskovalci izscljenstva so imeli na panelnih razpravah veliko "edimli" in "izključnih rcsnic" o zgodovu,škili dogajanjih v vzhodni i.1 ¡ugovz.hodni l-vropi v preleklosli in sedanjosti. Popoldne uii osnovna sredslva osianejn v Piranu. Celo dm pn/neji so arliiv preselili v proslore nuiioritskeg.i s:iiiiosiniin. Tam je domoval do okiohra lela 1995. Takrai pa se je preselil v jirostnre na ¿npaneieevi. Te šlevilne selilve v preleklosli so žal preeej škodovale arliivskenin gradivu (predvsem sla-rejšeiiinj. lako da ga je bilo treba reslavrirali in s lem zaščitili pred nadaljnjim propadanjem Preee' starejšega gradiva je (udi posnetega na mikrofilmih Neprecenljivo vredno iij raznovrslno piransko arhivsko gradivo, ki se nepretrgano hrani od lela 1 173 n upre j (prepisa najstarejših doknnienlnv pa segiua eelo v leli K)3fi in 1041). govori o hogali preleklosli Pirana, njegovem bližnjem in širšem zaledju, večjemu delu Isue m nenazadnje o vlogi Pirana v evrojiskem prostoru. Piranski arhiv hrani več kol 1800 primerkov no larskih perganientnili lislin (1173 1887). vee kol 70 cinkaloi' ali cloievili pisem (1263 I(i69), ničli pisanih na pirgaincnlii, in pri lil i/110 9000 lesianiemov, p'sanih na papirju, ki so bogal vir za zgodovinarje, etnologe, umetnostne zgodovinarje, pravnike, jezikoslovec ... Med šlevilninii dokumenti in 't odeksi iz olxloiija he neške obla si i (od 1283 do 1797) velja omenili še notarske Enjigc (najstarejša e i:! lela 1282). slalnie občine Piran (najstarejši ohranjen v Lvirnikn je iz. lela 130'', v jircpisili so ohranjeni luc odlomki slatina iz leta 1274J, več kol 140 vicediimskih knjig {vsebujejo opis kratke vsebine pravnili aktov, s kater.m so je-ti poslan legalizirani) pa kaiaver*ke knjige glob in kazni kon.ornl.Ške kniige prihodkov in izdatkov občine, , knjige javnili prociaj in dražb, knjige oseb (liu dodeleev), ki so bili izgnani iz obeinc Piian. knjige obsodb, kiiii^e o cihm'-.jr..h spor h. knjigo prepisov vseli pomembnejših dokumentov, knjige o socialnih ho ifi v iibeini Piran, o občinskih ribjih loviščih in šlevilne drn^e kodekse, ki so vsi "ročni izdelek" skrbnili pisanev Starejše gradivo je pisano v različnili jii bivali in dn zadnjih deselleiij 15 stoletja v srednjeveški laiinšeini. šele po lelu 1480 se začenja kol uradni jezik uveljavljali italijanščina, vendar močno "oplcnie liiena" s p imesnii piranskega ljudskega jezika. ArPKOB A.TIO ^ "D Iv ICOL/1 yc'\\ JN ART£ AKOMATARLA y\NNO.MPuLXKXI3; M O S VB SFU PRJKCIPEj: ALOV.SIO CONTARENC 3'N MAGISTRA T V JVSUTIA VtT£RLSl AEirsism ...AFFiRMATAFFlTF ■ . j ^ ;J Sl/D/1 ¡z lekarnar <;ke diplome Pirančana Nikolaja /'oude ri lela 1682 Pokrajinski arhiv Koper, h/iiilti Piran Veliko gradiva je tudi iz francoskega, avstrijskega, italijanskega in pciv< ; lega obdobji1. Poleg občinskega arhiva so In shranjeni še arhivi raznih likvidiranih pod';elij (Rudnik .Sečovlje, Ladjedelnica Piran, Splošna plovba Pi' :ni ..), Številnih osnovnih in srednjih Sol, sodišča, različnili družin (Tarliiii, Gahriclli, Smarcglia mo (J delu arhivov in z.horo"an|ih ARHIV] XXI ]iva v preteklosti, v sedmih vitrir.ah pa primerke nekaterih zanimivejših dokumentov različniji fondov iz zbirk ter nekaj pomembnejših publikacij, ki so nastale na podlagi raziskovanj piranskega arhivskega gradva. Na zidovih je razobešenih nekaj zanimivejših plakatov ... Vse to |C seveda le delček neprecenljivega bogastva, ki ga arhiv hrani. Odprtje razstave, ki jo je pripravil arhivski strokovni sodelavec piranskega arhiva Alberto Puccr, je bilo 17 dcccmbta 1997. Na enem od dveh kamnitih stebrov za zastave oh vhodu na Tartimjcv trg jc vklesan stavek ki sc v prevodu glasi; "Po naš;h mo'ilvah boš varna oslala zemlja Piranska" Danes lahko z zanosom ugotovimo, da jc del te piranske zemlie luči piranski arhiv, na katerega so hili ponosni naši predniki, smo ponosni mi in bodo hrez dvoma tudi naši zanamci, kajti arhiv je osebna izkaznica in du.Ša mesia. S tem kratkim zapisom želim seznanili tudi druge slovenske arhivske (in druge) sodelavce s to pomembno obletnico, da le ne bi šla tako nerpazno mimo. čeprav si brez dvoma zasluži še večjo pozor nest. Aihcrto Puccr Ob stoletnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana Zelo malo je v Sloveniji kulturnih nslanov, šc manj pa arhivskih javnih zavodov k bi praznovali lOO-letnico obstoja in šc manj takšnih, ki bi lahko pokazali lako velike rezultate prav na vseli področjih svojega delovanja od zakonsko določenih nalog varstva arhivske kulturne dediščine, prek arhivistike do zgodo'. inc, pa od izrazito dejavnega vključevanja v demačo ¡n Ini" arhivsko službo dc zelo širokega udejstvovanja na upravnem, izohraževalnem, razisko- valnem ter se posebej n:1 kulturnem področju kot jc to Zgodovmski arhiv Ljubljana. Prav vpetost arhivskega strokovnega dela med zgodovinopisje in širša kulturna dogajanja v sloven ikem prostoru daje temu arliivn poseben pomen in pečat v vsem obdohju delovanja. Glede na ohseg in pomen zbranega arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev m Slovenije ter .stopnjo njegove strokovne ohdchivc pa ga moramo uvrstiti med slovenske državotvorne uslanevc. Zgodovinski arhiv Ljubljana se je iz najstarejše ljubljanske mestne usianove v začetku sedemdesetih let razvil v največji in hkrati osrednji slovenski državni regionalni arhiv, ki ¡e nc samo evropsko primerljiv temveč je bil v ohdohjn po letu 1950 doina in na tuj:i» vseskozi ted' model oziroma zgled organiziranosti in strokovnega dela. Na uspešen razvoj in rezultate lega arhiva med drugim kažejo zelo številne in podrohn? "biografije" oz.irom.i zgodo v ip.sk1 pregledi razvoja in delovanja od nastavitve slovenskega pesnika Antona Aškcrca za ljubljanskega mestnega arhivarja lela 1898 do zadnjega ustanovitvenega sklepa Vlade Republike Slovenije konce 'eta 1997, s katerim je hilo na podlagi novega Zakona o arhivskem gradivu in arhivih ustanoviteljsko Zgodovinskega arhiva Ljubljana kot javnega zavoda preneseno ed nekdanjih 19 ohčin in Mc arhiv prevzel tudi arhivsko gradivo, ki so ga zbrali muzejska društva in nekateri muzeji, na p imer v Skofji Loki, Idrii, Novem mestu. Metliki, Kočevju in drugod. Najstarejša ljubljanska listina, v zbirki listin sega v Ic.o 1320, rokopisno gradivo ljubljanske mestne uprave in mestn.h uradov (zapisniki sej, računske kniigc, urbar", spisi) pa kontinuirano tečejo od leta 1520 do danes. K temu moramo prišteli za L uhljano zelo pomembno zbirko načrtov, gradivo cchov, zbirko O delu arhivov in zborovanjih AR 1] /1 (XI 1998 zemljevidov, kari i ki. Za obdobje od .srede 19. stolcija dalje pa je arhiv /a vse območje, ki ga pokriva, /lira! skoraj celotno ohranjeno arhivsko gradivo državnih upravnih organov in organov avHinomnib lokalni! skupnosti {okrajnih glavarstev in občin ter okraj ni J mestnih, občinskih in krajevnih liudskil: odborov po letu 1945 itd }, gradivo jirr.vosodnin organov (predvsem okrožnih in okrajnih .sodišč ler nolarialov), fonde s področja gospodarstva in zadrnžnišlva (gospodarske zbornice podjetja, zadruge, hranilnice in posojilnice), šolsiva (osnovne in srednje šole), fondi, družbenopolitičnih organizacij po leiu 1945 izjemno dragocene fonde društev, porameznikov in družin. MsBSfc Razstava ati j 00-letnici 7,^ix!i)vin.sk(j^ii aria a Ljubljana enote v Ktanju, sepieiiihra I90H Še bi lahko našlevali. Izjemno kakovosten pregled nad gradivom ponujajo uporabnikom kar trije vodnik' po fondih in zbirkah, ki jih je arhiv izdal v letu ]959 (prvi slovenski vodnik sploh!). 19K0 in 1992. z opozorilom, da je z.adn|i vodnik že ir lela dosiopen Uidi na inlemehi V vodnikih so zbrane osnovne informacije o zbranem arhivskem grad. vi i, kol rcHUjl strokovnega dela vseh generacij arhivisiov lega arhiva. Odražajo zelo visoko stopnjo urejeno;! i in strokovne obdelave vseli fondov in zb.rk Za zbirke so izdelani tudi kakovosini arhivski popisi, inventarji in drugi propoinoeki za uporabo. Arhiv zelo vzorno vodi vse predpisane evidcncc o arh vskem gradivu. Od srede peideseiih Icl je arhiv v slovenskem in jugoslovanskem okviru valno prednjačil v nieUxlolog'ii si roko vii e obdelave arhivskega grad i "a, vaki, /.aeijc gradiva ler drugih posiopkov strokovnega dela v arhivih. ¿e prvi vodnik po 1'onuih arhiva leta 1959 je pomenil uidi prvo sintezo arhicističnih proučevanj v arhivu in pomembno slopnjo v razvoju slovenske arhivi.slike. Povsem enako je s preostal ma dvema vodnikoma. V vseli irch sc l torija prepleta s prakso in nasprolno. Zato ni en dno, da je imel arhiv v vsem povojnem obdobju odločilni vpliv na razvoj slovenske arhivistike, pa tudi odločilno vloga pri nasianku slovenske in nekdanje jugoslovanske arhivske zakonodaje, zlasti pomemben je prispevek pi arhivskih zak-mib v leiih 1964. 1966,' 1973, 1981 in 1997 ter pri v.seli republiških podzakonskih predpisih. Delavci arhiva so širokovm povezan' z Arhivskim drušivoni Slovenije od njegove nsianovitve leia 1954 in v njeni tudi zelo dejavni, v mednarodnem ineriln pa je arhiv član Mednarodnega arhivskega svela. Od srede jietdtseiih ki je bil arhiv povezan s številnimi srednjeevropskimi pa i ud i drugim, arhivi po sveln. Tudi po njegovi zaslugi slovenska arhivistika in arhivska služba v leni času m bila izolirana. Po opravljenem strokovnem delu na arhivskem gradivu ler po dosežkih na področju arhivistike, arhivske zakonodaje ler izobraževanja arhivskih delavcev ga brez poi -islekov moramo postavili na prvo mesto in za zgled vsem drugim slovenskim javnim in zasebnim arhivom. Še bolj obsežna kol bibliografija o arhivu pa je bibliografija publikacii in ra/.slavni ti kaialogov lega arhiva Za vse obdobje pri letu 1950 je bilo za arhivske delavce, čeprav v. občasnimi nihanji, ob arhivskem strokovnem delil značilno /.nanstveno-razi skoval no tlelo na področju arhivislike in zgodovine. Poudarek jc predvsem na krajevnem oziroma niesi nem zgodovinopisju. na gospod;»,i k i in družbeni zgodovini ler na objavljanju arhivskega gradi va o/.1 roma arhivskih viiov. Sredi pekleseiih let se je arhiv vključil v projekt Zgodovina Ljubljane in leia 1955 sodeloval pr: izdaji prve knjige. V naslednjih lelib je i/dal nekaj samostojnih publikacij o Ljubljani in njeni zgodovin v Knjižnici Kronike. V sedemdeseiih letih je ailiiv ruzšir raziskovanje krajevne zgodovine na vse območje, ki ga pokriva. P i i|m ne moremo mimo sodelovanja z Zvezo zgodovinskih društev .Slovenije in njeno Sckcrn za krajevno zgodovino, v okviru kalere je tirgamzira simpozije o krajevni zgodovini (Domžale. Kamnik, Ljubljana Kranj). Dolgoletno je bi1 i U k'i sodelovanje v uredništvu Kronike, časopisa z.a slovensko krajevno zgodovino. Publikacije arhiva so v letih od 1958 do 1977 izhajale v «eriji publikacij z naslovom Razprave (4 publikacije), že lela 1956 pa j-; /aeela '.lupiti .serija edicij viiov z naslovom Gradivo z.a zgodovino Ljubljane v srednjem veku; v le-tej je do leia 1968 izšlo kar 1(1 zvezkov. Večina arhivskih strokevnili, pa ludi zgodovinskih publikacij arhiva je po leni I979 izšlo v novi .seriji Gradivo in razprave (sknjiaj 18 pnh.ikacij). V lej seii|i so objavljeni rezulu-i arhivskega strokovnega dela (vodi iki, inventarji, objave zgodovinskih virov), pa uidi znanslveno-raziskotalnega dela (članki, razprave, monografije, učbeniki). Sitvilno objave delavcev ar biva zašla imo Uidi v arhivskih in zgodovinskih glasilih Arhivi, Arhivisi, Sodobni aihivi. Kronika, Zgodovinski časopis, l oški razgledi itd ler v številnih k rajevnozgodu vinskih zbornikih (kranjski, dum žalski kamniški, ljubljanski). Raziskovalno delo od lela 1970 poteka v raziskoval ru enoli omenjenega arlnva, deloma jia v okviru raziskovalnih projektov pri Znansi veiieni inštitutu Pilozofske fakultete v Ljubljani. Arhiv je od lela 1957 dalje poslavil v Ljubljani in po drugih slovenskih inesiih (Idnja, Novo mesto, Kamnik, Kranj) večje šievilo (več kol 20) strokovno zelo dobro pripravljenih ler hkrati odmevnih arhivskih razstav. Tri tem sc je dosledno ravnal po načelu. ARHIVI XXI 199*1 O (Iclu arhivov in zborovanj h 10'3 "Ra/stava nune, razstavni katalog z objavljenimi dokumenti in zgodovinskim: razprav imr p;' (isir.no". Takšnih katalogov naštejemo lahko kar 12. 7,a konec nuj poudarimo, da je težko pisati o irhivski ustanovi, pri kalcri ni niti enega področja varstva arhivske kulturne dediščine, ki ga ne hi bilo tre ha posebej poudariti. Arhiv o/iroma njegov kolektiv je v 100 lelih delovanja v primerjavi z domačimi in tujimi javnimi arhivi vsekakor dosegel nadpovprečne rezullale, ki so bili v vsej njegovi zgodovini drugim ustanovam predvsem na področju varstva kulturna dediščine v strokovno opore, in za zgled. Zgodovinski arhiv Ljubljana in nj-.gove pred hod nike od Aniona Aškerca dalje odlikuje ptr.dvscm njegov neposredni prispevek k zbiranje, strokovni obdelavi in predstavitvi arhivske kulturne dediščine, osrednja vloga v razvoju slovenske arn v;stike in ar liivske službe ter nenazadnje znaten prispevek k slovenskemu zgodovinopisju na področju krajevne, gospodarske in družbene zgodovine. Z;ilo delavcem arhiva Fl* j Bile ju iskreno ee.st'ani(i ter jim še n.iprcj želimo uspešno varstvo ter pre-zcntacijo zgodovinskih zapisov. Pravijo, d;i gre Frvili sto Id lež.ko, poleni pa že ^rc. Pomembnejša bibliografija o /godovi iiskeni n rliivu Ljubljana: Pabjančič, Vladislav: Ljub lansk. mestni arhiv. - Zgodovinski časopis. I, 'l!>47. št. 1-4, sir. 174-183 Vilfan Sergij: Anton Aškerc - mestni arhivar ljubljanski. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. IV, 1956. šl. 2 sir. 99 107. Villan, Sergij s sodelavci; 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega ■ Ljubljana, 1959. (Publikaciji. Mestnega arhiva ljubljanskega. Poročila m pregledi gradiva; 1.) Arhivi (xl pisarne do zakladnice zgodovine. Ljubljana, 1967. V i I Jan. Sergij: Sedemdeset Ici Mestnega arhivu ljubljanskega. Kronika, časopis za slovensko krajevno zuodcvmo. XVI, 1968. šl 1 str. 161-164. \ rhiv i v Sloveniji Ljubljana 1970. / mlar, Jo/c: 75 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V- Starejša ljubljanska industrija: razstavni kala-log. Ljubljana, 1973, str. 9 II. Smole, Majda: Zgodovina arhivistike in arhivske službe. Ljubljana. P>76. str. 38-45. Žunier Vladimir: Zgodovinski arhiv l.jubijana SO let varstva knliume dediščine. Arluvi, H', 1979, str. 91-92. Kupač. Janez: Zgodovinski arhiv Ljab) ana (18981978). V: Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana, 1980, sir 8-33. (Gradivo in razprave; 2.) Vaje, Ignacij: Ob podelitvi odlikovanja Zgodovin-skuviu arhivu v Ljubljani. Kronika, časopis /a slovensko krajevno zgodovino. XXVIII, I9S0, št. L str. 5-9. zContar, Jože: Devetdeset lei Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, XXXVf, 198S št. 1-2, str. 10K-I I7. Kopač, Janez: Zgodovinski arhiv Ljubljana (18981988). - Ljubljana, 1988. - (Zbirkj vodnikov Kul-lurn. in naravni spomenik] Slovenije; 161.) Kopač, Jane/: Nekaj poudarkov iz zgodovine arhiva V Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana. J 9^2, str 7 10. - (Gradivo in razprave: 11.) 100 lei Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1898-1998. Ljubljana 1998. Katalog. Pred si a vil cv na INTBRNLTU http:tfwww.za! -Ij si. Vladimir ',uawr Sto let od ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja in njegov arhivski oddelek Sioletna navzočnost .Slovenskega šolskega muzeja lako v slovenskem kulturnem kot ludi v ožjem šol skem prostoru h najbolj znana. Ki 'ib temu, daje bilo delovanje muzeja že nd samih začetkov oteženo /a radi dolgoročno nerešenih denarnih virov m prostorskih problemov, ki so povzročili prenehanje mu zejskega delovanja v letih od 1912 do 1938. se muzej od ustanovil ve Icla 1898 poslavlja kol prvi vseslovenski ni prvi specialni muzej na Slovenskem Najsi are jši muzeji na SJovcnikem: De/d ni muzej v Ljubljani (J82I) ter mestna muzeja v Celju (HJ8?) in na Mufl (J891) so naslali pred Slovenskim šolskim muzej :!!! po vzora sorodnili avstrijskih muzejev in so muzeji splošnega značaja. Zbirali so zgodovinske gradivo niuztjSkega in tudi arhivskega iz vara ■/. vseli podroei, človeškega ustvarjanja in iz vseh zgodovinskih, obdobi j. Za njihovo ustanovile v in delo so se najprej zavzela naslajajoča muzejska in naki zgo dovinska društva, ki so iz romaniienc vznesenosti pospeScvala zanimanje za deželno (kranjsko muzejsko ni nato In.storieno društvo v Ljubljani) ali ožje mestno in hokrajmiK zgodovino (mestni muzejski društvi v Ceiju it j na Ptuju). Slovenski šolski muzej, po starosti četni slovenski muzej, : nastal na drugačni podlagi. Njegova ustanovitev je posledica pii/.adcvnega delovanja slovenskih (osnovnošolskih) učiteljskih društev in zlasti posameznih učiteljev, ki so sc zavedali pomena muzeja za narodno in stanovsko zavesi učileljstva. Ker se jc. podobno kol drugi šolski muzeji, razvil iz stalnih razstav učil, ki so imela izobraževalno vlogo pri pedagoško-didaktičnem izpopolnjevanju učiteljev, n; iprej ni bil "zgodovinski", temveč "sodobni" muzej. Poleg učil, ki so v Drugi polo"iei 19. Rtoltija doživela velik razvoj in vse vcejo ponudbo, so v muzeju razstavljali šc izdelke (literarne in ročne) učencev in učiteljev ler šolske knjige ir. učbenike različnih šolskih založb, Vceje zanimanj'! za zgodovinski razvoj IVvi (iti\c/.ncj\i pregled zgodovine Slovenskega šol ,kega muzeja jc npita] F. Osl.-inck, Slovenski šolski muzej v Ljubljani, lzd.it slovenski šolski tnu/ej Ljubljana, t^Jfi. 104 O delu arhivov in zborovanjih ARHIVI XXI 1998 slovenskega šolstva in za /hiranje grabiva za proučevanje se je pojavile nekoliko pozneje .Slovenski šolski innzej je bil kol spceialni muzej z i:'brar,,m področjem delovanja omeien na območjih, na kalerih so tedaj delovala slovenska okrrjnu učiteljska drušiva Na la način kol prvi muzej na Slovenskem presega tedanjo upravno-politično razde ilev avstrijskin dežel, v katerih so živeli Slovcnci. Za sistematično zhiranje zgodovinskih virov so najprej peskrbeli v muzejih. Muzejsko društvo ie v osrednjem kranjskem deželnem muzeju m^d raznovrstnim gradivom za študij deželni, zgodovine zbiralo tudi arhivsko gradivo. Na podlagi /.hranega arhivskega gradiva, npt. zbirke listin, so nastali tako imenovani muzejski arhi.d tud. v drugih muzejih. S prevzemanjem arhivskega gradiva deželnih ali pa mestnih in drugih uradov ali ustanov k. ni več rahilo za njinovo tekoče poslovanje, pa so iz muzejskih arhivov nastajali pravi ari,-vi. Ti so bili navadno še dolgo hrez arhivarjev in pod isto muzejsko streho. Razvoj muzejskega arhiva v deželn arhiv sc je vsaj v Ljubljani razvil po vzoru graškejia Joannoa.2 Tudi nastanek večine pokrajinskih arhivov ima podobno razvojno pot iz mestn ■ n pokra mskih mazeiev, pri tem pa ima Zgodovinski arhiv Ljubljana posebno mesto, ker je njegovo gradivo iste provenicnec, nastalo neposredno iz mestne rcgistraiure Slovenski šoIs~. muzej je od svcijc nstanovuve naprej prav lake zbiral raznovrstno gradivo o slovenskem šolstvu, med drugim tudi dokumentarno arhivsko gradivo. Ker jc pc svoji naravi specialni muzej, sc njegova zhirka arhivskega gradiva ni mogla razviti v kaj več kol v muzejski arhiv ožjega pemen«. Ko jc bilo zbranega gradiva v muzeju še male, tudi inuzci ni imel ožje notranje ureditve in tudi muzejskega arhiva ne Po muzejskem načrtu iz leta 1938 so začeli arhivsko gradivo luoi načrtno zbirati. Ob povečanju gradiva pc drugi svetovni vojni so Slovenski šolski muzej lct;( 1951 prvič temeljilo pre uredili, med posehnimi muzejskimi nddell i pa od takrat naprej deluje tudi muzejski arhiv z nastavljenim arhivarjem. Glede na značaj muzeja jc zbrano arhivsko gradivo že samo po schi zelo raznovrstno, tako pc vsebii . kot uidi po izvoru oziroma provenienei. Mii/ ;j arhivskega gradiva ne prevzema od ustvarjalcev, ki so po zakoni: dolžni izročali gradivo pristojnemu arhivu, ampak predvsem od posameznikov, to ic zh .atehev oziroma privatnih lastnikov arhivskega gradiva, ki svoje gradivo odstopajo muzeju. Dciok novega gradiva [jc neenakomeren in v zeio omejenem obsegu. V muzejskem arhivu je poleg ari vskega gradiva tudi pregled gradiva, ki sc nanaša na zgnelovir o slovenskega šolstva, a se nahaja v različn i arhi.ih v Sloveniji in tudi zunaj nje. Gradivo muzejskega arhiva je evidentirano v in-ventarnem katalogu knjigi - i urejeno glede na pro-venienco gradiva po fasciklih v pesamezne arhivske fonde. Za fascikle so izdelani regesti, deloma tudi Majda Smole, Zgodovina arhivistike in arhivske slui.br, Ljubljana, l'J7(i, sir. HOK. osebne, krajevne in predmetne kartiec. Za zunanje uporabnike in druge interesente- je hilo jjradivo delo ma že predstavljeno V mtizcjsk, reviji ;-wlska Kronika so krajša vsakoletna poročila, ob poinenihnejših obletnicah ustanovitve muzeja pa so zapisi in pregledi gradiva nekoliko obš^nejši.'1 Zaokrožena pregledna slika muzejskega arhiva iz ohuohja, ko je bil muzej še na Poljanski cesli, je hila tudi v Arhivih že predstavljena,'1 Arhivsko gradivo, ki jc ..nelo največji dotok v pctdcsclih in šcsldcsciih IctiJi. zadnja leta pa ga prihaja vse ma.ij, jc razdeljeno v tri arhivske fonde: 1. fond Zaveza slovenskih uČileliski') društev - fi.S fasciklov, in 2. fond Jugoslovansko učiteljsko udrnženje, sekcija za dravsko hanovino - 52 1'aseiklov - sla vsebinsko in časovno sklenjeni celoti, ki nimata prirastka, in 3. lonci oziroma zbirka Solskiti uradnih spisov, v katero sc umešča tudi vse arhivske gradivo, ki tekoče prihaja v arhn Pc inventarni knjigi ima zhirka trenutno 384 fasciklov, oh.scznejsi del zbirke pa predstavlja arhivsko gradivo o Šolslvu NOH {194? 1445/4Č), fascikli 13&, 155-177, 190. 238-2^3, gradivo o manjšinskoni šolstvu (1918 1966) s šolskim gradivom iz. cone A svobodnega tržaškega ozemlja ter Kartoteka šolskih kronik. Preostalo gradijo te zhirke jc zelo raznovrstno in m;H. sir. 47 59. Andrej Vovko, Arhiv Slovcn.skcga šolskega niu/eja, Arhivi IV, št. 1-2 Ljubljana tyt!1 sir. 120-121. ARHI VI XXI E« O delu arnivov 111 zborovamih 105 šolske ustave (1805- 1869) id PoltP» lega so tukaj ludi pregledi gradiva, posnetega na mikrofilme /.a lisline. ki jih hranijo v dunajskem npravnem, štajerskem deželnem in sekovskein škofi ;kem arhivu (faseikei lil). Večji tlel gradiva v zhirki izvira iz druge polovice 19. sioletja in prve polovice 20. stoletja Med obiskovalci in uporabniki muzejskega gradiva je za to obdobje ludi največje zanimanji Tedaj se je namreč izoblikovala mreža ljudskih šol, ki ic v začetku 20. slolei;a omogočala .skoraj popolno pismenost Slover cev. )ievilne šole so ustanovili prav lako v tem oh-dohju, zlasti na podeželju. Pridih arhaienosti staroavs trijske šole je v zavesti Slovencev še zelo živ m številu i m ponuja izziv za proučevanje. Slovenski jezik je v Snlski dokumentne iji vse boli navzoč, nemščina iz .stare šili obdobij se nd sedemdeseti I let naprej na številnih šolah, posebno li'idskih, m. ika slovenščini, ki ohranja veliko krajevnih jezikovnih posebnosti. Met! gnulntnu iz starejših tihdohij so zanimivi zlasti spisi dekanijskega šolskega nadzomiSlva v Vipavi (1743-187,3), 1'acikel 105; stari patenti o šolskih zadevali (1783-1848). fasc. 1 10; podatki o šolstvu na Slovenskem v lujih in domačih arhivih od 1530 ilaljc, lase. 111: osebne lisline učiteljev in dijakov (17751904). fasc. 133; Slaliu kolegija Caroliniini v Ljubljani (1714-1715), lase. 141; jcz.iihi m .šolslvo v Gorici (1671 I773). fasc. 142; rokopis zgodovine kmetijskega šolstva na Slovenskem Jo/ela Dolgana (17701945), lase. 203; kronika šole Brestanica-Rajlienhurg (1701-1883). lase. 99; prcdp.si n šohlvu- Kranj (1785-1788), lase. I 12: spisi in kronika glavne šole v Celju (1776-1S6y). la.se. 74. 75. 79-81: listine in spisi za šolsko okrožje Jelšane (1765 1878). lase. 89; foto knpijc gradiva iz dunajskega upravnega arhiva, spisi študijske dvome komisije za slovensko ozcml» (1775-1790). fasc. 244. 247. izmed ¡tradira ¡9, stoletja so omembe vredni zlasti: korespondenca Rafaela Zcllija, generalnega nad gornika Ilirskih provinc (1810-1812). lase. 148: odloki sekovskega škofijskega ordinanata o organizaciji šol (1819 IS69). lase. 7. 152; kroniki moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani in zapisniki preparandmh teeajev na normalki v Ljnbljan' (1816-1930) fasc 61; korespondenca škofa Slomška vno pozahlicno veduto; srečati prednika, ki gjj nikoli (irei nisi videl živega; slišali hesedo pisca, Ki jt zate le nema črka iz učbenika? Ko danes slavimo trideset lel načrtnega hranjenja 111 skrbi za filmski spomin Slnvcnjje, slavimo prav la živi dnb, ki mu niso mogli do živega nobemi plesen nobena vročina in noben mraz. Slavimo duh časa. ki jc obt-nem ludi duša filma. Tudaohcncm slavimo tudi raziskovalno vnetno, ki hoče prekoračili čas, izhrska. novo v starem in prepoznati stani v novem. Ko bosle prebirali zbornik oh tridesetletnici Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, hesle v besedah človeka ki jc bil celih šestnajst let ctlir arhivist, gospoda Ivana Ncmaniča, zaznali lo raziskovalno vnemo, kije zlahka primerljiva z velikimi geografskimi odkritji. Kot hi gcomcin sedamnsti svoja kukela danes tismer jali v arhive namesto pc prostranstvih daljav pa se duhovito sprehajajo po časovnih širiavah. ju vnema zna po poli enega fotograma r/ leta l°0y odkrili Cankarja na Dunaju, ko vsi mislijo, da je bil v ARHIV) XXI J 998 Ljubljani ta vnema poskrbi za premiero filma n Ormožu šestdeset let po nj.govem snemanju; in nenazadnje, la vnema /mi v pni vem trenutku naložiti dragocene filme na kanii.m in jih t;v pral vnjnn prepeljati iz Beograda v varno goiemsko temo. Iskreno si žeum. da bi v.se nase nekdanje, votline nekoč hranile samo Se gibljive podobe našega spomina. da hi ludi naša n-timraenejša brezna postala naše dohro tempuane Altamire. .Spoštovani pri atelii filma, dragi skrbniki nrcio nalne'ga spomina, vs^i veste, kako pomembno vlogo pripisuje naše ministrstvo ohranjanju kulturne dedi šeine. Zatn lahKo danes, ko jd letošnji proračun že poirjen v parlamentu, naše stiokovne skupine pa so visoko profesionalno opravile svoje delo, tudi oh lej slovesni priložnosti zatrdim, da bnmo tudi v prihodnje namenjali posehno skrb tako zakonski ureditvi kol sistemskemu finanaranu tega izredno občutljivega področja. Le če bnnin t, dneva v dan znali poskrbeti za varovanje, hranjenje in vzdrževanje teh dragocenih zvitkov, svetlih podobic, bomo prihodnjim duhovi ttž.em omogočili trenutke odkril ii, ki jih vsi tako zelo potrebujemo. Kaj nas torej čaka? Že zdaj mora vsak produeent izročiti originalno arhivsko gradivu in eno kop-jo Arhivu, skupaj z. vami pa me skrhi tista tretjina filmov, ki so Se vedno na originalnih materialih, kar onemogoča strokovno obdelavo. Najpomembnejšo prihodnjo dejavnost Sloven skega filmskega arhiva pa vidim v popularizaciji njenega hngaslva, v občutku gotovosti vsakega dr žavljanu in državljanke Republike Slovenije, da so shranjene vse tiste p.idnhe, k sestavljajo našo skupno zgodovino - m da lahko po njih pa brska, kol pohrska [xi domačem fotoalbuiiin. V le m vidimo izjemno možnost sodelovanja filmskega arhiva. Kinoteke, Film skega sklada, javne televizije, filmske Akademije in strokovnih filmskih združenj. Kako torej doseči, da odpiranje arhivov ne bo vedno strašljivo početje grožnje s preteklostjo, temveč bo prav odprtost arhivov znamenje modernost t Slovenije Kot odprte družbe S to željo, željo po odprtih arhivih odprte družbe, ob jiibihju vsem iskrenn eest: am m se vam zahvaljujem za po/ornosl. Jožef o kole Trideset let Slovenskega filmskega arhiva 1968-1998 Ko je bil pred petdesetimi leti posnel prvi slovenski celovečerni igrani film Na svoji zemlji so negativ shranili kar v trezorjn Narodne hanke. To dokazuje, da sn posamezniki /.e takrat pripisovali varovanin izvirnega filmskega gradiva izjemen pomen uendar je moralo miniti skoraj dvajset let, d;i je hilo varovanje eelotne naše filmske dediščine urejeno / arhivskim zakonom. 7 r;im jc bil postavljen temeljni kamen za celostno ohranitev filma kot slikovitega do- O dem arhivov in /mirovanjlil ARHIVI XX) 1998 O delu arhiviiv in zborovanjih 107 kiunentarnega zapisa nzircinia kol vira za prnnčuvanje naše naeioHilne zgodovine hkrati pa hiti i kot iimul-niške stvaritve, enakovredne vrhunskini literarnim, likovnim. glasbenim in drugim umetniškim deioni. V Evropi sn idmski arhb'i in kinoteke začeli nastajati desetletje pred izbruhom druge svetovne vojne. Pri nas prizadevanja /a 11 stanovi te v national nega filmskega arhiva segajo v zgodnja šestdeseta leta, kn se je v Sloveniji utrjevalo spo/.nanje, da je lil m arhivsko gradivo, k, i na širok pomen za naeio nalno zgodovino. In spoznanje je bilo prvič uza-kiinjeno leta 19fi(i v Zakonu d arhivih in amivskem gradivu Slovenski arhivi so sc dve leti pozneje domenili, da bodo zara<"i posebnega načina hranjenja filma tel potreb pn nov opremi za njegovo vzilr zevanje in po usposobi,en.Ji arhiv'Slih za Ki področje zaupali hramhn sin venske filmske dediščine le ei'i uslanovi. Od leia 1905, ko je Karo! Grossman posnel pr., sloveni.ki dnkumentarni film, se je namreč filmska produkcija, zlasti pn drugi svetovni vojni, močno povečala, s tem pa so nastopile ničli večjii zahteve pc ur,tn.zni hrambi filma. In tako je leta 19(iii in nalngo prevzel Arhiv iie|iuhlike Slovenije v I jiihljani. Ta ,e poleg Jugoslovanske kinoteke iz lleograda postal druga najstarejša speeiaiiz.rana ustanova za hrambo filmskega gradiva v takratni jugnslnvansk' držav . ¿a prvega arhivisla za filmsko gradivo je bi imenovan Ivan Nenianič. N-jprej je widen tiral filme takratnih največjih slovenskili film ¡ki'i pod eiij, Tiiglav 1'iJina in Viha filma. kopiral gorljive filme na negorljive trakove iu prevzemal filme v Arhiv. Zb ral je pndatke o starejših slovenskih filmih in filmskih ustvarjalcih, jiredvsem iz obdobia med obema svetovnima vojnama pa vse do lela 199.1. Rezultat njegovega strokovnega dela so štirje arhivski inventarji z naiančnim popisom slovenskih dokumentarnih, igranih in animiranih filmov, ki h je Arhiv prevzel do leta 1993. Najstarejše filmsko gradivo, ki ga hrani Arhivjlso trije kratki filmi dr. Kanila Grossman;: iz let 1905 m 190(i, in sicer Odhod od maše v Ljutomera, Na domačem vrtu m Sejem v Ljutomeru. Izmed Plinov, ki so bili posneti do druge svetovne vojne, pa veljr omeniii dokumentarne filme. ki prikazujejo Ljubljano m različne javne prireditve, narodne običaje, gradnje, otvnrilev spomenikov in javnih objektov, prvi slovenski reklamni film Jugoslovanska tiskarna dr. Mar jami Foer.-,lerjn, jirvi slovenski turstični l il m Bhnr jt Metoda 13 adjure ter filme, ki prikazujejo tradicionalno smučanje na Hlokali in skoke v Planici, naravne in železniške nesreče kmetijstvo in življ aije slovenskih izseljencev v Ameriki. Iz tega oboo t,a sta tudi dol gometražna dokumentarna igrana filma z gorskega sveta V kraljestvu Zlatoioga režiserja Janka Ravnika iz leta 19.11 in leto mlajši film Triglavske strmine režiserja Ferda Delaka. Izmed filmov iz obdobja druge svetovne vnjne hrani Arhiv posnetke partizanskih snemalcev n p« *nctke domobranskih parad 'ii nrisege. 1/. nhdnhja po osvoboditvi so /a prvo obdobje značilni filmski obzorniki, k prikazujejo jiredvsem ohnevo z delovnimi brigadami, induMializaeijO, vohi-ve. politične manifestacije in kongrese, p* i zadevanji za pravi eno zahodno n.ejo, parade, kulturne: in športne prireditve, množično rekreaciji jia tudi politične procese in kolektivizacijo v kmetijstvu V petdesetih letih pa so začeli bolj množično snemati tudi lilme o turističnih možnostih, naravnih lepotah, etnografskih in krajinskih značilnostih posameznih mest n območij. reklamne filme, filme o zdravstvu in naravi, zatem pa serija portretov slovenskih kulturnih in javnih osehnoMi, ri,ranke in kratke 'grane filme ler vse od leta 1948 dalje od snemanja filma Na svoji zemlji, ludi celnvečerne igrane filme. Njihovo število je do letošnjega leta naraslo na 137, skupno število naši nvov slovenskih filmov v naši računalniško vodeni zbirki pa i: na ras In na 2C>79. Z osamosvojitvijo Slovenije od Jugoslavije leta 1991 in z nastankom nove države se je začef spreminjati tudi status filmskega gradiva. Kot esrednja ustanova za hrambo nacionalne filmske dediščine jc bil S F A leta 199.1 v Osln na Norveškem sprejet v članstvo Mednarodne zveze l'ilin.\kih arhivov F1AI\ Ob ustanovitvi Bvropskega združenja filmskih arbi vov in kinotek - AGE je bil filmski arhiv leta 1996 sprejet tuji v to organizacijo. Vse lo omogoča tesnejše in neposredno mednarodno sodelovanje, hkrati pa od Sf A zahteva tudi popolno upoštevanje mednarodnih standardov, zlasti pri pravicah avtorjev m materialnem varstvu filma. Glavnina filmskega arhivskega gradiva se hrani v klimatiziranih skladiščili v Ljubljani, nitratni filmi in originali na aeelalncm filmskem Iraku pa sc hranijo v posebnem podzemnem klimatiziranem skladišču v Goleni:i na Kočevskem. Do leta 199] so bili stare|ši vnetij' 'i filu.' hran:-.ni v Beogradu ker dotlej v Slovenii n bilo uslrez.il i h skladišč, Arnivu pa jih jc uspelo ik pred osamil svoji vijo prepeljali v Slovenijo in jih v;irno shraniti v Gotcnici. Lna |-)omembncjših nalog arhiva jc natančna strokovna obdelava arhivskega filmski ga gradiva in vnos pridobljenih podatkov v računalniško zbirKo. v kateri sn vsebinski in tehnični podatki za več kot tri lisoč naslovov filmov. V SI A se arlii s ko lilmsko gradivo uporablja v znanstvenoraziskovalne, knliurne, izobraževalne in komercialne namene. Za varstvo slovenskega filma jc posebno pc. mciuhno lansko sprejetje novega zakona o arhivih in arhivskem gradivu. Ta zakon naj bi ob doslednem upoštevanju zagotovil popolno var.\tvo i/,mirnega gradiva. Po njem morajo producenti takoj po do končanju filma iliroči'1 izvirno gradijo in eno projekcijsko kopijo, s tem da i itn ministrstvo za kulturo Rcjinhlike Slovenije, oziroma Arbi. Republike Slovenije prizna stroške za izdelavo projekcijske kopije m mtermediata. ali po domače hlni.ske matrice, iz katerih producenii izdelujjejo nove kipijo za predvajanje Za konec naj poudarim da jc Slovenski fihr.sk arhiv o;reclnjn ustanova za varstvo in zaščito slovenske filmske dediščine. V svojem tridesetletnem delovanju je zbral zavaroval in kopiral več kot pet- 108 O delu arnivov in zhorovaniih ARf 1 -I XXI 1998 indevetdeset odstotkov nacionalnega filmskega fonda. V prihodnje se bo delo v S P A poleg varstva filmu usmerilo v sprotno pridobivanje filmov nove slovenske produkcije, predstavitev fiimov, evidentiranje filmov c Slovencih v tujini in filmov, ki so jih posneli tuji sncmlaci v Sloveniji. Hkr"ti sc bomo posvetili Uicli zbiranju del sodobniii amaterskih snemalcev Vse skupaj pa predstavlja pomembne dokumete o političnem, gospodarskem, driižhenem, športnem in kulturnem utripu Sloveniji-, v dvajsetem stoletiu ter n;cni vpetosti v svet. Ltiji Tršau XXXIII. mednarodna Konferenca Okrogle mize arhivov, Stockholm, 7. - 12. september 1998 V jubilejnem Iclu, ko Mednarodni arhivski svet praznuje 50 obletnico ustanovitve, jc Nacionalni arhiv Švedske gostil XXXIII. konferenco CITRA n jircdsiavtiike nacionalnih arhivov ter drugih medtia-lodnih oraniz.aeij. Konfereticc, v celoti prepletene s praznovanjem 50. obletnice MAS-a in odhodom dol goletnega generalnega sekretarja dr. Cliarlcsa Kees-kcmetija, sc jc udeležilo 216 udclcžcncev z vseh konecv sveta, med njimi sme bili tudi trije pred stavnir. Slovenij i; dr, Jože Žontar i/ Arhiva Republike Slovenije, doc. dr Peter Pavel Klasinc in Zdenka Semlic Rijh z Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti pri Pokrajinskem arhivu Marihor Osrednja tema letošnje konference jc bila, kakor tudi prejšnje leto, dostop do nformae: vendar tokrat p poudarkom na novih informacijski h tehnologijah ir. novih mediiili, V petih delovnih sejah sc ju zvrstilo št • idvajsct predavateljev. Ti so predstavili obravnavano problematiko na dokaj podraben naein. Na prvi delovni seji so avtorji nhravnavali splošne vidike prohlemairiic doslopa do informacij s poinočjn modcrr.ih informacijskih tehnologij, Uvodno razmišljanji je pripravil Philippc Queau, direktor oddelka za informae in informatiko pri Unesel t. V svojem prispevku je ngci tovil, daje razvoj modernih informacijskih in konni nikacijskih tehnologij v zadnrn neka i le lih močno vplival na arhive in njihovo dejavnost, Bistvena vprašanja, ki sc poslavljajo, so dostop do "iformaeij in cena, ki jo bo Ircba za ta dostop plačati, Avtor ugotavlja da se morajo arhi 'isti osredotočiti na nove metodologije in prakso, da bodo lahko zagotovili dostop do .iformaeij in tako širši iavnosti ponudili boljši in večji doslop dc informacij. 1 lib hranijo v svojih skladiščih. Peter Seipcl, profesor na univerzi v Slcckholmu, nam jc prcdstav;i švedske perspektive in izkušnje na področju upravljanja z digitalnimi infor ma> tjami. V svojem prispevku je predstav 1 eel ni/ temeljnih iczav, ki sc nanašajo na naravo digitaliziranih informacij, moderne informacijske tehnolo- gije pa označuje knt mejne tehnologije", .vedska zakonodaja jc glede doslopa dn arhivskega gradiva zelo popolna in razdelana. Dostop ni mogoč sjnio do g-adiva na papirju, temveč tud do pjdalkovnih baz, vendar na tem področju zadeva še n, zakonsko rešena Tora K. Biksnn je predstavila sklepe svoje Študije, v kateri je raziskala organizaci je v okviru Združenih na rodov jn njihovo rokovanje X elektronskimi dokumenti, stanje razpoložljive tehnologije in nadaljnje strategije. Namen Studile je hil ugotoviti, kojiko strojno ffirljivih informae i jc danes še dostopnih uporabni kom (nntraiijiir in zunanj m). Sam prispevek j n na eni slrani pokazal njeno zelo dobto poznavanje novm informacijskih tehnologij in managementa digitalnih informacij, na drugi pa zelo pomanjkljivo poznavanje arhivske stroke in postopkov dela. Tudi ta primer je pot rt" VI, da arliivisti veliko lažje razumemo nnve informacijske tehnologije, kakor infnrmatiki bistvo adiivske stroke. Zadnji prispevek prve delovne seje je hil osredotočen na tehnološke izzive in zago tavljanje dostopa dc informacij v javnih in privatnih arhivih s posebnim oz.ironi na Malezijo Splošna ugotovitev vseli avtorjev je bila, da se moramo arhiv isti prilagoditi novim informacijskim tehnolog-j-mi, vendar si ob leni moramo /.aslaviti vprašanje, kaj je pr arit :tii ter kakšne sc naše potrehe in možnosti. Gre predvsem za mentalno prilagoditev. Arhivhti pravzaprav nimamo druge izhire, saj znanost od nas zahteva, da se pTilagodimo novim n formacijskim tehnologi jam. Pomembna, ugotovitev je, da se narava dokimientov ne spreminja, da jc že stoletja enaka, Spreminja pa so njihova oblika, zalo bt bilo nujno sprejeti skupen koncept. Vendat je treha ra/Hkovati koncept od tehnologije. Vsekakor ne bi bile slabo, čc bi svel postal bolj "švedski". To, kar pozna švedska zakonodaja že dolga desetletja, bi moral poznati tudi preostali del sveta se pravi pr;r 'eo dostopa do i ifcrtnacij za vsakogar in vsepov snd. Druga plenarna seja je b:la posvečena praktičnemu prikazu destopa do informacij, tudi elektronskih, v različnih deli 1 sveta, Jean Pierre Wallol, profesor na Univerzi v Otlawi, je predstavil generalni vidik. Poudaril je, da moramo arliivisti zavzeti produktiven pristop do problema, iti postavil zanimivo trditev "pristop = varovanje ai varovanje - pristop Ivar Fonncs i/. Nae; nalnega arhiva Norveške je v svojem prispevku želel prikazati arhivsko prakso in izkušnje pri uporabi modernih informacijskih tehnologij za zagotavljanje dostopa do informacij, referal pa je teme jil na norveških izkušnjah ii praksi. Tako je v uvodu predstavil relevantne lipe dokumentov. Deli jih na pisarniške dokumente in podatkovne baze. Pisar niški dokumenti se nadalje delijo v navadne in kompleksne, podatkovne baze pa v specializirane pisarniške sisteme in registre v obliki podatkovnih baz Nadalje jc predstavil možnosti zagotovitve dostopa ter strategije tn izknšnjc. Podrobne |C hil predstavljen tudi NOARK - norveški arhivski standard, ki ga je na c. inalni arhiv razvil leta 1984, konee letošnjega lela pa bo izšla četrta dopoln ena '.d; a. Gre za standard, ki ga uporabljala celotna državna uprava in lokalna AKHIVJ XXI O tlcJu arnivov in zhomvaii|ib lf>9 samouprava. Vendar standard nc pokriva vseli vrst elekironskih podatkovnih baz. zalo se iipnrabljajo tudi drugi standardi ir. navixlil.i. Ishabel Harns iz Nacionalnega arhiva ^koiskc je udeležencem predstavila njiliov projckt, imenovan SCAN iS co ti i sli Archival Network), EiiairiSlu"idcsct Škotskih arhivov seje v leni projektu v nbaubjn treh let povezalo v enotno arhivsko podatkovno bazo z aviomatiz...*iriry katalogom. Projekt tihega tri etape I oblikovanje SCAN avtomatiziranega kataloga vseli arhivov na .ikotskem. pri tem hodu kot osnovo uporabili ISAD(g); 2. avtomatizacija registra testamentov ud 15. stoletja dalje -gre za pomembno in zelo frekveniirano arhivsko gradivo, ki ga bodo digitalizirali v sodelovanju z Genealogical Society nI* Utah. Uporabniki, in so predvsem genealogi, boilo morali za uporabo tega gradiva plačati; 3. raz.vo obstoječega clckironskcga kataložnega sistema. V Škotskem nacionalnem arhivu so trdno pieprieani. da nove tehnologije zagoiavljajo hitrejši in boljši dostop do arhivskega gradiva, /.ato so se odločili izrabiti svoji* pridnosti. Stanje arhivske prakse v mestnem arhivu Gent, prcusiavil.t nam ga ;e been Charles, se pravzaprav ne razlikuje dosti od splošnega stanja. V IJelgiji predstavljajo elektroniko gradivo in avtomatizacija v arhivih še dokaj veliko neznanko, čeprav se ludi na tem področju kaže povečano zanimanje. Predvsem pa ni povezave med admi-nisiraeijo in arlii ri, razen pred prevzemom arhivskega gradiva. Za uporabo ni sodobn li informaiivmli pomagal, predajni zapisniki sn pomanjkljivi ali pa jih sploh ni J Za to je arhiv pok;iz.*il željo po večji vpletenosti v samo admuiisiraciju. V ia namen r,o v arhivu razvili arhivsko aplikacijo, imenovano "Dnlle Grief" kmalu je postala uporabna tudi v administraciji, ter se Inlili koniinuiranega izobraževanja delavcev /. iloku nientarnim gradivom v adminisiraei ji. Ukrepi, ki jih je avioriea predstavila /.branemu občinstvu. so bistveno izboljšali sianjc. Razvoju arhivske politike in strategij pa jo bila posvečena tretja plenarna seja. Uvodna referata sta prispevala John MeDtinald, predsedni' komnej;1 za elektronske in druge tekoče ihiknmente (1CA/CER), in Peter Horsman, predsednik komisije *i informacijske tehiiDlngije (1CA/C1T). Jiilin MeDonald je v svti,em referatu predsiavil nekaj predlogov, ki se nanašajo na strategije dostopa do doknmeniov, ki so zadnji čas v vedno večjem številu kreirani v elektronskui oblicah, ter vključevanje MAS m knniiicjr! v reševanje problematike elcktror.skdi zapisov. To vključevanje jc temeljnega pomera za razumevanje sedanji ga stanja in predlaganih strateških predlogov. Peter Hnrsman pa nas je v svojem refciatu postavil pred zanimivo vprašanje, "uporabnik ali nbiskovalecV" Udeležencem kongresa je na izjemno slikovit način predstavil paradoksalen polriaj, s katerim nas arhiviste soočajo moderne informacijske tehnologije: al zraniti dane možnosti ali pa izgubiti kulturno dediščino? V svojem prispevku seje nvior osredotočil predvsem na uporabo modernih informacijskih tehnologij za arliivsko popisovanje. Pomembne ugotovitve, ki jih je predstavil v svojem referatu, so, da je dokument dokument, dokler obstaja, ne glede na to, ali ima arhi 'sko vrednost ali ne, in da bo v prihodnje treba informacije predstaviti no drugačen način, nc s klasičnimi informativnimi pomagali, temveč bo triba izpostaviti konrekst, vse bino in strukturo dokumenta. V sklepu svojega pri spevka navaja: "Če arhivisii svojih delovnih procesov ne bomo zrir_li ali hoteli prilagoditi pneakovanjem informacijske družbe, bodo prihodnji obiskovalci naših domačih si ran i ost; Ji /I o/, bon kup i in ne potrošniki. Arliivisti bomo v icm p i mero v nevarnosti, da po-nemamo nizozemskega arhivi.si a iz. prvih desetletij tega stoletja ki jc rekel: "Tako veliko vem, toda nihče me ničesar ne vpraša." John W. Can in jc opozoril, da jc strateško načrtovanje pomembno za vse arhi,ske iistauove - tako za nacionalne, kot tudi za regionalne ali lokalne arlnve. Arhi visti bi morali bolj poudarjati rokovanje z dokumentarnim gradivom pri ustvarjalcih samih. Treba bi bilo postaviti učinkovit nadzor v proccsu vse od nastanka dokumenta do njegove končne predaje v arhiv. Prav tako je treba poskrbeti za lahek dostop do arnivskega gradiva, to pa nam med drugim omogoča tudi internet Tretji delovni seji so sledile delavmee (workshops). Potekale so pvi^ti vsekakor povezovati s strokovnjak s področja novih informacijskih lehnologij informatiki Tukaj je zopet prišla v ospredje ugolovitev, da jej arliivislc veliko lažje i/obrazil i na področju novih informacijskih teli nologij kol obratno. Zadnji dan kongresa je pela plenarna seja obravnavala nekalera različna aktualna vprašam:, in pred siaviivc. Gary Peterson n^m je predstavil relevanino zakonodajo o avlorskih pravicah, ki postaja pri aašem vsakodnevnem delu zelo pomemben dejavnik Chri sline Arden je predstavila ARMA lnlernat;onal (Association nf Reeord Managers and Aa šele hi) določen z zakonodajo, in ndnose javnih (državnih) arhivskih institucij iln varovanja m nadzorovanja lega gradiva. Večina srednje m vzhodnoevropskih držav šc ni sprejela nove arhivske zakonodaj,., Iti bi urejala v ar slvn zasebnega arhivskega gradiva drugače nd varsiva avnega (državnega) arhivskega gradiva, v skladu s spoštovanjem pravic, izhajajočih iz zasebne lastnine Pae pa se nova zakonodaja v leh državah pripravlja Zalo je največ zanimanja požel referat Irmc Paole Taseini, Pravni slalus zasebnih arhivov v Italiji. V njem je gospa Toscini razlnžihi. kako ureja varsivn in nailznr nad zasehninii arhivi ila anski aihivski :'.akcm pa ludi. kakn se le-ln izvaja v praks1, saj ic bil spicjct že iela Iz diskusiji' je higl mogoče sklepali, ila hn italijanski arhivski zakon glede leh vprašanj postal vzorce. za nove zakone več srednj< in vzhodnoevropskih držav (podpredsednik nemškega Zveznega arhiva Wolf linchmaiin. ki jc imel pri ,a vi ¡en referat n odnosih med državnimi m nedržavnimi arhivi v Nem čiji, je zaradi bolezni odpovedal udeležbo). Slovcniia je ena listih Irnnzieijskih držav ki je žc sprejela nov "evropski1' arhivski zakon. Vladimir KnlnŠa, ki je na konferenci predslavil, kakn le la ureja piiilročjc v ar siva zasebnega arhivskega gradiva. je ugotovil. da se njegove določbe v veliki meri ujema jo z italijanskimi. To sn opazili tudi nekateri drugi udeležena konference Pel referatov je litin uvrščenih v drugo podlem o Zasebno arhivsko gradivu knl Jel nacionalnega arhiv skega fiintla (nacionalni arhivske dediščine) pravne nsnnvc predaje nedržavnega arhivskega gradiva v državne arhive. Prcilslavniki Poljske Ukrajine 11 Slo vaške sn med uslvarjal i zasebnega arhivskega gradiva, ki zaradi svojega pomena brez dvoma sndi v nacionalno arhivsko dediščino, poudarili zlasli verske skupnosti, Referenlka iz Ilalijc je poudarila pomen arhivov velikih mednarodnih gospodarski h družb, ki sn sicer večinoma v zasebnih rokah, a sn lahkn v primerili, ko dve državi nimata pol učniii ozirnmn tli plomalskih slikov, imala pa gospodarske, edini vir za raziskovanje meddržavnih in lncdnarndijih odnosov. Drugi poljski refercnl pa je opiizuril na pnihlem varstva arhivskega gradiva likv 'iranili podjetij, za katerega lahkn poskrbi le država Delilcv referatov na ohc jvidlrn. pravzaprav ni imela pravega smisla, saj so vl;i temeljili na pravni oziroma zakonski uredil vi varsiva zasebnega arhivskega gradiva, le malo pr jc bilo mogoče povedali o ilnseilaniih i/.kiišniab pr reševanju problemov, ki naslajajo (ali pa bodo šele naslali) v praksi Bistvo vsebine vseli referatov je mogoče slrnili v ili.kaj Slavkih: Zasebno arhivsko gradivo jc seslavm del nacionalne arhivske dediščine odroma nacional nega arhivskega fonda (Zadnji izraz uporabljajo v državah naslednicah nekdanj'- ,Sovjc'skc zveze in izhaja i/ nekdanjega poj 111 a državni arb'vski rond, k. ¡J zajemal vse arhivsko gradivo, ne glede na njegov izvor in meslii hranjenja. Pozneje so la pojem irans-fnrmirali v nacionalni arhivski fond, ki obsega lako državni arhivski fond kot 'nedržavno" arhivsko gra d i vi 1.) DrŽava mora poskrbeli za varslvo in dostopnosl za znanstveno raziskovanje vsega, lako javnega nziuima državnega kol zasehnega arhivskega gradiva. Varstvo zasebnega arhivskega gradiva mora temeljiti na drugih izhodiščih knl varstvu državnega. Zasebno arhivsko gradivo 111.li po |irevzeniu v državni arhiv 11 sla ne v zasebni lasi i. Prevzemanje in uporabo jc irclia urejali s pogodbami med državnimi ariiivi in laslniki zasebnega arhivskega gradiva. Državni arhiv lahko prevzame zasebno arhivsko gradivu kol depezil, lahke pa ga ludi ki:pi ali dobi v dar (v ich dveh primerih jinslanc arhiv ludi lastnik). Poleg nbeh že navedenih jc hila še tretja podlema: Oscbm arhivsk' fondi in zbirke knl vir za ra/'skovanje /g;xlovine srednje in vzhodne Lvrope. Knl pove žc naziv pod teme, so referenti (iz Poljske, Ukrajine Hi vaške in Rusije) govor.li .1 pnmenn arhivnv t:slih oseb in zlasi plemiških rodbin, ki sn s svojo dejavnostjo presegle nkvirc posameznih (današn;:h) držav. Vsi referali bodo objavljeni v angleščini ali ruščini (z ohsež 1 i mi povzetki v ruščini ali angleščini) v posehnem zborniku, ki ga hn izdala Generalna direkcija državnih arhivov Republike Poljske v jem 1999. V sklepni 1 resolucijo so udeleženci IV. niednarnd nc konference v Madraliiu zapisali ngnlovilcv, da zakonodaja posameznih držav srednje in vzhodne Ovnipe nmng:iča večji ah manjši vpliv državnih arhivskih služb na varstvo 'i dosleipnosl zasebnega arhivskega gradiva. Razlike so posledica prakse v pretek Sli. Brez dvnma pa 1 arlvvi seslavljajn pomemben tlel nacinnalnc arhivske dediščine, zalo morajn ledi zanje veljali osnovna slrokovna načela glede zagotavljanja varsiva in dostopnosti za znan-slvcnn raziskovanje. Med kiinfercncn je bil podpisan (Mi.i Sporazum o .sodelovanju med Generalno direkcijo državnih arhi viiv Republike Pol.skc in Arhivom Republike Slo-veni : (zadnji je podobne sporazume dnsle: ic sklcn z nstreznimi p;nInerji na Hrvaškem Češkem v A v siriji. Makedoniji in Rusi ji), Sporazum omogoča slovcns Lim raziskovalcem prnsl dosinp dn arhivskega gradiva in pripomočkov za njegovo uporabo v poljskih državnih arhivih in julijskim v Arhivu Republike Slovenije Predvideva izmenjavo slrokovnih publikacij (ludi listih, ki sn izšle v prctcklesli), izmenjavo kupi j mikrol'ilmo\ arhivskega gradila, pomembnega 112 O delu arhivov in zhorovanph aRH XXI i »98 za zgodovino ene ali druge stranke sporazuma, vzajemno hrezplacno izmenjavo arhivistov (10 dni na leto) ter sodelovanje na drugih podrocih arhivskih in Zgodovinskih ra^skav, tako na p-imer pri pr "ravi vodnikov po arhivskem gradivu v slovenskih in polj skih arhivih, pomembnem za raziskovanje zgodovine druge stranke sporazuma, skupnih arhivskih razstav in objav virov. Sporazum jc sklenjen za pet let, njegova veljavnost pa sc samodejne podaljša, če ga nobena stranka risale nq ne odpove p. mcuece pred iztekom. Vladimir Kološa Seminar o varovanju in hrambi arhivskega gradiva, Open Society Archives, Budimpešta, julij 1998 CEU - Central European University v Uudimpešti jc ena net irch univerz (drugi dve sla v Varšavi Moskvi) ki sc namenjene podiplomskemu izobraževanju za Srednio in Vzhodno Evropo. Ustanovil jo je g, Gcorg Soroš, znar madžarsk filantropist, k jc ustanovil tudi Open Socicty Archives (OSA), Arhiv odprte družbe. I.eios je na CEU poučevalo več kot 60 priznar i evropski! n arocriski'i profesorjev, udclc-ženecv pajc bile 66C Univerza jc letos ohsegala štirinajst aktualnih len, s področja ekonomije, piava, politike, filozofije, zgodovine, političnih znanosti, mednarodnih odnosov, sociologije itd. Udeležila sem se seminarja v Budimpešti, ki je potekal na Central European University, pod sponzorstvom Arhiva odprte uružhe Seminar j. potekal od 6 7,do 17,7, 1998 na lemo Management /.a varovanje in hrambo arhivskega gradiva, Udelcžcnccv jc bile 31; prihaja;, smo iz nekdanje Jugoslavije, Ukrajine, Belorusijc, Ballika, Velike 3ri tanije. Poljske, iz balkanskih držav, Mongolije, Armenije, Izraela, Kazahstana itd. Letos jc seminar po'ekal že trctic leto zapored. Vodila gaje ga. Trudy Huskamp Peterson, direktorica Open Socicty Archives od leta 1995, Po uvodnem nagovoru nas je seznanila z angleško arhivske terminologijo, ta jc hlla podlaga za sodelovanje pri poznejših temah in diskusijah. Pivi dan so nas seznanili tudi z vsebino njihcve zelo obsežne knjižnic: (v angleškem jeziku), računalniškega lahoratorija, z več kot 22 računalniki ter z njihovim arhivom, ki nast^a vzporedno z, dclovrnjem univerze. Prva tema ic bila, kako '.delati Plan o hrambi in zaščiti arhivskega gradiva Predavanje sta vodili Helen Ford, l rektoriea konservatorskega oddelka, Public Rekord Officc, VB in Maida Loesdier, direktorica Narodnega arhiva in administrativnega gradiva, ZDA, Washington, Naipomemhnejši elementi za zašcilo arhivskega gra '.va, o tem smo govor skozi ves seminar, so bili: vzpodbujati zavest o hrambi in zaščiti, trening oseb' o vseh navedenih temah varovanje in vzdrževanje gradiva ter stavb, skladišča, nadxori proti nesrečam, zaščita pred nsekti, splošna varnost - tudi okolja, pra"ilno rokovanje z objekti, kopiranje in preoblikovanje, popisovanje in katalogizirar.je, hili vedn" pupravlicni Uidi na tveganje in restavriranje, O vseh temah smo sc temeljilo pogovorili, jih analizirali, IzJBijali izkušnje, mnenia - to so teme, na katere ne smemo pozabi . Po dveh dneh razmišljanj m pogovorov smo na koncu dobili vpogled, kaj zaobsega pian o varovamu in hrambi arhivskega gradiva. Vse navedene teme se vklinciiiqr v management o zaščiti in varovan,11 arhivskega gradiva, ki lahku vpliva na širšo javnost in jc ozavešča, S tem jim poveča pomembnost. Ogleda.i smo si novo zgrajeni Narodni arhiv Madžarske, zgrajen decembra 1996. Stavba je vsa klim:.ti;:irana n penuja idealne razmere za hrambo. Sta^ha ima dobro opremljena skladišča, čitalnico, kii[ižn'co prostore za dovoz, prostore za sprejem grad iva in večnamensko dvorano na vrhu stavhc Predavanje pc ugledu arhiva je vedila Gabriella Albrccht Kunszeri, dirckloriea Narodnega arhiva Madžarske. Pripovedovala nam jc, kako so selili in shranili vse gradivo, k so ga prinesli v skladišča v arhivu. Poudarila :c pomembne vidike, kdo je selil gradivo, na kaj so moral I ti pozorni pri selitvi in hramhi, kako sr rokovali z gradivom, kam in kako so ga shranili ter s kaki.nimi pripomočki so vozili in nesili objekte razi lii vCiikosti. Delo takrat šc ni bilo končano Načrt c preventivi in nadzoru proti nesrečam jc tema, 1 ,o ic vodila Margaret Crockett, pomočnica direktorja Open Socicty Archives. Nr.mm njenega predavanja j| hilo pokazati pravo razumevanje pomembnosti preventive, nadzor in organiziran ;li osebja, le-lo naj se kar najhitreje odzove na katastrofo, Vt.apre prlnravlien načrt za reševanje gradiva je lahko z:lo učinkovit in prepreči marsikatere nadaljnji poškedho s "' škodo na g-adivii in ohjcktih. Nesreče ki se lahko zgodijo, so: poplave, požari, potresi, kraje, vojne, izpuhi vulkanov. Zgodijo pa ;e lahko tudi druge nesreče, ki nastanejo zaradi nepravilnega Človekovega ravnanja ali napake na opremi, Odcdali ™ f> mdi videopesnelek o tem, kako naj bi potekala rganizhanest osehia v vseh stopnjah reševanja gradiva po poplavi, Drusd ted n mtip govorili o zaščiti vseh treh no-alcev pisno dediščine To so: papir, avdiovizualni in elektronski nosilci, C' zaščiti pap a je govorila Beatrix Kasialy, Mad-ža-ika narodna knjižnica. V s^oie preda inje jc vključila id 'Oodovino nastanka r^pirja in njegovo cst /n Govorila jc o tem, kateri so vzroki za pc :odbe na papii u, kake jih preprečimo ali zaščitimo, k:-- ic nogoče popraviti, rcslavrirali in kako je treh;, prav dno hrai :'i rapir. Opisala je, kako okolje vpliva n- Wr> [c predstavila pravda rokovanja in uporab, le-la mora poznati in upoštevati v,i uperahniki gradiva v arhivih. Marlina Werth-Muhl nas je seznanila z avdio- ARinvj XXI iyy» O dein arnivov 111 zborovanji 113 vizualnimi mateialr fiimsKimi negativ: in po/.idvi, mikrol'iimi in drugi magnetu trakovi. Govorila je o lem, katere poškodbe lahko nastanejo na lil 11111, kako zaščititi in hranili vse te materiale. Pogovarjali smo se tudi, kako se naredi popis arhiviranega filma in kakšna oprema je potrebna za lilnisk, laboratorij. Naney Y. MeGtivern, P.leetroni: Reenrtl Manager. Open Society Archives, je poudarila pomemben delež elektnmskih nosilcev mftirmaeij za vse ustanove danes ia v prihodnje. Večina cleklmnskih zapisov pri liuda posamezni tu osebam, k uporabljajo oseb: ' računalnik. Upravljalci ozirtmia uporabniki vseli nlorinacij iiiKijo enake standarde in prakso za upravljanje v elektronskem svetu. Prilagojeni so enotni elcKtionski bazi podatkov, ki ¡0 potebiijc management V sodelovanju z vsakim posameznikom skupaj za-tib segajo veliko množico podatkov. Vse baze podal kov inoruo biti na voljo in razumljive vsem, tudi zunaj ustanov. Mramlia podati ov poudarek predavanja je hil o tej letni je zelo pomembna zalo, ker jc Ireba izbrati, katere inftiruiaeije bndn še uporabne in kako dolgo ter katere se lahko zavrže Ob tem se porajajo vprašanja o zaše.e elektronski, pndaikov o tem, kaku jih dokumentirati in kake bodo arhivi v prihodnje shranjevali a a pri mer tl^kete Govorila je lud i o zaščiti podatkov posamezni h oseh oziroma problema lastništva njihovih podatkov in kako njihove inlormacije zaščititi Četrti dan so vse tri predavateljice imele nekajurno diskusijo o vprašanjih, ki smo jib sestavljali prejšnje tlni, ined predavanji in diskusijami. Pogovarjali smo se n več različnih področjih največ o elektronskih nosilcih informacij. Tema, ki se nanaša na drugo lein, iaia v originalu naslov Archival Automat an. Zadnji thin smo poslušali, kakšne aaloge ima Lvropska komisija za zaščito in varovanie :n kako tli opravlja. Nato y: sledil še sklepni nagovor voc'itcljiix Trudy Huskamp Peterson. I Maja Planine Izobraževanje na marburški arnivski šoli, 1. - 3. julij 1998 V okviru izobraževalnih tečajev, ki "h vsako leto organizira Arhivska šola v Marhnrgu, sem se otl l 7 dt 3. 7. 1998 udeležila tečaja Načela valorizacij in urejanje arhivskega gradiva. Tečaj je nr -ravil in vodil direktor Državne]-,a arhiva v Stutigarlu, dr. Robert Kretzschmai. Po pozdravnem nagovoru direkroria ninrbutškc arhivske šole tir. Rainerja Pollcya ;,»io potnic" udeleženci tečaja predstavili svnie delo v domači . arhivih in nasa pričakovanja otl tcčaia. folcfc enaj-ih udeležencev iz Nemčije smo se izobraževanja ude ležili še trije Švicarji in Slovenka Program tečaja si jc dr. Kreizsebmar zamislil v smislu povezovanja Iconjc in prakse. Prvi dan nas jc najprej seznanil z načeli, kritcriii in cilii valorizacije stnikovno literaturo (nemško) in avtorji, ki se ukvar iijti s tem vprašanjem, ter pripomočki pri odbiranju arhivskega gradiva. Na začetku ic bila predstavitev različnih teorij o valorizat iji dokumentarnega gradiva, pogovori o leni, katerim ciljcm sledi, kakicn je njen namen n pomen za kuliurno dediščino, kakšne so posledice preveč in premalo ohranjenega arhivskega gradiva. Za nemško območje jc bil bistvenega pomena članek Hansa Boomsa iz lern 1972,1 ki je postavil za .zbtHltšče valorizacije zbiranje virov za potrebe zgodovinopisja na podlagi vsebine dokumentov, v katerih .so zajeta vsa področja in interesi javnega življenja. Temu se je lela 1990 zoperstavil Bodo Ulli2 s trditvijo, da jc treba dokumentirali dejavnost različnih vsakokratnih ustvarjalcev dokumentarnega gradiva in ne le skušati vnaprej povzdigovati doloiena dejstva, dogodke in dosežke Tudi Wolfram Werner3 pravi da mora hrhivl dokumentirati btsivcne naloge in organi zacijo ustvarjalcev ir da ima perspektivo le iz jirin cipa. Temeljno izhodišče za praktično delo nam je bila SchcUenbergova teorija o valorizaciji modernega graJiva,4 k- tkli dokumentarne gradivo glede na n,c govo primarno in sekundarno vrednost. Primarno vrednost ima dokumentarno gradivo, ki ima nperalivni pomen za ustvarjalec gradiva. Sekundarno vrednost ima gradivu, ki ima pomen za ¿nanosi in kulturo. Ta ima lahko doka/.no (podatki o instituciji, njeni organizaciji, tlejpvntiMi; ali informativno vrednost 'podatki o osebah, objektih, dogodkih). Pri praktičnem deiu smo morah na konkretnem primeru na podlagi klasifikacijskega načrta določiti arhi"sko gradivo ter na podlagi načel in kriterijev analiz rati valorizacijo dokumentarnega gradiva določenega ustvarjalca gradiva. Uporabili smo ia načela in krile rije valorizacije, čas nasianka, ugotavljanje pod vaja ni a gradiva, vertikalen in horizontalen pretres ustvarjalcev gradiva pri podvajanju, vsebina, določanja dokazne in inlhniialivnc vred r. osi i gradiva, potrebe zgodovinopisja in znanosti, pomen ustvarjalca gradiva, stopnja ohranjenosti. Nasledr/ dan nas jc gostja, gospa Ingrid Groh-manii, vodja saškega državnega arhiva v Leipzigu, seznanila s postopki valorizacije v nekdanji vzhodni Nemčij: V tej državi jc bila valorizacija zelo podrejena marksistični ideologiji in politiki. Pripomočke za vali rizaci' 1 so delili na Ir: skupine: ' Hans H on m s, UcssellschailMirdnun;; und Übe flic fe rungs-bilduug. 7.ur Problematik archivarmher Qucllcnbcwrrlung, Aihivatisehe Zeilschrilt OK, PJ72. str 3-4(1. tlodn Uhl, Der Wandet in der arehivi sehen Bewertung;;-iliskussinn, Oer Archivar 4? 199(1, Mr. 52y- 53N. T Wnlfram Werner, Quantität und fiUjjjfi moderner Sadiakten. Erfahrungen aus item liundesarvhiv, Der Archivar 45, 1992, sir. TJ-4K 4 Th :odorc P Se hell en berg, Die Bewertung mndemen VCr-waltungssihriltguts, tlherscl/l und herausgegeben von Angelika Menne-tlaril/, Vcrnlfcnllichungen d<:r A.rhivschutc Marhurg, Nr. 17, Marburg t'Wl. 114 O delu arhivov in zborovanjih f\RH! V] XXI 1998 1. pripomočki za izbor ustvarjalci, v dokumentarnega gradiva, 2. pripomočki za valorizaciji uokumcnlov, 3. pripomočki za valorizacijo po ^sebim. Med pripomočke za izboi ustvarjalcev dokumentarnega. gradiva sodijo vzorčne liste, vi so bile na rcjcnc .;amo za nekatera področja (kmetijstvo in gozdarstvo, promet, zadeve s področja zdravstva, knl ture in iimetnosti) in so dajale pregled nad orga nizae sko sestavo posameznega področja; nkvrna sistema! i ka valorizaciji: državnih ustvarjalcev dokumentarnega gradiva, ki je temeljila na vzorčni listi posameznega pi idrneja in je imela namen prikazati vse državne organe, gospodarsko vodene m znanstvene sme;: in je pomenila podlago za konkretno uvrsm.cv ustvarjalca gradiva v eno od treh vrednostnih kategorij; in imeniki ustvarjalcev dokumentarnega gradiva, ki so prikazovali vse v prvo vrednostmi kategorije uvrščene ustvarjalec dokumentarnega gradiva, od katerih so državni .*rhm odb a arhivsko gradiva K pripomočkom za valorizacijo dokumentov so rodili seznami oziroma liste arhivskega gradiva, lisic dokumentarnega gradiva posameznega ustvarjalca gradiva, liste tipičnih kategorij dokumentarnega gra diva za izločitev oziroma uničenje (negativna Usta, od vseh pripomočkov nujbi ilj uporablian pr pomoeek valorizacije) in specifični p" d ročni katalogi gradiva /a uničenje (npr. gradivo pošte). Liste arhivskega gradiva so pomenile seznani dokumentov in pregled nad dokumentiranimi zgodovinskimi dejstvi, v čemer so se povezovale z vsebino dokumentacij -ili profilov. Kol pripomoček za vsebinsko valorizacijo gradiva so uporabljali dokumentacijski profil državnih arhivov za obdohjc od leta I <34^ oo 1981 in dokumentacijski profil državnih, okrožnih in mestnih arhivov. Prvi je namenjen razumevanju gradiva v obdobju socializma 1945-1981. To sc lisic zgodovinskih dejstev, dogod kov, procesov Uporabi ¡ali so ga v vseh državnih arhivih kot okvirno listo. Iz njega so leta 1982 izpc Ijali dokumentacijske profile pri :lržavnih, nkrožnih in mestnih arhivih, ki sa vsebovali notranje naloge, priporočila z.a valorizacijo političnega, ekonomskega in družbenega razvoja v obdobin socializma, speci fičnost nekega področja. Povezani so bili s teritorialnim profilom (geografsko ekonomiki opi.; zgodovinsko nastale regije). Dr. Kretzschmar nns jc na kratko seznanil šc z nemško arhiv.sko zakonodajo in predvsem s posa meznimi členi. ki opredeljujejo valorizacijo. Dotaknil seje tudi problema vrednotenju masovnega podobnega dokumentarnega grad va Zadnji dan jc potekal v smislu predsta.itvc rezultatov praktičnega dela. Vse dni tečaja jc potekala živahna diskusija o izkušnjah in ležavah pri vrednotenju, prevzemanju in strokovni obdelavi arhivskega gradiva; nadaljevala sc jc Šc oba večera na družabnem srečanju v enem od marburških lokalov, S/i11 m ¡'eliiijtih /¡.¡iiaž Obisk državnega centralnega rudarskega arhiva v Banski Štiavnici na Slovaškem, 7. - 11. september 1998 V dneh od 7. do 11. septembra je v Banski Štiavnici v Slovaškem Rudogorjii potekat 4. svetovni .iimpozi, o kulturni dediščini v rudarstvu, geologiji, metalurgiji, rudarskih arhivih, muzejih in knpžnicah. Osrednja tema tega srečanja so bile- tradicije v rudarske m šolstvu, Slovenijo je zastopalo šest ude Icžcncev in ti so na simpoziju sodelovali s tremi referati. Ob udeležbi na simpoziju sc mi je ponudila priložnost, da sem ohiskal tudi Državni ccntralni rudarski arhiv 'Statny ustrcdny bansky archiv) v tem starem rudarskem mestu Arhiv je bil ustanovljen pred Dscminšliridesetimi leti ter 'je najpomembnejša ustanova za varstvo arhivskega gradiva s področja rudar it va in sorodnih ved na Slovaškem, hrani pa tudi ogromno gradi va z. vseh dežel nekdan, Avstro-Ogrskc ter dntgih evrop skm ii. čezmorskih deiel. V arhivskih skladiščih je shranjeno več km 5000 tekočih metrov gradiva, vsako leto pa pridobijo okrog 2tX) t. m. nnvega gradiva. Zaraoi zgodovinske povezanosti rudnika srebra, zlata in bakra v lianski Štiavnici ter rudnika živega srebra v lorij - v drugi polovici l K. stoletja sta bdi namreč mesti sedeža pomcmnnih rudarskih uradov - je v štirvniškeni rudarskem arhivu shranjeno veliko arhivskega gradi . a, povezanim z idrijskem rudnikom. Z ljubezni vim dt tvoren jem direktorja arhiva g. Jožefu Snrovea ir ob pomoči njegove namestnice g. Blent Kašiarovc mi je bilo omogočeno, da sem lahko dva dneva evidentiral arhivsko gradivo, kt zadeva idrijski rudnik. Rtuiais, i arhiv v Bonski Š luni lici na S Ion, tke, (na Zgibanki) Izmed >41 a livskih fondov v arhivu je naj inembn, |Si k,id Glavnega komomogrolovskc-a urada zvaroma Urada višjega komornega gr0fa (Hlavnv komomogrofskv urad, Obcrstkanimcrgrafcnanir v Par.skt S la/nici z približno 1000 t. tu gradiva iz ob :>bia med lc'oma (I2iiči) 1524 in 1918 . njc s, shranjeni vccinoma vsi pomembnejši dokumenti H ARHIVI XXI 1998 Ojldu arhivov m znorovanjih idrijskem rudnik«. Lden najpomembnejših dokumentov je prepi: idrijskega rudarski, ga reda (It*'" anisehe Pi-rkliwercli.s Ouliimig) i- leta 1580. Ta p rep. s na 43 straneh, verjetno i/ 18 stoletja so nam tudi loto-konirali. Nr.dal|e sem evidentirat dokumente, ki so shranjeni vi gradi' 11 Zapisnikov poročil (Bi ri elit Pni-tocolie) od leta 15 6(1 do 1743. Tn ;o zapisi o idrijski ti rudniških nradnikdi (Idrianer Bcamlc ind Offieian-ten), vizit;ion, Idnaner Beigvverks Visitations Relation), spisi idrijskega rudniškega urada (Idrianer V^rvvceser A nit), vse iz 18. stolelja, pa tnd zapiski ki rije kj rudniške komisije (Idriauiseher Bergvverek Conimision) iz leta 1643, Iz seznamov spisov za leio 1785 jI razvidno, da so ohranjeni lopisi o idrij.->km rndariili (Idrianer Bergrobeiter...) in spisi idrijskega Višjega rudniškega nrada (Idrianer Ober Berg «nt oziroma Idrianer Berg Ob:r A1111). A ril i v hrani izjemno bogato zbirko {več kot 50.000 kosov) rudniških in jamskih načrtov, kart in ski~. V inventarjih te zbirke sem za sled'I iri jamske karti \v idrijskega rudnika iz let lfi<>8 1706 in 1750 (iiiv. št. 9964-996C)). Ohranjeni pa so tudi zelo lepi načrti rud nika v iianski Štiavmei, ki sta jih narisala ¡tndiivi, kl;98 v Papcškcm Slovenskem zavodu v Rimu S loven i ku organizirala simpozij o Petni Pavlo Glavarju. I/. Ljubljane so k pripravi simpozija največ pi spevali tajnik Teološke fakultete v Ljubljani dr. Edo Sknlj in profesorja na te fakulteti dr Melod Ben^dik in dr. Franc Oražem. Peter Pavel Glavar se jc rodil 2 maja J721 in umrl 24 januarja 1784. Deloval je v Komendi in na Lan-sprežn ter ie kot duhovnik gospodarstvenik, čebelar in mecen skušal eiin bolj pomagati takratnemu siromašnemu človeku k višji izobraženosti in s tem do boljšega kosa kruha. Sodil je v krog razgledanih Slovcncev iz sredine 18 stoletja. Z niego"o podobo so se v preteklosti ukvarjali ž.c žSjenjipisei, kot npr: Stratil, Rcclifeld, Vrbovec, Pod logar, Demšar... ter pisatelja Ivan Pregelj z Odisejem iz Komende irj Ivan Si<'ee v knjigi !n večno bodo cvetele lipe Simpozij v Rinili je skušal najprej osvetliti obdobje iu prostor, v katerem je I' P Glavar živel, in nato še njegovo raznovrstno delovanje Pr*'i sklop Glavarjevega sonpozija v Sloveniku je odprla razprava dr. Franceta M. Doiinarju s splošnim orisom Vojvodine Kranjske sredi 18 stolelja nadaljeval pa prispevek ;ih hi onv.vrl le to, da jc doslej vcljafo prepričanje, da je P. P. Glavar avlor petih ohranjenih zvezkov teoloških s[';ov. Po burni diskusiji pa smo ugotovili, da se to le zapiski, ki so naslajali ob nicgovem študi/u teologije Šolstvo v 18, stolelju s poudarkom na Glavarjevi šolski dejavnosti je predstavil Stane Okoliš, Glavai jevo (malteško) karilaOvno dej.ivnosl m Glavarjev grb pa Tadej Jakopič. Tu se jc tudi izkazalo, da Glavar, kljuh temu, da jc bil upravnik malteške Komende in pozneje lastnik gospoščinc Lan spre/, n hil malteški vitez, ker pravila reda pač nezakonsko rojenim niso dovoljevala vstopa. Glavarjevo korespondenco sta predstavila dr. Lojzka Bratu ž predstavila je Glavarjevo dopisovanje z Attcmsom, in dr. Borut Košir predstavil jc z Glavarjeve dopisovanje s Tcstafcralo, ki jc hil hkrali nicgov predhodnik v Komcnd njegov nadre ".ni kot komcndaior malteške viteške komende in ■ kot že prej omenjeno, tudi njegov oče, čeprav lega r nikoli :,avno priznal. Glavarjeva i/ohražcnosl in razgledanost sta vidni v šc danes ohranjeni Glavaijev; krijižn ci. Predstavila jo je Anda Pelcrlin. Glavar _e bil avlor prvega slovenskega "gospodarskega" teksta, Pogovora o čehelI j i rojih, ki ga v Rokopisni zbirki hra..i Arhiv Republike Slovenije, in zato jc o Glavarju in čehclarslvu spregovoril dr. France Oražcm. Glavarje bil duhovnik in o njegovem delu z verniki >c v razpravi Glavar i ljudska pooožnost spregovoril dr. Slavko Kranjc. Ker je hotel P. P. Glavar preprostega človeka eimholj izobraziti, jc v letih svojega bivanja v Komendi iz Kamnika pripeljal tudi Jakoba Zupana, avtorja prve slovenske opere i3elin, ki žal n ohranjena v celoti. Q ndnosu P. P Glavarja do glasbe jc spregovoril dr. Edo Skulj v razpravi Glavar in cerkvena glasba. Ker pa so P P. Glavarja preučevali tudi že v polpretekli dobi, že pred tem simpozijem, je ta raziskovanja osvetlil Jože Pavlic. Orisal jc delo enega največjih Glavarjevih poznavalcev, in sicer v razpravi Glavar v delu Vik torij 'na Dcmšaiju. V o men; eni razpran jc bi podan tudi kratek oris legi pomembnega mo/.a Sledili sta še iinietnoslnozgodovinski razpravi dr. Ane Lavrie: Glava: in komendska ccrkev ter Glavar in cerkev v Tunjicah, ki jo jc P. P. Glavar pn vzoru bazilike Sv. Ne/.e v Rimu zgradil v spomin na svojo nezakonsko mater. Za sklep simpozija smo lahko slišali razpravi dr. Marjete Humar o Glavarjevi slovenščini in dr. Marije Stanonik o Glavarju v slovenskem slovstvu. Glavarjev simpoj v Rimu ;e vsaj men, ostal v spominu kot izjemno natančno strokovno in tehnično organiziran (referenti smo bih seznanjeni s tematiko in potekom že leto prci, lako da smo se lahko lemeljito pripravi.' n dejavno sodelovali v diskusijah). Avtorji lahko svoje razprave po simpoziju šc dopolnijo. V:;i prispevki bodo objavljeni v samostojnem zborniku Glavarjevega simpozija, ki bo izšel pri Mohorjevi družbi februarja 1999. GaŠptii Štgjd Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja ARHIVI XXI iy98 O dt:)n jrilivov in /horovaniih II? O delil arnivov in zborovanjih ARHIV! XXI 1998 Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja Evidentiranje arhivsuega gradiva v National Archives and Records Administraron (NARA) v Washíngtonu, □ C, 1. - 13. -unij 1-^98 Nekaj osnovnih podatkov o dejavnosti: Arhivsko gradivo NARA je hranjeno na več lo-kaeijali: v siari stavbi National Archives l In ¡Idilio, zgra|cni leta )935 na Pennsylvania Avcnue (med 7 in H. idieo). V Washingionu hranijo najstarejše arhivsko gradivo, kongresno gradivo, zvezne sodne fonde i" arhivsko gradivo za ohdohje pred II. svetovno vojno ler gradivo, pomembno /a geneoloskc raziskave. Zaradi zapolnitve vseh kapacitet od leta 1970 stavba ne more veé sprejemati arhivskega gradiva. V novi zgradbi National Areliives, lo je Archives 11. v Col lene 1'arku, M d., na 8601 Aoclphy Road. /grajeni leta 1991 in usposobljeni za uporabo od konca novembru 1996 dalje, hranijo predvsem gradivo, pomembno /a vojaške zgodovinarje .n /a zgodovino tik pred, med 11. svetovno vojno m po njej. Arhiv hrani arhivsko gradivo na posebnih medijih (avdio in video) skupaj s filr1!, razgleduicr.mi, zemljevidi, načrti, geodetskimi posnetk in podatk: ne elektronskih medijih. Gradivo sc nanaša tudi na mednarodni: odnose, trgovino, delo, promel, proračun, energetiko, socialne zadeve in obsega dve predscdnis'ki zbirki v ohdelavi. V to poslopje je bilo premeščeno tudi arhivsko gradivo iz Siiiilanda. Arhivsko gradivo NmR \ je hranjeno ludi v desetih Prcsidtnliul Liliruries (Predsedniških kji/nitali), ki so zaživele po letu 1939 s predsednikom Ronseveltom i n njegovo podarjeno osebno zbirko, prvo v ZDA. Ti so: Hoover Library v West Branchn, lowa, Rooscveli Library v Hycle Parku. New York, Traman Lihrary v ludependcncen, Missouri, irisenhower Library v Abilencu. Kansas, Kennedy Lihrary v Bostonu, Massaehnsctis, Johnson Library v Aiistinu, Texas, Pord Lihrary v Clrand Rapidsu. Michigan, Carter Lib rary v Allanti, Georgia, Reagan Library v Simt Valleyju, California. Nixon Presido Jal Materials so Se v Washingtonu, D C., zdaj v Collego Parku, prav tako nastaja tam [udi Uusli Project, ki ;e ho razvil v Busli Library Zhirke v Predsedniških knjižnicah ob segajo arliivalije muzealijc i knjižnično gradivo; več kot 250 milijonov sirarn zapisov, 5 milijonov fotografij, več kot 4500 km filmskega gradiva, /a 68.000 ur diskov, video- in avdioposnetkov m 280.000 knsov muzcalij, kar omogoča kompleksen stud predsed niških gradiv in odnosov v izbranem ohdohju. Poleg leh ustanov hrani arhivsko gradivo ludi Lihniry o t Congrcss, zlasli kar zadela varnostne arhive. NARA nadzoruji še drugih arhivskih zavodov po vseli ZDA. V nj'h je trenuino zaposlenih pri bi i/no 4000 arhivistov, ker so zaradi modernizacije opremi in postopkov skrčili število zaposlenih za več kot 1000 ljudi. Glede na moje časovno omejeno bivanje v ZDA sem se osredotočila na gradijo, pomcnihno za Slovenj« v obdobju 1941 -1954. Zalo sem sc zadržala le v Areiiives 1) v College Parku, Md, Nova. moderno opremljena Sestnjclstrojina slavha se razprostira na f\4 hektarih zemljišča, ohsega 157.227 m2 površini v dolžini 336,5 m in širino 136,6 m. Poleg tega ima svoje parkirišče v 3 nivojih za 763 vozil in zunanje parkirišče za dodatnih 64 avtomobilov V stavhi se raznovrstni laborniiroji na skoraj 10.000 nvj korser vatorsk lahorato1 !j na skor; j 4000 m2, laboratorij za specialne medije pa obsega skoraj 6000 m2. Delovnih površin za obdelavo grad v; je 1 1.300 m3, pisarniških prostorov 21 100 m2 in skladiščnih površin skoraj 3500 m2 Skoraj 21.(XX) m3 je tako imenovanega mechanical space. Velik avditorij je na površini 604 m* ■ i predavalnice na površini ca 762 m3. Arhivska či-talniea v drugem nadstropju, tam sem se pretežno zadr/cvnla, sprejme lik oni skoraj 100 raziskovalcev, opremljena pa je tudi s 15 saniopostrež limi fotokopirnimi stroji (na karlieo), na katerih je dovolj jno le 5 m i ni 11 no konti u ti i rano fotokopiranje Mikrofilmska, filmska ter avdio- in vidcočiialniea v četrtem nad slropju sprejme veliko manj ljudi, ima le nekaj čital eev, z. dveh pa se lahko tudi samodejno preslikava na papir posamezne dokumente. V tretiem nadslmpju je bogala knjižnica ter kartografsko in arhitekturno gradivo, v petem nadstropju so ra/.glcdni-x in drugo fotografsko gradivo, v šestem pa arhivsko gradivo na elektronskih medij ill. V Arlii ves 11 imajo poskrbljeno tudi za dnevno varstvo do K) oirok na 463 m2 po vršme. prostor /a rekreacijo ua 25(i m2, 1300 m1 povr šine p,", je namenjene 300 sedežem v samopostrežni restavraciji v ^ri'lieju. Tam je tudi priložnostna trgovinica. Celotna zgradba ima 367 omaric za osebno prtljago, saj v čitalnico smemo vzeti le majhno denar nien. Papir in svinčml i so na razpolago v čitalnici, vse jitalniee pa sprejmejo 390 raziskovalcev Jikrrui. Ne na bolj zanemarljiv podatek je, da je v tej arhivski stavbi zaposlenih 600 arhivistov m vee kot 200 pogodbeno vezanih preostalih delavcev. Za var nost je hrezhibno poskrbljeno. Med starim poslopjem in novim arhivom vozi vsak dan razen sobote tako imenovani sla IT si m tik hrezplaeni arhivski avtobus, vsako uro od 8.(X) do 17.00, saj je razdalja med njima za skoraj eno uro vožnje (odvisno od prometne gneee m linije). Glede na razpoložljiv čas sem se osredotočila na arhivska pomagala (Pinding Aids). . Najprej sem se seznanila z. zadnpin splošnim vodni, on, v tieli delili: The Guide I o federal lie cords in Ihe Niilional Archives or Iht: USA, 19(>5_ ki guje i ki ('oče naročiti z v na prejšnji m plačilom 95 USS m 5 JJ: pripravila Palrieia C. Ilrown ,n je prilogo 4. Vsebina je na mikrofilmu 1190. 1/ niega jc razvidna organiziranost arli.vskega graoivn za ednino llnliin. 4. Republika Italija že sedem let sistematično sne ma vse arhivsko gradivo, ki sc nanaša m* njeno bližnjo ■n daJjno preteklost in se nahaja v te; ustanovi, nc glede na lo, da s številnimi arhivskimi fondi, čeprav najbrž nekompleininii, razpolaga tudi v rimskem in drugih arhivih. Tudi letos lu poicka sistematično presnemavanj", gradiva iz obdobja 11. svelovne vojne in takoj po njej. Piujckt, dogovor med obema državnima arhivoma šc ni končan. Za to obdohie je območje Republike Italije zanktozenc v 15 regijah, posebej pa STO. Angle-anieriška cona mesto Trsi in Jugoslovanska uprava Tega gradiva pri nas nimamo ali pa je zelo fragmentarno 5. Trenutno potek.lio priprave za jesensko presnemavanje arhivskega fonde Xlil Regije Vcnczia Ginlia (s provincami Gorica Pula. Trst in Mesto Trst). V zvezi s presnemavanjem lega gradiva sem sc pogovarjala tudi na Ambasadi R S v Washinglonu z veleposlanikom dr. Ruplom in vojaškim atašejem polk. Miklavccm. Oba sta izrazile inieres in potrebo po pridobitvi lega gradiva in omenila prizadevanja že tudi v preteklosti - za uresničitev zamisli. Posredi.vala sla lui celo naslove nekaterih poznavalcev tega gradiva m obdobja, ki živijo v ZDA in so bili lud< v preteklosti pripravljen pomagali naši državi, da b' pridobila pomembno arhivsko gradivo (seveda v re prodneirani obliki) Hkrnu sta mi dala tudi naslove nekaterih naših pt.znavalccv. ki bi verjetno z zanimanjem sodeloval, pri projektu. 6. V upravi arliiva v College Parku, ki je finančno odvisen od Trnsl Fonndal:'m sem sc dogovarjala o sočnsni izdelavi obeh kopij fonda, ki ga pripravljajo za Državni arhiv v Rmin. v načelu se strinjnjo. Če b1 pa tudi mi pristopili k sistematičnemu pridobivanju gradivu, ki se nanaša na naše območje oziroma pod ročic našega zanimanja, so se glede na količino gradiva pripravljeni pogovarjat, tudi o posebni ccm mikrolilnianja (popustu) Ker gradivo, ki je Irenuino v pripravi za ir.ikrc filmanje. Še zdaleč ni edino, ki nas v tej ari "v s k 120 O delu arhivov m zhorovaniih M armadah, ki so se gihalc na sredozemskih. jadranskih in halkanskiti ter srednjeevropskih hejišuh, (Obsek pouuuiat aa M I ¡90 5 ndkrojduum,) Arhivska pomagala skupine 331.3) (Records eit Alliiid Military Government AMG Venezia Giulia and Udine. Ilalv - Ai;HQ) sc nanašajo na obseg gradiva 388 l.f (prihhžno 130 t.m.) (Celotno arhivsko pni litiju to z. a RG 226 in RG U! je zaradi lažjega pregleda v prilogi št. 5.) II. fii/.a 1, Pregledala sem FRUS (Foreign Relations of the .United Slates] /a obdobje 1045-1954, zlasti pa še '111. knjigo letnika 19521954, v kateri je obja Ijcn izbor najpomembnejših dokumentov v jugoslovansko - italijanskih odnosih glede tako imenovanega tržaš kega vprašanja. Iz tc in drugih knjig sem odbrala in pre fotokopira I a (več sto strani v prilogi 6) vse, kar se nanaša na dogajanja oh naši zahodni meji, ne glede na te od kod so uhajale diplomatske akcije. Ker je to le izbor na pomembnejših dokumentov, zahteva v od delku 26(- i< Archives II nadaljnje pod-obnejše evidenlira"'" in pridohitev kopij, saj tudi s icm grj divom v Sloveniji ne razpolagamo. 2. Na tovrstno m.plomatsko gradivo se navezuje arhivi xxi 1998 O dein arhivov in zborovanjih 121 tudi arhivsko gradivo v Lili ni ry nT Congress, Wusli, I). C, Congressional Research Service (CIS), kjer je gradivo National Security Archives. (V tej nslanovi se nisem uspela sestali z nikomer, saj inijo za oh.sk v LC zmanjkalo časa.) 3, G kdo na arhivsko gradivo varnostno ob veš čl vabi h služb je pomembno gradivu Šc v RG 165. za obdobje 1942-1947. za le-to obstaja abeecdni indeks po državah, osebah ill zadevali. Prav lakti so indeksi [1o državah za RG 165 OPD 1942 1945. RG 119 Plans and Operations 1916- i950 m RG 218 Joined C bear ol' StalT 1942-1961. V istih prostorih, to je oddelek 2600, se nalnijajo tudi indeksna kazala za RG 59 Central Dept. ol' Slate RG S4 - prek01111 irske ambasade, in RG 273 National Security Conneil. Indeksna kazala so pomembna tudi zato. ker vključujejo mdi kar dobre regesle (glede na slabo poznavanje evropskih czikov). Tudi leh regestov še n.seni uspela prugledal: odbrali. 4. Kol arhivski delavki so mi v Archives 11 tki volili li id i vstop in ogled skladišča, kjer se nahaja pretežni del arhivskega gradiva, k si ga moramo pridobiti - to je skladišče si. 290, Seznanili so nnr liidi z načinom naročanja gradiva /a čiialn co. e Vaze pa še nisem uspela preverili. Veliko arhivskega gradiva ji že posnetega na mikrofilme, še več pa ga ni, zale e potrebno pregledali posamezne skupine dokument za dokumentom, kar pa nlegnc biti glede n;< izjemen obseg gradiva zelo težavna in dolgotrajna naloga ob skromnih sredstvih, ki jih za evidentiranje arhivskega gradiva, pomembnega za našo državo, ministrstvo za kulturo Republike Slovenije lahko vsako leto v okviru redne dejavnosti zagotavlja slovenskim arhivskim zavodom. Milica Odprtje stare samostanske knjr lice predstavitev prispevkov ?a kroniko - 13. aprila 1998 v Piranu Minoritski samostan v Piranu jc po 40 letih znova odprl javnosti del obnovljenega samostana in J ni goceno knjižnico. Knjižnica .na na svojih knjižnih palicah zbranih več kol 4000 knjig, ki so pr. d 40 li romale na podstrešja in v delovne prostore najete hiše. Knjige so v obnovljenih prostorih samostana našle ne le cdieen prostor, temveč tudi veščo roko in oko strokovnjaka z (hišo. p. Marjana Vogrina. Svcjilvrstno nasprotje so kovinske police. Morda nam sporočajo, da je nekega obilo t i konec, da ic treba li porabil i nove materiale, novo miselnost, da sc ohrani bogastvo preteklosti. V sai HtaH so skozi stoletja nastajale knjige. Menihi so jih pisali, jih prepisovali, n tudi zdajšnji patri mmoriti delajo tako Na častnem mestu stare iamoslaiiske knjižnice bosta prav gotovo strni dve sodobni knjigi k po formatu, materialu ; po vsebini pravzaprav ne sodila h kn-igam pač pa prej k poli Rim. Gre za Prispevke za kroniko samostana sv. Frančiška v Piranu iz leta 1995 {98 str.) in za Nove prispevke za kroniko samostana sv. Fnoičiška v Piranu iz leta 1998 (68 sir.). Obe deli je zapisal p. Jiaicz Šampcrl, gvardian piranskega samostana. Kroniki sta skupek sporočil medijev, arhivskega gradiva, fotografij, uradnih dopisov, odgovorov, ugovorov. ... o dogodkih zadnjih 40 let. Sla dragoccn prispevek k poznavanju zgodovine m novejših dogodkov, pomemben tako za samostan kot /,;< mesto Piran in tudi za širši slovensko-iialijanski prostor. Upamo, da bo samostan ob 700-lelmci Icla 20U1 dobil še tre [ ji zvezek Kronike. Vabilo na odprtje knjižnice in predstavitev pubii-kacii ic v Piran pripeljalo obiskovalce / domala vse Slovenije, iz Italije. Hrvaške. Nizozemske Švice, Avstrije, Nemčije in morda še od kod. Obiskovalci .¡o bili i/ cerkvenih vrsi. pa mdi arhivske, zgodovinske, restavratorske, pravne in še kakšne druge široke. Gostje so napolnili cerkev in prisluh'- li "'.branim besedam gvardiana saniosiana, nagovorjeni skoraj vsak v svojem jeziku. K slovesnemu razpoloženju jc pripomogel mdi program skupine SI o wind. Koprski škor msgr. Meiod 1'irih in provindal slovenskih minnritov p. Slavko Strmsck sla blagoslovila prostore, časi odprtja knjižnicc pi( jd pripadla državnemu sekretarju za kjllnro g. Silvestru Gabi ščku Vse ie potekalo n.irno, preprosto, sproščeno, a vendar prefi njeno, kol d k so bile vse stvari razum 'jene, dogovor, :mo in dokončane že v nekem piej šnjcin obdobin ali pa pripravljene za obdobje, ki šele pi de. Tud Pfijčani smo se odzvali vabilu - zaradi arhivskega sodelovanja, zaradi Skupnosti starih mest -Pirana, Škofje I ^oke Plujn in zaradi gostiteljev našil- domačinov. Čcsiiianio! Kn slina Šampcrl Pari; Simpozij "Arhivi, Knjižnice, muzeji", Poreč, 16 - 18. november 1998 V Poreen je v dneh od 16. do 18. novembra I99H potekal si m pozi na temo "Arhi i, kn ■•■'.niče, in muzeji". To je bil drugi simpozij po vrsti. Prvi jc potekal leta PJ97 na isto temo. Seminar :c bil orgali ran zaradi potrcoe po sodelovanju na področju globalne i a formacijske infrastrukture med arhivi, križnicami in muzeji. Nastal jc iz ideje o nujnosti odprtja knjižnic do sorodr-.li ustanov i iz k cje, kako bi uporabnik lahko dobil čim bolj popoln In čim bolj ločen odgovor na svoje vprašanje. Zc prv simpozij jc bil izraz vpliva sodobne informaci ske tehnologije na arhive, knjižnice in muzeje kol ustanove k so pri- 122 O delu arhivov in /porov.-mjih^ ARHIV] XXI n?98 slojnc za zbiranju obdelavo in uporabo informacij, ki vse bolj naslajajo ali se obdelujejo in uporabljajo v elektronski obliki Ta drugi rimpozij. ki je b'l načrtovan za Rovinj, izveden pa v Poreču, jd pokazal potrebo za čim boli intenzivni in produktivni izmenjavi izkušenj in znanj, ki imajo odločilno vlogo pri odgovorih na sodobno informaeijsk" tehnologija Sam simpozij je nakazal smernice za čim oolj usklajeno sodelovanje razvojnih dejavnosi arhivov, kniižnic in muzejev icr sorodnih usianov s eiljem, da sc čim liilreie napras i skupno inforniac. sko okonc, ki bo temeljilo na zahtevah uporabnikov in potrebah posameznih dejavnosti. Prav tako ;c pokazal možnost za sodelovanje računalniških tehnologij, razvijanje sian dardov, uporabo informacijski') sistemov ter usklajevanje storitev in proizvodov posameznih strok Simpozij jc obenem skušal opozoril na možnos' izvedbe projektov, ki se vodijo v vseh omenienil strokah, udeJcžcnci pa so imeli priložnost ludi spoznati najpomembnejša področja informacijske tehnologije v arhivih, knjižnieah in muzejih, vplive, ki jih ima le-ta na standardne postopke strokovnega dela, , zahteve, ki se postavljajo ptcd omenjene ustanove. Cilj simpozija jc bil dati teoretiena razglabljanja za nadaljnje delo. Na simpcviju so predavali znat, hrvaški strokovnjaki s področja arhivov, muzejev, knjižnic in računalniške tehnologije Ivo Marocvič, profesor mnzeologijc na Filozofski fakulteti v Zagrebu,/e opredelil problem identifikacije .T ohdelave kulturnih informacij ' nuzejili, knjižnicah in arhivih. Marijan Rastič jc obrazložil pravne temelje za razmeiitev dejavnosti med arhivi, knjižnicami in muzeji Boris Zakošck iz Zgodovinskega arhiva na Reki je pojasnil ameriške standarde popisovanja arhivskega gradiva - iridimcnzionalnost arhivskega gradiva. Tanja Bnzina je imela referat s področja bibliografskih zapisov Markila FramiliC iz Muzejskega dokiimcntacij-skega eenlra v Zagrebu jc govorila o vlogi MDC v informatizaciji muzejske dejavnosti. Žarka Vujič s Filozofske fakultete v Ziigrelni je opredelila strukture podatkov na področju muzejske dejavnosti. Vcdrana Juričič jc govori.a o rokopi >nih glasbenih delih, ki sc nahajajo v arhivih, knjižnicah in muzejih, in o njihovem prenosn na računalniško bazo v Frankfnrtu. Omenjeno je ponazorila na računalniku. Mirna ViUcr iz Nacionalne in vscučihškc knpžnicc v ¿agrebu jc govorila o in formacijski h zadevah, in sieer o mednarodnih proiekliii s področja t formalizacije (Dcsirc - Metadata). Referat jc temeljil na primerjavi referatov, povzetih po iiternetn, k so sc nanašali na "M vladata", to jc podatkih o podatkih. Miroslav Milinovie iz Hrvaške akademske in raziskovalne mreže Carnef je zelo obširno predstavil področja računalništva, interneta in oblikovanja hi ml" strani. Pojas.iil je, kako in s kakšnimi informacijami do novih informacij /. vsemi možnimi iskale1. Njegovi prikazi so bih poleg teoretieniii tndi praktični, in sicer v računalniški delavnici Delavnico so namreč na ampoz i ohlikovali za udeležence, k, jih jc to zanimalo. Imela je neposredno povezavo z internetoni, tako da so lahko udeleženci sami "brskali po inlornetn. prav lako je bilo iidclež.encem nazorno p.ikazano oblikovanji "html" strani. Toni i s hi v Šola jc razpravljal o delitvi knllnrne dediščine na arhive, knjižnice i i mnzeic na podlagi amcriškin izknšenj Opredelil je pomen in gradivo, na katerem je| kultnrna dediščina nstvarjena (papir, les ild ), razdelil na ustvarjalce (država, univerza itd.) ild. SlančiJ Hrvoje je govoril o digitalizaciji muzejev, arhivov in Hijmiic, to e o prenosu vseh podatkov na informacijsko mrežo. Jožo Ivanovič iz Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu jc teoretiziral o upiavljanju s podatki različnih uporabnikov. Aleksandra Horvat s Filozofske fakultete v Zagrebu je obravnavala avtorske pravice. Pri tem je pruierjala slovenski zakon o avtorskih pravicah in mednarodno zakonodajo z omenjenega področja. Pou darila je zahtci/o po novem hrvaškem zakonn o avtorskih pravicah. Maja Cvilaš jc govorila o hihliotckarstvn v raču nalnršk obdelavi z vsenu normativnimi datotekami. Pri tem je vzela /a primer računalniško obdelavo del Ivana Mcštroviča s konkretnim prikazom same oh delave na računalniku Pomanjkljivost simpozija jc bila v leni, da referati predhodno niso hib ohjavljeni v zborniku. Olijava Ic-tega jc. napovedana za začetek prihodnjega leta. Tudi sama organizacija m bila na vrhuncu, saj sc jc pro gram spiei.iirijal od predavanja do predavanja. Sieer pa jc Ireha poudari'1, da so bili predavatelji simpozija strokovno na zelo visoki ravni, da jc bilo njihovo leori-.(¡eno znanje zelo veliko, da so bile tudi razprave na soki ravni. Vsekakor pa hi še omenil, da so se vsi p-, davaielji večinoma sklicevali na angleško m amc-rišk široko ii. le-to prenašali na hrvaška tla. Pri tem ni bilo opazili nobcniji vplivov strok iz drugih držav Š/irk<> Št nt hibi ARHIVI XXI ÜM Ocene in poročila o publikacijah in razstavah 123 Ocene in porekla o publikacijah in razstavah Ostale publ kacl i Božo Otorepec1 Dragan Matic: Izbrane listine ¿godovinskega arhiva Ljubljana (1320-1782), ZAL - Gradivo in razprave št. 19, Ljubljana 1998 Pred kratkim je v seri|i Gradivo m ra/prave pod šl. 19 i/šla pnblikaj¡a L/Jlk\ND LISTINE ZGODOVIN SKEGA ARHIVA IJUI1IJANA (1,120-1782J. katere iziti je posvečen mrli praznnvanj-i lOO-leinice ljubljanskega arhiva Avtorja sla priznat i slovenski s! m kovnjak in poznavalcu lega gradiva dr. Hnžo Oto-repee. nekdanji arbivisi v iakrai šc Mestnem arlwn ljubljanskem, m sedanji irrhivist, prislnjci) za starejše gradivo, mag. Dragan Mali';. Kol navaja direktor Kopač v svnjem uvorlii, gre za nekoliko slimiostnejšo p/ihlikavijn. z;r kar 'c ,/brano gradivo zavoljo svojega vsehirskega pomena, pa [udi vizualne atraktivnosti zeln pomerilo. Publikacijo sestavljata ilva zvezka: V prvem sn kvalitetne harvne reprodukcije 46 i/oranih lislin Lisline si sledijo v kronološkem zaporedju: ilevel lislin je i/ večinoma druge poloviee )4. stolelja, kar .sedemnajst iz 15., deset iz 16.. pet 17. in štiri iz Iti stoletja. Reprodukcije so pr- agnjene formatu zvezka, laku ila so po potre!" nekolilo po večane ali pomanjšane, v vsakem primeru pa si) vedno dobro berljive, kar je sicer eilen namenov le kmige in pognj za uresničitev njen i h paleogralskil, ambicij. Osrednjn vsebino drugega zvezka predstavljaj,, prepisi (transkripcije) navedenih listij z regeMi In komentarji: vsaka listina, ki je ustrezno zaporedno nšlevilčena knl v prvem zvezku, je najprej opremlje.ia z datumom in kratkim naslovom ter obse/nim povzetkom vsebine (regesloni), ki naj bi nadomeščal pre vod: sledijo prepis celega dokumenta. izčrpen, po literaturi narejen komentar, navedba lelinicmh pndal-kov (velikosti pisna podlaga, pečal n morebiten prepis v Ijnb'iansk'i privilegijski knjigi) ler seznama objav listine in literature, ki obravnava njeno vseh i ne, V predgovoru avlor Malic predstavi ZAL-ovo zbirki) listi', kako je sestavljena, kakšen je p.mien leli listin, kakšne so okoliščine nastanka le-Ielr, pokaže jih razdeljene v skupine po zunai jih značilnostih ali vsebini, pojasni načela i/bora in namen objave Drugi avinr, Otnrepec, v .svojem prispevku U:'ine kot zgo dovinski vir oriše zunanje in notranje značilnosti lislin, predstavi niibovo delitev, se posebej posvet; mestnim ri vi leg i je m, predstavi lisi ins ko graJivo /a zgodovino L ji i bi; in i l v evropskih arhivih Sledjo, kol že rečeno, ob ¡Je listin, urejene kronološko lr: razdeljene v sku- pine po siolc ')", lakr, da je pred vsakn skupino uvod z zgodovinskim orisom politično-upravnih, guspodat skih in družbenih razmer v Ljubljani v posameznem slnletju. Kar se liee deleža obeh avtorjev pri nastanku publikacije, umremo na kralko reči. du ,e prispevek prnf. Otorepca poleg omenjenega uvodnega članka . i prevoda ki.minalnega sodnega reda za L |ubliano i/ lem 1514 pralvsem v njegovem "minulem delu", saj so rnbbmske hsline dn leta 1521 že objavljene v njegovem Gradivu zxi zgodovino L j/ihljn/ic. M ali i a je kljub lenui čakalo dopolnjevanje podatkov o objavah .n liieraiuri ler izdelava nekaterih regestov m večine komentarjev, uvodnikov o posameznih stoletjih ler nalaiit.no delo korektnega Iransliicrirania preostalih lislin {približnn tretjina), pri čemer iru je soavtnr slal oh stran, z vsem svojim znanjem in izkušnjami. O primernosti vsebinskega izbora lislin nc gre dvomili saj sla bila na delu dobra poznavalca lega gradi' a- prol. Otorepec se že dolga desetletja ukvarja z listinami in začel je prav z ljubljanskimi. Matiču pa je že vcl. lel zaupano n.ijsiarcjše ZAL-ovo gradivo. Vsekakor smo s predstavitvijo izbranih 46 listin in vsemi spremnimi besedili in komentarji dobili pregled obdobja od 14. do Ifi siolelja v LjiiMjani, k ni namenjen le široki, marveč širšemu krogu javnosti. Na kralko pa velja spregovorili šc o publikaciji km pa let igralskem učbeniku za nemško pisavo srednjega m zgodnjega novega veka. Vemo, do so vin '.a našo nacionalno zgodovino v lem času pretežno v nemščini, pisani s po domače imenovano golico, strokovno imenovano gotsko kur živo ali kuremlo zalo se mora z njo spopasti vsakdo, ki želi delali na virih NcmSčina seje kot jezik listin v posvetnih krogih uveljavila žc v 13,, dokončno pa v 14 slnlciju, kar dokazujejo Indi izbrane listine, saj jc med vsemi objavljeni 1 1 le ena nenemška, in sicer latinska iz leta 167,5. Priročnikov, to jc tablic za branje pri nas skorajda ni oziroma se uporabljajo nemške, ki pa ne vsebujejo tekstov, značilni 11 za nase kraje. Pri tem ne gre lolikn za paleografskn kol /a .c/ikovno in vsebinsko razliko. Znanje branja jc neločljivo pove zano z razi mi eva.ijcn, to pa poleg dobrega jezi kovnega znanja zahteva še poznavanje upravno-po-iiliene in pravne zgodovine. Avtorja se zavedala po UjonjkLji ,-osti te plan publikacije, da za boljše razumevanje vsebine manjkajo prevodi (izjema jc žc omenjeni sodni red nod št. 30), ki ih pi nas za tovrstna besedila nasploh primaniknic. Poslcdr a lega j- ludi neizdelano historično zrazoslnvje. To bodisi 124 Ocene in poročila o pnhlikaeiiah m razstavah ARHIVI XXI 1998 nc pozna ustreznega termina lioM se /.a isto stvar uporablja več izrazov, kar vnaša v stroko zmedo. Vsekakor ¡e izdelava prehodov za toliko dokumentov, ki hi morali bili dodatno podprl s potrebnimi vseli irskimi komentarji in paleografskii iij opomhami, obsežna in zahtevna naioga, ki verjetno presega možnosti i amhijue te pnhlikaei e. Dragi) Trpin Jože i-ontar: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848, Ljubljana 1998t 265 strani Knjiga Jožeta Žoniaria, ki io je ;zdal Arhiv Republike Slovenije, je pregled sprememb v organizaciji uprave in sodstva v dohi velike reorganizacije habsburške monarhije od srede 18. stoletja do marčne revolucije To je zgodovina reform oblasti v dohi, ki se zalo imenuje reformni absolutizem. Reforme so sledile vrsti vojn, ki so pokazale zaostajanje monarhije Zaradi daljnosežnih reform je io eno naj po membnejših obdobij zgodovine nuinarr i jc. To oh-dohje velja tudi za eno izmed najbolj bleščečih v njem zgodovin Knjiga je skrajšana in predelana doktorska disertacija. Predelava je predvsem v vključitvi spoznanj, do katerih seje zgodovinska stroka dokopala od tedaj, ko je bila di.scriaeija dokončana, V zvezi s krajšanjem naj takoj zapišem, da obžalujem da ie bil zelo s k raj: an del o stanju kranjskih deželnih financ, ki kaže zelo domač odnos vodilnih plasti v deželi do javnih financ in pojasnjuje, zakaj je bil mogoč lako odloeen poseg centralnih ohlasti. Zdi se mi, da ie vedenje o tem na Slovenskem premajhno Knjigo začne uvodni del, sestavljen i/, dveh po glavij. Prvo poglavje je kratek pnkaz sistema oblasti, ki seje začel razvijali v visokem srednjem veku in se v organizacijskih potezah ohrani1 vse do ;rcde 18 stoletja. Bistveno potezo fevualne ureditve, patrimo-nialno oblast, pa je tudi absolutizem ohranil vse do konca ahdobja, ki ga knjiga obravnava. V drugem poglavju je izčrpen pregled Haugwit:'.ovega poneilr. o Kranjskem gospodarstvu. Ta pregled pomij, 'menilen vpog'ed v zapletenost problema, ki so ..e ga z re formami državnih in deželnih organov lotevali, obenem pa nazorno kaže krvavo podkožje kranjskih vodilnih krogov Potrjuje tudi že znano dejstvo, da so se absolutistični vladarji v svoji vnemi služili državi včasih vtikali v neverjetne podrobnosti. Sadijo poglavja o reformah javne oblasti v oh dob ji i Marije Terezije. Jasno je videti, da je glavnina reform povezana z hahnburškimi neuspehi v nasled-slvenih vojnah. Reforme so se rojevale v neposredni povezavi z vojaško organizacijo. Ta ¡c zahtevala večjo in bolje opremljeno armado. Za to je hilo ireba veliko več (icnarja, kar je zahtevalo obsežne davčne reforme. Davčne reforme so stalnica, k> se vleče vse do konca knjige. Reforme so se začenjale sicer od vrha na ravni centralne oblasti, ko pa si je monarh nasproti stanovom pridobi) dovolj moči, da mu li niso mogli več učinkovito nasprotovati, je ustvarjal osrednjim oblastem podrejene organe oblasti ludi na stopnji dežele in še nižje. Uvajanje organov oblasti razumemo kot uvajanje uradništva, ki je odv..,no od vladarja. P: i lem pa je treba poudariti, da io nradništvo íe ni hilo številno, čeprav so se ravno v tem ohdohju že kazale nekatere njegove značilne poteze. Druga značilnost dohe je, da je nradništvo močno povezano z izvajanjem sodne oblasti, ki se ravno v dobi reform ohhisi' le-le so predmet kiuige, šele začne ločevali od uprave1, l.očcvanje seje začelo na najvišji stopnji in jc sprva potekalo kot ločevanj" fnnkeii med več nosilcev. V knjigi pride z navajanjem imen in pristojnosti različnih oblastnih organov predvsem na deželni ravn; lepo do izraza način izvajanja reform. Ta se kaže v nenehnem spreminjanju. Spreminjanje je le deloma i zrj/, stske reformatorjev glede ciljev in metod reform in veliko holj kaže njihovo spretnost manipuliranja z nasprotniki reform. To so bili predvsem stanovi, ki so izgubljali tudi tako, da so vedno manj odločali tudi o zadevah, ki so bile dotlej v njihovi pristojnosti, kot npr. različne odločitve o stanovskih funkcionarjih. Prav tako je osrednja ohlasi posegala na področja dru g:L avtonomnih skupnosti. Pri mesiib je hilo tako podaljšanj dobe opravijanje sodniške in županske funkcije od enoletnih mandatov, značilnih za siarcjšo dobo, na triletni mandat, Od srede 18. stoletja pa je v deželah bahshurškc monarhije organizirano stekel nov proces, ki pomeni pomemben korak v odpravljanju srednjeveškega sistema oblasti. Do te dobe je dežele medsebojno pove zovala predvsem oseba deželnega kneza, odslej pa se pojavljajo gnberniji, novi organi, pristojni za več dežel. Gradec je i nova postal sedež organa, ki je imel številne pristojnosti nekdanje nolranjeavstrijske vlade Na drugi siran- pa jc kol sedež guhermja pridubil Trsi in mesu sla, vsaj kar se višjega sixlsivu tiče, ta položaj za slovensko ozemlje obdržali vse do konca habsburške monarhije. Našle« luí k Marije Terezije, cesar Jožef II je izvajanje reform nadaljeval šc bolj odločno. Cilj jJ hil ustvari' centralizirano državo z, močnim uradniškim apa.-aioni. Ta či naj hi imel prednost pred zgodovinsko uredi fijo, saj lu h¡l rezi 11 lat eelo zmanjšanje .levila dežel. Uresničevan so ga začeli pozneje, z združevanjem funkcij za več dežel v i si i osebi, venaar .sc ta težnja pozneje ni nadaljevala. Ponicmhncjšc so bile spremembe nr. stopnji, nr"i od dežel. Povečale so se funkciji in vloga okrožij, ,->c pomembneje je hilo, Da se zaceli priprave za ustanovitev organov oblasti na na ¡nižji siopuji, kjer je Sc lieloval.i patrimonialna obbsi. Da je lilo Se veliko ostankov si are ureditve, med drugim kažejo tudi izrazi, kot npr Uann und Aeht za višje ali krvno sodstvo. Ti so nastali v visokem srednjim veku in so do 18. siolelja že spre me iili pomen, oblast, pa ludí vseh in o. Tu ohlasti mso nogle do konca, saj za podržavljanje sodne ohlasti ni hi I o denarja Sieer pa so pri zoževanju patrimonial ne arhivi xxi iyys Occnc in poročila h publikacijah in razstavah oblasti izbrali zelo premeteno lakuko Oblast so delali neprivlačno Ltko, d;t je maral npr. palrimonialni gos pod me nekatere najpomembnejše hinkcije nastavljali šolane pravnike. Drugi način e bil, da so oinejuvali možnost, tla bi si z izvajanjem javne oblasti gospodje povečevali dohodke, tako, da je izvajanje oblasti vse bolj postajalo breme. Posamezna gospostva so se zalo prostovoljno odrekala izvajanjn javne; oblasti. V poglavju o reformah ohlasii po s mri i cesarja Jožefa II. avtor ugotovi, tla se je ustav proces pri Se nedokončanih reformah, tla so bile nekatere reforme omiljene, tla jc bila delno obnovi jrna snoiovska avtonomija, da pa vrnitve na stanje preti terezijanskimi reforma m i kljub nekaterim zahtevam ri b. o. I .na i/.med manj poudarjenih reform za vlade Jožefa u je bila central izaci.,. pol ie i je. ki je bila znova vzpostavljena poti cesarjem l;rancem II Istemu ministrstvu je bila na samem začetku 19. stoletja podrejena še ecn/ura. Ker sta b:li zadnje tleseilcljc ]fi. in prvi dve 19. stoletja v /namenu francoske revolucije, je bilo v leni času več razjirav o reformah kot samih sprememb. Pomembno znamenje nove tlohe pa je bilo. tla je biki med uradniki vse več ljudi meščanskega porekla, čeprav so v(xhlne funkcije še obdržali plennei. Posebno poglavje je posvečeno strukturi oblasti v obdobju, ko je bil večji del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo. Za francosko državo to ni la obdobje miru. pa u;di najbolj radikalno obdobje revolucije je hilo že mimo, tako da spremembe niso bile tako velike, kol bi pričiikovali. Nastala je povsem nova tlržavnopravna tvorba, toda sestavljena ie bi'a iz delov, ki so v veliki meri ohranili slaro sirukturo. Tako so se celo pri določitvi ozemelj di.UriVtov, ki so bila osnova nekdanja okrožja, ozirali na nekdanjo sestavo zemljiških gospostev. Nove so b>.e predvsem najnižje enote, komuni, ki pa niso bile avtonomne so bili meri, njihovi predstojniki, imenovani. Mere najpomembnejših nest v Ilirskih pro''ine;di jr imenoval celo eesar. Še bolj do^oročne posledice pa ji imela odprava palriniontalnega sodstva, ki je preživela obdobje Ilirskih pro' inc. Zadnje poglavje je posvečeno predmarer dob1 Konzervah, izeni dobe seje kazal tudi v počasnem obnavljanju orgimzaeije oblasti iz dobe pred rran-eozi. Številne uredbe o novi oblasti nrethVi so imele značaj provizorijev. Tako sta bili na sedanjem slovenskem ozemljit dve ureditvi: ena na ozeml n rek danjili Ilirskih provinc in druga na območjih, ki niso prišla poti francosko oblast in kjer so nekatere reforme počakale do marčne revolucije. Kol oh koncu pove avtor, sla kot intjna pt tlobilev absolutizma ostala centralno voden tlržitvn. apar ,t. v kiderem so prevladovali pravniki, in enotna državna zakonodaja. Upravne in sodne ozemeljske enoie pa so sc deloma ohranile. Knjigo popestri več ihtsiraeij osebnosti, prnvn lisko" in zemljevidov iz obravnavanega obdobja. Velika av lorjeva zasluga jc, da se loteva obdobja, ki je bile z;t oblikovanje modernega Ji* icm; sodstva in uprave in s leni tudi moderne države odločene in . v nekaterih vidikih vphva še na našo dobo. Pri leni ie a^ior spletno krmaril med pastmi, ki jih ponuja grathvo. Na prvem mestu jc tu problem terminologije, in 10 v dveh smislih. Pc eni slrant je moral za številne orgine ustvarjat: slovenske izraze p"i čemer e doda im problem, tla nemški avtorji v poimenovanja niso tako nataneni, kot hi to od njih pričakovali saj po gosto za isli organ uporabljajo različne izraze. Drugi problem pa je na platnicah navedeno meslo iz Vilfanove Pravne zgodovine o po m poznem načinu iz ražauja. Nij večja vrednost knjige je sislemaueen prikaz strukture oblasti za slovensko ozemlje, kakršen doslej širši javnosti t b dostopen. V leni sm slu je dra goeeno dopolnilo Vilfanove Pravne zgodovine Slovencev. Hvalevredna je avtorjeva samokonirola, saj nekateta obtavnavana mesla kar kličejo po komentarju, a sc je avtor lam znal omejiti na nekaj jedrnatih stavkov. VItid i ni ii Shuič Ivan Nemanič - FilmsKo gradivo Slovenskega arhiva pri Arhivu RepubliKe Slovenije, 2. doptnjena izdaja, ARS 1998, 575 strani Ponat knjige "Fi.msko gradivo slovenskega film skega arhiva p Arhivu Slovenije" Jvana Ncmaniea, sez.eie iz dveh že zdavnaj razprodanih zvezkov v enega, z.aokmi.uje pLno podlago za raziskavo in razlago slovenskih filmov, shranjenih v Arhivu. Ta in ventar, pophan v mienovanem in v še treh drugih temeljnih del,h slega avtorja - Filmskih zapisih Božidarja Jakca, Filmih Metoda in Milke Badjura, Film skein gradivu 19^5/1993 jc hkrati zgled in razgled po slovenskem filmu Razgled zalo, ker izpod enega peresa lahko premotrimo velik del pomembnih domačih ulmski'1 del n z enega zorišča z enim pogledom zaobsežemo vso nest rosi slovenskih Ime v in kakovosti posameznih filmskih ustvarjalcev Zgled zato ket so p.ieujoea dela postav, la v Loka merila vsemu, kar bo - upamo vsaj - še zapisano v pri hod nosi i, obsegajoč ludi 1 :,mska tlela na tclevb i in pri drugih izdelovalcih filmov, pa seveda lut vsemu, kar se bo ohranilo na drugih nosilcih slike in zvoka S podporo sodobnih naprav za zapis, zbiranje, razvr Sčunje in shranjevanje podatkov bi to ne smelo več hiti prezahtevno Vsa štiri tlela so opremljena z izčrpnimi šhtoijami iz slovenske filmske zgodovine in s EJlijami o r "nih mtj poni eni bnej šili dejavnikih z vse t, i pomeinbn ni veljavnimi viri in navedkt izvora uslm i prieevan jn podatkov. Najprej v opombah k "Uvodu"J nato k vsakemu razdelku, k vsakemu filmu posbej, po razlagi kratic, seveda. Pa se skozi vso množico resnih in strogih črk in besed kdaj pa kdaj zasve i turi doni islek, skorajda hudomušen namig, bleščeča opomba, ki bralca preseneti kot preblisk in iz. i v. In V priča, da 126 O ce n cj n poročila o pu hI ikacijah m razstavah ARHIVI XXI 199H je te inventarje pisal človek, ki n, le natančen popisovelc in zapisovalce, ampak tudi ljubitelj, čc že nc kar zaljubljenec v slovenski 'ilm. Tako po zajetnem "Popisu filmov" šc kako zmore iiiel predrago-ccna in prepotrebna kazala k sta j:b izdelala fflajša sodelavca Vbdiroir Snnčič in iojz Tršan. To so kazalo krajev, kazalo pravnih oseb, kazalo oseb, odgovornih za nastanek enote, kazalo stvarnih gcncl 1er i>a koncu knjige še aheccdn seznani filmov, v katerem je vsak film označen z. elvcroa številoma Enim, ki kaže na vrstni red filma v pričujoči knjigi, in še enim. ki pove, kako je film označen v računalniški cvidcnci filmskega gradiva v Arbivu Republike Slovenije - Slovenskem filmskem arhivu. Take je v.sakomur, l išče kraj. osebe, dogodke lahke1 poiskan vse, kar želi. Skoraj vse. Osebno, morebiti kar preveč osehno - in zato se vnaprej opni vičujem pogrešam nekaj znaniii oseb, ki bi po mojem mncn]ii vendarle že lahko bile ii»cnovane. Tako v popisu filmov kakor tudi v kazalih Tiste na primer., ki so nas:opilc v tretji touki šestindvajsetega "Obzornika" Na tej in na drugi strani sodniškega katedra. Ciniz.cn) velikega kolesa zgodovine ]e najbrž kriv, da so tokrat tako sodniki kot obsojenci, rablji in žrtve, nastopajoči in gledalci, postali bolniki iste holezni, ki sem jo nckoc imenoval "Palam;dov sindrom" In če sem že pri opozorilih, naj brez slabih namenov omeniro šc dve. Prepričan sem, da sc bosta morala sestavljale;] kazal tako in drugače otepati več kc: polovice .Slovencev, ki sc imenujejo Slovenke, ker vlog posameznic, ki so sodelovale pri nastajanju enot, pri označevanju nisita prestavila v ženski spol. ampak sta jim prilepila kar moško oblik;). Druga opomba zadeva uporabo nazhov "snema lec" in "kamerman" Je že res, da je med kraticami za navedek, kdo je kaj snemal, uporabljena črka K", menim pa, da to ni dovoljšen razlog za to, da filmske sncroalcc preksiimo v "kanvjrnianc". V gledališkem besednjaku Me;tnega gledališča Ijnbiianskega : leta IQfil je zapisan samo snemalce. Slovar Slovenski ga knjižnega jezika pozna oba izraza, pove pa. da jet kamerman tisti veščak, ki rokuje s teler i: ijsko kamero, snemalce pa lahko snema s filmsko kamero, televizijsko kamero ali magnetofonom. Zavzemam se za to, da h iih vsi tako ločevali. Pa še v tem primeru nastane poplna zmeda, ko skušamo z. eno besedo označiti snemlaca, ki drži v rokah clcktonsko kamero, snema pa nn filmski nač n. Zmeda ni seveda nič posebnega, saj sc v celoti, na vsem filmskem in televizijskem področju šc nismo domenili n;< za osnovne pojme. Živ bog ne vê več, kai je film, kaj televjzijiu kaj televizi|Ski film. kaj filmska tehnologija in kaj elektronska tehnologija. Bedi dovolj in - kljub opozorilom praznično. In naj se na konen v imenu vseh uporabnikov še enkrat zahvalim za delo, ki nam bo v marsičem olajšalo tudi prihodnje ustvarjanje. ¡H<>r Košir Četrti zvezek inventarja filmskega gradiva Arhiva Republike Slovenije, pripravil Ivan Nemarne. ARS Inventarji, 1998, 298 strani V č;:,;t mi je, da lahko predstavim četrti zvezek inventarja filmskega gradiva Arl.iva Republike Slovenije. ki ga jc, kol tudi prve tri, pripravil gespod Nemarne O tem inventarju bi rad spregovoril v dvojni vlogi- kol pogost nporabnik zbranega filmskega gradiva in kot nekdo, cigar dela bodo najbrž nekoč zašla med poliee te potrebne ustanove. Naj tnrej povci» naj mej nekaj besed kol tako imenovani uporabnik Ne morem ;i kaj, da i>c b na samem začetku omenil pokojnega profesorja i ranccta Brcnka. Pisalo se je leto 1965. leto prod sprejetjem znamenitega zakona o arhivskem gradivu in arhivih. V svojem seminarji je takoj od začetka študija napre j pokazal vse - in pi. tem mi. lini dobesedno vse dokumentarne filme iz takrat nega trnovskega bunkerja Triglav filma Tuili filme, za katere nekateri trdijo, da so luč projektorja lahko ugledali šele v tako iincne>vani demokraciji. Pa smo, študentjf n še kdo, žc takrat lahko videli "Domobransko prisego' pa "Prolikomuni aično zborovanje", rrinio tega v Kinoteki tudi "Zmagoslavje volje" m Šc kaj. Zaio sem bii nemalo presenečen, da je sredi esem deselil) let sicer nadvse vztrajen in temeljit zgodo-viiiopi;,ee kar zažarcl ob ¡poznanju, da so na filmskem traku ohranjene podobe judi, s katerimi seje ukvarjal takrat že dobnb štirideset let! Povedano pomeni, da v zavest prestcvilnili Slovencev še ni prienrljalo vedenje o pomembnosti pričevanja filmskih del: da se tudi vešeaki ne dor.>i;lijo pregledati ■ poi»cni prebrati in ogledali s'i filmskih del ki so že od leta 198?. z-ipisana v prvci» zrezku nventarja in ohranjena na filmskih trakovih Cela vrsta nesporazumov, zamer, polresnic ■n dnevno uporabmh laži izvira iz popolnega nepoznavanja tega pomembnega dela slovenske kulturne dediščine. Izvira iz nepoznavanja in veasm meli namernega preziranja, ki ga šc podpihujejo glasniki tist;Ii sodobni) kulturno politični!) "trendov", ki bi naj r;.je vide'* da bi se zgodovina začenjala z. vsako strankarsko veselico in njej sledečo izjavo posebej. Zakaj pripoveelu.-Mii, oh siccr prazničnem dogodku, te malo žalostne zgodbe? Zato, ker niti najmanj nc kaže, da sc beydo vremena na tem področju kaj kmalu zjasnila S celo vrsto zapi ar.ili polresnic in pollaž.i se le krepi šc vedno prevladujoče mnenje, da sodobni mediji radie), film, televizija - ne dohajajo žc uveljavljenih izraznih zvrsti, prr.ilvscm scveela literarnih. Prav resno sc takšna mnenja poiavh-ijo celo v gradivih s katerimi naj bi se predstavljali Evropi. V gradivih, ki so boli podobna parolletu o slovenski kulturi kakor resni analiz, stanji' in veljavni oeeni vrednosti našega dela. V gradivih, k; predlagajo naj, ob vstopu v informacijsko tisočletje, ecio Šolanje najpomembnejših poklicev za soe bne medije prepustimo kar tiijccn.. Pa se m čuditi, saj za resne analize in povzetke manjka piav tisto, kar jc vsaj za del enega izmed navedenih medijev zdaj pred nami: navidez, -preprost, ARHIVI XXI 1998 _Ocene in poročila o publikacij ali in razšla v ali p.t pregleden ¡11 dovolj natančen invemar. /a marsikoga prcsiihoparen in nezanimiv, morda celo nad le/en, /a nas, nporabnikc n liste, k' vanj kaj prispevamo, icmelj za i/.mero "dalje in nebeške sira 111" Zaio iziti čelnega zvezkr in ven hi ri v leni času toliko pomcnihnejši. Kaže na 10, tla se vendarle kdaj pa kdaj najde dovolj sredslev za prepotrehen izpis, ki nam prctlsiavlja. tntli na papirju, pregledani in raziskani del filmskega fonda slira enega v Arlib 11, Čeprav je z;t lakšne podvige najnrž poirebno manj denarja kot za kakšen velikanski preti volilni lepak neuspelega ljudskega ljubljenca; in zato se tlelo natlaliiije v z.e znano Ekrani ni olilek' in naklad: kol h bilo i iskanje lakšnili vsebin nekakšen pravni ik preti vojni! in medvojnih Icgahiui osvobotPln.li ličkov - \ mi j žlahtne ¡sem pomenu povedanega. Tntli zal o je delo gospoda Ivana Nemaničn io'iko piinicmhncjšc. Delo filmskega arheologa. Nciiirndnega in lihega tlehtvea slv;tri, ki hi se jih kom;: j kdo loli) saj 11 so vir slave, z njimi m mogoče hliskoviiti tibogaicti in niso v središču novodobnega blišča, "glamiirja". V tlobi. ko je "refleksija" medijev pomembnejša otl '/.delovanja medijev", ''prc/.entacija" pniiicmbncisa od (rajnega krmiljenja, "kompibcije" pomembnejše tid lemeljnn, raziskav, "segnicnl" pomembnejiii otl celote, res ni najprivlačneje hraniti in pregledov; :li, po /vetlovan in zapisovati. Tako je preti nami spet zajcicn sveženj novih pod al kov. tlrag ocenili t;tko v potlrobno.siili.koi v celoti. Z tlejsivi o na novo pritlnblji nih filmih dopolnjuj-jo dosedanje iri zvezke in v nekaierih redkih primerili dopolnjujejo že opisane filme. V ¡Tjili se nam vedno jasneje izrisuje jo obrisi popolnejšega pregleda slovenske filmske ustvarjalnosti. Jasneje se nam izrisujejo tudi nekateri lilmski delavci ki smo lili doslej po zii; d i le iz omemb in opisov v sirokovnni puhli kacijah. Pri le m je seveda ireba najprej omeniti ime niino delo doktorja Mana bocrsicrja. prvega slovenskega visoko izšolanega filmskega delavca, pii kalc-rem se je ohranilo tuih pričevanje o pionir ili filma, hralih Sklatla»ovsk>h. Živa pretlstaviiev tlcl;t tlokloria Maria Pocr.sierja v kinematografskih tlvoranah šc oslaja naš knluirni dolg. Na pravih kinematografskih predstavah in ne le v na hilro pripravljenih za l;t kojšcii na dnevne noircbc naravnan - učinek izdelanih površnih, včasih tudi zlonamernih telev :ijskih otlda.ali. Kjer hi bilo ptipolnoma razumi ¡i -o kaj jc eilat in kaj "citat", skraika. ktlo jc kaj naredil in ktlo si je 10, kar Je kdo naredil, le izposodil n uporabil,, po svoje preuredil, na novo komentiral ali celo zlorabi1 Pa čciiitli v imenu nekakšnega raziskovalnega nrvi-narsiva, ki se kar prepogosto izkaže m sv i|evoljno paberkovanje brc/, jasne navetlhc viroi Vse ho1 i se izrisuje poireha po kinematografski!', predstavah, ki botlo sistematično, skozi Icia dolgo, predstavljale slovensko filmsko dediščino. V naj-slahScm primeru zgleden izbo. r/. le dediščine, i. 10 nc poljubne avtorski, ampak široko poverjen in strokovno uiemcljcn. Tako rekoč železu repertoar slovenskega fil.jia, ki osiaja na lela dolgo isti 11 sc II dopolnjuje z. novimi izticlki - incnj.i, spremi 11 ja se le gleda'sivo, občinstvo. Tako homo najbrž hilro ugo-lovili, da se nam ni ircha sramovali te deti išči ne. 127 Ugoiovvi homo, da jc bila lako imenovana "refleksija" slovenskemu filmu nema lok daj krivična, preveč zadrta m do njega veliko sirožja, kol se id dogaja kje drugje v svetli. Ugolovili bomo, da je slovenski film otl prvih nebogljenih /ačelkov naprej dovolj skrhno, kljuh splošni revščini, uspel slediti najpomembnejšim icklonskim premikom v časn in prostoru, ki £a ie obsegel. Ne nazadnje, homo ugoiovili, daje v slovenskem iilmn najti marsikaj lakega, kar je mogoče primerjali z vrhunskimi izdelki v svein. Da imamo svojega, domačega znanj,] oliko, da se nam ga m ircha prav nič sramovati. Svojo pivo pravo filmsko šolo smo imeli že lela 1948! Ponosno in samozavcslno sc lahko potrkamo po prsih, da smo imeli 111 da imamo meti filmskimi tlclavci lutli (loma, ne samo na tujem prave 11 bnske zvezde, pa če jih filmska "refleksija" prepoznava ali prip"v.nava, ali ne! Vesie. doživel' b morali ireninek, ko ccla dvorana, kakih tisoč filmsko dobro poučenih ljudi v nekdanji presiolmci, glasno globoko zavzdihne oh enem samem posnelku 1/ Hadjiirovcga filma. Prav lako hi mora.j povedali kako s kakšnim nepopisnim mojsirsivom, znanicm in s kakšnimi skromnimi tebničnim pripomoči |l Mu:in Kumar posnel vožnje in zasuke po Postojnski jami kaj pomeni njegova upodobitev fragmema "Snuhlienje v Davči" iz nikoli tlokončane V i soške kronike. Kaj pomciiii.i njegova teoretična dogajanja in objave, kaj njegove določitve velikosii izrezov Če pa hi filmskemu gradivu Arhiva pridali še filmske zapade, ki jih hram nac onalna televizija, hi lahko ugoiovili meti drugim - indi 10. tla jc Viki Pogaear .snemal po slovenskNi hribih in janiali več kol štirideset lel. od obziirni.škc točke o vojaških plezalnih lajthj do lele vi '.i.skih "Planmskjii poli"! Neopazno in ncopai.eno In tat.. zato je delo gospod« Ivar.a Nemaniea lako pomembno; z mini htliko prepoznavamo, kdo je kdaj kaj naredii; koliko je hilo lega dela in kakšno jc to tlelo h'lo, 7 njim lahko indi tloločimo, kaj vse nam šc maijka, kr;j vse. bi bilo lrch;t 5c posloriti Najmanj, kar bi si bilo ob prebiranju tlela gospoda Ivana Nemaniea želeli, je to da bi nekoč, v kar .sc tla bližnji prihodnosti. dobili slovensko filmtigralijo, slovensko "Cincmanijo", popoln pop.s vseh slovenskih filmov, tnd li.aili, ki so šc v lelevi/.ijskcm arhivu ali kje drugje. Da bi s leni ludi ponatisnili žc davno i/ginnli prvi zvezek i r. veni a rja. Brc/, lega 11. mogoče n oh en o pregledovanje in ocenjevanje slovenskega filma1 Zdaj seveda govorni žc kol tisti, čigar dela prihajajo v tole ugledno ustanovo. 'Sanjam" - kol bi tlejal doktor Marin: Lutlicr King o dob ko ho l i1111 ska prothikcijr v vseh slovenskih proi/vodnih hišah, indi zasebnih za /.aknnom urejena txl zasnove dalje - lako, tla ho mogoče v Arhiv pridobiti, s kupa s filmi, vse potrebne pi.mc podalke o 1 ztlclki 1 in sodelavcih Tako se nc bomo spraševal, ali je v fiinin sodelovala tir. Svctlana Mukarovič, Sve-llana Makarovič ali pa morda dr. Marija Makarovič! Tako bo mogoče pripraviti sproina vsakoletna poročila o pridobljenem gradivu z vsemi kazali; lako, in samo tako, bomo tako rekoč na enem mestu vsako leio lahko opazovali, pregledovali, nadzoroval, in sc veselili rasti slovenskega filma Sanjani o dob., kc b<~do J 28 Ocene in poročila o publikacijah in razsinvah ARHIVI XXI 1998 vse državne in javne ustanove z letrim; poročili dclžne javno predstaviti svoja dela, da bode - bomo -navsezadnje tudi davkoplačevalci a i naroč.n.o vedeli, kam je šel njihov naš - denar. Sanjani o tem, da bode vsa dela predstavljena jasno in pregledno - s cenami /red - da borne vedeli, kaj je drago in kaj pcceni, kaj vredno in kaj ceneno. In sanjam o času, ko bo v teh leinib poročilih napisano ludi lo, kam vse po svetu so bila prodana, zamenjana, izpsojena, predstavljena naša dela. Niij mi bodo za tale praznik oproščene sanje. Sanje, ki so vsaj v enem delu upredmetene. V delu gospoda Ivana Ncman^a, za katero upam, da se bo najbolje in v vsej svoji vrednosti in dragocenosti predstavilo čim večkrat vsem [istim, ki imajo radi slovenski film. Čeprav Jc v nakladi kakšne pesniške zbirke. Igor Košir Slovenski film in njegovo varovanje. 30 let Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 1998, 128 strani Z ibornikom prispevkov pod skupnim naslovom "Slovenski film in njegovo varovanie smo zaznamovali 30-lelnic(i delovanja Slovenskega filmskega arhiva pr Arbi''u RepuL.ike Sloveniji , i s tem hkrati tudi TO let celovitega organiziranega zavarovanja slovenske filmske dediščine Gre za obdobje, v katerem jc Slovenski filmski arb.-, kot je v predgovoru v publikaciji zapisal direktor Arhiva Republike Slovenije mag, Vladim.i Zumer, zbral strokovno obdelal veČino ohranjenih slovenskih dokumentarnih, kratkih in celovečernih igranih ter animiranih filmov. Hkrati smo z '.bornikon želeli prav v obdobju, v kale rem Slovenski filmski arhiv postaia redni član Medna rodne zveze filmskih arhivov 'FIAF), domaČo in tujo strokovno javnost seznani1- s slovensko filmsko pre dukcijc in z ustanovami, ki skrbe za njeno varstvo, zalo je večina prispevkov objavljena tudi v angleščini, v celoti ali v povzetkih. Prvi dei publikacije prinaša pet daljših prispevkov. Mag. Lojz Tršan, vodja Slovanskega filmskega arhiva, je avtor zgodovinskega pregleda razvoja film skega arhiva in njegovega strokovnega dela. Ivan Nemanič, prvi in dolga leta edini slovenski filmski arhivist, je na slikovit način opisal .številne zelo zanimive utrinke iz svoje dolgoletne prakse Med drugim je zapihal, kako je razrešil uganko Cankai jevega dvojnika v filmu "Ljublj: na 1909", kako je prišlo do premiere tilma "Ormož - jugoslovanski Ollspach" 57 let po njegovem nastanku in kako mu je u.ipelo tik pred razpadom Jugoslavi,- i>, Jugoslovanske kinoteke v Beogradu pripeljati v Slovenijo filme Triglav filma. Prof. Igor Košir, preda/atelj na Akademiji za gledališče, radio, film in lelevzijo (AGRFT1 jc v znanstvenem eseju "O dokumentarnem filmu i dokumentarnosti filma' opir.al postopek nastajanja doku mentarnega filma, od zunanjih ,x)bud, prek zapletenega procesa dojemanja vpli\ov okolja in odzivov nanje, do oblikovala filma kol neve, samostojne sli kovno-zvokoVTie celote. Opiral je načine dojemanja filmov m razlike med filmom m v:deom. postopke nasiunka dokumentarnih prispevkov od zamisli do montaže, dramaturško zgradbe, filmov, prooleme pri snemanju dokumentarcev, vlogo besedila in glasbe. Nakazal je etična in moralna vprašanja v zvezi z dokumentarnimi filrri ter ornen 1 vlogo in pomen medijev v sodobni družbi. Filmski kritik Zdenko V.-dlovec je v Kratki zgod bi o slovenskem filmu" predstavil prerez skozi vse slovenske dolgomctražne igrane filme od filma "V kraljestvu Zlatoroga" do 'Oiilscidcrja" in jih umestil v ideološko-po'i ti ene, di-užbcno-SoJalnc in kulturno-umetniške okvirje. Režiser Milan Ljubit se v prispevku "Arhivski posnetki kot pričevanje ljudi in casa v obliki spo miiov kutieno ozira na čas, ko jc začenjal svojo kariero pri "Kroniki" kot avtor filmskih portretov. Pokaže na šablone, ki so takrat veljale pri tem delu, in na težave j -i posodabljanju v obdobju, ko jc pozneje sam prevzel vodstvo "Kronike" pri Viba filmu. Opo zarjii tud aa prednost filmrkih pesnetkev glede ka kovesti in trajnosti pred elektonskimi, katere jc pozneje začela snemati televizija, na pomen filmskih portretov za nacionalno zgodovino hkrati pa tudi na prem ijhno pozna\anje le-teh celo med strokovnjaki. V dmgem delu publikacije so objavljeni kratki prispevki z osno"nimi podatki o nstanovnh, ki skrbe za slovensko filmsko dediščino, za njeno ohranitev, ter strokovno obdelavo z različnih vidikov in prcz.en-taeiji). To so poleg Slovenskega filmskega arhiva Slovenska kinoteka, filmski .sklad Republike Slovenije, Rat'ioldevizija Slovenija, Akademija za gledališče, radi , film in televizijo, Avdiovizualni laboratorij Znanstvenoraziskovalnega eentra Slovenske akademi jc znanosti i umetnosti, Društvo slovenskih filmskih UKivarialccv .n Zveza kulturnih društev Slovenije, fmpevke so napisali Silvan Fnrlan, Nerina Koejančie, 'aliana Rcz.ee-Slibilj, Franci Slak, dr. Naško Križnar, Daniea Ikovic in Peter Milcvanovič Jarh Slovenska besedila jc lektoriral Dušan Maher, prevode v angleščino je pripravila Nuša Podobnik, zunania oprema jc delo Edite Kobc Viudimir Kalošit Mag. Milko Mikola, Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Mali tiski 3, Celje 1998, 61 strani Zgodovinski arhiv v Celin je v začetku leta 1998 izdal treij zvezek v ediciji Mali tiski. Avtor, arhivski ARHIVI XXI 1998 Oecnc in poročilu o publikaci|an in razstavah 129 svetovalec mag. ¡Mijkfi M i ko I a je za nbjavn pripravil izbor dokumentov i/ okrajnih partijskih komitejev, katerih gradivo hrani arliiv. Dokument' sn izbrani tako, da se bralce lalikn seznan z bitjem part- : prc'i različnim v partijskem izrazoslovju imenovanim "no tranjim .sovražnikom". Avlor z izdajo teli dokumentov bralcu omogoča, kot pravi v uvoilu, "da se i' prve roke seznar. z nekaterimi vidiki ideološkega in političnega nasilja, ki gaje izvajal komumslieni režim v iSvcniji, predvsem v obdobju I945-I998 Pavel Plesničar, Ajdovščina, Pogled v njeno preteklost, Komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Šturij, za objavo pripravila Ivanka Uršič, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica 1997, naklada 500 izvodov, 184 strani Februarja 1997 je minilo 50 let od smrli Pavla Plesničar ja, Šolnika, krajevnega zgodovinarja in puhli cista, znanega predvsem po bibliografiji slovenskih knjig in pericdikc na Primorskem od leta 1607 do konca Icla 191S z naslovom Narod naš dokaze liram ki je izšla Icia IV40 v Ljuhljani Pavel Plesničar rojen 4. junija 1880 v bližini Trnovega pri Gorici, je de1 svojega življenja pred pr"o svetovno voino preživel kol učitelj tudi v Ajdovščini Tair ,e začel zbirali prve podatke za zgodovino lega kraja. Italijanska okupacija ga je pahnila v emigracijo v Ljubljano in v icm kraju je med letoma 1941 in 1945 pisal kroniko" Ajdovščine, kmalu nalo pa 22. fehruarja leta 1947 tndi umrl. Plesničarjeva becrka prim, dr. Vela Turna jc Po krajinskemu arhivu v Novi Gorici Icla 1995 odstopila del očciove zapuščine, v njej se nahajata tiid: dva zvezka rokopisov o zgodovini Ajdovščine, z željo, da bi lo delo našlo pol med ljudi Tl zapisi so po vsebini že pravo zgodovinsko delo siecr ncšolancga zgodovinarja, pač pa debrega opisovalca kraja in ljudi. Pri tem seveda ne gre pozabili, da je lo predvsem zgodovinski vir z vsemi napakami in nedoslednostmi, namen/en luci p iliodniim raziskovalcem ajdovske preteklosti. Z izdaj" le publikaciji, v Pokrajinskem arhivu v No,'i Goriei dopolnjujcimo izda jalclj.sk o dejavnost s samostojnim objavljanjem arhivskih virov in hkrali naoaljujemo prikaze zgodovine posameznih krajev območ a, ki ga pokrivamo s svojo delavnostjo, V uvodu urcdniea navaja najosnovnejša dejstva, ki zadevajo avtorja in njegeo delo, ter daje potrebno napotke za branje in razumevanje Plcsn carjevega besedila ler njenih dopolnitev ali opomb .Sledila izcrjien Plesnicarjev življenjepis in poskus njegove bibliografije, vendar ta ni popi na. Potem lahko beremo prvi, zcmljcp;sni del ajdovske kronike". V njem nas avlor najpre' seznani z geografsko in geološko podobo Ajdovščine in njene okolice. Zalem je na vrsli politični opis ajdovske občine v okviru tedanje dežele Goriško-Gradi.ičanskc, predstavitev prebivalstva ter gospodarskega razvoja, opis kmetijskih panog (policcielstva, "inogradnišiva, sadjarstva, živinoreje ir čebelarstva), obrti, irgovirc, prometnih povezav, denarn h zavodov in podpornih društev. Posebno poglavje ji namenjeno duhovni izohrazbi in značaju Ajdovcev. V leni poglavju avtor našteva šole, knjižnice, kulturna in športna društva ler opozarja na izginevanje ljudskega izročila, pri tem pa zapise ludi nekaj znanih pripovedk Drugi, osrednji del kronike nosi naslov Ajdovščina pogled v njeno preleko ;l - in obsega dve celoli. Najprej splošen pregled zgodovine Ajdovščine in htnrij od predrimske ciobe do začetka ¿0. stoletja, nato pa najobsežnejši del Z naslonom Posameznosti. V lem delu Plesničar podrohno ohr i vrniva zanimive ljudi in dogodke 'Z ajdovske in šturske preleklosli. Ta del kronike jc še posebej dragoecn zaradi avlorjevega neposredega poznavanja nekalerio oseb in dogodkov V sklepnem delu pubLikaci c sla seznani virov in literature, uporabl jenih pri redakciji, in kazalo. PlesmCarjcvo besedilo je opremljeno z ojiombami dveh vrsl. S številkami so označene originalne avtorjeve opombe. Te p inaišajo pregled obsežne lileralurc, ki jo je uporabljal. Uredniške pripombe, označene z zvezd.cami, pa skušajo dopolnili oziroma pojasnili Plesničarjeva besedna. Urednikove opomht so ludi navedki v oglalib oklepajih med Plcsničarjcvim besedilom. Z nnmi si je urednica prizadevala dopolnili manjkajoče besede a:, lelniec, Lcktura I1 les nič a rje ve g a besedila j bila z namenom, da se besedilo ohrani v čini izvirne::ii obliki, opravljena z minimalnimi posegi, lako da so hib popravljene le očitnejše pravopisne napaki in nedoslednosti. Plesničarjcvcmu rokopisu je bil priložen seznam slik, s katerimi je avtor morda nameraval opremiti hesedilo. Urednica jc kolikor je bilo mogoče upo šle vala Plesniearjcvo zamisel in z izborom številnih fotografij, dokinncnlov in razglednic zaokrožila svoje delo Metka Nusdorfer- Vuhattovic ARHIVI XXI 1998 Occnc in pnrnči];i g [iiibJjWMj in razstavah 131 Tu i asop si in rc\ i, c Mitteilungen des SteiermarKischen Landesarchivs, Folg« 47, Graz 1997 Vsebina: Delovno poročilo za leto 199(i [Waller Bninner). Dvorni svetnik, lion, prnf dr. Gerhard Pftrschy v pnknju (Walter Bninner). Prispevki: Heinrich Pnrkarthol'cr, V letin 19(>4, 1995 in I99(i podeljeni štajerski občinski grbi. Christian l-reiherger, Dodeliti v vpogledu v arhivske fonde. Waller Brnnner. Dva dodatka k starejšemu fallen ber.škeiiiu listin skcniu arh vu. Waller Bri inner, Arhiv gnspostva M uran zopet na Štajerskem! Waller Bninner. Slyriaca v nekdanjem scliwarz.cn-berškem centralnem arhivu v Kriunaiiu/Cesky Krum-lov. Alois Ruhri, Stare Župnijske m;...ene knjige na Majerskem Waller Brnnner, "Popivanje ali pretepanje!" h zaporniškega vsakdana na smrt obsojenega hudodelca Andreasa Schlndcrpacherja (16(i3). Gernot Peter Obersteiner, Pcrebm grlii v urlii'ii graškn sekovske škofije in v Štajerskem dc/elnem arhivu. Werner Tselierne, Nepričakovane posledice državnega šolskega zakona Napetosti zaradi raz ik v izobrazbi - Prodor žensk. Rcinnold Aigncr, Drobni spomin: na prvo graško zdravnico dr Oktavio Aigncr Rollett (1 877 195')) Reinbard l arkas. Johannes Ude in uradna Cerkev; Kronologija in analiza nekega konflikta Miscellanea: herd In and Hutz, Zelo zgodnji nemški prevod vorattškc ustanovne listine Christa Sclilllingci Prassl. Skrivni protestanti v župniji S t rade n. Publikacije štajerskega deželnega arhiva. Direktor dr. Walter Brun ne r je pripravil delovno poročilo SDA za leto 19% Nato je na krMko or;;al življenje in delo prejšnjega direktorja dr. H'erscliyja, ki je vodil ustanovo 95 umrle ktuturne in gc ¡podarske zgodovinarke Miro slave Despoi, Maj iT leta 1995 sc je iziekla hogata življenjski: pol profesorice Nade Križanič, dolgoletne dciavke Zgodovinskega arhiva v Sisku. Nekaj hesed v njen spomin ■e napisala Ncl:i Kušanič, Darinka Drnovšek R ssegna deglt Archivi di stato, letntK LVI, Rim, 1996, zvezek 1 3 Riisstgmi dculi Archivi ili slut», letnik LVI, /.vezek 1, str. 1-301 Z-czck ima 10 vsehinskih sklopov, v prvcni (|c],[ so pnohčeni trije glavni prispe /ki' L PAOLv MU/J, Lil Kegiii aiirlicnza di Aipiila ti sno a rdi i vii>. (Kraljeva avdicnca v Aquili ir uen arhiv), str. 9 46 ARHIVI XXI 1998 Ocene ni punidla o puhlikncijali m razstavah 135 Sestanek je bil posvečen reformi zeklunlijč in prava v Neapeljskem kraljestvu v prvi polovici 18. slnlctja in razvoju magistratur v kraljestvu. Obravnavali sn kraljevo avdienco ■ magistraturo, ki se je razvila v aragonskem obdobju in se je v 2. pnlovid 17. slolctja razširila v vseli provincah. Izvajala je pravno in administrativno oblasl centralne vlade. 2. LUClli FAVIKli. l,c C ARAN str. 47 63 V prispevku je predstavljen Arhivski raz.Lkovaln. center v Parizu, k ga je usiamr il arliilekt Stanislas I iszer. (Rojen ie hi' lela 1935 v Varšavi, diplomiral j i na univerzi v Cklansku in predava na oddelku za arhitekturo »' Nancyju. Centei ima 3(12(1 m3 uporabne površine. Čitalnico lahko naenkrat obišče od 80 do 1(10 obiskovalcev. Fl MARIA TKRKSA IMANO MORTAR) -ISOTTA SCANDAI.IAT'(),¡ Conscrviizionc e rc-stiiiiro di niatcriulc dociiniejilnrio, HiMíoenifía: ]9íí(í-]99rt, (Konserviranje in restavriranje dokiimen turnega gradivu. H i bi i< igra lija: 10 60 1996). str. 6*4-8?. Avtorici sta po lotili 'ida naret,;1; seznam li c-rature, ki ubravnav;i kemično-fizikalne lastnosti pa pirjifl biološke dejavnike, ki vplivajo na poškodbe papuja, klimalske in prostorske pngnjc za ohranitev gradiva, metodologije resu vri rama itd. Na konen bibliografije Ma naredili še seznam tujih in iti lijanskih s|ieeializiranili revij, ki se iikvarjaio s lo prohlemaiikn. V rubriki "Krunikc" je pet prispevkov: 1. VI 11 Corso ClliAU: "l,a ciiltnni fjmficii c Je istilii/iuni in etil fed eri dann nd Mc/./.u^iuriui d'llidiu" ("Kultura pisanja in institucije v obdobju I riderika 11. v Južni Italiji), (Ban. 2. 28. oktober 1995), (M, l'íinsini), sir. Poročilo o mednarodnem' tečaju latriske paleo gral'ije in diplomalike, ki je bil v Državnem arhivu v Bariju od 2 ?.H. oktobra'1995. Udeležilo se ga je 21 slušateljev iz Albanije. IJolgitrije, Hrvaške, Grčije. Poljske, Češke, Slovaške. Romunije in Sloveniji Ob ravna val i so Sieilsko kraljestvo v obdobju Frideriku II Teme so bile paleografija (kuridna pisava, knjige dvora, univerze ...), diplomatika (razvoj nolanala, pisarna Friderika II kraljevski in cesarski dokumenti...). zgodovina italijanskega prava (zakonodaj:! v obdobju Friderika 11., mapdjska pravna zgodovina, običaji in statuti) m zgodovina insi. Jie'j (pregled uprave Sicilskega kraljestva. |i;tlitično-ler:.lorialni okvir, mestna uprava, institucije meni.štva). Sk'fflji so [) ogledali še arhive in arhivsko gradivo, knjižnice, najpomembnejše cenlre v Puliji (gradove in katedrale v llanju, Liieeri. Troiji. Tianijn, Andriji), mesto Eeeee... 2. Seminarid (H sliiüiu:"l,c sueidii dí mutuo suttorso itulianc c i lom urtbivi", (Poso/'iiice in njihovi arhivi), (Spolelo. 8. - 10. november 1995, (Iv Áríoli), str. 95-103 Seminarje bil posvečen gradivu posojilnic. Končal se je z. okrodo mizo o zgodovinski vrednosti dokumentarnega gradiva posojilnic. Predstavili so Ali zakon, sprejol na regionalni ravni lela I WO, n varsivu in valorizaciji gradha posojilniL. 3. Uli cniivcsjno intcriiii/.imiiilc sni fnimnicnti diruici rinvemili ncfjli nrchivi naiLini c il litro conlnlnito nllo studiu del ^iiidaisnio (Mednarodni posvet o iudov.skem gradivu v [alijanskih arhivih in njegova vloga pri proučevanju judovsiva), (Jeruzalem. 9. i mi i ar I "96). (M. rcnmij. sir. 1 CM 114 V Jeruzalemu so izraelski, i ah anski in ameriški strokovnjaki razpravljali o pomenu judovskih srednjeveških pergamentnih rokopisov, ki so bili v drii£.i poloi iei 15. in v 16. stoletju razkosam m upo rahljeni za ovitke (platnice) novejših italijanskih papi nalili rokopisov. Te "razkosane"' rokopise inven-lai zirujo m spet sestavljajo skupaj 4. Ccmvcgno .Milki log^c 14 ^cnnuio 1993, n. 4; bilando c prospcttivc fntiirc, (Posvetovanje o zakonu šl. 4 z dne 14. |anuur|a 1993) (Rim. 23. fehruar 1996). (C. Cipriuno), sir. ¡15-131 Poročilo o posvetovanju, ki je bilo posvečeno prohleniu zakona znanega kol zakon Ronehey (o ukrepih za izboljšanje delovanja državnih muzejev in knjižnic v Državnih arhi /ili). 5. 1,'urchivio sturie« ddl;i liancii coiunicrciulc ihiliiina; leEartl di (tinscppc Tncplilz, (Zgodovinr.ki arhiv Trgovske hanke Italije: dokumenti Giuseppcja Toeplitza) (K, Mcssina), str. 13? 134 Na sedežu Trgovske banke Italij; v Milanu so predsla,'ili inventar fonda Toepiil/ (gradivo o po slovanju banke v obdobju delovanja tajnika hanke Giuscppeja Toeplitz.a v letih 1916-1934). V rubriki "Oltvutliln in komenlurjl" jc osem prispevkov: 1. Cli "nrchivi" Sola, imenovana "San Ginrgio degli Scbr'oni", je bila tlel številnih bratovščin, ki so delovale v Benetkah v obdobju beneške republike. Ustanovljena je bila v. dekretom Sveta desetih leta 1451 in je imela svoj statut. L:ta 1502 je šolo poslikal Carpaeeio z nekaterinu prizori iz življenja sv Jurija, sv Trifona in sv H lomnima, ki so bili zavetniki šole in še posebno pri-■jub'icni svetniki v Dalmaeiii. isola delovala (sicer pod nadzorom patnarhovc kurijo) tudi v francoskcm obdobju. 4, L';irdiivin di Klisa LiimhnrdL diiciimen-tazione fotoçrafîca e bibliiijjrafîcii sullWccudemiu fcinmimk di educazinnc flsita di Orvictn, (Arhiv Elisa Lombardi fotografska in bibliografska dok liro cntaeija na Ženski akademiji za telesno vzgojo v Orvietu), (M: Kossi Giponeri), str. ]50-1 .^4 Leta 1994 je dircklnriea Naeionalne akademij1: za telesno vzgojo v Orvietn podarila Državnemu arhivu bogato fotografsko grao,vo o delovanju šole, ustanovljene februarja 1932. 5. 1 vcrb.'ili del Ginsigliit dei ministri: luulin J943 - ma^gi" 1948, (7apisniki ministrskega sveta: julij 1943 maj 1948), (K: li; Sciirdaccimic), str. 154-157 Centralni državni arhiv je pripravil iz.daio Zapisnikov ministrskega sveta. Prva dva dela obravnavata obdobje vlade Badoglija, tretji in četrti del obravnavata prvo in drugo obdobje vlade Bonnmija, peti del vlade. Parri'i in na.slednj štirie deli "laclr De Ga sperija vse do volitev leta 1948. r, lnizintivc in materi,'i di .'ircliivî durante il semestre d i presidenza i ta liana dcll'Lnione urripca, (Italijanske pobude o arhivski problematiki v času italijanskega predsedovanja evropski skupnosti), i M; P; Kinaldi Mariani), sir. 158-164 Predstavljene so nekatere pobude, ki ;;b ji claia Italija v obdobju svojega predsedovanja v evropsk, skupnosli o uporabi in hranjenju arhivskega gradiva (zlasti pri modernih nosilcih informacij). 7. Le carte di Pier t'aoln I';, sni i ni conservait pressn 1'Arcliivio contempnrancn del Gahincttu Vieusscux, (Dokumenti Picr Paoln Pas-ilini hranjene v uradu Vieusseux), (K, Zabuhli), str. 165-167 Picr Panlo Pasolini jc sistematično shranjeval dokumente o svojem delu (poezija, scenografije, eseji, politične razprave). 8, 1/arclnvio audinvisivo dcll'emittente privaia "Telcantciina" di Trieste, (Avdiovizualni arhiv pri valne televizije "TelcantcnnaJ v Trstu), (G; l'a i), str 168 lfi9 18. septembra 19y5 jc privatna telcizi/ska postaja prenehala delovali. V svojem arhivu ic 'mela shra njeno veliko število posnetkov programov, ki jih je predvajala. Gradivo so zašč I i in ga predlagal: za adkup. Začasno so ga prevzeli v Državni arhiv v Trst V rubriki "Dokumentacija" je cn prispevek: I. Le nnrme di tutela del le persone lisice ucl tmttamcntu dei dati pcrsonali (l)irutiva 95/46/CK del Parlamentu ciirnpcn e del Cnnsi^liu del 24 ottobrc 1995j, (Nnrme za varstvo osebrih podatkov fizičnih oseb), str. 170-187 Objavljen je zakon o zaščiti fizičnih oseb in varstvu osebnih podatkov. Zakon ima 34 členov in je razdeljen na Vil poglavij Na Koncu so v 32., 13. in 14 elenu iloilane še končne določbe. Sprejel je bil v Luxcii)burgu. Za evropski parlament ga je podpisal predsednik K. Hiinseh, za svel pa predsednik L. Atienza S trn a. V prvem delu zakona, kicr so splošne določbe, sn formulirani pojmi "osebni podatki", "ravnanje z osebnimi pndalki", "arhiv osebnih podatkov", "odgovorni za ravnanje z osebnimi podatki", "vršilce poslov odgovornega /a ravnanc z osebni^ i podalkL", naslnvljenee" "privoljenje noiiene osebe". V drugem poglavju so p-ikazani splošni pogoji za ravnanje z osebnimi podatki. Rasscgna de^ll Arcliivi di Kitu, letnik LVI, zvezek 2, str. 301-510 Zvezek je razdeljen na osen) vsebinskih sklopov. Prvi tlel jc posvečen študijskemu dnevu, ki ga je pupravn Centralni državni arhiv 25. januarja 1996 ob izdaii IV, zveziia Splošnega vodnika po Državnih arhivih Italije. Z izdajo tega zvezka je bil končan 27-letm prnjeki, ki ga je začela "Matična služba". Čeprav so delo začeli že leta 1969, je prvi zvezek izšel šele leta 1981, v pripravi pa je že tuili peli zvezek, ki bo posvečen zgodovini ustanov Delo jc bi h) razdeljeno v tri sckcije. V prvi skupini so o problemih razpravljali odgovorni za izdajo vodnika, v drugi arbivisf in v tretji znanstveniki, ki vodnik uporabljajo pri s.vojen) raziskovalnem delu. V zvezku so objavljeni referati, ki so jih avtorji predstavili na študijskem dnevu. V rub rikn 4 \r Arnicflini in umi rcccntc liiugniltoi, (Carlo Armellini v sodobni biografiji), (C, M. Piurcutini»), str 435-443 V elankn jc avtor ni1, podlagi nove biografije, ki jo (C napisal M. Sevcrini - "Armchmi il niodcralo". kralcko orisal življenje Carla fUmelliniia, cigar ime je vezano na demokratično Rimsko republiko iz leta 1849. Avtor nove biografi?'' je črpal podatke iz družinskega arhiva Armcllint l:i sd ga leta 1982 prevzeli iz knjigarne Dnlli v Državni arhiv v Rini. Scvcriiii jc bil pivi, ki je .sistematično pregledal ir uporabljal lo gradivo. Kot rezultat lega dela je nastala tudi nova hiografija, predstavljena v prispevku V rubriki "Dokumentacija" je en prispevek I, I n XXXI Cmircruizii intern aziii na le dell a 1 ¡ivo I a rotnndii Ucffti A rt hi vi, (Washington, 6-9. scplcnihcr 1995), (XXXI. mednarodna konferenca Okrogla miza o arhivib), (M, Clumssi), str. 444 448 Civdni in vnjuški arbivisli so na posvetu govor'l o nevarno.ilih, s katerimi se srečujejo arhiv, med vojnami Predstavili so primere uničevanja gradiva med drugo svetovno vojno ler problem ideoloških ir el ničnih vojn, ki med drugim načrtno uničujejo "zgo dovinski spomin' (npr. požar v knjižnici v Sarajevu, bombardira, je dubrovniškega arlii 'a). Po udar so zlasti pomen popisov, inventarjev :r, mikrofilmov Razpravljali so še i) problemu resliliicijc arhivskega gradiva, ki so ga odnesli med vojaškimi spopadi. O samem poteku vračanja gradiva naj se dogovariaio n;, politično diplomatski ravni o uredim in reprodnkc: ji gradiva pa naj se dogovarjajo arhiv si i. Objavljena jc indi resolucija XXXI. mednarodne konference, ki sojo sprejeli na len) posvetu. BVsscku EftU Arcbivi di stiito, letnik LVI, zvezek 3, str. 516-712 Zvezek jc razdeljen na osem vsehinskih sklopov. V prvem delu so štirje pomciub,^ pri ;pevk„ I. ATTILIO CliRKDA, Le ordinazinni dd snd-diacuni n l! oirteggiu e nc: registri de)! Arcbivi a 1 tilii diocusi di Mitnnu, (Ureditev poddr konata v dokumentih in v registiih arhiva Milanske dioccze), str. 525 546 Zgodovinski arhiv diocezc v Milanu jc želel na-red anuitičen pregled duhovščine v utbdiakonatu v obdobju od leta 1699 do leta 1712. Čas sc uj':ma z delovanjem nadškofa Ginseppcja Are hi moja in je tudi i/;iemncga pomena za zgodovino Milana, saj jc prav tedaj avstrijska nadohlast zamenjala špansko. Avtor jc pri raziskavi uporabijrl dva vira: registre razporeditev, posvetitev (registri dcllc ordinaz.ioni) in osebno gra divo posameznih duhovnikov V članku je predstavil posamezen vir, m.iančnosi le-tega in popolnost vpi sovanja. ki ga je uporabljal pri raziskavi Avtor meni, da bi bi In za natančno osvetlitev lega problema (posvetitve duhovnikov tudi ziina; dioecze ir] nadarblric stanujoči m v drugih diocezah) treba pregledali šc dokumente v zgodovinskih arhivih prcostahir dioav 2 KUJ.' AG(,IO, I/ArtJiivin di Stam di Pjidnvnr ciirnllcristichc tcchnicc e fun/ionali, (Di žavni arhiv v Padovi: lebnične značilnosti n delovanji), str. 547 521 Avtoriea je v članku predstavila Državni arhiv v Padovi. Prostorske težave, ki sn sc vlekle žc ud leta 1948, so končno uspeli reš I spomladi leta 1975, ko sd našli novo lokacijo v perifernem delu mesta, v bližin, majhnega letališča "Allcgri". Arhivski kom plcks jc razdeljen na dva med seboj povezana dela. V prvem delu sn v prvem in drugem nadstropju skladišča, v prii ličju pa m ikro fotografski laboratorij, knjigoveznica in restavratorski laboratorij. V drugem delu, ločenim s protipožarnim in Icrmoizolacijskim ziciom so iipravm prostori arhiva. Arhiv ima dve čitalnici 'eno za klasično arhivsko gradivo, drugo pa z veliko večjimi mi/.ami, primernejšim za uporabe kartografskega materiala), knjižnico in fotokopirnico za obiskovalec. 3. ELIO LODOL1NI, Le (SADf(i)r mirim- du cuniliviiterc, normo dii di.SLiiten (¡SAD'G) standardi), sir. ^52-561 Avtor kritično ocenjuje standarde ISAD(G) glede na italijansko zakonodajo in izkušnje, ki jih imajo Italijani z urejanjem svojega arhivskega gradiva. Z nekaterimi rešitvami se strinja in meni, da bi [ib mora. prevzeti (npr način odbiranja arhivskega gradiva - zavzema se za valorizacijo dokumentov in pozitiven način odbiranja gradiva) Ne strinja pa sc z nekaterimi standardi (npr. z definidin pnjma "fas-ciker. "serija"). 4, Slik' -NA »AINOTTO, RiMioteche v bililiu tccari neiili Archivi d i Stiito, (Knjižnicc in knjižničarji v Državnih arhivih), str. 562 571 V prispevku je avtorica esvellila položaj tajil ničarjev v arhivih. V Italiji imajo Centralni urad ta arhivske zadeve. Center za fnlorcprodukcijo in restavratorsko, Centralni državni arhiv, 20 Soprinlcndcn/e archivtslice, 95 Državnih arliivov in 40 Oddelkov državnih arhivov. Vsaka izmed ustanov ima knjižni fond. Nekateri fondi imajo nekaj sto knjig, nijvcč Kn jig približno lOO.OuO pa ima Ceniraln, di žavni arhiv V Centralnem državnem arhivu, Državnih arhivih in Oddelkih državnih arhivov so knjižnicc odprle za javnost, v drugih institucijah pa so knjige Oceno in poročila o publikacijah in razstavah ARHIVI XXI P>98 navoljo le /a nolranjo uporabo. K nji '.niče so hi le navadno ustanovljene skupuj Z arhivom, vendar na jo v njih uidi knjige, ki so jih dobili s prevzemom giadiva ali v dar. Knjižnično gradivo se vsako !eto dopolnjuje z nakupimi novih RubJikjcij revij, časopisov, enciklopedijami, leksikoni, slovarji. Knjige dobijo v dar uidi od univerz znanstvenikov n knl turnih ustanov. Fond >e povečuje tudi na račun knjig, ki jih avtorji podarijo arhivu ob izidu knjige, za katero so uporabljali njihovo arhivsko gradivo. Zelo ohis kane so tu'l; knjižnice scciemnajsl arhivov, v katerih imajo organizirane šole arhiv isiikc. paleografije in dinlomalikc, saj ji t pri s «oje m delu uporabljajo docenti za pripravo didaktičnega materiala in Uidi študenti. S pomočjo knjižničarjev .so uvedli S1?N način vodenja evidene knjižnega gradiva. Kljub temn, da v velikih mestih obstajajo javne in univerzi etne knjižnice, je nezanemarijiv tud:, pomen knj'žnic v arhivih, saj imajo velikokrat na voljo s kajige, ki jih v javnih knjižnicah ni mogoče najti. ;>< večji pa je purmn teh knjižnic v manjših ^ccliščilt, saj so Ic-ic največkrat eciina Kulturna središča na vsem ohmočjii V mlirikn "Kroniko" so Sirfl pri ipcvKi: ], ConvcRiio di studio. "Hencdctto chi ti porta, meledetto chi ti miinda, l/infrinzia ibliandon.ita ncl Trivcncto fsecoli XV-X1X)", (Študijski dan; "Blagoslovljen, ::.;ti k: le prinese, preklet listi, ki le pošlje. Najdenčki v Tri vene tu (XV XIX. stoletje), fTrcvise Benetke 18. - 20. ji in ij 19y6). (G. bon-iiglin Dosio), str 572-578 V prispevku je predstavljeno poročili) o šmdijskcm posvelu, ki jc bil pesvečen naidenekom na beneškem ozemlju. Posebej jo bu poiidarj-.n pozi l i ven odnos, ki ga jc do pojava imela laična oblast (obema, različna poklicna združenja) :n negativen, odklonilen odnos pri ccrkvenih oblasteh (zlasti po iricicniinskcm koncilu). 2. Giornut.i di studim "Standard Ji (leseri/ionu arehivisticu c sistemi informutm", (Šluclijski dan; 'Standardi za arhivski popis in :-iformalivi' sistemi"), (Rim, 21 junij 1996), (M. Oieioli), str r>9 583 Poročilo o študijskem dnevu. I je bii posvečen standardom 1SAD (G). Na posvetu so sodelovali predstavniki arhivistov i/ državnih in privatnih arhi vov. Posebej so sc ukvarjali s teoretičnimi (ra/ pravljali so o nekaterih arhivskih pojroii) lond. faseikcl, dokument) m metodološkimi problemi. 3. Giornatc di studio; "Comnnitii e poteri centrali negi i anticM Stili H,®,'! ni J Alle ori^ini dei eontrolli amininistnitivi", (Študijski dan: "Ohčina in centralna obir.st v starih italijanskih državali. Izvor upravnega nad/.ora."), (Neapclj, 28. 29. junij 1996) (A. L. .hi.jcM.i), str .184 590 Na posvetu so osvetlili odnos med eenlroni in periferijo v Picmonlu, Lombaro^ji, Rcpuhliki Genovi, v V enem, medičejski Toskani, v papeški državi, pa tudi položaj v Bologni in Neapeljskem kraljestvu. 4. Gli statuti icrritoriali nel turdo Mcdioevo. X Stminario sulli; tonti per la storhi dclla civilt Itn liana t aro o m odi o t vaje, fPoznosrcdnjeveški terilo-rialni statuti. X. seminar o fondih za vuliiarsko pi>, znosrednjeveško zgode vino) (San Mimalo, 9. - 14. september 19%), (R Vantagnito), str 5«)]-605 Koordinator je pripravil inlerročila u publikacijah in razstavah 141 Sledi poročilo o 30. renskem arhivskem dnevu v Doi mag en u - o meni poroča Adelheid Rahmen-Weyer, o 23. zasedanju odbora l'IJV {elektronske olxlelave pud,nt ko v) arhivske poročevalske korfercnce (AliK) nam piše Jens Heger. Poročila z nemškega področja kunčuje Antonius Liedhcgcncr, s prispevkom: Katoliško filmsko delo v Nemčiji od začetkov filma, v katerem govori o prohlcinili 'zroeania filmskih in pisnih virov in njihuvu arhiviranje. Z območja češke republike Joscf Marša) in 'indrich Schwippe] predstavljata informacija o razvoju in stanju čeških arhivov. Zvezek se nadaljuje s poročili oziroma ocenami 23. izdanih knjižnih del, osebi, mi sporočili ter po-smrtnicama, posvečenima tir. Joachimu Lchmamiu {1933d99fi) (arhivarju in zgodovinarju! in Wolf-giingn Mlillerju ()t)44-l9%) (profesorju nemščine in zgodovine ter sodelavcu državnega ailiiva Detmold). Rubrika Razno prinaša različne kratke informacije m obvestila. Končujejo sc s pregledom izobraževalnih prireditev arhivske šole Maihurg v letu 1997 ter s koledarjem prireditev in sporočil društva nemških arhivarjev. Der Archivar, letnik SO, zvezek 2 "Iskanje identitete" je naslov prvega pnspcvka pričujočega zvezka. Spisal ga je Werner Moritz, govori pa o orientacijskih problemih arhivskega poklica in ni i ho vi h vzrokih. Avtor je s leni p ispevkom sodeloval na 45. (urinskem arhivskem dnevu v Miilil hausnu 21. (i 199fi. Poklic arhivarja se danes bolj kot kdaj bori za svojo identiteto. Arhivarji si služijo kruh pri najrazličnejših delodajalcih. Strokovno zobraženi arhivarji so zaposleni kot uradnik1 višjih Iii visokih služb ali kol uslnžcnci {nameščenci), liaz.ike sc ka žejo tudi med arhivarji, ki so zaposleni v velikih arhivih in tistimi v majhnih arhivih. Temu pri.ipnvkn sledi šc eden na to temo. Lutz Schilling obiavlja svoj glavni referat, ki ga je pripravil za luring hcr.scnški arhivski dan v Eschwegii 22. junija 199fi. Nasiov referata jc: Sprememba poklica arhivarja pri prenovi arhivistike v novih zveznih deželah. Naročilo cerk vcnili arhivov v preteklosti sedanjosti i pnhodnjosti jc naslov naslednjega prispevka, ki ga ;c m:,al vVil heim Janssen llcinz Hoffmann pa nam oriše državne arhive in uradno gi-aüivo uprave, in acer glede na novu različico določb za gradivo uprave v splošnem poslovniku zveznih ministrstev. Tc so v nadaljevanju prispevka tudi ohavljciie. Plrun Dolatovski in Anette Mi iburg nam predstavita ustanovo: Arhiv part ; in množičnih organizacij DDR v zveznem nemškem arhivu, ki je bila ustanovljena v zveznem nemškem arhivu s 1. januarjem 1993 kol nesamostojna usiairova javnega pomena. V nadaljevanju Pelra Hcinc m Jürgen Bacia v svojem prispevku spregovorita c ple-duajejn (obrambi, zagovoru) varovanja zgodovine "od spodaj". Zgodovina od spodaj" pomeni vplivanje na Zgodovinski proccs prek listih, ! ne ,;cdiio v usta novah, v katerih padajo politične odločitve. Zastavila sta si vprašanje, kako sc predelne zgodovina novih iocialnih gibanj in njihovega pomena za družbeni razvoi Zvezne republike Nemčije in kako jc z arli.vi zunaj parlamentarnih ekyj m giban i Njihovo gradivo največkrat izgine s prenehanjem delovanja teh skupin. Avtorja opišeta arhiv za alternativno gradivo v deželi Nordrh^in Westfalen Naslednji prispevek avtorja Ralfa Strcmmclja ima naslov: V območju napetosti med državo in gospodarstvom, in siccr govori o tovarniškem arhivskem delu v združenem jeklarskem korcrrnu od 1930. leta. Razmerja {zveze) med arlii visliko in bibliotekarslvom obravnava članek Brigitte Nimz z. naslovom; Seštevanje, integracija in sepa-racija. V njenih opazovanjih naj bi liilc v teh razmerjih upoštevane iri stvari, in siccr nenehno vednostmi kopičenje v znanostih {seštevanje), polja skupnega dela (integracija) in končno razlike, na primer v vrsti gradiva in metodah njihovega posredovanja (objavljanja), kar predstavlja področje separat je. Peter Bohi in Carsten Müh er-Boy sen objavljata prispevek z naslovom: Klasifikacija uporabe elektronske obdelave podatkov v upravi Z vpeljavo niodcrmh m formacijskih tehnologij v javno upravo se jc spremenil način izpolnjevanja nalog Možnost shranjevanja nolraniil. in zunanjih informacij, niiho/ega ibdciovanja. spreminjanja, hitre vnovične naidbe ter posredovanja posamezniku al: več interesentom brez izgube časa zahtevajo seveda drugo, elektronsko podatkovno bazo, primerno organizacijo delovnega postopka, pripravljenost, predelavo in obdelavo informacij ter njihovo izmenjavo. Neko1 i ko predelano različico svojega predavanja na arhivski Soli Marburg 2.1, IS96 v nadaljevanju objavlja Birgit Mazing, Govori o iz-obnževalnih smereh v arhivistiki v DDR in poseže z. opisom izobraževanja arhivarjev v DDR oci leta 1929 do današnjega časa. Temu prispevku sledi objava zakonskih določil in upravnih predpisov za državno arhivsko gradivo in varstvo arhivskega gradiva v Zvezni republiki Nemčiji. Naslednje strani časopisa zapolnjujejo arhivska poročila Kot navadno najprej z mednarodnega področja; Reimer Witt prikaže delovanje sckeije arhivskih združeni {društev) v okviru mednarodnega arhivskega svela {1CA/SPA) od leta 1992 do 1996. Ta sekc:jn (Section of Professional Archival Associations (SPA) je ena najstarejših členov mednarodnega arhivskega svela (ica). Volker Trugenbcrgcr opiše delovanje komiteja za elektronsko obdelavo podatkov v arhivu ki prav tako deli.jc v okviru mednarodnega arhivskega sveta (I CA-Coni ni i lice on Archival Automation), Heike Prcuií pa delovanje odhora za pečale pri mednarodnem arhivskem svetu v mandatnem obdobju 1992-1996. Z nemškega območja nam Kárslin Wei ranch predstavi program raziskovalne skupnosti iz Bonna, ki financira snemanje {mikrofilmanjc) zgodovinsko dragocenih časopisov, in siccr na primeru projekta v brandenbiirskem deželnem arh" u, kicr so s pomočjo legi programa presneli časopis "Potsdamer Intelligenz-Bl ill" oziroma "Potsdamer Tageszeitung". Hrust Böhme nam sporoča, da jc v dolniesaškem državnem arhivu v Bi,ekcburgu na voljo več del zapuščine dr. Heinz Rilter-ja, Raimond Rei'cr predstavi zgodovinske fotografije med arhivskim grad: vom na primeru dolnjesaškega glavnega državnega 142 Ocenc in poročila o |/ublikuei|ah in ra/siavail ARHIVI XXI 1998 arhiva Hannover, Winfried Mogge pa iibsto "nmet niSkega društva" v mestnem arhivu Mannheim, rensko wesifalski gospodarski arhiv ter zapuščino umetnika Huga Hi'yppciicrja, imenovanega I ,dus na gradu Ludwig stein. Reiner Falk poroča o 5. allgäuiskcni arhivskem dnevu na gradu Adlberg, Wilfried Eeindi o letnem zasedanju odhora /a restavracijo, ki je potekalo 7. in 8 maja 1996 v Lndwigsbiirgn, Kimona Gobci in Bettina Wischhöfer o petem zasedanju južnonemških cerkvenih arhivov v kraju Meißen 21. in 22 oktobra 1996, Christoph Popp o drugem arbivskoznansp'cncm kolnk'-'ju na arhivsk: Soli Marburg in Alexander Sehulz-Liickenbacb n zasedanju "delovne skupine višje arhivske službe'1 v okviru društva nemških arhivarjev v Marbnrgu. Z območja Befgije Dieiher Degreif poroča o 75. letni flaniski bibliotekarski in arhivski zvezi, Joscf Nossing z italijanskega območja o vprašanju pro sle dostopnosti nekaterih arhivskih doki imen lov, o arPivin v rolilični upravi icr o razstavi italijanskih arhi'ov v Rimu. Tokrat v le j rubriki poročajo tudi s slovenskega območja, in sicer Ulrich Hclbacti piše o Mednarodnem institutu arhivskih znanosii v Mariboru, ki deluje pod vnilsivom Jr. Petra P Klasi mJ m k1 ie v sodelovanju z mednarodnem arhivskim svetom od 21. do 9. novembra 1996 pripravil mednarodno šolo o arhivskih siavbah. Kot zadnje ju v tej Bbriki objavljeno poro čilo Jinilrieh Sehwippel, ki poroča s češkega onniočja o generalni skupščini češkega združenja arhivarjev Sledi poročilo o novi literaturi s področja arhivistike in zgodovine, ki tokrat obsega 30 preilslaviicv oziroma ocen. Po naslovih je potem navedenih šc (it) knjižnih eni it, skupno z njihovim, cenami Osebnim vestem sledila posmrtnimi, porvečeni dr. Olol Ahlcrsn (i912 1996) in dolgoletnemu direktorju Irankliiri skega mestnega arbiva Dieirieliu Andcrnaehin (19211996). Z runrikc Razno, v kaleri lahko izvcnin neka j novih naslovov in lelcfonskili šlcilk. preberemo krajše prispevke različnih leni in se seznanimn z. urnikom prireditev, zanimivih za arhivsko stroko se konča drugi zvezek. Der Archivar, letnik 50, zvezek 4 Pričujoči zvezek se začenja s čes, (Hi Društva nemških arhivarjev, državne arhivske uprave dežele Nordrhein-Wcstfalen in uredništva Der Archivar gospe dr. Giscli Vollmer ob praznovanju njenega 75. rojstnega dne v iipanjn. da >i bua še veliko lei zdrava in srečna Prvi prispevek v icm zvezku prinaša priporočila svela za kulturno sodelovanje v evropskem svetu. Evropski svet je v oktobru 1993 izdelal prvi arhivski program, ki ga jc privzel tirni kuliurO nilbnr (komisija) sveta. V ta namen je sodila organizacija kon lerenee v Sirasshurgn pod udeležbo direktorjev centralnih arhivov. Konfercnca je polekala novembra leta 1994. Njen cilj jc bil določili demokratične norme, ki bi r>ilc Upošievane pri ustavno' ilvi, uprav ir uporabi arhivov, in postaviti okvir za soilelovanic med zahodne in vzhodnoevropskimi arhivi. Korake za uresničitev evropske arhivske politike je mogoče razporedili v iri pnglaviina področja: ohranjanje arhivske dediščine, dcniokrauzaciia pravnega sistema ri upravnega pe;siopka ter odpr'ie i i zboljšanje uporabnosti arhivov. Nrslcdnj. prispevek govori, kako naj bi bilo arhivsko izobraževanje oblikovano v pri hodnosti (integracija ali izolacija?). Nasial je kol rczuliai seminarja na EH-Potsuam "Arhivska znanost" ped vixlsivnm g, Voki rja Schoelicnhoffa s študenti 5, semestra Studijskega pri igrama Arhiv na strokovnem področju arhiva-biblioieke-doknincniacijc. Avieir pri-mcija različne šole, k izobražujejo slušatelje za ar hivski poklic, in zaokroži, da sn vse tri discipline arhivistika bibliotckarstvei in dokimicnialistika povezane v svoji zgodovini, pri padaj; i informacijskim poklicem in morajo hiti kos naraščajeiči pnplavi informacij današnje ilrn/be. Michael Wcttcngel v naslednjimi prispevku z naslovom "K rekonsiriikeiji digitalnih podatkovnih baz i/. DDR po vnovični združitvi" opiše izkušnje v Zveznem arhivu. O aktualni temi današnjega časa "Elektronska obelelava poilaikov (načrtovanje) planiranje v arhivu" govnri naslednji prispevek To je tudi osrednja točka, ki je zaposlovala odbor /a avtomatizacijo pri mednarodnem arhivskem s vein ,n prispevek preelslavi rezultate oziroma sklepe obravnavane teme Sledi eihjava posarskega arhivskega zakona Z iiv;xlom, ki ga jc napisal Wolfgang Lanier, icr nadalje luili objava zakonskih ileiločil in upravmr. predpisnv za državna arhivsko gradivo in varstvu arhivskega gradiva v Zvezni republiki Nem V rubriki Arhivska poročila in zasedanja poročajo najprej z mednarodnega pixlroëja: Albrcchl Licss o evropskem arhivski-m dnevu, ki jc pnickal eid 27. do 30. maja1 v Barceloni Udo Schäfer o siriikovncm zasedanju o elektronskih zapisih, ki jc potekalo v sodelovanju / evropsko komisijo 18. junija v Haagu 1er Wolfhard Vabi ei Stage technique international d'archives, ki jc peilcka) od 2. aprila iln 20. junija 1997 pri naeienalncm arhivu v Parr/u. 7 nemškega območja nam Peicr Miillcr najprej piše o zamenjavi gradiva med arhivskima upravama Bayern in Bailcn-Wiiri-icmb'jrg. natu Clemens Relin predstavi biografski inventar za vire v splošnem deželnem arhivu Karlsruhe in v državnem arhivu Irciburg. M brc cht Liess se v tej rubrik, pojavlja drugič, in siecr s sporočilom, ila jc generalni direkior Walter jaroichka otlsel v pokoj in da je bil na njegovo mcsio vpeljan Hermann Rum chöiicl kol naslednik. Podobno nam sporoča Oufried Daschcr, Ha se ic poslovil dr. Jörg Eiiehiner in exlSel v pokoj 1er Peler Klefisch, ila je Wjir-Rüiliger Schlciil-ger. no; i vi ulj;! Ni ird rhci n wesifalskega matičnega arnivn Rheinland. Mathias Schiller nam poreiča o 24. seji odbora za elektronsko obdelavo prebitkov arhiv-si, : svetovalne konference. Ula I.iiwenstcin n he-siske m arimskeni dnevi i 6. junija 1997 v IVieilbergii, lonann Peter Wurm o 13 slczijskei-holsicinskcm a livskem dnevu 2. jiim.ia 1997 v Kielu, Gerold Biinncn i 57. jngozuheielnem nemškem arhivskem inc u o i), do II. maja 1997 v Asehalicnburgu, Voll'er Wahl o 46. liirinsk'an arhivskem dnevu 23. maja I9<>7 v mesni Gera, Christian Kruse in Andrea AKHIV1 XXI 199* Ocene in poročil a o iiihlikaeijali in ra/stavali 14:i .Schwarz o kolokviju z naslovom: "Uprava dežele üayrn v zgodovinski n arhivsko /i ki n.si ven 1 raziskavi. Banje in naloge", ki je po'ekal 74. in 25. julija 1997 v Miinclmu 0I1 poslovil vi generalnega direktorja prof. dr. Wal terja Jarnsclika. 1 larteig Walherg poroča o zasedanju, ki je In11 pripravljeno 25. jiTnijj I997 oh 70. rojstnem dnevu prof. dr. Priedricha Becka v Polsdamn, W nI Ig an;; G. Kri igel n 2X. seji delovne skupnosti poklicnih arhivarjev v deželi Baden Wiirt lemberg. ki je potekala 23. aprila 1997 v nieslu Aalen. Laurentius Koch OS Ii o delovni skupnos redovnih arhivarjev 26. in 27 maja 1997 ter Hartwig Wallierg o okrogli mizi 11a temo: Integracij;! pukiiemli pol; 11a področju arlii 'i:.iike-bihliotekprsiva-(iokimientali;;tiHt. ki je potekala 3. j 1111 i j J 1997 v Potsdam». S francoskega območja pninča Werner Paraviei li o 1 nest 11 arhivarja na nemškem inštilutn za /godnvimT v Parizu, z ruskega pa Hermann Sclireyer. Nr. koncu nam WolIrani Werner predstavi časopis American Archivist (56. in 57. zvezek). Poročila 111 ocene novin knjižni I' izdaj zajemajo 42 del. Sledi seznani najavljenih popi ;ov in inventarjev v Zve/ni republiki Nemčiji v Iclu I596/9*7 Icr 'udi seznam (lnjavljcniii del, predstavi jeni h samo z naslovi, V rubriki Osebne vesli lahko poleg novih imenovani in zamenjav arhivskih delavcev v različnih arhivili preberemo tudi posnirtmci. posvečeni Engemi Hermanmi Slemmlerju (1909- 19%) in Hansu Georgu Zieni (1926-1996). Zadnja rubrika Razno nas, kot je to žc ustaljeno, seznani z novimi naslovi in telefonskimi številkami obenem pa prinaša lud- več krajših pr spevkov z ra /lično vsebino, seznam prireditev, z;inimivib /.a arhivsko dejavnost, ler se končuje z obvestili Društva nem Škili arhivarjev in programom 69 nemškega arhivskega dne 1998 v Miinsirn. Sonji Anžic ¿.»i iriS^pi VJr-" .«Citi V, V^fl j^j^ji^ n uri t I ■ -- ■ 1 .n i.1-1H L ' " h J^7 ^ rt-^-frJLr i. ^rttt ^r r«i TrJ-r^ a^Ij ™ 'f^H-t- r^1.^ "T^V"-^,-t-frriŠ IIV l'knLry 1 LT ff fli I "-^T"1W \ilr.-.u. IM - J1*- -li- .+ -1 iT" n -I "J Id •Z',...—.' \ t — .. £" ■ ' 1 [ i«- — _ '_ -■■! H ¥* ■ m " ^ ..¿> ^.....- '(¡3Hj|f yB Ki' -"^-«7 1» i;fe I ■ - - i , .v..,,,!, ".iM.- rofr Hi.llfc:- t , )!.J. f Dnkal beneškega do/a Rnyncriusa Gea iz leta 1263, Pokrajinski arhiv Koper, Enota Piran. Dukuli. št. ! 144 Occne in poročila j piiblikaci|an in razstavah ARHIVI XXI iyyti Razstave Življenje v Kopru v času beneŠKe nadoblasti, razstava Pokrajinskega arhiva Koper V avli Pokrajinskega arhiva Koper je bila od 7.4. septembra do 9. oktobra 1998 na ogled razstava ¿ivljenje v Kopru v času beneške naooblasti". Razstava je bila postavljena v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine v Slovenji, k' so b.u posvečeni srednjeveškim mestom in življenju v njib. Zara. okrnjenega graetiva (gradivo Starega koprskega obein jkiga arhiva jc še vedno v Benetkah) smo sc odločili razširiti časovni okvir razstave na celotno beneško obdobic. Predstavljenih jc bilo 40 dokumentov, k. ponazarjajo politično go.pndarsko, kulturno in tudi popolnoma zasebno /ivlienic v mestu in zalednih vaseh. Večina dokumentov jc bila v originalu, le manjši del (dokumenti, ki so bili na razstavi v Ljubljani) jc bilo fotokopij Lego mesta in zunanji izgled smo predstavili s kartografskim in slikovr n materialom. Slovenski javnosti jc bil tako prvič predstavljen izjemno dragoccn dokument "Dc toto orhe" avtorja Pietra Coppc iz leta 1525, ki ga hrani Pomorski muzej Scrgej Mašera" v Piranu. Znani sta še dve izvirni kopiji tega dela eno hranijo v "Biblioleehi Nazionde Murciana di Vcnczia" v Benetkah, drugo pa v Pomorskem muzeju. Kopija iz Pomorskega muzeja je tudi edina, ki ima ohranjenih y dragocenih "tabnlae" (zemljepisnih kari). Razstavljen je bil zemljevid lslrc (peti po vrsti), na katerem so plastično in barvno upodobljene v ¿petine, obala in rečne doline Za naše kraje jc šc posebno zanimivo, da sta Kope/ in Izola upodobljen? kot otoški mesti Razšla v« Pokrajinskega arhi vyj Koper Pokrajinski muzej Koper nam je posodil bakroicz Kopra ("Urbis lustmopolis Prcspcjtus'), delo Pran-cesca del Pedn? iz lcia 1781, na katerem sc lepo vidni otoška lega mesta, obzidje in mestna arhitektura. Zani miv je načrt Kopra ki ga jc po naročilu koprskega podestata in kapitana Bernarda Mal.piera naredil Giacomo Fino Načrt je bil sestavni del poročila, ki ga je v Benetke 29. septembra 1619 poslal koprski podestat Upodobljeni so mestno obzidje z mestnimi vrat': m pristanišči, glavne ulice in sakraln. objek.. v mestu Označena je povezava mesta s kopnim (most z Levjim gradom). Razstavljen j , bil ludi načrt koprskega obzidja in Levjega gradu, ki io ga Benečani postavili med mestom in kopnim po zavzetju Kopra leta 1278. Postavljen je hu na temeljih siarejsc ird njavc. Porušili so ga leta 1820. Na ogled so bili kopnki slatin iz leta 1 (posebej je hilo predstavljenih šest odlokov iz. statuta, ki so urejali pravno življenje v niesiu), listina o ureditvi meje med izolsko ir koprsko komuno iz leta 1419 in kopija najstarejšega mestnega pečala. S topografsko karto spodnjega loka reke Rižanc, Scrmina in Slanjonskega z.atoka (tu so hile včaiiih soline), z načrtom solnih polj iz 18. stoletja ter listinami o nakupu o prodaji kavedinov smo skušali predstaviti soi no proizvodnjo (/.a Koper in hkrati za Benetke najpomembnejša gospodarska dejavnost v mestu). Gospodarsko življenje v meruu in na podeželju smo prikazan s kupoprodajnimi in nuj eni m mi pogodbami (npr. listina ■ 1588, avgust, 26, Koper o prodaji -i-i nato naj-mn posesti v predelu Pradc zn ceno 1100 dnkatoi/), s spiskom vasi v zaledju Kopra s številom kmetij, ki no bile dolžne oddajati les za notrehe mesta (1509), z dokumentom o prihodkih davčnega urada s sadežem v Kopru za leta 1608, 1609, 1610, 1611 in 1612, ki jih c ocenil Frane iseo d i Priuli, rašporsk, kapitan in providur za Istro, Sem so všteti davki od gostiln za mesto Koper in za vasi, da vki na vino za Kop.7r z zaledjem. Milje, Buje, Izolo. Piran, Motovun, i.abin, Plomin icr Rašpor. Všteti so tudi davki od prodaje kruha, davki od mlinov mesnic v Kopru in po vaseh, harme, davki od lesa, olja, mer ter davki od ttlaje listin in testamentov. Zanimiv je popis davkov, ki jih jc bil posamezen zakupnik dolžan plačali Gravisijcm za najelo zemljo Seznam z vrednostmi posameznih dajatev (dnjalve so preračunane v denarno vrednost) je narejen po vaseli za vsakega posameznega zakupnika. redsiavljena sta bila dokumenta o stalni trajektni liliji med Koprom in Trstom iz leta 1687 in itredha (l,'49j, ki pod kaznijo 10 dukaiov prepoveduje po no rejanje in zlorabljanje "zdravstvene izkaznice" na celotnem beneškem ozemlju. Pomcmhen mejnik v življenju ljudi so hile tudi poroke in smrt. Premožnejše družine so imele hogato notranjo opremo stanovanj, zato ni naključje da so ob smrti poglavarja družine (v navzočnosti prič in s pomočjo pooblaščen i" cenilcev) vse premoženje natančno popihali (npr. 1710, fehruar, 10; popis premoženja ARHIV] XXI Ocene m poročila o punlikaujat: in razstavah 145 premičnin, nepremičnin, kreditov 11 dolgov, pokojnega Giacoma Barbabianca). Tudi pri izbiri zakonskega partnerja jc bila v ospredju ekonomska plat, sicer pogodbe o doti ne bi nilc tako natančno napisane (poleg natančno opredeljenih dobrin- k. jih dobi nevesta za doto, je napisano določilo, da ostane prt ni^zenje vsakega zakonca ves čas z.akona ločeno npr. 1691, marce, 23, Koper - poročna pogodba med Stisano, Hčerjo Donicnica Santa in Agncse Grisoai ter Franeescom Grav sijiM. Dogovorpn;: j. pila dota 1500 dukatov v materinih in očetovih dobrinah), tudi če jc šlo le za majl cn primaniklj;j v sicer prccejšnji vsoti denarja (1566, fehrnar, 28 v doKumentn ženin Colnian Vcrgerio pojasni, da ni dobil dogovorjene dote 1200 dukatov, ampak !e 1)00 dukatov). Dohodkom se ni odrekala niti duhovščina, kot je to lepo vjdno v pogodbi, ki jo j d oče skletuJ s saniostanoai Sv. Klare za dve hčeri, novink: (I68r>, januar, 26, Koper V samostanski cerkvi Sv Klare se v navzočnosti prič Vieenza del Toso in 13 alti sta Oni brci la de Ptcro ter vtccdomtiK. Miciiaela Gavavda Sanlo Grisoni obveže, da bo dal samostanu Sv Klare denar, dohodek od zakupov tn druge stvar' z.a zaobhtiho njegovih hčera Isabcllc in Catterinc, ki bosta naslednjo nedeljo poslali klarist. /a vsako bo dal po 400 dukatov v denarju in za 400 dukatov v zakupili, Z.a katere dobiva 6-odsiolnc obresti. Nadalje obljubi, da bodo on in njtgov dediči dajali samostanu preživnino z.a hčeri.) Po vzoru meščanov so poročne pojjodbc pisati titči na podeželju in prav nič ni videti, da bi v "zvitosti" zaostajali za premožnejšimi prel ivaici (1580 november, ?,8t Dol pri Hnisiovljr.li "Na tem uics!u sla sc legalno po rimokatoliški cerkvi in t demmskem koncilu ter po lokalnih navadah v Istri in Dolu poročila domačina Andrea Honazza in Orsota. hei pokornega luana Saua. /), V mestu se jc pokazala tudi potreba po šolanju. Najboljšo izohra/bo jc bilo mogoče dobiti v cerkvenih in mestnih šolali. O šolanju govori tudi člen v statuti' iz leta 1423 Fantje iz premožnejštli družin so sc šolali na nn i verzi v Padovi in v družili dijanskih mestih (predstavljeni sla bili doktorska dipioma iz prava Nikolaja Gravtsija iz ieta 16 tO ter diploma iz filozofiji in mcdicine Joancsa Nicolunsa Marchionisa de Gravisi iz lela 1684). Večina prebivalstva v mestu je bila sicer romanskega rodu. vendar pojavljaliic slovanskih pt, mikov in imen v doknmentili dokazuje tudi navzočnost Slovanov. V -zaledju pa jc bila večina prebivalstva slovanskega rodu. Na to kažejo pr liki ledinska imena krajev ali predelov naselij In tudi redki, vendar ohranjeni dokument v slovanskih jezikih. Predstavili smo pra\ ilnik Bratovščine svetega rešnjega telesa iz leta 1635, k jc nap;san v slovenščini, in latinsko-glagolski slovar iz 17. stoletja, ki je nastal v samostanu Sv. Gregoma v Kopru. Samostan je predstavljal slovanski otok v neneškent Kopru (za niaševanje in vodenje samostanskih dnevnikov so uporabljali glagolicoj. Slovar ji dokaz takratne kulturne ravni slovanskega prebi alstva v Istri. Arlm :e v ta namen dal kratek vodL k po raz stavi v slovenskem in italijanskem jcz.ku ter kopije (v glini) kopiskega pečata iz 13. stoletja. Organizirano jc bilo vodstvo po razstavi, Ic-to st jc ogledalo več kol 500 obiskovalcev. S tninir dcsclinii dokumenti sc jc ariiiv vključil tudi v v se si oven ;k. projekt razstave o srednjeveških mcstili z. naslovom "Kdor z mestom ne trpi, naj sc z mestom ne krepi". Ki jč bila na Ljubljanskem gradu od 23. septembra do 10, oktobra. Pictro Vidaeouie Načrt njiv in pašnikov v dahni Sv. Onofrija pod Albucanom (spadal pod koprski teritorij; ¡n Lonzana (;padal pod piranski teritorij; oba dela sla ločena z rdečo miko, 1772, original. Družinski arhiv G risom Salam i Pokrajinski arhiv Koper Tudi samo mesto Koper sc jc velikopotezno vključilo v projekt Onevov evropske kulturne dediščine. V Pokrajinskem muzeju jc bila od IS septembra do 9. oktobra na ogled razstava "Grbi v mestnem jedru Kopra", I. in 2. oktobra pa je potekal mednarodni znan sivem simpozij ob 500. obletnici rojstva Petra Pavla Vcrgcrij," mlajšega. V Prclorski palači jc bila sočasno razstava z naslovom "Koper / Canodistria Plalea Conitimnis" V samem mestnem središču (Titov trg), v cerkvi Sv Bassa, v s'olni cerkvi in v Pokra j nskem niiizcju pa so bil priložnostni konecrli srednjeveške in renesančne ter stare keltske glasbe. V ta namen je turistično društvo Koper izdalo tudi zloženko "Po sledeh mestnih srednjeveških znanimi tosli". Pokrovitelj prireditev jc bila Mestna obema Koper. '/jienha Bonin Razstava "Sto let Zgodovinskega arhiva Ljubljana" Letos mineva 100 let, odkar jc Anton Aškerc poslal prvi ljubljanski mestni arhivar. Tcdan i Ijil hlianski župan Ivan Hribarje bil zelo redoljuben mož. Nered med magisiratro dokumentaciju ga jc napeljal k zamisli, da bi moralo mestn zaposliti nekoga, ki hi vzpostavil red med zgodovinsko pomembnimi do-knmenti. Hribar jc k sodelovaniu povabi' svojega prijatelja in duhovnika Antona Aškerca. Mestni svet 146 Ocene in poročila u publikacijah in razstava!) ARHIVI XXI fJlS ljubljanski j «j 7 marca 1898 izdal razpis /.a to novo delovno mesto Aškcrc r.e je nanj prijavil, čeprav mu še ni bilo povsem jasno, kaj »aj h sploh delal. Vendar, mestni svet se je na seji 1 |juijija 1898 odločil sprejeti Antona Aškerca v službo. Tako je Aškcrc I, julija zaprisegel icr 15. ¡lilija tudi uradno začel upravljali službo prvega ljubljanskega mestnega arhivarja, zalo ta dan šicjemo kol ustanovitev Mcstnoga oziroma Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljanska županja Vika P o točni k na otvoinVi razstave ob IOC letnici Zgodovinskega urin a Ljubljana v atriju ljubljanskega magistrat«, J. ji.nijo 1991) To častitljivo obletnico delovanja Zgodovinskega arhiva Ljubljana želi naš arhiv kar se da v M no predstavili. Tistega vročega .1. junija 1998 smo odprli razstava v airiju ljubljanskega Magistrata z namenom predstaviti javnosti vsakdan arhiv isto v v služb Torej, namen razstave m bil predstavitev dragocenih dokumentov, ki jih hrani naš arhiv, temveč opozorili javnost na to, kdo smo, kaj delamo in kako skrbimo za dokumente, ki so nalo na voljo obiskovalcem za. raziskovanje ali za njihove upravi)o-pravne potrebe. Avtoriea razstave jc arhrvistka Tatjana .j^nk Pred stavila nam jc zgodovinski razvoj naše ustanove od namestitve prvega arhivarja Antona Aškerca do da »ašnjega dne, ko deluje "Janezov arhiv (ti dve besedi sta bili večkrat izrečeni lani v Celju na XVII zbo rovanju Arhivskega dnišlva .Slovenije). Pa se sprehodimo po razstavi. Na začetku nas pozdravi bradati Anton Aškerc, ki j,. zaoral ledini) in postavil temelje našega arhiva, Na tem mostu nuj omenili), da smo iijcmii v čast 10. ju! i Icius odkrni spominsko ploščo v veži našega arhiva. Zc iz. njegovega službenega poročila izvemo, da delo v arhivu ur ravno čisio. Kljub zapletom ob nastavitvi je delo opravljal vestno vse do svoje smrt Icla 1912. Nasledi! ga je pesnik Oton Zupančič, vendar očitno ni imel pravega posluha za arhiv. Leta 1923 jc za dobo 10 let delo v arhivu prevzel vladislav Pabiančič. Sle Ji 1 mu je Lojze Stanovec. V obdobiu njegovega delovanja |C mestni arhiv dobil svoje prosiorc v Aucrspcrgovi palači (danes je lu Mestni muzej Ljubljana), Leta 1936 seje v arhiv spet vrni i Pabjančič ta sc jc dela lotil si ste malično m bolj vestna. Gradivo, k! sejo med selifijc pomešalo, jc znova uredil. Na razstavi pa jc bil na ogled tudi doknmei)! iz leta 1939, ki opisuje, kako bo od tega leta dalje delo mednega arhivarji tudi statutarno urejeno. Po voji leta 194^ iz bab aneiČevcga poročila izvemo, v kakšnem stanju je bila gradivo v Aner spergovi palači 1er v Narodni in nnivcrziiei knjipiiei, kamor je bilo gradivo prenešeno med vojno. Družbene spremembe po vojni so povzročile, da je večina upravnega graaiva, nastalega pred letom 1941, izgubila pomen za upravno-poslovne namene m dobila pretežno značaj arhivskega gradiva. Novi prevzemi so botrovali tudi potrebam po novih zaposlitvah. Poto-grafrja leta 1951 nam je predstavila vse takiat zaposlene arhiviste. Delo v arhivu je postajalo vedno botj znanstveno, zato je leta 1950 na prošnjo poverjenika za kulturo in umetnost Z. MiklavČiČa prišel v arhiv pravnik Sergij Vilfan iij postal tudi npiavmk arhiva Večina arhivskega gradiva je bilo v tem času uskladiščenega na Magistratu, porJovni prostori arhiva pa so bili še vedno v Aucrspcrgovi palači. Ta jc oteževalo delo zato se jc dr. V ill an zavzemal da se celoten arhiv preseli nti Magistrat. Po 150 letih se je leta 1953 začela prenov;1, mag'slratnili prostorov, kar jc razvidno iz razstavljenih fotografij. Po preselitvi v nove pro store seje začelu tudi novo obdobje. Če je bilo pr.j delo naravnano v arhivu bolj znnnsiveno-razisko-valno, so zdaj povečali obseg del pri nrejevanju in hranjenju ar .vskega gradiva. Na razstavi smo imeli priložnost videti pravilnik o določitvi nalog in o pcf'roeju dela arhivistov v Mestnem arhivu iz leta 195"% poslovnik o hišnem in skladiščnem redu ter o ptv.arno-varnostnih predpisih v Mestnem arhivu iz 'cia 1962. Povečana potreba po skladiščnih prostorih je narekovala prenova prostorov na Magistratu. Tako je arhiv leta 1963 dob I nova moderna skladišča na Mestnem trgu 27 in leta 1968 še prostate na gradu Mala Loka pri Trebnjem Arhiv je postopoma širil svojo dejavnost na območje osrednje Slovenije Naj proi je problem rešila ohčina Škofja Loka, ko jc nase. mi kolegu braneetu Šiukln ponudila "zatočišče" na loškem gradu 1er mu hkrati dajala tudi sredstva za preživlja e Me;tni muzej Idrija je reševal pro ARHIVI XXI 1908 Occne in poročila o publikacijah m ra/.s i,i v,i h 147 blcinaliko le- Mestni arliiv Ljubljane pooblastile z.a upravljanje varstva arhivskega grauiva na njihovem območji; Kn se ic arliiv ozemeljsko močno razširil, prejšnji naziv ni več ustrezal, z^ito sa ga 28. junija 1973 preimenovali v Zgodovinski arhiv Ljubljana Ta jc imel šliri enote. Za svoje oscuidcsctlctno uspešno delovanje jc bil Zgodovinski arliiv Ljubljana letu 1979 odlikovan z redom zaslug za nanxl z zlato zvezdo, ki uh je podeljeval predsednik SFRJ Josip Broz. Ob letošnjem ji.bilcjii mu je bilo podeljeno novo odlikovanje s strani države Slovenije, in ;icer častni-z.nnk svobode. Omenjeno priznanje jc prevzel naš novi direklor od lela j 992, Janez Kopač. Na razstavi snio lahko videli razvoj MitKtljeja in mikrolilniskcga laboratorija v našem arhivu. Kako dobci je„ je razvidno iz IVitogrufij in skemrar. h piivcrsi"inns!ex>koii, r.i-ezek 6 5. i: do jo, ¡¿''¡'Žit, Wieti. 1894 148 Ocene Ii. poročila o publikaciji) in razstavah ARHIVI XX) 1998 Rojstna matična kniiga župmjc Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah za leta 18.36-1864, zvezek 8, stran 2M), zaporedna številka vpisa 313. folo B. Kovačie, Maribor, Škofijski arhiv Murihor Obseg pro|ekta Monografija (Zgodovinski arhiv r>luj> in (dni (Radiotclcvizija Slovenije Radmilovič) v letu 1998. Razstava (Zgodovinski arhb' Ptuj) irl mednarodni simpozij (Univerza Maribor) v lelu 1999. •Spominska soha z učno delavnico (Ohčina Jur-šinci) ter Kolesarske poli v letih 1998 de 200C V rednost projekta - Monografi ia, razstava, spo nunska soba - 35!009.000,00 sit. Vodja projekta Krk.ina - amperi Purg, arhr' sve tovalka. Cilji projekta - v prvi vrsli ugotoviti, kakšen je bil Janez Puh kot človek, ugotoviti, kai skriv ajo arhivi, niu>cji, posamezniki o Jane/.n Puhu. - z izdajo kniigc in razstave raz.šir t vedenje o Janezu Puhu, se mu oddolžiti kot domačinu navdušiti mlade ia tenniko, pred ,'scm za srednje in poklicno (obrtno) šolstvo, spoznati njegove izume in vzpodbudili razisko valno delo, proučiti sobi vanje narodov in držav v različnih političnih sistemih, pripravili kriterije za uvrstilcv Janeza Puha v biografske leki ikone, - ugotovili razloge za irditev, da je Janez Puh človek za tret je tisočletje. Oris načina dela; Ob iskanju podatkov o lanezn Puhli - iznmitfliu evropskega ranga, avstrijskemu tovarnarii? in našemu demačinu - smo v domač, literaturi laleteh na tlokaj-šnjo praznino, enako se nam je zgodilo ob prebiranju Slovenskega biografskega leksikona. Pregled avstrijske literature o tem velikanu na področju tehnike nam je ponudil precej drugačno sliko. Pomisleki nekateri1', ob predsia-nvi proickta o Janezu Puhu - ČLOVEKU, IZUMITELJU ¡N TOVARNARJU, da razpolagamo nravzaprav .s premalo podatki in predvsem s premalo razstavnimi eksponati SC niso mogli izkazati za pravilne, kai- človek, ki je preživel veliko pciiiičnih in gospodarskih sprememb, tudi dve svetovni vojni za sehoj moral pustili ludi osebne in ne le poki.ene sledi Zammivo je, da smo pri prvih korakil) evidentirana gradiva na terenu in poskusov ugotoviti obseg veaema o* i roma p^zna vanja Janeza Puba pri posai»c/.nikili toslran in onslran meje med drugim ugotovili, da Janeza Puha iz Sa kušaka niso vzporejali z Johannon) Pnchom iz Gradca. Pregled temeljne liieramre, arhivskega graehva u privatnih znirk nas je pozitivno presenetil. V to fazo še niso vključeni časopisje in plakati kot /£lo po memben vir druge vrsle, oboje čaka za prihodnje raziskovanje. Najbolj zanimivo je vsekakor gradivo, ki ga skrivajo arhivi. Barbara Pe.Šak Mikec iz Zgodovinskega arhiva v Ljubljani je v svojem prispevku za Puhovo Monografijo zapisala. "On začel m pripravah na pisanje sestavka o Janezu Puhu so se mi začeli porajali dvomi, ali se br, v gradivu, k je skozi desetletja nastajalo pri Mestu Ljubljana, sploh našel kakšen nov podatek o tem velikem slovenskem industrialeu iz časa stare Avstrije. A vsi dvomi so bili odveč Podatki, sicer inalošievilni. so ob vztrajnem pregledovanju raznih dokumentov in po mclrih preloženih škatcl vendar prihajali na dan Večjih je hdo, jasnejše ie bilo spoznanje, da Puhovi ■ zelelki skozi vsa ta leta Ljubljančanom nikakor niso h 1 neznanka. Prav nasproino, bili >,o njihov zvesti .spremljevalec skozi i/lekajocc se stoletje, oni pa so bili n;ih oolj ali manj hvaležni uporabniki. Zato arhi\ski delavce nikoli ne sme reči, da kakega podatka r.i Ni ga iM>rdr. neposredno, posredno pa zagotovo je. Plakal, ki vah na kolcsarsko dirko s Punovimi koiesi Si.'ri-, naslovniea Historisches Jahrbuch der Stadt Graz, z.vezek 22/^1, Bouvier ■ Valeniimisch ARHIVI XXI EJyx Occnc in poročilu o publikacijah in razstavah 149 21. 6, 19y8 ugotavljamo, da bn napoved na razstava s 5-kratno predstavitvijo dosegla svoj namen, prav tako Katalog (škoda, da ni vsaj dvojezičen). Pr i prispevki za Monografijo so napisani, fotografije so v postopku odbiranja, finančna konstrukcija pa Še n končana, Kri.sli!/ti šamperi Pitr^ Na SolkansKem polju je raslo mesto, razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici V letu 1998 Nove Golica praznuje petdesetletnico obstoj;- oziroma petdeseto obletni,o začetka «radltvc mesta. Jubilej, ki zajema komaj čas ene generacije ustvarjalcev, čas. v katerem se niji ne uspeta dooobra razviti meščanska tradicija in globalna identiteta me ščanstva. Pričujoča razstava v Pokrajinskem arbivu v Novi Gorici je nadaljevanje dela '.pred desetih let. Takiat so pripravili razstavo z naslovom Zgradili bomo Novo Gorico, ki je govorila o piipravab ,n začetnih delih izgradnje novega mesta, ki bo predstavljalo upravno, gospodarsko in kulturno središče z. mejo na' novo oblikovano pokrajine Avtorja Jurij Ro.sa in Ivanka Uršič sta sedanji razstavi dala naslov Na Solkanskem polju je raslo mesto. Razstava predstavila prva leta nastajanja mesta (od leta 194H do 1959/60). Goriška pokrajina, ki se je skozi stoletja izoblikovala, e z novo razmejitveno črto no pariški ,,urnvri konferenci izgubila svoje .središče Gorico. Onkraj meje sn ostale vse najpomembnejše upravne, gospodarske in knl Utrne ustanove. Novo mesto je nastajalo na Solkanskem polju, ki ga omejujejo železnica, Panovee ii Krombcrk. To ni bil prazen prostor. Tu so že stale starejše stavbe; železniška postaj; , cerkev in samostan na Kostanjevici, vila na Rafulu. opekarna "frnaža" na travnik seje že pred prvo rojno razširilo novo goriško pokopališče. Na tem prostoru so se konce leta 1947 začela dela za izgradnjo novega mesta. Avtorja sta na razstavi ■! v sprem l i- jočem kata logu predstavila najstarejše posamične Mvne zgradbe (poslovne oziroma upravne stavbe n večstanovanjske hiše). Uporabila sta tehnično dokumentacijo, ki io hranijo v fondih arhiva; načrti stavb n druga gradbena dokumentacija. Fotografsko gradivo in razglednice mesta so marsikdaj pomagali prepoznali posamezne stavbe, ki so s šle ilnin obnovami izgubile prvotno /uiiaiijo podobo. Čas in razmere, v katerih se je stavba gradila, po|asnjiijcjo časopisni izrezki, vsako stavbo predstavlja tudi sodobna fotografija. Avtorja sla zgradbe razporcdila kronološko in vsako predstavila z nekakšno osebno izkaznico s temi podatki: naziv stavbe, lokacija, oznaka In sedanja na membnost; prvotna označba lokacije; prvotna namembnost; - investitor; projektantska organizacija; - projektant; - izvajalec gradbenn del; začetek gradnj ; - konce gTadnjc. Delo avtorjev vsekakor ni bilo preprosto, saj sta pn svojem delu naletela na številne probleme, od nepopoine dokumentacije do tega, da je ^ilo ?.c lokacijo zgradbe samo - to velja predvsem za posamezne stanovanjske bloke v številnih prmcih težko določili. V obstoječi dokumentaciji je bila lokacija stavbe marsikdaj opisana zelo na splošno v širšem z,iz 'alncm okolišu. Delavci Pokrajinskega arhiva iz Nove Gorice so napravili prvi korak k obravnavi stavbne dediščine mesta, kot ga vidi humanistično izobražet strokovnjak. Pričujoča razstava je samo pregled najstarejših stavb, zalo jc treba poudariti, da ma prav vsaka posamezna zgradba svojo vlogo in pomen v času in prostoru mesta Razstava sicer ni ■nela tega namena, vendar že deloma nakaže na to. kako se preoblikuje identiteta stavb, ki so bile nekoč prepoznavne kol "občinske", "policijske", "železni carske", ali so bile "mestne kavarne" in restavracije. Kmalu si bomo luol morali odgovoriti na vprašanje, kako bomo obravnavali prvo stanovanjsko soseske "ruskih blokov", k. nosijo v svojem imenu duh časa, v katerem so bili zgrajeni, in ki so namenjeni prvim prebivalcem - meščanom Nove Gorice. Br ne strt Drole Skica restavracije m kavarne v Novi Gorici, 1951, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Okrajni ljudski odbor Gorica, t.e. 486 150 Ocene in poročim o publikacijah in razstavah ARHIVI XXI 1998 Slovenski šolsKi muzej, Od mature do mature, Razstavni katalog št. 62, Ljubljana 1998, 205 strani Razstavni kalalog pod iaporcdno štcilko 62 z naslovom Od maliire do mature je izšel maja 1998. lela ob postavitvi istoimenske razstave v Slovenskem šolskem mii/.ejn. Avtorica razstave in obenem tudi mcc'nica kataloga je Male:,a pihane. Odprtje razstave same seje časovno ujelo z razburljivim tempom pred-maturitnega razpoloženja. Katalog pr, eni strani vsebin sko dopolnjuje razstavo, po drugi strani pa nam ponuja zanimivo branje osebnih doživetij in izkušeni v zvezi z maturo. V prvem delu kataloga so objav;e;i znanstveni prispevki o zgodovinskem razvoju mature na Slovenskem od let 1849/50 do 1994/95. Mateja Ribarič razloži besedo gimnazija m oriše razvoj giro nazij na Slovenskem. Jože Ciperlc predstav nialu-ritetne (zrelostne) izpile in spričevala v zgodovinskem razvoju, in sicer do leta 1918. Oris slovenske mature v jugoslovanski državi midaljajc v svojih prispevkih Aleš Gabne. Tatjana 1 'ojan nam predstavi naše prve maturantke, Branko ^ištar pa zanimiv pogled na nekaj naslovov pisnih zrelostnih ' rkušenj (višjih tečajnih izpitov) na gintnazijan v letih 1876-1936. Da so bili rituali ob koncu šolanja navzoči že v 18. stoletju, nam v naslednjem prispevku peve Janez Bogataj m ohenem opiše številne pojavne oblike, povezane z mat uri letnimi praznovanji v zadnjih 200 letih. Sergij GabrŠeek pa v svojem prispevku oriše priprave na maturo in ponovno uvedbo mature na Slovenskem v devetdeset b le .h tega sloleija ter podaja zasnovo m eibe sodobne mature ter nieno strukturo. Pod naslovom Utrinki o maturi so predstavljeni odlomki iz avlobiografij in biografij različnih slovenskih avtorjev m ti so hkrati tudi uvod k nasledr m prspr.vkom v kalcrtb r.o objavljeni spomini nekdanjih maturantov. Leona .suiklja, Ludvika Kcvaeiea. Pina Mlakarja. Marjana Dobovška, Radojkc Vrančič, Cirila Cvetka, Vasilija Melika. Tatjane Hojim, Andreja Vovka, Bogdana Kolaija n Slavka Gabra. Lično oblikovan, pregleden in zanimiv za branje je katalog lahko v ponoF tako urednici Malt ji Ribarič kol ustanovi sami. Slovenskemu šolskemu muzej , ki letos praznuje 100. obletnico sv\je ustanovitve. Sonja Anžič Cirkus v Ljubljani do 1. svetovne vojne. Ra/stava Zgodovinskega arhiva Ljubljana Od avgusta do oktobra 1998 je bila v avli Zgodovinskega arhiva Ljubljana na ogled razstava z naslovom Cirkus v Ljubljan' do prve svdovne vojne, ki sva jo pripravili skupaj z arhiviilko Natašo Budna Kodrie V njej sva obiskovalcem predstavili nekaj naj lepših dopisov, plakatov in brošur, ki so jib ljub ljai)skemii Magistratu BoMljali lastniki večjih m manjših cirkusov in zvcnnjakov V spremnem tekstu in manjšem katalogu k razstavi je Nataša Budna Kodrie orisala krajšo zgodovino cirkusa, skupaj pa sva predstavili tudi lokacije, na katerih so cirkuški art ist i skozi stoletja poslavljali svoje šotore Med pomci»bnejšinii razstavljenimi dokumenti velja najprej omenili dopis enega starejših m v tistem času največjih cirkusov na svetu. Bamuiii & Bailey, katerega dveh predstav leto I90l seje udeležilo pri bliz.no 30.000 ljudi. Predstavljeni so nidi dopisi in plakati cirkusov Lipôl a Könyöt Brothers ki sla bila v začetku del cirkusa Barnuni & Bailey. Dopisi ita ijanskega cirkusa SiBlij l si je v začetku 20. stoletja pridobil romunsko "državljanstvo" m se preimenoval v Cirkus Roumain Royal, so eni tistih, ki se v gradivu i»cstncga Mag'strata redi) o pojavljajo. Pogosti so tudi dopisi največjega avstro-ogrskega cirkusa Scbimdt. Ameriški Buffalo Bill je v Ljubljano pisal v letih 1905 m 190(). potomce slavnega cirkusa Renz, Veliki eirkus bratov Villand pa'eta 1908. Od 90. let i)i'ti j lega stoletja je ljubljanska obema po zgledu drugih krajev začela pobirali rezervacijo za prostor in takso oc) uporabe mestnega zemljišča, zato je vsebina vceinc dopiso" dokaj podobna. V njih največkrat direktorji cirkusov sporočj.o želeni čas svojega pr hoda, kj ;o ga mestne oblasti lahko potrdile ali pa tudi ne. Pogosto se je namreč zgodilo, daje bilo mesto že oddano drugemu intercsenin, ki je v ta namen vplačal rezervacijo tudi pol lela vnaprej. V teh dopisdi so direktor večkrat navjali tudi velikost prostora, k b ga potrebovali za poilavilev svojih M)lorov, levilo naslopajoéih arlistov 1er raznovrstnost živili, ki 40 ji. gledalcem ponujali v ogled. Nekaj cirkuških direktorjev je k dopisu priložile plakale in brošure. Pogosto jc bila i/.ražena ludi želja, da med njihovim nastopom v mestu ne bi bilo drugih cirkusov. Vsi originali predslavljcnih dokumenlov so v ZgiE dovinskr.in arhivu Ljubljana shranjeni med gradivom fonda Meslo Ljubljana, splošna mestna regislralura (LJU 489. "tivsi Reg. ].). Med policijskimi zadevami -nji imetnik!, dovoljenja za produkcije (regislralurni oddelek VU/.14) ■ jih najdemo za obdobje do leti; 1900, med ledcnskimt sejmi in prislojbinami za pro store (regislralurni oddelek XV, 1) do leta 1X80. Za dve desellelji, od 1880 do 1900, pa so shranjene pod registralurnci Slevilko XV/8 (prav tako tedenski sejmi in pristojbine za store) V obdobju po letu 1900 se podatki o prošnjah in gosiovan|ih cirkusov v Ljubljani uahajrjo med policijskimi zadevami luji imelniki. dovoljiEa za produkcije (regislralurna oddelek Wl 1er med tedenskimi sejmi n prislojbinami za prostore {regislralurna oddelek X V/7). Med omenjenim gradivom najdemo poleg pred-stai Ijčnlli dokumentov tudi dopise predslavnikov najrazličnejših drugih zabavišč. Za nastop v našem mestu so se 'ako zanimali lud i "muzeji (poln joče razstave umetnin m drugih ziiamenilosii), "analomični muzeji" (pokazali so Človeško lelo do najmanjših podrob nosli )anoptikumi" (zgodovinsko umetniške razstave voščenih lutk, tudi v naravni velikosti, ki so pred- ARHIVI XXI ly9S Ocenc in poročila o publikacija! m ra/stavah 15) slnvljalc znamenite ljudi in prizore), "mehanična (avtomatična 1 gledališča" oziroma panorame" (prcil niki kineiii.ilograrnv z zanimivo /hi ko h sloričnih in potopisnih slik) in "živalska gledališča" (s pred sta vanu psov. npie, koz in eclo bolh). Zeljo p0 naslopn so izrazili še "zamorci" iz Afrike (skupine črncev, ki so pni a/ali svoj način življenja, oblačenja, vojskovanju in pripmve hrane), nekaj laslnikov ki nem a tografov ter skupinice, ki so razkazovale velikane, pritlikavce, spačke, in "volkodlake . Pogosto se pojavljalo dopi„i lastnikov tako imenovanih "ca-rorssclov" (vrtiljakov), gugalnic, slrclišč in toboga nov. Barbara Petak Mikec Blvir NValtcr je s svojim orientalskim blodnjakom zabaval Ljubljančane na mestnem iravriku v Tivoliju. Zgodovinski arhiv 1 Juhi jat ta, Mesta Ljubljana, s ¡nohta mestna registratiua 152 Oseb rie vesli ARHIVI XXI 1598 Osebne vesf Mentorju prof. Antonu Klasincu, ■nesojenemu arhivskemu svetniku" ob 90. obletnici rojstva Uvod Profesor Klasinc je bil prvi in dolgoletni ravnatelj Mestnega, danes Zgodovinskega arhiva na Ptuju (ZA P), samostojne ustanove po s eh nega družbenega pomena in njegov prvi strokovni .sodelavce. Nc j trudno je obdeloval, proučeval in urejal stare listine, urbarje, kronike, pečate, grbe in drugo spisovno gradivo, ki je ostalo kot dediščina Muzejskega društva, vodil cvidcncc tistega, kar je pustila okupacija, in spreml jal to, kar jc nastajalo n? novo. Trudil se je, da bi dohili del naše kulturne dediščine nazaj iz arhivov zunaj meja naše domovine. Predvsem pa jc hil profesor Klasinc učitelj vsem, ki smo prišli v arhivske službo. Prišli smo sicer z vsemi oblikami predznanja, vse do akademske izobrazbe, vendar brez osnovnega znania o arhivu, o urejanju gradiva, o škartiranju, o tehnični uieditvi, hrez znanje o csnovn: metodi dela, brez katere se kaj lahko izgubiš sredi ir.nožicc dokumentov. Počasi smo prihajali do svojih lastnih metod dela, do osnovnega znanja hranja dokumentov, do podatkov o naši zgodovini. daljni in polpretekli. Profesor Klarine jc bil strog in doslcacn učitelj, od nas jc veliko zahteval, fendar jc tudi ogtomno dajal. Bil jc h rez kompromisen dclavce, dclavcc brez. zamui. in svojih lastnih potreb v službi. Profesor Profesor Anten Klasinc sc jc rodil 11. maja 1908 v Dragonji vasi. Osnovno šolo jc obiskoval v Cir-kovcali, klasično gimnazijo v Mar Viru, nato jc studila! na filozofski fakulteti v Ljuhljam in lam leta 1^31 diplomiral. Leta 19.37 jc z odliko onravil profesorski izpit v Ljubljani, in sicer iz latinščine, grščine in nemščine ter zgodovine starega veka. Komisijo za opravljanje profesorskih 'Zpilov so sestavljali* direktor Hočevar Kuno za šolsko ad ministracijo; prof. dr, Jakob Kelemin;) (germanistiko je študiral v Gradcu in na Dunaju, leta 1920 jc postal doccni na univerzi v Ljubljani, leta 1923 izredni, leta 1928 redni profesor) za nemščino; prof. Franc Koblar (študiral filozofijo na Dunaju, profesor na II državni realni gimn. v Ljubljani) za nacionalno skupino; prof. dr, Karel Ozvald (študi.al na univerzi v Gradcu, od L septembra 1992 do 31. januarja 1920 je izredni in od 14. aprila 1922 redni profesor za pedagogiko na univerzi v Ljub1 jam) za filozofsko-pedagoško skupino; prof. dr. Franc liradač (univerza na Dunaju, promoviral v Zagrebu), v Pragi in Berlinu do 1923, ko jc postal docent klasične filologijc na univerzi v Ljubham) in prof. dr, Dragotin Oštir (1909-13 deloval na univerzah v Gradcu in ni. Dunaju, 1913 14 v Petrogradu, 1914 v Londonu, promoviral v Gradcu. V Liuhljani ja postal na filozofski fakulteti leta 1922 doecnt za primerjalno indocvropsko jezikoslovje, 1924 izredni in 1932 redni profesor, 1933 4 dekan) za laiinski i grški jezik s knjižcvnostima; prof. dr. Balduin Sari« (profesor na filozofski fakultet, v Ljubljani, od 1942 predavatelj na univerzi v Gradcu, pozneje služhoval v Miinchnu Südost Institut) za zgodovino starega veka. Za pisno nalogo je profesor KI asi nt obdelal temo "Grška lirika in Katulus". "Sklep i. pitnega odbora; Po ocenitvi kandidatovega pismenega izdelka, nje govih odgovorov pri obccm in strokovnem izpitu ter predavanja, k ga jc ricl pred ueenti, jc izpitni odhor sklenil, daje kandidat gospod Klasinc Anton opravil profcsorski izpil iz latinskega m grškega jezika s knji-ževnos Tia kot glavnega ter zgDdovinc starega veka kot stranskega predmeta z oc;no: povsem odlično" Več kot 17 let Jc hil pi ,znan profesor najprej na klasični 7imna iji v Ljubljani, nalo pa v Marihoru 1, 1. 1^54 je pnscl v Mesini muzej na Ptuj in nato sooblikoval novo institucijo Mestni arhiv, danes Zgodovinski arhiv Ptuj Direktor te ustanove jc postal leti. 1956 .i na tem mestu ostal do leta 1975. Umrl jc 13. junija ] 9^9 v Mariboru, pokopan jc v rojstnih Cir-kov^ah. Mentorstvo Profesor Klasinc jc bil moj mentor po pravilniku od L 2 ,c75 do 1. 2. 1976 in neformalno Sc eno leto, ko je v Zgodovinskem arhivu na Piuju delal žc po pogodbi. Menil jc namreč, da jc arhivsko delo tako b ucvno, da jc zanj - takrat šc ni hilo tovrstne študij ¡kc smeri - treha po končani filozofski fakulteti opraviti dve leti pripravništva Profesor Klasinc jc pri svojem mentorskem delu uporablji-1 povcčin; tri načine, in sicer: 1. Pripravnik mora spoznati večino fizičnih del, p o veza .ilh z vzdrževanjem icda v delovnih in tudi v skladiščnih prostorih. Ročne spretnosti mu nc smejo bil, tuje, nc p sanje naslovov na arhivske škalle ne iizična riprava razstav in nc zgledno ohlikovan sc-'.nam ali inventar aihivskcga gradiva. Mojc prvo tako delo, in to žc prvi dan je bilo čiščenje razstavnih vitn, rito nrevzem napol uničenega arhiva, pomoč pn lepi ivu številk, pri kaširanju in drugo Pripravnik mora spoznati in osvojiti vse po stopke v z\czi z. evidentiran jem, odbiranjem, prevzame,., urejanjem, izdelavo arhivskih pripomočkov, puhliciranjcm ter prczcniiranjcm dokumentarnega in ARH1VJ XXI 1998 Osehnc vesti 153 arhivskega gradiva. Profesor Klasine je velik pomen dajal postopku odbiranja. Zaradi šinkega znanja mu je še tako neugleden dokument veliko povedal. Moji prvi seznami so bili prevzemni, nato prvi "regesli" fonda Mnzej;;ko društvo Plu', objave v lokalnem Časopisu. Prav tako mora pripravnik spoznan vse postopke obdelave posameznega dokumenta. To na primer pri srednjeveški listini se zdaleč ni preprosto, še pose h no, če je pisar pir.al nck-aligrafsko, če je bil nenatančen pri imenih, datumih itd., ali pa je to namenoma počel zaradi skrivanja podatkov. 3 Pripravnik mora spoznati tudi vse ustvarjalce arhivskega gradiva in se srečat Z vsemi zvrstmi gradiva - s spisi sodišč, zemljiško kr.jigo, gradivom gosposčin, pečati grbi, rodovniki, eerkvcninn arhivi, spisovnim gradivom Mestne občine, listinami, cehovskimi redi, rokop. ;i in še in Še Mojc pr/o spe znavanje ustvarialea po tcraturi je bilo Muzejsko društvo na Ptuju. Zelo zanimivo je nato bilo srečanje z izjemno razno vrsti m gradivom neštetih ustvar alccv, v nekaterih detajlih pokrivajoč evopski prostor (npr. arheološki simpozij na Piuju, pred prvo svetovne vojno in po njej). Morda je prav srečanje z Muzejskim društvom še povečalo moje zan.manje za konce 19. in začetek 20. Stoletja, čeprav moje osnovno arhivsko delo pokriva srednjeveško gradivo. Študij zgodovinske literature in arhivske teoriji; ler prakse j t hi) zanj nadvse pomemben, ravno tako popularizacija arhivske službe in tudi raziskovalno delo, vendar lo m smelo predeči osnovnega arhr skega urejevalnega dela. Nesojeni arhivski svetnik V skladu z 28. členom zdaj veljavnega Pravilnika o pripravništvu, strokoviih izpitih .n pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnosti)' s področja varstva kulturne dediščine je profesor Anion Klasine izpolnjeval vse pogoje, ra/.v,dne tudi iz prispevka A. Pckonja v Ormoškem zborroku za pridobitev svetniškega naziva, razen pp'c alinejc, da via doktorat arhivskih znanosti. Z odliko opravljeni profesorski izpit pri znanih doktorjih ljuhljanskc univerze, pedagoško delo in še posebej hogalo, lehtni: in kakovostno dcio na področju arhivistike, dolgo skoraj četrt stoletja, odtehtajo tisti PRAVILOMA, ki .stoji v 28. členu pravilnika Nesojeni arhivski svetnik imenujemo Aniona Klasinea zalo, ker tega naziva n nncl, saj se po doslej znanih podatkih zanj ni potegoval, čenra" je delal v arhivski stroki svojega časa toliko a tako strokovno kot njegovi kolegi arhivski svetniki. Razlogi? Morila bi bilo na mestu, da pokojn prof Anion Klasine ta naziv dohi. in sicer n. junija 1991, oh 20. oblctnici smrti. Osnova za odločitev bo tuiii Klasinčev zbornik, ki ga pripravljata Zgodovinski arhiv Ptuj in Pokrajinski arhiv Marihor. Slovesnost Skromna slovesnost 5. 6. 1998 v Zgodovinskem arhivu Ptuj skupaj z arhivsl t kolegi iz Maribora in Celja c izzvenela v smislu nagovorov ravnateljev Ivana Lcvreneiča, Miroslava Novaka in Rudija Kr želja. Njegov i učenki Marija Hernja Masten in Kr sijn« Šamperi Purg sta vsaka na svoj način predstavili Tavanje i delo velikega učitelja, in sicer z nagovoroma v obliki spominov, skromno razstavo in zloženko. Drugi pomen arhivistike po Klasincu je predstavljala predstavitev prve zgoščenke v Sloveniji, na kateri je arhi/ski inventar gradiva Službe družbenega knjigovodstva Zaključni račun za obdobje od '913 do 1986. ki ga jc pripravil Brane Oblak, računalniško obdelavo zgoščenke pa jc prispeva! raČu-nalničar Dannan I indenlal. Zgoščenka j•; tehnično na taki ravni, da se uporabnik po:u ., kot da bi brskal po internetu Vir in literatura Personalna mapa prof" Antona Klasmea, Zgxlovhsr. arhiv Ptuj. Slovenski biografski leksikon Ljubljana 1925-32 - prva 1 ijtga, 1933 -52 • druga knjiga. Kislina Š a ni ped; In lnemonam Profcsoriu Anionu Klasmeu, učitelju in mentarju. Tednik, 12. ju. 19^9, Št. 26. Rudolf Lggcr: \Viumung, Feslsebrift Tur Balduin Saria zum 70. Gcburistag, 1964 Milnehen (Buchreihc der Slidostdeutsehen Hintoriehen Kommission). Jakob Lmeršič: Pomembnejši sodelavci Muzejskega društva od začetka dn danes. Muzejsko društvo v Ptuja 1893-1956, Zgodovinsko društvo v Ptuju 19f6-1983 Ptuj 198:» Pravilnik o prinra^niŠlvu, strokovnih izpitih in pri dobh. ani.i nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine. Uradni li.sl RS i4. 6 96. Andrej j ekonja. Pregled arhivske dejavnosti na Ormoško P.ujskcm območju v luči dela proic sorja Antona Klasinea, Ormož skozi stoletja 11, Ormož 1983,str. 7 23. Kri. i I in a Ša t npt rl-Purg Antoša Leskovec - sedemdesetletnik Antoša Leskovec, arhivski svetnik v pokoju, je vso svojo delovno dobo s krajšo prek .utv p štirih let posvetil delu Pokrajinskega arhiva ML*bor. Vsa ta leta si jc v PAM prizadeva) za priznanje in uveljavitev maribo.-skcga arlnva, zato jc med nje govimi leksti, v katerih piše O zgodovin, n razvoju mariborskega arhiva, dostikrat mogoče pnj obravnavo problematike o Pokrajinskem arh:vu in njegovi! predhodnikih. Ob petdesetletnici Pokrajinskega arhi /a Maribor jc zapisal: "Petdeset let po svojem povzdif.u v javno ustanovo more mariborski varuh arhvskega deleža kulturne dediščine na abmočju, ki jc sl;er mnogo 154 Osebne vesti ARHIVI XH Vm manjše, kot mu je bilo določano leta 1933, pa oh intenzivnosti, ki jo je v primerjavi z nekdanjimi razmerami dosegla arhivska služba v novi Ji: gosi a i j i, dovolj velike, z vsemi mogočim, zakonskim po oblastili evidentirati, varovan in zajemati arhi'skn gradivo, ki dokumentna delovanje in snovanje slovenske družhe v koroški regiji, v na_ večjem delu Podravja in v Pomurju." V nadalievamu na ugotavlja: "Do danes ie athiv ludi že izpolnil pričakovanja domače javnosti glede deleža, ki naj ga kol člen sestava cledieev Zgodovinskega društva v Mariboru prispeva k domačemu zgodovinopisju." Antoša Leskovee se je večkrat oglasd s tehtnimi članki, vedno takrat, ko sije prizadeval za uveljavitev marihorskega arhiva. Kot dober strokovnjak ;e bil poklican in pritegnjen v delovanje številnih komisij in delovnih teles, lako v okviru Arhivskega društva Slo venije kakor tudi Skupnosti arhivov Slovc.iiji' n v druge organizacijske ohlike, formirane v preteklosti, ki so združevale prizadevanje slovenskih arhivov. Zdaj, ko praznuje sedemdesetletnico svojega živ Ijenja, ugotavljamo, aa je danes Anioša Lcsk.ovec, arhivski svetnik v nokoju, profesor zgodovine i lilo-wfije, dostikrat prevajalce, predvsem pa mentor mla dim arhivistom. Rodil seje leta 1^28 v Radovljici. Oče mil je umrl ¿godai že leta 1930, zaic se je z mamo prešel., v Maribor in tam pc drug' svetovni vojni, leta 1947 končal realno gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na filozofsko fakultete v Ljubljani na srner geografije in zgodovine a je geografijo že v prv em semestru študi ja zamenjal s filozofije ; udij je končal leta 1952. Kot mlad profesor je začel svojo profesorsko kariero na Nižji gimnaziji v Manhoru, vendar ga je kmalu začelo zanimati delovne mesto v marihorskem arhivu. Ta je bil namreč šele leta 1952 spel osamosvojen, to pomeni, da jc od leta 1941, ko je okupator odpravil samostojne delovanje mariborskega arhiva in gaje kol oddelek pnk^ut muz.Cjii, kljuh sklepom AVNOJ-a deloval tako naprei še po letu 1945, .Šele po letu 1952 je začel spet osamosvojen delovati pod "čudnim" imenom Držav li arhiv Rc publike Slovenije podružnica Maribor. Anioša Leskovee si jc potem ko se je zaposlil v mariborskem arhivu, želel pridobiti dodatna strokovna znanja. Najprej jc obiskoval višji ariivski tečaj v Beogradu ter opravljal arhivsko prakso v Državnem in v Mestnem arhivu v Ljubljani, nato pa nekai časa še v Državnem arhivu Hrvaške v 7,agrebu. Leia 1954jc moral odslužiti vojaški rok, tako daje redno delo s polnim delov-um časom začel šele leta 1955. Najprej samo delno ker jc bil s polovičnim delovnim časom zaposlen še na šoli kot profesor, od leta 1958 pa je bil redno in polno zaposleni delavce in uslužbence arhiva v Mariboru. V šestdesetih letih je na povabilo Pedagoške akademije v Mariboru, tam začel predavati obče zgodovino do oktohrske revolucije, a to ob svojem rednem delu v arhivu. Leta 1969 jc bil pcvahlj;n, da se na pedagoški akademiji tudi redno zapor,li, po vsej verjetnosti tudi zaradi spicmljiijoče zakonodaje in širjenja programa Pedagoške akademij Maribor, ki je želela imeti v delovnem razmerju čim več kvalitetnih profesorjev oziroma strokovnjakov. Na Pedagoški akademiji Maribor ic ostal same slaba Štin leta. nato se je vrn v mirihorsk, arhiv ter prevzel funkcijo namestnika oziroma pomočnika ravnatelja. Večkrat jc hil zaradi v arhivu znanih težav vršilce dolžnosti ravnatelja Njegovo strokovno delo je oilo vsa leta usmerjeno v resno študiisko :n raziskovalno tlelo pr urejanju arhivskega gradiva. V začetku se je usmerial pred vsem na tisto arhivsko gradi1o, ! jc nastale pred letom 1850. Pozneje je svojo strokovno dejavnost usmeril na arhivsko gradivo, ohranjeno v fondu Oh-čina Maribor. V sedcmdese.ih letih, ko je za arhivsko gradivo do leta 1850 prišel v arhiv arhivist specialist, je Leskovee prevzel strokovno i tudi š.udijsko delo na obdelavi londov s področja gospodarstva in uprave po letu 1850. S viliodom novih strokovnih delavcev v Po krajinski arh" Maribor in z reorganizacijo arhiva v letn 1976 Antoša Leskovee prevzel samo skrb za arhivske 1'ende in zhi -kc s področja uprave po letu 1850 To dcio je opravljal z veliko vnemo in dobrimi rczultai v Pokrajinskem arhivu Maribor vse do od hoda v pokoj. Kot namestnik in pomočnik ravnatclia ali nekaj časa tudi vršilce dolžnosti ravnatelja jc prof. Antoša Leskovee večkra. imd pomembno vlogo pri temeljnih strokovnii. odločitvah v Pokrajinskem arhivu v Manhoru. Ob vseh leh odločitvah pa se jc moral dejavno vključi v projekt evidentiranja arhivskega gradiva, po.nemhncga za zgodovino Slovencev, v madžarskih arhivih, p.cdvsem v arhivu sosednje Železne županije v Szomhathelvu ter v arhivu Žalske županije v Za-laegerszegu. Dostikrat jc svoje delovno področje evidentiranja i s me ril tudi v Državni nacionalni arhiv Madžarske v Budimpešti. Posebej ¡e treba poudariti, da se je prof. Antoša Leskovee, ko se j: seznanil z dejstvom, daje v man horkcin arhr u veliko arhivskega gradiva, pisanega v m*< :arskem jeziku (delno je to gradivo prišlo po trianonski mirovni pc godbi v Jugoslavijo in pozneje v m-Tihoiski arhiv), sam odločil in se naučil madžarščina. Z obvladovanjem lega jezika rad priskoči arhi' u na pomoč še danes. Ob evidentiranju arhivskega gradiva na Madžarskem prof. Antoša Leskovee prcecj let intenzivno evideni al tudi arhivsko gradivo, pomemhno za zgodovino Maribora in širše, tudi v Deželnem arhivu v Gradcu. Zarad široke razgledanosti in znanja tujih jezikov so ga p. tcgnili k delu in izvaianju Arhivskega ^razuma z. Avstrijo iz leta 1923 in Arhivske konvencije iz leta 1958. Ta njegova dejavnost doslej še ni bila dovolj ■pisana nj£j ne širše predstavljena. Kot poznavalca številnir, jezikov so ga kmalu pritegnili tudi k drugim pomcmhnim nategam ter k prvim korakom pri na siajanju razvoja in delovanju Arhivskega centra za ARHIVI XXI 1998 Osebne vesli I fl strokovno tehnična vprašanja, k. se je leta 1992 preimenoval v Mednarodni inštitut arhivskih zjianosti. Ker je obvladal jezike, ker je prevajal, sodeloval na mednarodni') koniereneah, predvsem pa zaradi prepričanosti, da je treba vse, kar je dobro narejeno na področju arhivske teorije in prakse v Sloveniji, predstaviti tudi v tujini, je naše ugotovitve in izkušnje z. veseljem prevajal in obiavljd ali poskrbel, da so bde objavljene tudi v tujih strokovnih časopisih v tujih jezikih Svoje bogato arhivsko, pa tudi zgodovinsko znanje je, kar je po mojem najpomembneje, vsa ta leta iz dneva v da» brez jeze ali slabe volje prenašal na mlajšo generacijo arliivistov, ki so v zadnjih letih prihajali v Pokrajinski arhiv Maribor. Prav zaredi lega svojega pedagoškega dela ga je tedanji Republiški sekretariat za kulturo Republike Slovenije leta 1982 imenoval za predsednika komisije za preizkus strokovne usposobljenosti za delavec, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Pregled in število Ich opravljenih slrokovnin izp.iov, če jih smemo tako na kratko imenovati, daje sliko o njegovi dejavnosti na tem področju. I'o leg teh skrbi za raz.voj mariborskih mladih arhivistov m pa tistih delavecv, ki dehto na terenu z arhivskim in dokumentarnim gradivom, te vrsto let deloval tudi v naši tako imenovani republiški komisiji za strokovne izpite, torej v tisti komisiji, ki je skrbela, da so arhivski strokovni delave nared tako imenovane "državne" ali kake druge strokovne izpite, pred pisane s takratno zakonod ijo. V letih od 1964 do 1972 je bil predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru, nato pa. je bil nekaj časa tudi v Izvršnem odboru Arhivskega društva Slo ventje, tam je deloval v različnih tek ;ib društva od leta 19:18 pr. vse do leta 1967. Med letoma 1970 in 197^ jc v Organizacijskem komiteju mcxlnarodnega knltnrno-z.godovinskega simpozija "ModincP predstavljal maril orske Visokošolske zavoda. Njegov prispevek pri objavljanju Vodnikov je poincnmcn, saj je sodeloval že pr prvem Vodniku po arhivskih fondih Slovenije. Prav Antoša Leskovee jc poskrbel, da so bili pod njegovim vodstvom za ta prvi slo verski vodnik narejen; prvi osnovni popisi arhivskih fondov m zbirk v mariborskem arhivu. Prav tako se je vključil v delo tudi pri drugem popisu v osemdesetih letih, sat je sodeloval pri popisu ter nastanku Vodnika po arhivskih fondih in zbirkah SFRJ, knjigi za Slovenijo, ki je ludi danes še vedno aktualna in uporabna. Ob svojem arhivskem strokovnem delu jc pripravil več razstav, med katerim, naj omenimo le nekatere najpomembnejše- Arhivsko gradivo in niegovo varstvo Slovenj Gradec 1974, oziroma Ravne na Ko roškem leta 1974. 13.i 1 je nosilce pro/ekta proslave in razstave ob 50-Ictniei Pokrajinskega arhiva Maribor (leta 1983). Postavil je posebno razstavo Mnrihor leta 1945-1965 (leta 1975), na kateri je predstavil novci.šo zgodovino mesta. Pomembni razstav sta bili tudi v Prckmurju, in to Viri za gradbeno zgodovino Prek-murja do leta 1919, odprla jc h la leta 1991 v Lendavi, ter Lendava skozi stoletja (leta 1992), prav tako v Lendavi. Adiivsko strokovno delo, ki ga je opravil Antoša Leskovcc, je seveda težko opisati, prav tako navesti vse fonde, ki jih je uredii v svoji skoraj štirideset let dolgi arhivski dobi. Naj omenim samo nekatere. Ureditev in invcntarizacija fondov Gospostva Konj: :e-Oplolniea, Popi.i zemljiških knjig, gosposčin ter magistratov, mest m trgov, le-to jc pozneje s sodelovanjem arhivislkc Fmiee Ogrizek izdal tudi v samostojni publikae.j- Inventarji |]] (leta 1989). Nato jc urejal arhiv Velikega župana mesta Maribor 1941 1941". gradivo ogrske uprave, ki je bila prevzela po trianonski m.rovn pogodbi Gre za listo odbrano arhivsko gradivo iz madžarskih arnivov, k j je pisano v madžarskem jeziku in jc bi1:) i/vzet o iz fondov uprave Županijc Zala m Železne županijc, ter popis civilnih m župnijskih matičnih knjig in več letnikov gradiva murskosoboškega okraja iz obdobja Ogrske. To gradivo je invcnlanzira) tudi zaradi lega, ker jc pisano v madžarskem jeziku, tako da ga jc odtlej mogocc posredovati tudi tistim, ki madžarskega jezika ne z.najo, torej uporabnikom in drugim raziskovalcem lega gradiva. Ob svojem arhivskem strokovnem delu je sodeloval tud ori urejanju številnih fondov Med njimi naj ornem *no spel samo nekatere izbrane, kol so: Srcsko načclslvo Dravograd od leta 1920-1942, Munictpij elezne županijc, Pooblaščenec za vprašanja dela šefa Civilne uprave z.a Spodnin Štajersko, Uprava za gradnje m regu lačno M ar'bor, Okrajno sodišče Maribor zapuščinski spisi in drugo. Ob leni je prof. Antoša Leskovee tudi intenzivno ohjavljal. Del njegovih raziskav in objav je predstavljen v posebnem prispevku, ki ga je pripravil arhivist - knjižničar iz Pokrajinskega arhiva v Ma riborn Leopold Mike t. Avberšek. Naj tta tem mestu navedeni samo nekaj njegovih pomembnih objav, med katerim jc najobširnejša Vodnik po gradivu mestne občine Maribor na 294 straneh s predstavitvijo najobsežnejšega fonda starih občin, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor. I*ond obsega kar 98 tekočih metrov, to jc 560 arhivskih škatcl ter 550 knjig. Oh njegovih prispevkih, naveden* so v objavi i eni bibliografiji, naj tukaj omenim same t'ste, ki so pomembni z.a noznavanje zgodovine Maribora in širše, saj je s lega področja objavil prccej člankov ir mel odmevne referate, nekatere tudi zunaj Maribora in v tujini Za arhivistiko so pomembna njegova predavanja Mariborski arhiv in nekateri njegovi problemi leta 1960, nato Pokrajinski arhiv v Mariboru od leta 1946 1965. Franjo Paš in mariboLski arhiv in Še b lahko našteva! Antoša Leskovee, arhivski svetnik v pokoju, j= da nes prištet med zaslužne delavce arhivske in zgodovinske stroke pri nas v Sloveniji Zaradi aktivnega sodelovanja pri delu in organi-ac ni Posvclovam o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih (njegovi strokovni članki so objavljeni v Sodobmh arlv 'ih), zaradi njegovega dela pri razvoju Arhivskega ecnlra za strokovno tehnična vprašanja današnjega Medna- 156 Osebne vesti ARHIVI XXI 1998 lOdnega inštituta arhivski!) znanosti ter zaradi objavljenih prispevkov in prevodov v puhiikaeij Allanli je bil Antoša Lcrkovee leta 1998 odlikovan z. veliko zlato,IHinf~ Pokrajinskega arhiva v Mariboru. Zaradi vseh dejavnosti jC znan tudi širše, v Marboru ga imenujemo "mestni arhivar", saj ie v maritoi.skcm arhivu s krajšo prek.nitvijo preživel cclih štirideset let, torej obdobje od 1952 do 1992, ko se je upokojil. Antoša Lcskovee je še daner pomemben člen pri delu za razvoj in uveljavljanje Pokrajinskega arhiva Maribor v Sloveniji in tudi v tujini. Posebno veseli smo. ker aihivski svetnik v pokoju Antoša Lcskovee še vedno pogosto prinaa v Pc Krajinsk' arhiv Mai ibor- kjer je toliko let nesehično ir. brez slabe volje pomagal reševati arhivske strokovne, pa lUu' druge probleme, e danes zna priskočiti na pomnč tudi pri reševanju povsem vsakdanjih, pa tudi življenjskih problemov, kar lahko iaradi svojega ho-gatega strokovnega znanja tudi s pridom stori. Vsi zaposleni v Pokrriinskem arhuu Marihor si močno želimo, da bi naš starosta slovenske arhivistike ie veliko let prihajal med nas in tako kot doslej z blagim nasmehom dajal navodila ali predlagal načine, kake rešiti arhivske, pa tudi druge prahlcme vsak danjosti. Peter Pavel Klasinc Bibliografija Antoše Leskovca ob 70-letnici Uvod Bibliografija g. Antoše Leskovea je zhranu in razvrščena po kriterijih, ki jih zahteva ministrstvo i',a znanost in tehnologijo za raziskovalec. Zhrani so vsi prispevki, ki jih je avtor objavil v obdobju od prvega prispevka leta 1960 do objav eniLj člankov v letu 1998. V bibliografiji na ni navedeno avtorstvo številnih rai.stav, ki sodijo v skupine Izvedena in druga nedestopna dela. Avtor žal ni zap: ioval vseh razstav, ki jih je pnpravlial. Katalogi vseh razstav niso ohranjeni, za nekalere razstave pa m1 li ;o bili izdar Leta 1970 je gospod Leckovec v Zhcrniku Pedagoške akademije v Mariboru I96C l970ohjavil bibliografijo profesorjev in tako objavi) svojo bibliografijo 7,a leta 1960 1970. V Arhivih je bila prav tako objavljena bibliografija elanev Arhivskega društva Slovenije, in sicer pr posameznih letih. V tem prispevku ie zbrana njegova bibliografija s tipološko razvrstitvijo, ki kaže na strokovnost njegovih prispevkov. Izmed 75 bihii-ografskih enol je 31 strokevnih elankov. 14 bibliografskih enol je pog'avic ali samostojen sestavek v znanstveni ali strokovni knjici. Nadalji /e v hih]i Ografiji 7 reeenzij knjig in 9 člankov o pomembnih zgodovinarjih al dogodku), pomembnih za zgodovino. V bibliografiji je vsebina večine člankov v skupini strokovnih elankov prikaz raz v j a idusir: ilizacije, gospodarstva in obrti v severovzhodni Sloveniji. To je Še danes njegovo največje veselje pri pregledovanju arhivskega gradiva v čitalnici Pokrajinskega arhiva Maribor, kjer je redni obiskovalce. Njegovi strokovni Članki in poglavja v znanstvenih .n strokovnih knjigah so zgoščene objave dognanj in podatkov, k, jih je ¿htal pri svojem znan si ven o-raz i skoval ne m delu v arhivu. Vsebina njegovih člankov bi zadostovala za izdajo več monografij. Vendar ¡e doslej v monografsk, ohliki izdal le dve deli, v seriji inventarjev pokra jmskega arhiva Marihor; Zemljiške knjige go.spo.šein ter magistratov mest in trgov v Pokrajinskem arhivu Marihor ter Mestna oheina Marihor. ČLANKI IN SESTAVKI 1.04 Strokovni članek L LESKOVEC, Antoša. Mariborski arhiv in nekateri megcvi nrobiomi. Arhivist 1960, leto 10, št. 2, sir. .49-^3 2. LESKOVEC, Antoša, Ob 800 - letnici Maribora. Sedem dni fMaribor), 23.X '964, 14, št. 4!, str. 3, ilustr 3. LLSKOVEC Anioša. Dokumenti minulih časov : Pokrajinski arhiv Maribor razstavlja arhivaliie iz. svojih fondov. Večer (Marihor), I2.y.l965, 21, 5t. 237, str. 8, i]ur,tr. 4. LESKOVEC, Anlo;a. Pohorjki gozd marihorske meščanske srenje. Čas zgod. narodop., 1967, let. ^8 = 3 šl. l,str.75-83. 5. LESKOVEC, Antoša. Ob petdesetletnici dekla racije. VeCer (Marihcr), 30. V. 1967, 23, Št. 124, str. 8, ilusir 6. LESKOVEC, Anioša. Hranjo BaŠ in mariborski arhiv Čas. zgod. narodop., 1969, lel 40 = 5, sir. 113-118. 8. LESKOVEC Antoša. scz.namanjc sosedov . letošnja poletna univerza Savaria v Szomhalheliyu. De'o (Ljubij.), 5.IX.1969, II, št. 243, str. 5. 9. LESKOVEC, Antena. Vojaška oblaeilniea v Ma-rih^ru 1784-1809. Čas zgod. narodop., 1971, let. 42. 7, str. 9G-105. 10. LESKOVEC Amcša. Uradna no'ovanja Maribor čanov lela 1565. Čas. zgod. narodop., ) P7?, let. 43 i.8,'šč! !, str 65-67 11 I Ei.'KOVEC, Anto5a. Tovarna svinčenega belila v p* oh Dravi. Čas. zgod. narodop. 1975. let. 46 = ' i, str. 44-47. 12.' E^KOVEC, Anioša. Stara mariborska zemljiška kffiigaj Večer (Maribor\ 3.1V.1975, 31, št. 7 < .str. 5. n., 1977, let. 48= 13, str. 164-K)8. 14 LT SKOVEC, Anioša, PREDAN, Milan. Sedem kilometrov preteklosti. Večer (Marihor), 14. 111. ARHIVI XXI 1998 Osebne vesli 157 1977, šl. 60, str 3, iluslr. 15. LESKOVEC, Anlosa. Gradivo za zgodovino Slovencev v uprav lih fondih, ki jih hranita županijska arhiva v Sznmbathclyju in Zalaegerrzcgu. Arhivi, 1978, I, Si. 1, sir. 29-30. 16. LESKOVEC, Antoša. Ohisk pri madžarski arhivski direkciji. Arhivi, 1978, 1, šl. 1, str. 54-57 17. L ESKOVEC, Anloša. Ob razstavi o zgodovinskem delu v Mariboru in severni Sloveniji. Večer (Ma-rihor), 31 X. 1978, 33 si. 253 sir 6. 18. LESKOVEC, Anloša. Ogrski »pravni sislem od srede 18. stoletja do 1918. Arhi-i. 1979, 2, St. 1/2, str. 17-21 + 120. :COB1SS-1D302213> 19. LESKOVEC, AntoŠu. Časopis za zgodovino in na rndnpisjc 1(1904)-35(I940), Nova vrsla 1=36 (1965M 5-50(1979). Cas, zgod narodop., \9n9, let. 50 = 15, si. 1/2, str. 15-27. 20 LESKOVEC. Anlosa. Gospodarski razvoj Drav-ke doline in prenos ležišča industrije nn Maribor. Čas. zgod. narodop., 1«79 let. 50-^ 15, si. 1/2, str. .341349. cCOBISS ID 30Qf>77> 21. LESKOVEC, Anloša. Projekt verižnega mt.slu čez Dr..vo v Mariboru v letih 1835-1844. Čas. zgod. narodop., 1980, lel 51 = 16, Šl. I, str. I4C 146. 22. LESKOVEC, Anlosa. Iz zgodovine Polskavskega od konta 18 stoletja do začetka druge svetovne vojne. Čas. zgod narodop., 1981, let. 52 = 17, šl. 2 st? 303-31«. cCOBISS-ID a00165> 23. LESKOVEC. Antoša. Mariborski arhiv in ustvarjalci gradiva: (oh 50 lelniet iavne ustanove). So-cbb. arlfl 1983, str. 8-20. cCOBISS-ID 245*37> 24. LESKOVEC, Anloša. Sporočilo stoletij ■ arhivski dokumenti iz Železne županije. Večer 'Maribor), 4.VIII.1990, 46, Št. 180, sir. 23, iluslr. cCOBISS ID 77826816> 25. LESKOVEC, Anloša. Valorizacija ustvarjalcev in dokumentiranega gradiva. Arhivi, 1991, lel. 14, šl. 1/2, str. 64 55 26. LESKOVEC, Anloša. Po prvi omcmhi gradu na griču. Večer (Maribor), 47, št. 69 (23. 1P 1991), ■ r.28. Iluslr. 27. LESKOVEC, Antoša. Glavne so risbe. Večer f Miri bor), 47, št. 179 (5. VI11.1991) sir. 6. 28. LESKOVEC, Antoša. A korjegyz6i hdlozat vSl-lozisai vas megyc szlovčnek lakta rčszcn a sza zadforditl6 tajan, (, ). , 199.3 Sir. 207-215 29. LESKOVEC, Antoša. Sodni poslovniki na Ogrskem v dobi du al i zrna. Arhivi, 1993, 16, St. 1/2, str. 27-29. 30. LESKOVEC, Antoša. Sistemi pisarniškega pošlo vanja upiave v dobi dnalizma na Ogrskem. Arhivi, 1903. let. 16, šl. 1/2, str. 74-77. 31. L ESKOVEC, Anloša. Maribor □ časa ustanav- lianjr* zgodovinskega društva v zrcalu svojih časnikov, eas zgod. naroiiop., 1994, lel 65 = 30, št. 2, str. 189 208. 1.16 Poglavje ali samostojni sestavek v znanstveni knjigi 32. LESKOVEC, Antoša. Hoski okoliš od odprave fevdalizma do začetka 20. stoletja. V. FRJDL, Jakob (ur.). Hoče : 850 : bmocjc hoške pražupnje I. Hoče: Krajevna kapnosi, 1996. sir. 288-3P3. B3 LESKOVEC, Anloša. Industrializacija v severo vzhodni 31ovcniu med 18"3 in 1929. V: KA MPUŠ, Ivan (ur.). PLEČAŠ, Dušan (ur.). Pmž bcnc, ekonomske in kuhurne posledice industri jalizacije v panonskem prostoru izmed dveh velikih kriz. 1873 1929 Osijek' Povijesno društvo Hrvatske; Zagreb: Savcz povijesnih dmštava. 1082, str 201 ?.I4. cCOBISS-ID 292485> 36. LESKOVEC, Antoša. Zgodovinski pregled 190.319.33-1983. V 50 lel Po-ajinskega arhiva Maribor : 19^3-1983. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1983, sir. 9^25. 37. LESKOVEC, Anloša. Referat za gradivo uprave po 1850. V. 50 cPetde.sel> lel Pokrajinskega ar liiva Maribor : 193.3-1983. Maribor- Pokrajinski arhiv, 1«83, sir. 69-71. let Pokrajinskega arhiva Maribor 19.33-1983 Maribor' Pokrajinski arhiv, 1983, sir. 73-74. 39. LESKOVEC, Antoša. Mtsta na Slovenskem med 18.30 in 1867. V. A polgdri vi Lig a panron ICr-sčgbcn 1830 es 1867 kozolt, (Ncmzclkozi Kul-lurtortčneti Szitnpozion Mogersorf, |ot. 22). Szombatlicly. Vas Megyei Onkormanyzar' Hivatal Miivclodčsi es Šport Titkdrsiiga, 1994, str. 112 134. 40. LESKOVEC, Antoša. Politični in kulturni razvoj Maribora : 1752-1850. V; CURK, Jože (ur), HARTMAN, Bruno (ur.), KOROPEC, Jože (ur), Maribor skozi stoletja. Razprave I. Maribor Obzorja, 1991, sir. 195-227. cCOBISS ID 33351^25> 41. LESKOVEC, Antcša Zgodovina uprave V Mariboru , 1757-1941 V: GURK, Jože (ur.), HAR 158 Oseb rie vesli ARHIVI XXI 1598 TMAN, Bruno (ur.), KOROPEC Jože (ur.) Maribor skozi stoletja. Razprave I. Maribor: Obzor a, 1991, str. 229-31.1 42. LESKOVEC, Antoša. Razvoj gospodarstva v Ma riboru : P5?-ly41 V: CURK, J o/J (ur.), HARTMAN, B-nno (nr ), KOROPEC, Jože (ur.). Mari bor skozi stoletja, Razprave 1. Maribor Obzoria, 1991, str. 313-414 43. LESKOVEC, Antoša. Tovarna svinčevega belila v Selnici ob Dravi. V: RAJH, Bernard (ur.). Selnica ob Dravi zbornik ob 900 letnici kraja. Selnica ob Dravi: Krajevna skupnost, 1993, (109.3), str. 123 127. Hi ist 44. LESKOVEC, Antoša. Pov/dig Dolnje Lendave v veliko oočino 1. 1891 in sledeče ponevno pri",a devanje male občine Rcnkovci, da se i>, bogo-janske vrne v litrniško notari.šijo. Zb seboš. muz. 3 (1992/94). str. 49-64. 45 LESKOVEC, Antoša. "Arhivi"-"Sodobni arliivi" 19^9-1986 Sodob. arh. 1998, št. 20, str. 31-42. 1.19 Objavljena reecn/.ija, prikaz knjige, kr -ka 46. LESKOVEC, Antoša. Franc Minarik, Pohorske streklarne, Maribor, Založba obzorja, 1966, 316 str. Čas. zgod. narodop., 1968, 39, št. 2, str. 286287 = 4. 47 LES KO V H C, Antoša. Vasi S/.cmlc, XII XX (1958-1966), Szonibal!icly. Čas. zgod. narodop., 1968, let. 39 = 4, št. 2, str. 287-288. 48. LESKOVEC, Antoša. Jože šom, Začetki industrije na Slovenskem, Documcnta ct studia historiae rccenlioris IV, Založba Obzorja Ma-ibor 1984, 270 str Čas. /.god. narodop., 1985, 56 = 21, št. 1, str 89-95. 49 LESKOVEC, Antoša. Peter Pavel Klasinc Materialno varovanje klasičnih in novih nosilcev informacij v arliivir, Sodobni arhi\i, posebna i*/.dai~, št. 2, Maribor 1992, 279 strani. Arhivi, 17, št. 1/2 (1994), str 15*7-l'i9 cCOBISS-ID 52007424> 50. LESKOVEC, Antoša. Milko Mikola Arhivsko gradivo o industrijskih podjetjih na Celjskem do leta 1945 v fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Ccljn, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Ccljn, Inventarji 3 Celje 1993. Arhivi. 17, št. 1/2 (1994)! str 161. 51. LESKOVEC, Antoša. Dr. Pcier Pavel Klasinc, Materialno varstvo klasični! .n novih nosilcev informacij v arhivih, Sodobni arhivi, posebna izdaja št. 2. S )dob. arh., str. 193-194. 52. LESKOVEC, Antoša. Mr. ph. Štefan Predin. Mariborski lekarnarji skozi stoletja, Maribor, Mariborske lekarne, 1994 190 strani. Čas. zgod. narodop., 1995, 66, št. 2, sk 384 386 = 31. 1.25 Drugi članKi ali sestavki 53. LESKOVEC, Antoša. Ob stoletnici rojstva dr. Prana Kovačiča. Večer (Maribor), 4 IV. 19(!7, 23, št. 78, str. 8. ¡¿str. 54 LESKOVEC, Antoša. Milko Kos. Čas. zgod. narodop., 1973, let. 44 = 9, št. 1, str. 2-3 55. LESKOVEC Antoša. Dr. Jože Koropec petdeset letnik. Večer (Marihor), 17.111.1973, 29, št. 64, str. 4, ilustr. 56.LESKOVEC, Antoša. Mariborska podružnica Zgodovinskega društva za Slovenijo 1964-1972. Čas z^od. narodop., WM, let. ^5 - 10, Št. I, str. 200-201. 57 LESKOVEC. Antoša. Profesoi Jakob Richler. Večer (Maribor), 1.111.1975, 31, št. 50. str. 6. 58. LESKOVEC, Antoša. Mednarodni kulturnozgodovinski „impozij Modinci (Mogersdorf). Zgodovinski časopis, 1975, let. 29, št. 1/2, str. 155 156. 59. LESKOVEC, Antoša. Jakob Riehter. Amivi, 19^8, 1, št. 1, str 85. 60.1 ESKOVEC, Antoša Albert Struna. Čas. /.god. narodop.. 1982, let. 5.3 J 18, št. 2 str. 10y-110. 61. LESKOVEC. Antoša. Jože Šorn : (3 3.1921-11. 7. 1982). Čas. zçod narodop.. 1982, let. 53 = 18, št. 2, str. 111 11 \ MONOC-RAFIJF, IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.01 Znanstvena monografija 62. LESKOVEC Antoša, OORt.ZEK, Emica, NOVAK Miran Zemljiške knjige gosposčin 1er magistratov mest in trgov v Pokrajinskem arhivu Maribor, (Inventarji, 3). Maribor Pokrajinski arhiv, 1989. 48 str., iluslr. 63.LESKOVEC, Antoša. Mestna občina Maribor, (Inventarji. 4) Maribor: Pokrajinski arhiv, 1991. 295 str., ilustr 2 06 Priročniki, slovarji, leksikoni 64. ADAMIČ, Marjeta. AnjSTOVNlK, Bojana, BIZJAK Žarko, BUKOVŠEK, Metka, CAMPA, Marjeta DAROVEr, Darko, FUJS, Metka, GOM BAČ, Metka, HOLCMAN. Borut, KOZINA, Bra-r KRNFL-UM1 !K, Duša, LESKOVEC, Antoša, '1DR1H-LAVRF.NČ1Č, Lilj ana, MRGOLE-JU-K1Č, Tjnša, OGRIZEK, Emica, TROHA., Nevcn Ka ONTaR, Jože. Priročnik '/& strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov od srede 18 stoletja do leta 1991. Del 1, Izbor ikonov ir, predpisov. Ljubljana: Arhiv Republike •Slovenije, 1997. 279 str., graf. prikazi. ISBN 9616137-18 2. ARHIVI XXI i998 Osebne vesti 159 2.1? Katalog razstave 65 OGRIZEK, Lmiea, LES KOV EC. AntoŠa. Lendava skozi siolcja : 27. november - IS. december. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1992. 1 zgibanka (4 str). cCOBISSiD 118405> IZVEDENA IN DR1ICA NEDOSTOPNA DELA 3.12 Razstava 66.OGRIZEK, EmteaL LESKOVEC. AntoŠa. M.-ii-niška deklaracija in deklaracij.,ko g;banjc Maribor, 29. maj 29. junij. i SEKUNDARNO AVTORSTVO 4.01 Urednik 67. LESKOVEC, Anlu.ša (ur.). Poiožaj kmeta in kmečki »pori od 15. do 14. stoletja. Maribor: Zdnizicnjc visokošolski!) zavodov,. 1973. 203 str. 4 03 Prcvajalcc 68. KL AS1NC, Peter (ur.). Sodobni arhivi *83 V. posvetovanje o strokovnih in lc)inic..ih vprašanjih v arhivih (Referat i:i koreferati s posvetovanja, RadcnciL 6. de 8 3. 1983). Maribor, Pokrajinski arhiv organ,zaeijski odbor V. posve lcranjat 1983. 186 ;tr 69.K1.AS1NC, Peter Pavel (ur.) Sodobni arhivi "87 referati s posvetovanja v Radencih od 8.4. 10,4,1987 = Modern arehives H7 reports on thc conferencc - Radenci 8. 4 10. 4. 19*7. Maribor: Arhivski center za strokovno tehnična vprašanja v sodelovanju z organizaci|sk,m odborom IX po :;velovanjaL iy87,93 str, 70.ŽEVART, Milan. Izganjanje Slovencev na Stajcr skem m Koroškem : 1941 1945. Maribor Muzej narodne osvoboditve, 199). .35 str., črno-bele fologr. 71.PREDIN. Štefan. Olimska lekarna - biser Slovenije. 1. izd. Maribor Marihorske lekarne, 1995. 143 str., ilustr. ISBN 961-90272-0-5. 72.PREDIN, Štefan (ur.). Almanah Koroške lekarne. Ravne na Koroškem: Koroška lekarna. 199 K 143 str., ilustr ISBN 961-90558-0-2. 4 08 Avtor dodatnega besedila 74.PRED)NL Štefan. Mariborski lekarnarji skozi sto letja Maribor: Mariborske lekarne, 19y4. 190 str., igistrJ 4.27 Oseba ali ustanovaL ki ji je knjiga (rokop.s) posvečena 75. KLAS)NCL Peter Pavel. Antoša Lcskovcc sedem deset letni k. Čas. zgod. narodop.L 1998, let. 69^34, zv. 1, str. 8-10. luHtp o!(I M i k ec Ai 'be-rše-k 160 Nove pridobitve arhivov ARHIVI XXI 1998 Nove pr dcbftve arhivov Nove pridobitve ARHIVA RKPUliLIKU SLOV HN UP v letu 1997 Republiška r, kupno si za ccsle Slovo .ju f 1914 !992, 16,7 lm) Zavod SRS za družbeno piamranje (1952-1983, 10 5 lin) Republiška uprava za kadre (1975-I9yl 279 š) Geodetska uprava Rcput ike Sloveniie (1821-1973,2 tm) Služba družbenega knjigovodstva (1970-1985, 21 š) Kazensko prevzgojni zavodi v Sloveniji, Zavod za prestajanje kazni 'apora Mari'ior (\g63 1969, 22,š) Kauuisko prevzgojni zavodi v Sloveniji, Zavod za prestajanje kazni zapora L hljana, oddelek Radovljica (1948-1960, 8 š) Prešernov sklad (1979-199C, 13 š) Umetnostno zgodovinsko društvo za Slovenijo (1996,4 ¡5) Zve;ta prostovoljcev boiecv za slovensko severno mejo (1987-1996, 2 š) Zbirka gradiva Slovcneev v Kanadi (1937 1997, 7 š) Vzajemna podporna zveza Bbd, Kanada (1Q59-1994, 1 š) Plcbiscil (199", 21 š) Samostan Pletene (1800 1818, k) Zbirka filmov (1905-1994, 3634 Š) Zbirka videokascl (1982-1997, 59 k) Zbirka razglcdnic (1897-1920, 56 ks 40 š) Zbirka geografskih kart (20. si., 22 ks) Nove pridobitve ZGODOVINSKEGA ARHIVA IJII111 JANA v letu 1997 Cerknica Brest Crknica (1960-1994, 2 lm) Domžale Hclios Domžale 0924-1991,40,2 lm) (h os iipije Zhirni tonil, Grosuplje (ilopolmicv) (1945-1951, 1 mapa) Kamnik Krajevni odbor Rdečega Krizi Komenda (Iy55-l991, 0,1 lm) lilija Oheinski sindikalni svet Litija (1965 l'J90, 2 t m) Ljubljana Gradivo matičnega odbora zdravnikov pri OP Ljubljana (1 mapa) Gradivo partizanske sani tete na Slovenskem (1941-1945, 1 mapu) Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana (1967 1990, 5,5 t m) Kulturno umetniško društvo Smlednik (1979 1989,0,2 tm) Družina Hribar Ljuhljana (1900-1972, 0,5 imj Zavod /a zaposlovanje, Ljuhljana (195419'10, 6,4 t m, Zbirni fond, Ljubljana (dopolnitev); - družina Poiočnik, Ljubljana (1900-1957, 1 mapa) Lidija l tdovič, Ljubljana (1938-1940, 1 mapa) - družina Šušteršie, Ljubljana (1908 1950, 1 mapa) Joža Caserman, Ljubljana (1932-1939, 1 mapa) Miro Lipužič, Ljubljana (1937 1951, 1 mapaj ■ zapi.aiik ustanovnega ohč. zbora Sadjarske in vrtnarske podružnice Bcsniea, 193? pravila Ribarske zadruge v Ljubljani, b.d. - pravila Izvozne zadruge v Ljubljani, b.d. Družina Kansky, Ljubljana (dopolnitev) (1920-1947,1 m^pa) Glashcna Matica, Ljubljana (1874-1945,0,1 i) Vedrog Ljubljana (1959-1974, OS tm) Dir a Ljubljana (1910-1995, 24,9 lin) 'aiastrske mape za okraje Lilija, Novo Mesto in Ljubljana okolica (pri bi 100 map) Družina Čueek Kryi, Ljubljana (1849-1959,0,1 i) Dekorativna Ljubljana (1950-1995 £),4 t in) ^ )T, Tovarna kcvinskega okovja Ljubljana (1958 199G, 2,8 tm) ARHIVI XXI 1998 Nove pridobitve arhivov 161 Razglednice Ljubljane (64 kosov) Razglednice slovenskih krajev in portreti (1900-19.19, 37 kosov) Gradbeni načrti arhitektu Bogomirja Pusta, Ljubljana (1930-1968, 30 kosov) Načrt enodružinske stanovanjske It i Še J, Pogačarja. Ljebljana (1927, 2 kosa) Društvo stenografov t strojepiscev Ljubljana (1955 199"', 6,3 trn) Italijanski kulturni klub - (Jircolo ltaliano di Cullura Paolo Morgan, Ljuhljunu (1947 ld94, 2,8 tni: Partizanska knjiga Ljubljana (1970-1992, .5,9 tm) Srednja trgovska šola Ljubljana (dopolnitev) (1961 1969,1,5 t tu) Zemljevid slovenskega ozemlja (1921, l kos) Plakati (razni) (12 kosov) Fotografije (1997,5 kosov) V/h/lika Zveza kulturnih organizacij Vrhnika (1964 1994,3,5 i) Ohčinski odbor Zveze združenj boicev narodnoosvobodilne vojne Vrhnika (1949-1978.4 tm) Občinska konferenca Soči al'stične zveze delovnega ljudstva Vrhnika ' (1968 1990,6 tm) Ohčinrku konferenca Zveze socialistično mladine Slovenije Vrhnika (1968 '989, 2 tm) linotu v Idriji Davčna izierjevalniea ldrijrr (1943. 0,2 t m) Okrajni odbor Ol' 1 arija (1945-19.51,0.5 tm) Okrajni odbor AFŽ Idi a (1945 1952, 0J t m) Okrajni odbor Ljudske mladine Slovenije Idri ja (194g 1952, 0.5 tm) Okrajni komite Zveze komunistične mladine Jugoslaviji ldnpi (1946-1949,0,3 tm) Okrajni odbor ZZB NOV Idrija (1949-1953, 0,1 tm) Krajevna konferenca SZDL Vojsko (19T 1985,0,1 tm) Okrajni ljudski odbor Idrija (PM4- '952, .30 t m) Delavska stranka Naprej ldrij i (1990 1996,0,1 tm) Potujoča kmeti|ska šola Idrija (197.4-1942, 1,2 tm) Kmer ska gospodarska šola Spod i[a Itlrija (1953-195"7 0,1 tm) Okrajna zadružna zveza (1948 195.3, 0,5 tm) Rokodelska zadruga Idrija (1902-1931,2 kij.) Pogrebni sklad Idrija H99L 1 mapa) Primorska smučarska podzveza Idrija (1952 '960,0,1 im) Telovadili odsek Orla v Idriji (1907-1919,0,1 ini) Avstrijske in italijanske karte (20 kosov) L nota v Kranju Občina Brezje (1904-1943, (1,3 tm) Občina Lesc (1927 1935,0.1 tm) Občina Ljubno (1920-1932. 0,1 tm) -Skupšei a občine Kranj (1945-19y(), 18 tm) I'oko Tržič (190?.1097,11,7 tm) Gorenjska turistična zveza Kranj (1956-1591,4,3 tm) Ivana Omerza. Trhoje (1922 1964, 0,1 im) linolii v Novem mestu Mestna občina Novo mesto (1928-1945,2,2 tm) Ljudski odbor Mestne občine (1952-1955, 2,8 im) Mestni ljudski odbor Novo mesto (1948 19.52, 2,6 tm) Občinski ljudski odhor Dole ijskc Toplicc-Straža (1946-1955,4,5 tm) Občinski ljudski odhor jentjernej in Krajevni urad MMiljeruei (1052.-1%4. 5 im) Občinski ljudski odhor Žužemberk (19541961,4,21111) OBLO in SO Novo mesto (do 1994, 32.2 tm) Okrajni ljudski odhor Novo mesto (1945 1965, 54,9 tm) Kmetijska zemljiška skupnost Novo mesto (1 «8 2-1989, 0,3 tm) Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred jiožarom Novci incsio (1976-1989, 1,4 tm) Samoupravna interesna skupnost za ceste Novo mesto (1982-1989, 0,3 tm) 161 Nove pridobitve arhivov AKHIVI XXI 1998 Samoupravna interesna skupnost za preskrbo in predelavo hrane (1897 1898,0,2 tm) Kolesarsko društvo Novo mesto (1972-1981, 0,2 tm) Enota v Škofji Loki Skupščina obtinc kotja Loka (1974-1986- 12,4-m) Izvršni svet obeinc Škofja Loka (1982-1987, 1,6 tm) Zapisnik občine Sora (1912-1926- I knj.) Center za socialno delo .ikofia Loka (1986, 0,4 tm) Pranja Stanonik, .-jkofja Loka (1892-198.1, 0, 1 tm) Dvojniki matičnih knjig (1945-19*0,0,2 tm) Anton Globocnik, Rudniški in fužinski kraj .elezniki (slovenski prevod nemškega originala t. 2. poi. 19. stol., 1 mapa) Album sokolskih fotografi' (1911 1926, 1 mapL Gorenjska predilnici .¡kofja Loka (194.5 1992, 2,8 tm) Nove pridobitve POKRAJINSKI«;A ARHIVA KOPER v letu 1997 Okrajni LO Sežana (1951-1955, 1 im) Liudsk odbor mcsinc obe.-ie Sežana (1948-1955, 1,1 lm j Obeinski L,0 Sežana (1948-1961,38,4 tm) Občinski LO Komen (1948-1958, 6,4 tm) Občinski LO Duiovljc (1952 1955, 1,4 tm) Občinski LO Divača (I949-19c8 2,5 tm} Občinski LO Kostanj - iea (1953-1955. 0,1 tm, Občinski LO Štanjel (1951-1955, 0,4 tm) Občinski LO Hrpclfc (1948- 1961, 18.7 tm) Matični urad lan el (1948 1970, L9 tm) Maličm urad Hrpcljc (1950-1966. 0,9 :m) Matičm j rad Podgor,c (1950-1956, O,'1 lm) Matigi urad. Sežana (1957-1959,0,5 tm) KrrijCVT-.i urad Senožeče (1950-1970, 0,8 tm) Krajevni urad Vremsk' Rritof (1948-1970, 0,9 tm) Krajevni uiad Materija (1963-1970, 1 lm) Kraicvni urad Divača (1950-1964, 0.6 tm) Uprava za gozdarstvo Sežana (1954-1957, 0,2 tm) Okrajni LO P-«lojna (ly45-1955, 4,5 tm) Ljudski odbor mestne obeinc Postojna (1955, 0,6 tm) Obeinski LO Postojna (1955 0,5 tm) Kraška turistična zveza Sežana (1965-1975,0,2 tm) Potolehnika Sežana (1952 -1988,0,5 ini) Opekarna Obrov G974 1978, 0,2 lm) Rudnik črnega premoga Vrcmski Britof (1945-1965, 2,6 tir)' Osnovne šole Gonansko, Skrb; na, Gabroviea, Komen, Sveio, Breslovica, Brje, lvanji Grad (1920-1967, 1,3 tm.) Splošna plovba Piran (1933 1993 31 tm) Cimcs Koper (1967-1982, 11,4 tm) Sodišče f i ran (3 noiifike, 1839-1848, 0,3 tm) Katastrska mapa Kaštel Občinski komite ZKS Piran (1986-1°90. 2 tm) Zveza borcev in udeležencev NOV Piran (1957-199.3,4,2 tm) Luška ka" tanija Piran (1946-1962, 2 tm) Stanislav Penko Razglednice (128 ks) Nove pridobitve POKRAJINSKEGA ARHIVA V NOVI GORICI v letu 1997 Vodnogospodarska podjetje Soča, Vodnogospodarsko podjetje Soča Nova Gorica (1960-1993, 2,4 im i Ccnler za izobraževanje in usposabljanje Tolmin (1954-1996, 0,05 tn) Srednja lesarska šola Nova Gorica (0,1 lm) Demokratska stranka, Conski zbor Nova Goriea (1889-1994,0,1 tmj LDS, Liberalno demokratska stranka, Obeinski odbor Nova Goriea (1990-1993,0,3 tm) Socialistična stranka Slovenije, Občinski odbor Nova Goriea (1900- 199.3,0,2 tm) Obcmska konferenca SZDL Ajdovščina (1955 1990,2,1 tm) ARHIVI XXI 1 908 Nove priuoonvc arhivov 161 Občinska konlcrenca SZD1 Nova Gorica (lOSf, 1989, 6,2 t m) Občinska konferenca ZSMS' Nova Gorica (1955 1990,3,1 t m} Okrajni odbor L.MS (1947-1967, 0,5 mil Upravna enota Ajdovščina, Skupščina -ibčine Ajdovščina (1962-1975, 1 tm) Zavod za zaposlovanje Nova Gorica (1961 1989, 7 i roj Krajevna skupnost Ajdovščina (1965 1990, 3 tm) Miljutin Garlatti (1919 1947 0,1 tm) France Avein {1953-1984. 0,1 tm Anton Sever (1917 1974,0,1 tm) France Sever (1955 '980/81,0,1 tm) MaksoPiri k (1.969 1997, 1 mapr.) Marijan Brcceli (19^2 1978, 0 3 tm) Nove prid ubit ve ZGODOVINSKEGA AltHIVA V CKEJUvlciii 1997 Okrajno sodišče Krško in nolar Huhcrt Završnik (1898 1944, 3,25 tm. 11 knjig) Fotokopije gradiva iz Siajcrskcga deželnega arhiva Zveza društev inženirjev in tehnikov območja Celje {1959-1996, 2 lm) Podjetje SOP v .stečaju (1'182-1 «9.3, 2lni)' Tovarna oblačil Konfeki iji. Šmarje pri Jelšah, d,o,o v stečaju (1991-1997 1,4 lm) Razglednice Celja, Dohrnc in Rogaške Slatine (21 komadov) Društvo za varstvo okolja O tm) Nove pridobitve POKRAJINSKIMA ARHIVA MAKIHOR v letii 1997 Tippo M ari boi v stečaju, dopolnitev (do 1990,3tm) Republiški zavod za zaposlovanj". Območna enota Maribor, dopolnitev (1(W 1990, 62tm) Maris Maribor v stečaju (1962 1993, 7 mi) Gasilsko društvo Lovrenc na Pohorju (1877-1943, 0,1 tm) Slavistično društvo Maiibor dopolnitev (1967 1080,0,1 tm) Zveza združenj borcev NOV Ljutomer (1950-1086, 9 tm) Amnesty International Maribor {1990-1997,0,1 tm) Forromoto Maribor v stečaju, dopolnitev (1990-1992, 17 lm; Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica za Koroško, Dravograd (1978-1990,3 t m) Elektrogospodarstvo Slovet i c, razvoj in inženiring Maribor (1970-1994, 31 lm) Hidromontaža Maribor v stečaju (1959-1996, 260 t m) Svetovalni eenter za otroke, mladostnike in starše Maribor (1978 1987 7,5 lm Obrtno podjetje praln ca in krpalnica Klara, Ruše v stečaju (1965-1994 0 5 t m) Gradiš Marihor v stečaju, dopolnitev Metalna ThS v stečaju, dooolniicv (I tm) Republiški zavod za zaposlovanje. Območna enota Maribor, dopolnitev (19^8 1996) Klasična gimnazija Marihor (1951-1957. fotografije) Prva gi:iinazija Maribor (1965-1910 5,2 tm j Srednia družboslovna šola Maribor (1965 1«90, 2tm) Univerza Maribor, dopolnitev (19*70-1995, 17 5 JJo Begunska šola v Mariboru, ukinitev (1992-1995, 0 5 tm) Krajevna skupnost Krčevina, ukinitev (1981-1997, 2 mi) Krajevna skupnost Lovrenc na Pohorju {1967-1983, 0,2 un) Krajevna skupnost Za tremi rihniki, ukinitev (1979-19Q5,3 lm) Krajevna skupnost Počchcva, ukinitev (1O80-I995.611H) Krajevna skupnost ob parku, dopolnitev (1970-1905, 2 tm) Krajevna skupnost Prežiliov Voranc, uki. i'cv (i(,87-1995, 2 t ni) Krajevna skupnost Melje, ukinitev (1082-1996,0,5 tm) Delovna skupnost krajevnih skupnosti Maribor -Rolovž, ukini:ev (1985-1997, 0.2 lm) Krajevna sknpncst Rolovž, uk: liicv (1979-1098, 8 tm) Krajevna skupnost Ar.gcl Besednjak, ukinitev (1970-1997. 8.5 1 m) Krajevna skupnost Talci, uk uilcv (1970-1995, 5 t m) Krajevna skupnost Jožice Flander (1973-1997, 6' m) Krajevna skupnost Ivana Cankaria, ukini ev (1987 1995,0,3tm) 164 Nove pridobil vi drli ivo v \RH1V1 XXI 199a vloma) Bojan 1 limmelreiel),, Gradivo okupatorjevih civilnih organov 1941-1945 v 1'ond.n Zgodovinskega arhiva v Celju, zbirni inventar, Zgodovinski arhiv Celje. Inventarji 6. Celje 1996 Arhivi XX. Ljnh Ijana 1997 šl. 12. str. sir. 274 /tirkn Iti/JAK Sod si vi) 19^4 do 1997. Zbornik Primorski 50 ki. Primorske novice. Koper 1997, sir. 40-41 (so-avior) Priročnik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov od srede 18. stoletja dn leta 1991, L ild. l/Dur zakonov in predpisov, Arliiv Republike Slovenije, Ljubljana 1997 (soavior) ZdcnknltONlN liasscgna ilegli Arolnvi ili siati) 52. 1992 m 53, 1993, Avi i vi XlX, Ljubljana IW), Šl. 1 2. str. 193 197 Rassegna degli Arehivi ili stati), lelnik L1V, LV, Rim 1994,1)95: zv. I 3. str. 291 297 Nataša IHJDNA-KODRIČ Prva svetovna vojna iz župnijskih kronik. Leto 1917, Loški razgledi 44. Skolja Loka 1997, str. 91 107 Metkn ItUKO.ŠKK Jugoslavija-Slovenija (1941 1991), Priročnik za strokovno obdelavo arhivskega gradi1 ra pravosodnih organov od srede 18. sloleijr do leta 1991. L del, Izbor zakonov in predpisov, Ljubljana 1997. sir. 183-224, (so,avtorica) Pravosodni organi. Vodnik po fondih in zbirkah Zgo-dnvinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publvaei-a Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja. Celje 1997, str. 17 j 230 Odsevi preteklosti 1, Iz zgodovine Celja 1780-1 «48. Celje 19°6, 292 sir. Šolska kronika. Zbornik za zgodovin) Šolstva in vzgoje XXX, Ljubljana ly97, šl 6, str. 245-246 Obnovitvene zailnige v letih 1945 1955 v dokumentih Zgodovinskega arhiva v Celju s poudarkom na Kozjanskem. Arhivi XX. Ljubljana 1997, šl. 1 2, str. 19? 201 ,[ože C1PKRLK Die Slowenen und die europäische bildungs-gcschichlichc Entwicklung bis zum Jahre 1918 Pädagogische Grenzgänger ia Europa (Bildungs-gecluehte und europäische hlcnlilät), lid 2, Frankfurt am Main ■ Berlin Bern New York Paris Wien 1997, sir. 33 67 Šolske ustanove katoliške Cerkve m kapiteljska šola v Novem mcslu Dolenjski zbornik 1996 (500 let Koiegiatnega kapitlja v Novem mestu). Novo me sto 1997 str 151 157 400-ohlctnica začelka jezuitskega šolstva v Ljubljan.. Vesmik, Univerza v Ljubljani, 28/11, Ljubljana 1997. str. 21 23 Kojan CVLLl'AR Naj pokaže Celje svojo nemško kov! (Odk itje spomenika cesarju Jožefu 11. leta 1887 v Cclj") Kronika 45, Ljubljana 1997, št. 1 2, str. 78-82 Krajevno kazalo. Vodnik pn fondih in zh.rkah Zgo dovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski jrhiv v Celju, Puhlikacija Zgodovinskega arhiva v Celju druga dopolnjena izdaja, Celje 1997. str 127-349 160 Bibliografija arhivskih delavcev ARHIVI XXI 1998 Tatjana DliKLli'V\ Akademija za gledališče, radio, film i televizijo /50 let/ 1946 1996, Ljubljana 1996. 215 str.. Kronika 4*5. Ljubljana 199"?, št. 1-2, str. 164 165 50 let Ekonomske fakultete Univerze v LjubUani, 1996 433 str., Zbornik povzetkov člankov •/ med narodne konferenco posvečene pctdcsctlr.lnici Ekonomske fakultete, Ljubljana 1996, 642 str.. Kronika 45. Ljnbliana 199"1 št. 1-2. str. 165-167 France DOLINAH Oglejski patriarh al. Naša luč, 1/1997. str. 8 Salzburšk? nadškofija, Naša luč, 2/1997, str. 8 •Škofje za Slovence pri Gospe Sveti. Naša luč, 3/1997, str. 8 Tržaška škofija. Naša luč. 5/1997. str. 8 Koprska škofija, Našr. luč, 6/1997, str. 8 Krška škofija, Naša luč, 7/1997, str. 8 Sckovska škofija. Naša Inc. 8/199'/. str. 8 Lavantinsko-mariborska škofija. Naša luč, 9/19^7, str 8 Ljubljanska nadškofija, Nasa hie, 10/199'7, str. 8 Pcrgamciitnc li",tine, hogaslvo ah hreme naeionalnc kidtnrne dediščine. Konzerviranje kn jiga in papirja (Zhornik predavanj mednarodnega simpozija o konzerviraniu knjiga in papirja, Ljubljana, od 3. do "5, julija 1996. Ljubljana 199^, str' ^3-42 KrŠKa škofija in koroški Slovcnci, Einspiclcrjcv sim po/ij v jiimn (Simpozij v Rimu 14). Celje 1997. str. n 16 La Cliicsa ealtoliea in Slovenia 1918-194 let Kolcgiatncga kapitlja v Novem mestu), Novo mesto 1497, str. 9-18 Slovenska cerkvena pokr ,ina, Dru/.i, a, 15/1997, str. 7 (13| april 1997). angleški lekst v Slovenia Quäler! y Slovenci v moskovskih arhiuh. Večer. Sobotna pi i- loga. 17. maja i0^7, str. 36. (intervju) Evidentiranje v Moskvi od 13. do 2S aprila 1W, Obvestila ARS. 13/2. Ljubljana 1997, str. 27-28, (poročilo) Lorganizzazionc ccelcsiasliea mcdievalc ncl Icrritono della Slovenia odierna, Conlributi alia storia soc:o- rcligiosa. fljiiiiggio di dicd sludiosi europei a C ihriclc de Rosa, Vieenza 1997, str. 25 -41 Jože Mlinaric, Mnrcnbcrški dominikanski samostan 1251-1782, Celje 199". str 161, (spremna beseda) France Baraga, Kapiteljski arhiv Novo meslo. liegcsli listin in popis gradiva (AFS 17). Ljubljana 1995. Zgodovinski časopis 51, Ljubljana 1997, sir. 138139 Žiipnij.i Ljubljana-Črnučc, Črniiee 10H let (IS97-1^97), Ob 100-lclnici posvetitve župnijske cerkve na Črnučah. Prispevek k zgodovini kraja, Ljnh-Ijana 1997. str. 44 «¡3 La cidtnrn conlroriformislica ncU'Auslna inierna, 1 gesniti a Graz e Lubiana. Conlroriforma c monar-ehia assolula nclle Province Anslriache (Fonli e studi di storia socialc c rcllgiosa 12), Gorizia 1997, str. 99-107 Laibacli, l.exikon fiir Theologic und Kirehc, Band 6. Frcihurg I9«7, str 589 Koper, Lcxikon fiir Thcologii nnd Kirehc, Band 6. Erciburg 1947, str. 356 Ma bor-Lavant, Lc, ikon fiir Theologic nnd Kirehc, Band 6, Frcihurg 1997. str. 1364-136'i Natalija GLA/AIi Open Soeiety Archivcs Seminar v Budimpešti. .30. " junij 11. julij 1997, Arhivi XX. Ljuhljana 1997, št. 12 Seminar o pravnih vprašanjih pn arhivskem delu. Arhiv Rcpuhlikc Slovenije, 25. marec 1997, Arhivi XX Ljubljana 1997. št. 1-2 Pol ka šolstva in problemi slovenske prosvelc v ohdobju 1918-1921. Šolr.ka kronika. Zbornik za zgodovino Šolstva in vzgoje XXX. Ljubljana 1997, šl. 6 Metku GOMItAČ Zgodovinski časopis 3, Delo l. 37, Ljubljana 26. 1. 1995, št. 21, str. 12 Zgodovinski časopis d Delo 1. 37, Ljubljana 2. 3. 1995, št. 50. sir. 12 z.godovinski časopis I. Delo 1. 38, Ljubljana 20. 4. 1995, št 91, str. 12 Baza za rcpatri;.cijo Radovljica, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 1. 42, Ljnbljana 19'J5, št. 3, str. ""-fi 1 Računalniška obdelava podatkov o rcp.it rman i h vojnih ujetnikih. Arhivi XVII, Ljubljana 1994. št. 1-2, str 96-99 PNO O za Slovensko Primorjc in Trst, Jadianski ko ledar 1095 Trst 1995 str. 169-172 Mednarodni simpozij oh 50-lcin;ci konca 11. svetovne vojne in zmage nad naeifašizmom. Primorska in Trst od Rapall.i do Londonskega memoranduma (1920-1954), Koper, 26 maia 1995. Zgodovinski časopis l. 49, Ljnbljana 1995. šl. 3. str. 4SI-482 XVI. arhivsko zborovanje Ptuj 95, Slovenski arhivi in javnost, 27. 29. septembra 1095. Zgodovinski časopis l. 49. Ljnbljana 1995. šl. 3. sir i82 484 ARHIVI XXI 1998 Bibliografija arhivskih delavcev 167 Autonomic e deccntramenlo dell a Go litija jtigoslava alia line del sccondn conditio inondialc, (Jn caso spct'tfroo". il Coni ato rcgionalc d i libcrazione nazionale per 1 Lilorale slo veno c Trieste, An na les l. 8. Koper 1996. str. 87 1 10 XVII. posvetovanji. Arhivskega društva Slovenije. Koper, 23. - 25. oktober 19(>6, Zgodovinski časopis 1 50, Ljubljana 1996, št. H str. 449-450 Prance Perovšek. Moja resnica Spominski utrinki iz delovanja po letu 1945 na Primorskem in v Ljubljani. Annales 1. 8. Koper 1996. str. 386-387 Repatriacija, Enciklopedija Slovenije. 10. zvezek, Ljubljana 1996, str. 174 175 Ivica /nidaršie. Nekaj o vopn škodi in pravicah. Arhivi XIX, Ljubljana 1996. št. 1-2. sir 18"7 Zgodovinski časopis 4, Delo 1. 38, Ljubljana 11. 4. 19«6, št. 84, str. 16 Zgodovinski časopis ], Delo 1. 38, Ljubljana 26. 9. 1996, št, 223. sir. 17 Zgodovinski časopis 2, Deln 1. 38, 1 jnblj ma 28. 11. 1996, št. 275, str. 16 Ananiarija Vidcivič Mikiavčie, Kronika, časopis /a slovensko krajevno zgodovino 1. 44. Ljubljana l»96. št. 2-3. str. 94-95 Znanstvene lnšlitiieij^. in n liov delež, pri mirovnih pogajanjih. Glasnik. Pariška mirovna pogodba. Katalog k razstavi in program mednarodne konference. Znanstveno raziskovalnn središče RS Ko per, Koper 1997, št. 3. str. 29-38 Zapuščina akademika prof. dr. hrana Zwittra. Glasnik, Pariška mirovna pogodba. Katalug k razstavi in program mednarodne konference. Znanstveno raziskoval no središče RS Koper, Koper 1997. št. 3, str. 43-45 Glasnik, Pariška mirovna pogodba. Katalog k razstavi in program mednarodne konference, Znanstveno raziskovalno središče RS Koper, Kopci 1997, Št. 3, str. 48-64, (snavlorica Vlasta Beltram) Slovensko Primorje, Seznam predpisov. Pokrajinski n.nocliioosvnbodihii odbor za Slovensko Primorje in Trsi, Jugoslovanska vojaška uprava (cona ]i). Izbor zakonov in preilpisov. Priročnik za sito kovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov ud srede 18. stoletja do leta 1991. L del. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana 1997, str. 225-231 Slovensko Prmiorje 1944-1947 Zbornik Primorska 50 let. Primorske novice Koper 1997, str. 30-34 Upravnolerilorialna ureditev upravm organi. Kronologija 1947-1997. Zbornik Prtmurske - let. Primorske novice, Koper 1997, sir. 3638 (soavtor Jure Gombač) Pomen in vloga Študijskega odseka pri Pokrajinskem narodnoosvobudilnem odboru za Slovensko Primorje 1945 1946. Prispel /a novejšo zgodovino, Pcrenčev zbornik XXXVII. Ljubljana 1997 Št. 2, str. 151-358 Delegacija Julijske krajine v Parizu 1946, Primorske novice 7. val. Koper 12. 9. 1997, št. 7], str. 26 Zgodovinski časopis 3. Delo 1. 39. Ljubljana 9. L I9<>7. šl 6. str. 16 Alenko KAČIČNIK-GAHKIČ Nemški kataster za ju'.ni del Štajerske, Arhivi XX Ljubljana 1997, št. 1-2 str 203-205 Fond Ldvard n Pcpca Kardelj, Arhivi XX Ljubljana 1997. si. ] 2. si- 221-222 Tečai brania p;sanc gotice, 4. 20. marec 1997. Arhivi XX, Ljubljana 1997, str 2:M-235 Vladimir KOLOŠA XIII. mednarodni arhivski kongres. Peking 2,- 7. september 1996l Arhivi XX. Ljubljana 1997. Št. J 2. str. 236-240 Mulcvž KOŠIR Sabat v čarovniških proccsil. - evropsk' fenomen na Slovenskem od 16. clo 18. stoletja. Historični seminar 11 (Glasovi), Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 1997. str. 123 142 Katastrski operat in zemljiška knjiga s posebnim nzirom na geneahi.ške raziskave, Drevesa 4, št. 1, 1997, str. 15-18 Ob 20 letniku publikacije Arhivi, Arhivi 20. šl. 1-2, 1997, str. 136 Pela evropska arhivska konfercnea. Barcelona 27 10. maj 1997. Arhivi 20. šl. 1-2. 1997 str. 241 242 llrnnc KOZINA Priročnik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov od srede 18 stoletja do Icia l')9l, I. del, Iz.Oor zakonov in predpisov, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1997. sir 7-9, 183-L K 71 198 212, (soavtor) Republiški upravni organi v letih 1945-1963 Arhivi XX. Ljubljana 1997, st. I 2. str 103 120 Sodstvo na Primorskem 1947 ]()97, Zbornik Pn morske - 50 Ici, Primorske novice, Koper 1997, str. 40-4 t, (soavlor) Kuilolf K O Ž P. L, I Pregled razvoja arhivske dejavnost' na Celjskem, Viidtiik pn fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Pubii kacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga do polnjena izdaja. Celje 1997, str. 7-10 Uvodna heseda. Vodnik po fondih m zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja. Celje 1997, str. 5 Štirideset let Zgodovinskega arhi 'a v Celju 17. zborovanje Arhivskega društva Slovenije. Celje, 8. - 10. oktober 19(>7, Skrite dragocenosti v arhivskih zbirkah in fondih, zakon o arhivskem gradivu in o arhivih, zbornik referatov. Celje 1997, str. 6 168 Bibliografija arhivskih delavccv Ali 111 V] XXI 1998 Duša KRNEL-UMKK Habsburška monarhija - avstrijski del, Priročmk za strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov od srede 18. stoletja do leta 1991, 1 del. Izbor zakonov in predpisov. Arhiv Republike Slovenije, I j jbljana 1997, str 11-62, (soavtorica) Etnologija in organiziranost varstva kulturne n naravne dediščine v Republiki Sloveniji, Glasnik SED 37 i 1997, št. 1/2 str. 8-10 Slovenci ob Jadranu, Primorska srečanja 21, Nova Gorica 1997, št. 189, str. 2-4 Vprašanje slovenske micionalne identitete v Istri, Nova revija 16, Ljubljana 1997, št. 187/188, str 210223 Aleksander LAVRHNČIČ Ljubezen ki giblje sonee z pitiijon zvezdami (O Dantejevem bivanju v Tolminu), Anttiropo^ 29, Ljub Ijana 1997, It. j 3, str. 120-121 Orali so ledino na univerzi (O prvih tolminskih študentih na Univerzi v Ljubljani), Tolminski zbornik 1997, Tolmin 1997, str. 709-214 Slovenski vojak Matija Skoeir leta 1918. Nova revija XVI, Ljubljana 1997, Št, 187-188, str. 174-182 Povezava Roslobarjcvcga odlnkla iz Ljubljane (1918) z .jcgo im pogledom na narodno vprašanje, Elika in morala v sodobni družbi, Ljubljana 1997, str. 357-360 Dragan MATIC Deželno gledališče v Ljubljani žrtev političnih spopadov med Slovenci, O ncvzvtšenem gledališču KUD Prance Prešeren, Center za icatrologijo in filmologijo AGR1-T, Ljubljana I"97 Utrinki iz starejše zgodovine mestnega nredcla med Ljubljanico, Ciril-Mciodovim trgom, Stritarjevo in Kopitarjevo ulieo, Živilsk trg in Plečnikove tržnice z okolieo v zgodovini. Arhitekturni in zgodovinski oris predela med Ljubljanico, Ciril Metodovim trgom, Stritarjevo in Kopitarjevo ulieo ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana !997, str. 37- 55, (razstavni katalog) Zgodnji rodoslovni viri Drevesa, Bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 4,1997, št. 4 Milko MIKOLA Organi družbenopolitični.) skupnosti, Vod,.ik po fondih in zbirkah Zgodov nskega arbiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publikacija Zgodovinskega arbiva v Celiu druga dopolnjena /daja, Celje 1997, str. 83-170 Gospodarstvo, Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodo"inso arhiv v Celju, Publikacija Zgodovinskega arbiva v Celju, druga dopolnjena izaaja, Celje 1997, str. 2.31 264 Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju, Celje 1997, 61 sir, (Mali tiski 3. Zgodovinski arluv v Celju) I'n vi ;i M Iti),[ ENO VIČ Zbirka plakatov letakov ir drobnih tiskov v Arhivu liepublikc Slovenije Zbornik 17. zborovanja ADS, Celje 1997, str. 44-45 Metk;i NUSDOItlTiR-VUKSANOVIČ Hranilnica in posojilnica v Šempetru pri Gorici, razstava in katalog Pokratinskcga arhiva v Novi Gorici. Nova Gorica 1996, Arhivi XX, Ljubljana 1997, šl 1 2, str. 304 305 Sporočilo) Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Nova Gorica 1997, 264 str., (so-avioriea) Mnrljn OHLAK-ČAItNl i iridcset let Arhivskega društva Slovenije, Arhivsko društvo Slovenije - 40 let, Ljubljana 1995. str. 8-85 Ob dva j set leti ;i Osiniskih spora/umov. Obvestila X1/4, Ljubljana 1995, str. 10-1 1 Bogo Grafe miner (1916 1995>, Arhivi XVIII, Ljubljana 1995, So 12. str 190-191 Bogo Gral'entmer in izvrjanjc arnivskega sporazuma z Avstrijo, Grafcnaucrjcv zbornik Ljubljana 1996, str. 143-150 Ristitueija. Enciklopedija Slovenije, 10. zvezek, Ljubljana 1996, str. 180-181 Adiivsko gradivo narodnixisvobodiIncga boja 19411945 in njegova strokovna obdelava. Prispevki za novejšo zgodovino XXXVII 1997, Ljubljana 1997. sir. 2S3-289 O sukccsiji arhivov nekdanje SPRI, Nadaljevanje pogajanj po Day tonu. Obvestila XI1/2. Ljubljana 1997. s r. 20-2: Kartoteka vojnih ujetnikov iz druge svetovne vojne v Ruskem državnem vojnem arhivu v Moskvi, Ob vestila XI11/2, Ljubljana 1997, str. 2y-30. (soavlor Roris Mlakar) /Ucksnndru PAVŠIČ MILOST Pedagoška dejavnost arbiva (izkušnje in problemi Pokru nskega arhiva v Novi Gorici), Arhivi XX, Ljubljana 1997, št. I 2, str 162-163 Petindvajset let Pokrajinskega arhiva v Ncvi Gorici (1972-1997), Arhivi X> Ljubljana 1997, št. 1-2, str 230-232 Razvoj industrie severnopriuiorske regije. Kronologija, Zbornik Primorske 5() let, Koper 1997, str. [4-103 'odnik po idnačil> imen v zve> / upravnimi funkcijami, Loš/d razgledi 43, Školja Loka 1996. sir. 26-49 Apctekar, sirupi in druge nevarnosti, Lošk: razgledi 43, Škofja Loka 1996, str 281-287 Prispevki k poznavanja domaeil) m>en v zve; z upravnimi funkcijami, Drevesa, Bilten slovenskega rodoslovnega društva, letnik 4, maj '997, šl. L str 4 5 Branko ŠUŠTAR Einspiclcrjev Šolski prija,el kot pedagoški lisi. Lin spiclcrjcv simpozij v Rimi,, Celje 19()7, str. 1 13 120 Župan Ivan Hribar in šolstvo. Home sum..., Ivan Hri bar in njegova Ljubljana, Zhomik ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana, Ljubljana 1997, str 43-66 Spodnja Šiška ud sv. Jerneja do sv Frančiška, S poti od vaške soseske do ljubljanske župnije. Cerkev sv. Frančiška v Šiški - Plečnikova eerkev - 70 lel, Ljubljana 1997, sir. 10-21 Odstiranje drobcev spomina na katoliško društveno delovanje v Spodnji Šiški v prv polovici 20. stoletja. Cerkev sv. Frančiška v Šiški - Plečnikova cerkev 70 let, Ljubljana 1997. sir. 22-37 Spomini aa šolo - šolski dnevi in kar me spominja nanje Sledi „ptmmov na šolo. Arhivske zapuščine učiteljev, Motiv šole v slovenskih celovečernih filmih, Nekaj ''leiature, Iz spominov na šolo odlomki h lileralure, Spomini na šolo. i olski dnevi i kar d>e sporni, ja nanje. Slovenski šolski muzej, Razstavni katalog 61, Ljubljana 1997, str 7 10, 1 1,23, 25-26. 27,29 An LxhibilioD al tile Slovene School Museum in Ljub Ijana, Memories of School, Slovenija, Quaterly Magazine. Ljubljana. XI. Summer 2/1997, str. 4344 Bogdan Kolar, Dele Družbe sv. Frančiška Šaleškega na Slovenskem do leta 1945 s posebnim poudarkom na v/gojrio izobraževalnih ustanovah, Ljubljana 1995, Šolska kronika. Zbornik za zgo-dov, io šolstva in vzgoje XXX, Ljubljana 1997, št. 6, str. 257-259, (ocena) Fr"in Dolene, Kulturni boj: slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918 1929, Ljnbluna 1996, Šolska kroni.;a. Zbor uk za zgodovino šolstva i d vzgoje XXX, Ljubljana 1997, št. 6, str. 265-266, (ocena) Janez Paslar, Kronika d-razreda Prve gimnazije v Mariboru 1963-1967, Maribor 1997, .stiska kro nika. Zbornik za zgodovino šolslva n vzgoje XXX, Ljubljana 199''. št. 6, str. 277-278 (ocena) Andrej Vovko, Nasmeji, d a zgodovina, Popotovanje skozi čas v 189 nasmehih, Ljubljana 1996, Šolsku kronika, ,,burnik za zgodovino šolslva in vzgoje XXX, Ljubljana 1997. šl. 6. sir. 279-280. (ocena) W. i-illa L Grube. J Jug (Hrsg.), Orwachsenhildung in der Aufklarnng, Wiei> 1996, Šolska kroi>ika. Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje XXX, Ljubljana 1997, šl. 6, sti. 280-287 SLa) Zapi.ii z obeh .strani katedra, mariborski gimnazijci sred: šestdesetih let Delo, KnjiJevni listi, 4. ¡2. 1997, sir 50, (oeena) Milica TKLIIŠK-ŠTOLFA Iz ropotarnice: Razvoj turizma v koprskem okraju (iz arhivskega gradiva PAK), Primorska srečanja, Nova Gorica 1997, šl. 190, str. 11M24 Glas izs eljeneev, Soočanje i»ila in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje - The Confrontation Between Myth and Reality on the Arrival of the Immigrants lo a New Land, IS) ZRC ''iAZU, Ljubljana 1996, Prii»orska srečanja. Nova Gorica 1997, št. 191, sir. 258 259. (poročilo) ARHIVI XXI 1998 Kanadski Slovenci in arhivska knlluriia dediščina, Rndna gruda. Slovenska izseljenska malica (S1M), letnik XL1V. Ljtihljana 1997, Št. 3. str. 33- li Kalilo i je življenje..) Zgodba Lucije Pcinikvar iz Han'iltuna, Out., Kanada. Rodna gruda. S1M. letnik XL1V, Ljubljana l()'J7, št. 5. str. 34-35 Veeci. spominov v Kanadi, Rodna gruua. S1M, letnik XL1V, Ljubljana 1997, št. 7, sir. 2-3 Odfkova.ijc za poUei.ako B^rnic. Rudna gruda, SI M. letnik XL1V, Ljubljana l')57. št. 8/9 str. 40 K.ij jc arhivsko gradivo in kam z njim (razmišljanje ob prispevku dr. Jožeta Veliknnje), Rmlna gruda. SIM. letnik XL1V, Ljubljana 199"\ št. 10. sb 35 SkwcnsKa katoliška družba sv. Jožefa v Hamihmiu, Oni., Kanada 1937-1997, Slovenski izseljenski koledar 1998, SIM. Ljubljana 1997, str. 220-231 Kanadski Slovenci in arhivska kulturna dediščina. Ameriška domovina American home, Cleveland, 17. julija 1997, str 15-16 in 24 julija 1997. str. 14 15 Kaj je arhivsko gradivo m kani z njim (razmišljanje nb prispevku dr, Jožeta Veliknnje.), Ameriška domovina - Amer ean hnme, Cleveland, 4, sep-lenilier 1997, sir. 13-14 Dopolnitev arhivskih knjižnic, Arhiv Republike Slovenije, Obvestila XI11/1, Ljubljana \99~l, sir ft-7 Jubilejno zborovanje Društva arhivislov Velike Br tanije 1997, Arhiv Republike Slovenije, Ohvcstila XIIi '3, Ljubljana 1997, sir. 9-10 Izdajateljstvo in tiskarstvo, ZborniK Primorske - 50 let. Primorske novice, Koper 1997, str. 221 -22.3 Turizem in igralnišlvo. Zbornik Primorske 50 lel Primorske novice. Koper f99"\ sir. 126-132 Loj/ TltŠAN Pihnski zapisi med drugo svetovno vojnn s pnn Jarkom na parl.zanskcin ninin. Pričevanja, Ljubljana 1997 str. 83-88 35. kongres P1A1 v Carlagciii, 19. - 26. april 1997. Arhivi XX. Ljubljana 1997, št. 1-2. str. ?,47 248 Razstava Zgodovinskega arluva Ljubljana o ožjem mestnem središču. Arhivi XX, Ljubljana 1997, šl. 1-2, str. 304 Plakati in lefaki, Zhcimik 17. zhornvania Arhivskega društva Slovenije. Celje, 8. - 10. oKlnher 1997. Skrile dragocenosti v arhivskm zitrkah in fondih, /Ca k on o arhivskem gradivu in arhivih, Celje 1997, str. 32 35 Vlnsia Tl'L Šolska kronika. Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje XXVIII, Ljubljana PJ95, Št. 4, Annales, Anali za istrske in mediteranske študije 1. 8, Knpcr 199Č, sir. 405 407, fporaeilo) Vjesnik povijesnog arhiva Rijeka, zvezek 38/1996. Arhivi XX, Ljubljana 1997, št. 12. str. 288-289. Sporočilo) Petdesetletnica Glasbene Šole Postojna, Primorska 171 srečanja št. 19W97, str. 260-261 (poničilo) Vsi evciovi h idoenosti so v semenu sedanjosti, Šoiska kronika, Zhnninv za zgodovino šolstva in vzgoje XXX, Ljubljana 1997 št. 6. str 231-233, (poročilo) Zgodovina nase šole 1858 1996, Šola v Zaloščah 1907-1978 Šolska kronik a Zhorni k za zgodovino šolstva m vzgoje XXX, Ljubljana 1997, št. 6 str 254-255. (poročilo) Pričevanja, pn-i povojno desetletje slovenske osnovne šole v Istr. Šolska Kronika, ZborniK za zgodovino šolstva in vzgoje XXX, Ljubljana 1997 št. o str 267-268. (pnn-/:iln) Kdo smo ii kaj delamo. Nova Goriea Jy97 (zgibanka ob 25 letnici Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici) Vodnik po fondih iti zhirkab Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Nova Gorica 1997, 264 str, (so-avtoriea) Ivanka IIK.ŠIČ Bogata zapuščina Antona Rutarja, Primorska srečanja 1. 21, I99"\ št. 191, sir. 222-223 Ob 40-letni-;i postavitve spominske plošče na rojstni hiši Karla Slrcklja v Corjanskcm, Kraški koledar zaletu 1997. str. ^5-62 Pavel Plesničar Ajdovščina", pogled v njeno pre lekltisi; komentirana objava zgodovine Ajeovšcinc in ijbirij, p, i prava za objavo in seslava spremnih besedil, Pokraji tski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica 1997 Praznovanje 750-lelnicc ob prvi omembi župnije Komen. Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto im Gorica 1997, str, 63-65 Vodnik po fini d i li in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Goriei, Nova Gorica 1997, 264 str,, (so-avloriea) Lilijami VlDKlll-LAVRKNČlČ Kraljevina Italija (1918 1943), Slovensko Primorje (1944-1947), Zavezniška vojaška uprava (cona A), Primeru k za strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov od srcuc 18. stolelja do lela 1991, L del. Izbor zakonov in picdpisov, Ljuhljana 19"7 VoilniK po liindih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Goriei. Nova Goriea 1997, 264 str., (so-avlorica) Jcdcrt VODOPIVliC H ranih a in zašeiia pergamenltul) listin v Arlnvu Republike Slovenije, Zbornik referatov 17 zbo rt vanja ADS. Celje 1997, sir 14 17 Vpliv kakovosti papirja na zaščito in kotiscrvacijo gradiva na papirju, Zbornik predavanj 24. mednarodnega letnega simpozija D1TP, Bled 19. 21. novembra 1997. str. 1.34-141, (soavtoriea Meta Čeniič-Letnar) Bibliografija arhivskih delavcev 172 B'"liografija arhivskih dclavccv ARHIVI XXI 1998 Konscrviranjc knjig in papif'a / Bcok anci Paper conservation, Zhornik referatov / proceedings. Arhiv Repuhlike Slovenije, Ljuhljana 1997, 368 sir., (soavtorina Nataša Golob) Writing and Image, Fxhihition Catalogue, Archives of Ihc R'ipuhlik of .Slovenia, Ljubljana 1997, 85 sir., (soavtorica Nataša Golob) Maruša ZAGRADNIK Migracijski lokovi so se ohrnili, Primorske novice, 17. 10, '997, št. 81, priloga 7. val, str. 23 Optiranjc /a italijansko državljanstvo s priključenega ozeml'i, rcvija Kras, oklohcr 1997, sir. 6-7 Opliranic in izseljevanje, Zhornik Primorsko - 50 let, Primorske ncvicc, Koper 1997 sir. 60 62 ivanka ZAJC-C1ZKLJ lzobraževanie odraslih v okviru ccljsk.a društev do leta 191«, Kro.iika 45, Ljubljana 1997, št. 1-2, sir. 57-70 lzohražc vanje, Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega ari iva v Celju, Zgodo\ inr.ki arhv v Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, sir. 265-286 Kultura, Vodnik po fondih in zhirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. 287 Zdravstvo in socialno varstvo, Vodnik pc fondih in zhirkah Zgodovirskcga arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Puhlikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopo'njena izdaja, Celje 1997, str 28° 295 Druzhcnepol ične organizaei/c, Vodnik pc fondih in zhirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Puhlikaciia Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, sir. 797-306 Politične stranke. Vodnik po fondu Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Puhlikacija Zgodovinskega arhiva v Ccliu, druga dopolnjena izdaja, Celje 1Q97, str. 307 Društva in družhenc organizacijo. Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publikac a Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena ulja, Celje 1997. str ^09-314 Cerkvene ustanove, Vodnik po fond:"i i'i zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju. Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, Str. 315 .317 Osebni in družinski fondi ter zbirke, Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega ari va v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publikacij- Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopoln ena izdaja, Cel-j 19«7, str 319-^29 Nov vodnik pc fondih. Štirideset let organiziranega varstva arhivskega gradiva v Celju, Novi tednik 1. 52, Celje, 9. X. 19! 7, št. 40, Str. 19 Kiparsko privlačna zgodovina, Novi tednik 1. 52, Celje, [3. Xlj 199'i, ŠL 45, str. 18 "fliha novo mašo poje", bolskc kazni konce 19. in v začetku 20. stoleja v Ccliu pod drobnogledom. Šolska kronika, Zhoriak za zgodovino šolsiva in vzgoje XXX, Ljubljana 1997, št. C\ str. 22-32 "Skupno sta pristopila k sramotni ,daii parliic", Partijske kazni prva lcla po drugi svetovni vojni. Zgodovina za vse, vse za zgodovino IV, Celje 199", št. 2, str 77-83 Zgodovina za vse, vse za zgodovino, leto IV, št. 1, 1997, Zgodovinsko društvo Celje, Celje 1997, Arhivi XX, Ljuhljana 1^97, št. ! 2, str. 286^287 Hod vi k a ZDOVC Plakati kol pomcmhcn del arhivskega gradiva v fondih uprave od 11. polovice 19. stoletja do 1918, Zbomk 17. zborovanja Arhivskega društva Slo venije, Celje, 8. - 10. oktober 1997, Skrite dra gocenosti v arhivskih zhirkah in fondih, Zakon o arhivskem gradivu in arhivih. Celje 1997, sir. 3841 Državni in avtonornr organi, Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. 45 f>9 Okupacijski organi, Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskcga arhivu v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Puhlikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, sir. 71 80 Po':tieni in vojaški organi NOB, Vodnik po fondih in zhirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodc v n.sk- arhiv v Celju, Puhlikacija Zgodovinskega arhi a v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, sir. 81-P2 Vodi'¡k po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celin - druga dopolnjena izdaja, Arhiv Republike S l d ven i j c, Obvestila XIII/4, Ljuhljana 1997, str 15 Odsevi preteklosti, lz. zgodovine Celja 178C-1S48, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje 1996, Arhivi XX, Ljubljana 19^7, ši. 1-2, str 283-284 Aleksander Ž1ŽLK Kronika konca strašne vojne (Dnevniški zapiski Marte Gollitsch), Kronika 45, Ljuhljana 19^7, št. 1-2, str. 149-160 Bcgavčka. Zakai neki so se irharski pomočniki v velikem loku ogibali mesta ob Savinji?, Zgodcvina za vse, vse za zgodovino IV, Celje 1997, št. 1, str. 5-13 Arhivi sli 3rcdo na Češko, Strokovna ekskurzija Arhi. skega društva Slovenije, Arhiv Repuhlike Slovenije, Obvestila XIII, Ljuhljana 199"\str. 16-18 Listine, Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhi-a v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Puh-likacja Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. 13-32 ARHIVI XXI 1998 Bibliografija arhivskih delavcev 173 Univerzitetne in diplome drugih Sol, Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publikaeija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. 33 34 Rokopisi, Vodnik po lordih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju, druga dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. 35-38 Urbarji, Vodnik po 1'onaih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Puhli-kaeija Zgodovinskega arh;_,a v Celju, d.uga dopolnjena izdaja, Celje 1997, str. 39-43 Jože ŽONTAlt Poročilo o predi.van j na arhivski šoli v Trstu, Arhiv Republike Slovenije, Obvei lila Xlll'3, Ljubljana 1997 Znanstveni simpozij ob slovesu generalnega direktorja Državnih arhivov Bavarske profesorja dr, Walterja Jaroselike, Arhiv Reput ke Slovenije, Obvcsuta XIII/3, Ljubljana 1997, str. 7-9 Das Registraturwesen in Slowenien im Spannungsl'eld unterteil' cd Ii eher Trad'Uonen, Arehi valise he Zeit sehrift 80, München I99*7, str 484 <¡00 The History o!' Archival Science n Slovenia, Xrkiv, Samhälle och Eorchning. Stoeholm 1997, 2, sir 47-5fi Prance Stukl, Kr.i ga hiš v Škofji Loki 111; Stara Loka in njene niše, Zgodovinski arli ' Ljubljana, Gra divo in razprave 17, Ljubljana 1996, 329 str.. Kronika 45, Ljubljana 1997, str, 125-126, (oeenu) Brane Kozina, Republiški upravni organi v LliS od 1945 do 1953, \rhiv Rcpuhlike Slovenije, Ljubljana 1996, 223 str.. Kronika 45, Ljubljana 1997, str. 127. (orcna) Nacionalno poročilo o kuhumi poliiik Slovenije, Arhivi XX, Ljubljana 1997, št 1-2, str 26o-268, (ocena) Arhivsko šolanje v Sloveniji, Arhivski vjesi.iii 40, Zaf-reb 199'/ sir. 111 117 Vladimir ŽUMKR Varstvo arhivskega gradi'ra v Sloveniji v luči novega "Zakona o arnivskem gradivu in arhivih' s p^seb mm ozirom na Arhiv Rcpub ikc Slovenj c, Arhivi XX, Ljubljana 1997, št. I-2, str. 17-28 Elementi popisovanja arhivskega gradiva, \rhi-1 XX, Ljubljana 19^7, št. 1-2, str 13^ 159 Predstavitev skeniranja papirnega arhivskega gradila in skeniranja mikrofilmov nekdanji: službe državne varnosti v Arhivu Republike Slovenije, 24 april 1^97, Arhivi XX, Ljubljana 1997 št, 1-2, Str, 235 236 Registralurni načrt za namestništvo in okra na glavarstva na Kranjskem, za objavo pripra.ila Olga Pi-.k, redaktoriea dr Ema Umek, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1996, Arhivi XX, Ljubljana 1997, št. 1-2, str. 272 Dzialalnoše služb arehiwalnyeli Republiki Slowenii, Areheion XCV111, Warszawa 199 7, str, 122 141 UDK 930.251.01 061.2(100):930.25 Jnže 7,0 nt lir or redni profesor zn arhivske vede, s veto val cc vlade RS, Arhiv Republike Slovenije, SI 1 fXX) Ljubljana, Zvezdarska 1 Sto let provemenenega načela, petdeset let mednarodnega arhivskega sveta Arhi"i XX1/1998, št. 1 1, str. Ideja, da je potrebno arhivska izvorn." telesa ohraniti kot celote, se je vse bclj uveljavljala skozi 19, stoletje, dokler niso nizozemski arhivarji Samuel Muller, Johan A. F~ith in Robert Fruiin provenienčno načele let? 189S v delu Handleiding voor order, en b<-schrijvcn van lirehiven tudi teoretično utemeljili. Pri nas je na to načele kot temeljno vodil? arhivskega dela prvi op izorii Josip M al, vendar pa seje po njem ravnaj že Anton Aškerc v Mestnem arhiv j ljubljanskem. Le los se .spominjamo tudi dogodka, ko so pied petdesetimi let' v Parizu arhivski strokovnjaki iz osmih držav sklenili, da ustanovijo Medrrrodni arhivski svet. Ta je doslei razvil močan organizacijski temelj, tako po regionalrem kot po poklicnem interesnem načelu Mednarodni arhivski svet je zasnoval številne projekte, publikacije ter obravnave prohlemcv, tako na kongresih kot na med ii vodnih konferencah. Obsežna dejavnost jc poteka'atuai v sodelovanju z drugim, nevladnimi organizacijam UDK 353(497.4)" 1963/74" Brane Kozina, mag., svetovalec direktorja Arhiv Republike Slovenijt, SI-1000 Ljubljana, Zve/.darska 1 Republiški upravni organi 1963-1974 Arhivi XX1/I998, št. 1-2, str. Sprejetje ustave leta 1963 je pomenilo sintezo teoretičnih rešitfv in doseženih praktičnih rezultatov v razvoju samoupravljanji' od leta 1950 dalje. Za >menieno obdobje ¿.".hko trdimo, daje bilo v spremembah na področju pristojnosti republiških upravnih organov še precej nestabilno, vendar veliko bolj umirimo kot prve povojno obdobje. Politika oziroma partija imata vsaj v prvem delu obravnavanega obdobja šc vedno odločilen vpliv. UDK 930.251 342.7 Natalija G.a/nr, arhivistka Arhiv Republike Slovenije, Sl-KKK) Ljubljana, Zvezdarska 1 Javnopravni - /asebnopravni interesi v arhivu danes Arhivi XX1/199S, št. 1-2, str. Članek t predel iuje pojem sfere javnosti ter mesto arhivov v širši družbeni stvarnosti. Fnnkcioniranic arhrvov posega na področja iavnega in zasebnega, ob čemer naj bi osnovne usmeritve za strokovne odločitve temeljile na "javnem interesu". Dva nasprotujoča konceptu, ki sta značilna za sodobne družbe, sc kažeta tudi v pos'ovaniu arhivov na eni stra:.. velja, da je "kr:eri'| javnosti dostopnost", na drugi strani pa je zaflčim zasebnosti ustavna pravica. Na primeru dosjejev R F K. uboja senatorja Roberta Kcntdvja ieta 1968 - se kaže problematika še danes politično aktualnega arhivskega gradiva, ki jc imelo povečan javni interes za njegovo dostopnost. Po drugi strani pitje to arhisko gradivc predstavljalo nujnost nedostopnosti, zaradi zaščite posameznikov v pravosodnem postopku. Opisani primer prikazuje tudi organizacijske probleme crhivskc t.stanove, soočene s pi 'itičnt, .spornim in količinsko obsežnim arhivskim gradivom. Vzpostavljanje ravnotežja z širšo družbo ter zagotavljanje javnega interen bi l-'ihko prhi vi izvajali pod geslom "Archives of the people, by the people, foi the people" UDK 65' ■352/353(436-89)" 18" Saša S~rše, mag., arhivsitkr Arhiv Republike Slovenije, SI 1000 Ljubljana, Zvczdar;ka 1 Naein odlaganja spisov pri upravnih organih in avtonomnih organih na deielncm in lokalnem nivoju v drugi polovici devetnajstega stoletja Arhivi XX1/1998, št. 1-2, str. Prispevek obravnava strokovno obdelavo arhivskega gradila način odlaganja spisov pri tipravnih in avtonomnih organih na deželnem in lokalnem nivoju v drugi polovici devetnajstega stoletja Za obravnavano obdobje je značilno piav odlaganje spisov po re g i stratum'1 m načrtu. Ti so predstavljali poseben kkisifikacij.sk' sistem, po katerem so bili spisi arhivirani po vsebinskih krneriiih. Klasifikacijski r.ačrt oziroma regi stratum i načrt je obsegal različno število glasnih vsebinskih sknp;n, ki ;h imenujemo registratnme fasciklc V okviru posameznega regi stra turnega fa.sikla pa so spice razvrščali še v podskupine, k' so prcd.tavljnle oziroma vsebovale zadeve enake vsebine. Torej so spise odlagali in arhivirali že v registrattn pc predpisanem načrtu, pri vsebinskih kriterijih, vsebinske sklope so vodili v okviru enega leta, znotraj zadeve v okviru leta pa so spisj odlagali po deiovodmških štev! kah. Tak način jc pri bil nekaterih upravnih in avtonomnih organih ustaljen žc prej, a seje dokončno izoblikoval in uveljavil prav v obdobju pc letu 1850, L'DC 353(49"?.4)"l%3/74" Br;-ne Ke/.ina, M.A , Manager's Advisor, Archives of the Re public of Slovenia. SI 1000 Ljubljana, Zvczdarska 1 The Administrations! Ageneies of the Republics irom 1963 to 1974 Arhivi XXI/1998, si. 1 2. str. The adoption of the 1963 Constitution represented rhe synthesis of th -orclical solutions and practical results achieved in the development of self-management system from 1950 onwards. The entire period is characterised by great instability in the jurisdictions of administrational agencies of the republics, although at the same time we can observe a much more stpbile .iilUaliol as in Ihc first prist war period. At least in the first port of the neriod, the polities i.e. me Communist Parly still exerted a profound influence on administration. UDC 930.251.01 061.2pC0):930.25 Jože Zon tar Ph. D , Fall Professor of Archival Science, Counsellor to the Government of :'ie Republic of Slovenia, Archives of the Republic of Slovenia, Sl-lOiX) Ljubljana, Z\cidar.ska 1 Hundred Years of Adhering the Provenance Principle, and the 50'^ Anniversary or the International Archival Council Arhivi (Archives), Ljubljana, XXl/1598, No. 1-2, pp. The dca to presen the archival original files as a whole was more and more put into force during the 19^' century. In 1898, Dutch archivists Samuel Muller, iohan A. Feith and Robert Fruit? theoretically formulated the provenance principle in their work Hankidins; i oor ordwn e>\ be.tckrijren van archiwn. In Slovenia, the first to establish this principle as the basic rule uf archi al work wa" Josip Mai, although already Anion Aškerc followed ihc principle in his work in the Municipal Archives of Ljubljana. This year we also celebrate the event when fifty years agu the archivists met in Pt'ris and dccidcd to establish the International Arch:val Council. In the time of its existence the 1AC has developed firm organisational foundations based on regional anc| professional pnnciple. The international Archival Council has initiated numerous projects, publications and debates on diffcient congresses and international conferences. Bustling activities of the 1AC has also involved ihc co operation of other non-government organisations. UDC 651:3.52/353(4-16-89)" 18" Sasa Serse. M.A., Archives of the Republic of Slovenia, Sl-1000 Ljubljana, Zvezdarska 1 The Methods of Filing by tlic Provincial and Loca A Jminist rational and Autonomous Agcnciesin the Second Halfoflhe 19th Century Arhivi (Archives). Ljubljana. XXI/1998, No. 1-2. pp. The article deals with the professional record management ■ the methods of filng by the pr yincial and local ad ministration al and autonomous ageneies in the second half or the ]9th century. The period is characterised by record filing under a registration plan. They represenred a particular classification system, where the files were regis'ered by th- ,r contents. The classification system i.e. the registration Dlan inciudcd different number ofm in content groups, whicti arc called resist rat ion files. These registration files wrc jivided intl b-groups, which contained the rccords widi the same contents. The rccords were thus filed ana arranged already in the registration off ee by a certain plan, by their contents. These records were then arranged by years, and were further kept linder specific numbers. The methoo was used by certain admini.slrational Lnd aulonotnws agencies alrerdy earlier, but was established and formulated after 1850. L DC 910.25134? 7 Natalija Ctažar, Archives of the Republic of Slcvenia. SI 1000 Ljubljana, Zvezdarska 1 Ligal Publie and Private Interests in the Archives t oday Arhivi f Archives), Ljubljana, XX1/I998, No. 1-2. pp. The article deals with the conccpt oi public and the plaec of the archives in 'he society. The function of archives is concerned with public and private inteiests, and the guidelines for thr; professional decisions should be based on the "public interest". Modem societies are characterised by two completely different concepts: on one side the idea of public accessibility" and one the other is the protection of pr' > acy as the legal right. The example of tht F F. K files - the murder of senator Robert F. Kennedy in 1968 - shows the problem oi" po'ilically interesting archival material, for which the public showed great interest for its accessibility. On the other side, however, it was necessary to make this arehival rccords inaccessible for the sake of protection of certain individuals in legal procedures. The example represents numerous organisational problems the archival institution had to face with when dealing wit) politically pioblemalic rccords and ^reai quantity of them. The archives could make balancc between the society and public interest under th" slogan ""Archives of the people, by the people, for the people". l'DK J47.965{497.4)" 1918/41" jelka Melik, mag., arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, SI-1000 Ljubljana. Zvezd arska 1 Odvetništvo v Sloveniji 1918-1841 Arhh'i XX1/1998, št. 1-2, str. Prispevek ob ra v nr. v a zakonske predpise, ki so urejali odvetniško deiavnust, način njihovega dela, izobrazbi, gmotne stanj?, dejavnosti, ki so jih opravljali poleg svojega poklica in organizacijske oblike njihcvega združevanja v obdobju 1918-1941 Slovenski arhivi hranijo preee; arhivskega gradiva, ki gevori o odvetnikih, a se nahaji v okviru različnih fondo*-' Zato je poznavanje njihovega dela pomembno tako za arhivisie kot za uporabnike, še posebe zaradi tega, ker so predstavniki tega poklica v različnih obdobjih bolj ali mani odločilno vpl: - an tudi nú družbeno življenje v širšem smislu. UDK 778,i4.(F2:930.25 M a "t in Modrašan, Arhivski svetnik, vodja Laboratorija za mikrografijo in repregratijo Arhiva Hrvaške, Arhiv Hr"aške, HR-llOCO Zagreb, Spvska cesta 131 Navodila za pripravo arhivskega gradiva za mikrofilmanje Arhivi XX1/1998, št. 1-2 str. Članek obravnava faze priprav arhivskega gradiva za m ikro "ti man je. Našteva tipe in vrste mikrofilmov, predstavi arhivski mikrofilmski laboratorij in prostore ter opremo za varov-inje mikrofllmcv. Našteti so tudi standardi, ki se uporabljajo pri mikrofilmu, in fotografiji. LDC ff7S.14.{)72:5o.H jfljrtin Mndruiun, archive couseller, Hei'd of Laboratory for micrography and reprography in Archive of Croatia. Archive of Croatia, CRO-41()00 Zasreb, Savskacesta 131 Instructions for the Preparation of \rchival Materials Tor Microfilming Arhivi (Archives). Ljubljana, XX1/199S, No. I 2, pp. The articlc deals with iht stages of record preparation for microfilming. It enumerates the types and sorts of microfilms, and presents the archival microfilm hboratorv and ih; rooms and equipment ror the protection of microfilms. The article presents th= standards for microfilms and photography. UDC 347.365(49^.4)" 1918/4]" Jelka Melik, M.A Archives of the Republic of Slovenia, SI HXX) Ljubljana, Zve/darska 1 The Lawyers' Offices in Slovenia from 1918 to 1941 Arhivi (Archives), Ljnbliana, XX1/199S. No. 1-2. pp. Thi article deals with legal regulations which governed 'he activities of lawyers, their methods nf work, education, wealth, the activuief they did beside their profession, and the professional associations in which they organised in th; period !918-1941. Th; archives in Slovenia keep a lot of records concerned with lawyers, but 'hey are kept in vai.ons files. Thus the archivists and the users should be well acquainted with Lheir work, particular!j because the lawyers played an impor anl role in public life in all period? ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 1000 Lji telefon; (062) 28-622 telefaks <062, 722 564 F-poštii: iias(ujext. uni mh si ŠKOFIJSKI A It It IV MARIBOR 2000 Maribor, Koroška cesta I telefon; (062) 27-690 te te faks, '062)223-092 POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI 5000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 3 telefon: (065) 27-737, 2? 564 Telefaks (065)27-738 E-pošta; panftbiiOgitest, netiann. si ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 2250 Ptuj, Mvzejski tr% 1 telefon: (062) 77!-6I9 telefaks: (062) 778-284 A RIIIV REPUBLIKE SLO VENI JE 1000 Ljubi i ana, Zvezdarska ulica !, p.p. 70 telefon: (061) 1251-222, 1251-266, 1251-308 telefaks (061)216-551 E-pošta: Ar.r^ujgov si E-pošta; Viaa unir.Zualerfi)^nv, ,ti Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo / 100n Ljubljana, Linhartova 3a telefon in .elefaks: (061) 322-491 lOOO Ljubljana, Koiuenskeya ulica 11 teiefoa: (061) 1310-152 Oddelek za dislocirano arhivsko gradiva // 1000 Ljubljana, Kongresni trg 1 telefon: (061) 1256-152 Oadelek za dislocirano arhivsko gradivo III 1000 Ljubljana, Trdinova 8 telefon; (961)217-990 Arhivski center za strokovni razvoj 1000 Ljubljana, Linhartovi1 3a telefon in telefaks <061)1328-108 E-pošta: Matevž.K'>sir