Glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij MMi AVGUST 1987, ŠTEVILKA 8, LETO XXI jlMp Glasnik izdaja Delavski svet sozda 1MP — Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana,'Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje sozda IMP so: ILadislav Abraham/Anka Brezec. Aleš Fujan. Bojan Germovšek, Dušan Hočevar, Vinko Jager. Dragica Janežič, Jože Kovač (predsednik). Biserka Lazar, Marija Leskovar. Joži Pipp. Majda Slapar, Silva Škoda, Tomaž Štrakl, Helga Volk, Primož [Zupančič, Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa | Ioizvodov^^^^^||MMMM||B||^MMM|a|M|MM[MM|MMMMBMB|M||MM||||||||M||MMM|i|MM|[||i|MMM|||B|^M||M|MMM|iMi|||[||M|itM||aMM - , ,trur-bla za CIP, egaliracijske posode i!ien črpalke za CIP. — OV za dobavo cevnih in stalacij za paro in sterilni zral , — ITAK za dobavo cevnimi izmenjevalcev toplote. ekc Pri uvozu opreme iz GEAsen Ahlborna pa je sodeloval tud rea IMP Marketing. °Pr Investitor nas je uvedel v dekel dogovora o delitvi. Ali pa, če tisti, ki ilrtil s° poslovali z izgubo lahko izplačajo o jf 5 ali 80 odstotkov lanskega povpreč-oVela^ Kot, da gre za metanje peska v oči, dejstvo je,da bistvenih spre-j, luemb ni pričakovati. Vse rešitve so 111 Postavljene na majave temelje. s . Po Buvaču pomeni nov sistem est' obračuna bruto osebnega dohodka, avti ki izhaja iz stališč CK ZKJ o proble-Pf mih delitve. Toda dosledno uvajanje |< fllteh stališč bi pripeljalo do razsula Zaradi ekonomske realnosti, kajti iač‘r aiaj° 'z Povsem zgrešenih osnov. . v l e osnove temeljijo na zgrešeni pove-J zavi dohodkov z administrativno i l atvarienim in ne na tržišču (ne samo >so plaga, ampak tudi delovne sile) potr-e lijem dohodek. in tral ZAGRIZLI SMO V SVOJO SUBSTANCO Vlada je namesto uresničevanja ,n dolgoročnega programa in uvajanja ekonomskih zakonitosti ubrala pov-Eesem drugo pot. Odločila se je za tud realno ekonomijo. Z zakonom se je opredelila za uveljavljanje realnih j6|(ekonomskih kategorij, predvsem za -evJ uveUavljanje realne cene družbenega ,tej kapitala skozi realno amortizacijo in ^valorizacijo poslovnih fondov de-..t krvnih organizacij. Kot ugotavlja J1 Drago Buvač, je bila ta logika eno--'a' ^avna in pravilna - še posebej v ob-□vl dobju inflacije. Normalno je bilo, da k0' $e je dohodek povečeval umetno - iz alj nie8a so se plačevali osebni dohodki ju polnila proračunska vreča državnih ^p'n paradržavnih institucij. V skraj-nem primeru je naše gospodarstvo začelo jesti svojo substanco, svoje "tonj produktivne stroje in še bolj razkošne poslovne zgradbe (kot, da aismo delavska država, se sprašuje Drago Buvač). Vsekakor ni bilo nikogar, ki se ne bi strinjal s politiko realne ekonomije. (Če se spomnite voj ipO' 3Čj! e k bil! olo ' . Operativni marketing - oddelek v sektorju za pospeševanje prodaje tozda L Marketing zaključuje tržno raziskavo o Ekovi kontejnerski biološki čistilni dapinvi. Ne samo nadomeščanje nekoliko številk nazaj, smo ji že peli slavospev.) Vendar takrat še ni bilo iskristalizirano, da ta politika žal ne temelji in se ne potrjuje na tržišču delovne sile in družbenega kapitala. In kakšni so rezultati teh obračunov? Končni rezultat bi moralo biti zmanjšanje realnega dohodka gospodarstva na račun večje amortizacije in poslovnih fondov. To bi bil seveda nepopularen ukrep, katerega cilj bi moral preprečiti pretakanje družbenega kapitala v zasebne žepe. Toda v primerjavi z letom 1986 se je dohodek v prvih treh mesecih letošnjega leta povečal za 95, prihodek za 76, akumulacija pa samo za 53 odstotkov. Če k temu dodamo inflacijo, potem lahko ugotovimo, da se je dohodek povečal za 11,4 odstotka. Po pričakovanjih Mikuličevih strokovnjakov pa bi se dohodek moral zmanjšati od 10 do 30 odstotkov. Po analizi Aleksandra Bajta je prišlo do tega neskladja zaradi uvedbe realnih ekonomskih kategorij, s katerimi so kaznovana podjetja, ki imajo lastna sredstva. Učinek poslovanja le teh se potem deli tudi na tiste, ki poslujejo s krediti in dolgovi. To je povsem nerazumljivo v pogojih ekonomskega sistema, v katerem ni realnih obrestnih mer. Če k temu dodamo še finese sestave sredstev dolgov in povpraševanja ter njihove revalorizacije - potem vidimo, da se pri nas bolj splača živeti zadolžen, kot pa ustvarjati lastna sredstva za poslovanje. Nov obračunski sistem se je izkazal v službi državno lastniške logike, tepe namreč tiste, ki ustvarjajo in akumulirajo in podpira podjetja, ki se zadolžujejo. To je na nek način tudi normalno, če gledamo na ekonomski položaj Jugoslavije v celoti. Glede na neuspešnost sistemskega zakona je povsem absurdno vezati nanj gibanje osebnih dohodkov in vezati nanj produktivnost dela in stopnjo akumulacije. Vse te nepravilnosti in nelogičnosti po Bajtu same po sebi kličejo vlado, da takoj umakne »sistemski zakon« in obračun osebnih dohodkov. Ob tem se seveda zaveda, da noben obračunski sistem ne more umetno ustvariti realnih ekonomskih kategorij, če te niso potrjene na tržišču. Vsa vozlanja okrog osebnih dohodkov vse bolj izpostavljajo nujnost oblikovanja osebnih dohodkov na tržišču dela, ki bi .ovrglo izmišljene ovire neopravičenih razlik med plačami posameznih vej in poklicev. Jasno je tudi, da se nobene realne cene kapitala ne morejo vzpostaviti vse dotlej, dokler tudi za ta družbeni kapital ne bo tržišča, ki bo namesto administrativnih koeficientov, pokazalo dejansko ceno kapitala. Komu koristi slepitev z valorizacijo družbenega kapitala, ko je vsakomur jasno, da se kot tak in pod takimi pogoji uporabe ne bi mogel prodati niti za desetino svoje vrednosti. Žal to pomeni , da čimbolj prevladuje prepričanje vlade, da se približuje ravnotežju z računanjem realnih ekonomskih kategorij, je gospodarstvo vse bliže propadu. Pripravil: JANEZ VOTEK Že sredi junija ponavadi začutimo počitniško razpoloženje. Na eni strani zaposleni zavidamo tistim v šolstvu, da se že lahko predajo poletni zamaknjenosti in počitku. Sami pa se ubadamo z raznovrstnimi problemi, bodisi v proizvodnji ali kje drugje. No, problem pa ni samo v tem. Nedvomno se srečujejo v delovnih organizacijah s problemi, kako zapolniti vrzeli, da bo delo nemoteno potekalo, zaradi odhodov delavcev na dopuste. Načini so različni, eni imajo že utečen sistem, kolektivnih dopustov, drugi pa to zapolnjujejo z zaposlovanjem začasne delovne sile, ki nadomešča ta izpad na vseh ravneh delovnega procesa. Tokrat smo se zaustavili v Livarju, kjer že zaradi specifičnosti same proizvodnje nimajo kolektivnih dopustov, ampak problem letnih dopustov razrešujejo z zaposlovanjem svojih štipendistov. Miran KASTELIC: »Sem dijak srednje šole in sicer se učim za oblikovalca kovin-strugarja. O t em, če ne bi moral zaradi štipendije delati, ali bi šel tudi drugače delat, nisem razmišljal. Sedaj dobim 850 dinarjev na uro, s tem sem zadovoljen. Trenutno delam na rezkalcu, kjer pobiram robove. Poleg zaslužka pa to delo pomeni za nas štipendiste spoznavanje delovnega okolja in samega proizvodnega procesa. Skratka, tak način dela se mi zdi dober. Pri nas pa delo v kovinarski stroki postaja že tradicija, pa zaposlovanje v Livarju prav tako, saj je brat tudi zaposlen v Livarju. Denar, uh, tega pa nikoli ni preveč.« Raziskava trga za Ekovo kontejnersko biološko čistilno napravo Zbranih vrsta podatkov 4' Omenjeni proizvod, ki ga je lani 123 razvil naš ptujski tozd, se uporablja v komunali in v industriji za biološko /I ' čiščenje odpadnih voda. Čistilna na-Prava ima obliko kontejnerja in jo je ttiogoče sestaviti po sistemu sestavljenk (modulov), tako daje uporablji-Va v območju od 50 E do 1000 E (populacijski ekvivalent). , Preden so se v operativnem mar-| ^etingu lotili te tržne raziskave, so | v Eku in PMI-ju z odgovornimi delav-l c' opredelili cilje in področje raziskale (analiza trga bioloških čistilnih naprav, ki konkurirajo Ekovi biološki ristilni napravi, identifikacija konku-|| renčnih proizvajalcev, segmentacija |f porabnikov proizvoda, ocena po-,reb po tem proizvodu, pregled zbrale republiške zakonodaje o onesnaževanju voda). Raziskave so v operativnem marketingu tako zastavili, da so proizvod jstočasno, ko so o njem zbirali podatke, razstavili na jugoslovanskem ,rgu. Zbrali so celo vrsto sekundarnih in Primarnih podatkov tako, da so oseb-P° anketirali uporabnike, komunalne ln inšpekcijske službe, opravili pogo-v°re s strokovnjaki na področju ones- naževanja voda, pa telefonsko anketirali potencialne uporabnike teh naprav ter organizirali sestanke ptujskega Eka z inštituti (Vodno gospodarski inštitut). Končnih odločitev in sklepov.razi-skave, so povedali v Marketingu, še ni mogoče dati. Vsekakor pa se bo Eko na osnovi zbranih informacij in podatkov s trga, laže odločal o nadaljnjem razvoju proizvodnega programa kemičnih bioloških čistilnih naprav. V Marketingu menijo, da bi moral biti takšen način dela, za kakršnega se je odločil Eko, praksa pri vseh novih IMP-jevih programih. Če bi vsi IMP-jevi tozdi želeli priti do takih raziskav za svoje nove programe, bi moral operativni marketing, ki je zaenkrat kadrovsko prešibak, da bi mogel opraviti številčnejše raziskave, vključiti v raziskave zunanje institucije. Seveda pa je potrebno vedeti ali tozdi želijo take raziskave za svoje nove proizvodne programe. M. P. Operativni marketing je oddelek v sektorju za pospeševanje prodaje v tozdu Marketing. Oddelek si je z letnim planom za letos začrtal naslednje naloge: Tekoče spremljanje tržnih informacij o osvojenih programih IMP-ja, kar pomeni: -spremljanje IMP-jevih aktivnosti po področjih -spremljanje fakturirane realizacije po področjih -obdelava domačih in tujih sejmov (računalniška obdelava sejma ISH v Frankfurtu) -obdelava Interklime Zagreb -letna predstavitev IMP-jeve- ga proizvodnega programa v vseh večjih jugoslovanskih mestih. Naloga tega oddelka je tudi, da s pomočjo ankete na sejmu zbere informacije in želje obiskovalcev sejma. Ta oddelek je doslej že izdelal nekaj tržnih raziskav. Ker pa raziskava tržišča ni osnovna dejavnost operativnega marketinga, zato v svojem planu tudi nima predvidenih finančnih sredstev za raziskave posebno, kar zadeva pokrivanje materialnih stroškov (potni stroški, dnevnice, nabava informacij, literature). Zato pokrivajo te stroške tisti ozdi. za katere omenjeni oddelek dela tržno raziskavo. ga mora plačati vsak štipendist Livarju, zato da ga je celo leto štipendiral. Vendar ni tako, v Livarju se namreč zavedajo, da bi bil takšen prijem odbijajoč za mladega človeka. Po drugi strani pa se ti dijaki in študentje le vključujejo v sam proizvodni proces. Zato imajo že nekaj let prakso, da vsako delo, ki ga opravljajo študentje in dijaki, ustrezno ovrednotijo. Na tej osnovi določijo urne postavke, ki se letos gibljejo od 800-1500 dinarjev, odvisno od zahtevnosti dela. Po- pa tudi drugih študentov in dijakov, ki kažejo interes za zaposlitev. Mimogrede povejmo, da študentov in dijakov, ki želijo zaslužiti kakšen dinar, v tej pasji vročini ne manjka in da se dobesedno pulijo za delo. To je povsem razumljivo, saj za kakršnekoli počitnice ali nakup potrebščin za šolo današnje štipendije ne zadostujejo več. OBVEZA IZ POGODBE V Livarju imajo 84 štipendistov na vseh stopnjah šolanja. Ti so se po sklenitvi pogodbe o štipendiranju tudi obvezali1, da bodo v času šolskih počitnic opravili enomesečno počitniško prakso. V Livarju so v ta namen ustrezno usposobili določeno število mentorjev, ki organizira in nadzira delo dijakov in študentov. Iz tega, kar smo do sedaj povedali, sledi, daje to nekakšen davek, ki DELAVSKI SVET Delavski svet delovne skupnosti sozda IMF je na svoji seji obravnaval predlog periodična obračuna za prvo polletje. V tem času je bilo ustvarjeno 760,472.388 dinarjev celotnega prihodka. Porabljenih je bilo 422.656.324 dinarjev. Tako znaša dohodek 337,816.064, čisti dohodek pa 260,245.292 dinarjev. Po ugotovitvi strokovne službe plan zaostaja za realizacijo. Vzrok za to je v inflaciji, ki je prehitela predvidevanja. Plan je bil izdelan na postavki 70 odstotne inflacije, vemo pa, da je ta že sedaj 105 odstotna, zato bo izdelan rebalans plana. Sicer pa je delavski svet obračun potrdil z zahtevo, da se na eni od sej podrobneje analizira vzroke izgube v samskih domovih. Jože ZALETEL: »Prihajam iz srednje šole tehničnih strok Litostroj, končal sem drugi letnik, sicer pa sem štipendist Livarja. Če smo pri denarju, je 850 dinar-jev že nekaj, če bi bilo več, pa tudi ne bi ravno negodovali. Delam razna ključavničarska dela in popravila. Navidezno to nima neke trdnejše povezave s poklicem tehnika, vendar je pridobivanje prakse in konkretnih izkušenj, ki so v vsakem poklicu, še kako pomembno, tako da nisem razočaran. Kaj, po praksi sprašujete? Uh, gremo, gremo na morje! Da, da v Novi grad!« Jože SADAR: »Končal sem 3. letnik ekonomske fakultete. Zame je ta mesec dela opravljanje dvojne obveze in trojne koristi. Opravljam obvezno študijsko prakso, ki jo imamo na fakulteti, prakso, ki izhaja iz pogodbe o štipendiranju in služim si denarce. Dobim 1300 dinarjev na uro. Sicer pa je zame pomembno, da si ob teoretičnih znanjih pridobim čim več praktičnih izkušenj na področju, kjer bom v prihodnje delal - to je področje komerciale. Sedaj trenutno delam na izterjavi. Morda se zdi delo malo odvratno, vendar je še kako pomembno zame pri vzpostavljanju odnosov z ljudmi in spoznavanju poslovnih partnerjev Livarja. Če strnem, mi je v tem trenutku vse to pomembnejše kot materialna plat, kajti čez dobro leto se bom le vključil v ta kolektiv. Razen tega dela, ki je bolj operativno, sem se vključil v samo delo tudi kreativno, saj pripravljam seminarsko nalogo z naslovom Analiza prodajnih poti.« nančni in razvojno raziskovalni službi. V Livarju pa jim je žal, da je bila mednarodna izmenjava študentov in njihova zaposlitev v njihovi delovni organizaciji le muha enodnevnica. Spomini segajo nostalgično leto dni nazaj, ko so bili v njihovi organizaciji. Takšne izkušnje so več kot dobrodošle in pomenijo določeno osvežitev za vsak kolektiv, meni Andreja leg tega jim plačajo, nam je povedala Andreja Smolič, prevoz na delo, dajo toplo malico in zaščitno obleko. Vsi ti dijaki in študentje delajo samo v dopoldanskem času. Za ta čas ne sklepajo z njimi posebnih pogodb o delovnem razmerju, ampak jih zaposlujejo preko študentskega servisa. V preteklosti je bilo sicer nekaj težav pri poslovanju s servi- som, letos pa, ko je odprta poslovalnica v Grosuplju, ni nobenih težav več. Sedaj je večina zaposlenih preko poslovalnice študentskega servisa v Grosuplju, nekaj pa preko ljubljanskega in novomeškega servisa. Skupaj se bo v Livarju izmenjalo 85 študentov in dijakov. V juniju jih je delalo 5, v juliju 50 in v avgustu dela 30 študentov in dijakov. HITRA PRILAGODITEV Vsi zaposleni študentje in dijaki delajo v dopoldanskem času. Delajo, kot smo že dejali, na različnih delih, kar je odvisno od njihove starosti pa tudi izkušenj. V proizvodnji opravljajo proizvodna in pomožna dela. Skorajda za vse je značilno, da se v izredno kratkem času prilagodijo delu, ki ga opravljajo in po skorajda 5-tih dneh vsi dosegajo normirane rezultate. Študentje, ki so štipendisti, pa opravljajo dela v posameznih službah: v komercialni, fi- Franci PAJK: »Odkrito rečeno, če ne bi bilo potrebno, ali bolje možnosti za delo v Livarju, bi si ga poiskal drugje. Za mesec avgust, ko ne bom več v Livarju, pa bom šel delat z očetom zidari-jo, saj denar krvavo potrebujem. Kot vidite, imam kondicije dovolj in me nobenega dela ni strah. Sedaj delam pri talilni peči in dobim 1100 dinarjev, seveda če bodo rezultati ugodni, bo padel kakšen dinar več - so nam obljubili. No, tudi to bo dovolj. Nedvomno pa je to delo že nekakšen uvod v poklic. Obiskujem srednjo metalurško šolo za talilca, vendar ne vem, če bom pri tem ostal, kajti mika me že več, verjetno se bom preusmeril kar v tehnika. Za to nimam nobenih ovir, uspeh imam pravdober, pa tudi v delovni organizaciji bi mi dali štipendijo za to usmeritev. Če se povrneva k samemu delu, lahko povem, daje huda vročina, vendar imamo stalno na razpolago hladne napitke.« Smolič. Zato je tudi prepričana, da dogovor, pa tudi resnejša akcija za stalno izmenjavo s tujimi študenti sistemu IMF ne bi škodovala. Verjetno pa bi se probleme, ki so povezani s tako izme-najvo, dalo enostavneje reševati. O tem, kaj mislijo študentje in dijaki o tej obliki dela in prakse, kot jo imajo organizirano v Livarju, ne mislimo posebej razpredati, o tem so nam več povedali sami. J. VOTEK Vlado Novak opravil specialistični izpit na VEKŠ Odgovori na dileme Vlado Novak, vodja Inženiringovega oddelka za tehnologijo in energetiko (v Mariboru) je 2. julija na mariborskem Vekšu opravil zagovor specialističnega dela »Možnosti povečanja našega deleža investicijskih del v tujini s transferom tehnologije.« To delo je nastalo kot razmišljanje o povečanju naših možnosti na tujih tržiščih. Namen študija pa je bil poglobitev znanja s področja investicijskih del v tujini. Specialistični študij investicijskih del v tujini je bil na Vekšu razpisan v letu 1981. Od tedaj do danes so se na ta študij vpisale tri generacije slušateljev - med njimi je bilo tudi nekaj IMP-jevcev, ki jim je šolanje financiral IMF. »Študij,« je dejal Vlado Novak, »zahteva precej odrekanj ter vzame človeku velik del prostega časa, ko bi se sicer lahko posvetil čemu drugemu.« Mentor dr. Vladimir Kenda, ki je spremljal specialistično delo Vlada Novaka, je v pregledu in oceni njegovega dela napisal, da seje lotil nadvse zanimivega problematičnega in koristnega dela, s tem da je usmeril svoj napor specialističnega dela na vprašanje povečanih izvoznih možnosti IDT prek transfera tehnologije. S tem njegova tema sovpada s splošnimi jugoslovanskimi prizadevanji za absolutno povečanje izvoza, še zlasti pa, ker išče rešitve v višji valorizaciji nacionalnega dela prek organizacijsko in sistemsko popolnejših IDT. V širšem smislu je njegove dileme možno strniti na vprašanja, ki si jih zadaja v zaključku svojega dela in, na katera je skušal odgovoriti. -Kakšen je naš poslovni sistem, kakšne so njegove slabosti, kakšno je vodenje, strokovnost in kako smo pri vodenju projektov organizirani? -Kako naj se prilagajamo tujemu povpraševanju? -Kako, kje in kdaj se vključiti v aktivnosti med fazami projekta? -Katera strategija bi ustrezala za dosego teh ciljev? S tem je avtor ustvaril delo, ki je uporabno neposredno za prak- so IDT (inženiring in gradbene OZD), uporabno pa je tudi v ma-kromerilu kot strategija ekonomskih odnosov s tujino zlasti investicijskega sektorja. Avtor izhaja iz ugotovitve, da znaša delež gradbeništva v družbenem proizvodu Jugoslavije 10-12%. To pomeni, da je Jugoslavija z deležem 1,6% od celote ID po rangu v svetu na devetem mestu, istočasno pa je naš delež v svetovni menjavi komaj 0,4%. To pomeni, da je sektor IDT tipična izvozno-ekspanzivna dejavnost s komparativnimi prednostmi, ki pa niso dovolj izrabljene. Podrobnejši pregled gradbenih in projektantskih del razčlenjuje z namenom, da bi ožje opredelil možnosti za dejavnosti z višjo kvalifikacijsko strukturo in večjo zahtevnostjo. To je sicer osrednji predmet njegovega preučevanja. V komentarju o instrumentih in načinih pospeševanja našega izvoza prek IDT ugotavlja, da pri nas ne gre za usklajen intervenci-onizem davčnega sistema, poslovnih bank in Jubmes, ki bi koordinirano zagotavljal večjo konkurenčnost naših načrtovalcev in izvajalcev IDT v primerjavi s tujino. Bolj kot neposredna spodbuda je pomembna prav koordinacija dejavnikov, ki pospešujejo izvoz. V poglavju o prenosu in razvoju tehnologije je iskal zakonitosti po razvojnih stopnjah. S tem je razširil klasično razlago zunanjetrgovinske spodbude in prenosa kapitala med deželami različne stopnje razvitosti z življenjskim in poslovnim c.klom proizvoda (J. Dean oz. R. /ernon) na razlago ciklične rasti tehnologij. To razumljivo ni izvirna, je pa novejša in popolnejša razlaga o možnostih smotrnega vključevanja gospodarstev v mednarodno delitev dela. Za dežele ASEAN je po navedeni metodologiji izdelana razvojna strategija konkretnega izvoznega vključevanja. Ker se po zakonitosti od začetne faze nerazvitosti do faze polin-dustrializiranosti veča razpon izvoznih in endogenih tehnologij, delež uvoznih tehnologij pa se stabilizira, (nadalje pa začne absolutno padati), dobimo smernice o ponudbi in povpraševanju tehnologij na svetovnem trgu. To so hkrati smernice o primernosti (appropriability) določenih tehnologij , ki bi bile za nas zanimive. To je izhodišče, v katero smer je smotrno prestrukturiranje na področju IDT. V poglavju Ciklus razvoja projekta, kjer je podrobno razčlenil predinvesticijsko, investicijsko in obratovalno fazo, se je naslonil pretežno na priročnik Manuel, ki ga je izdal UNIDO. S tem je razdelal elemente po fazah, na katerih je zgrajena celota slehernega projekta. Shema investicijske faze je avtorjev izvirni prispevek. Projektiranje, kot ga po projektnih korakih predlaga, pomeni tudi korak dalje pri izpopolnjevanju v organizaciji naših investicijskih del v tujini. V svoji tabeli navaja 22 projektnih korakov in 156 informacij, ki se po programu v vhodu ali izhodu prepletajo glede na različen izvor in glede na različne nosilce. S tem je želel avtor prispevati k izpopolnitvi postopka, prek katerega bi poenostavili, razmejili in organizacijsko dovršili načrtovanje in izvedbo IDT. Po avtorjevi argumentaciji predstavlja prav to področje pomemben zaostanek za velikimi družbami - konkurenti iz razvith držav. Avtor utemeljuje, da so naše možnosti v zaostreni mednarodni konkurenci prav v tem, da se naše DO vključujejo že v predin-vesticijski fazi in ne šele v izvedbi, kot je bila česta praksa. Obenem pa so prav v tem naše možnosti, glede na našo notranjo založenost s faktorji proizvodnje. M. P. golaž in tovariško srečanje. Prve dni po prazniku vstaje so Av- I tomatikini delavci začeli z delom v 1 svoji novi tovarni. M. P Rezanje traku (struženje, frezanje, vrtanje, brušenje, ozobljenje. razrez materiala, razrez pločevine, štancanje, brizganje plastičnih mas, termična obdelava in lotanje) in montaži (montaža elektronskih regulacijskih naprav, sin-hronskih in koračnih motorjev, elektromotornih pogonov in gonil, elektromehanskih regulacijskih naprav, regulatorjev brez pomožne energije, ventilov ter spremljajoče dejavnosti). Osnovn repromateriali so ulitki iz sive litine in nodulame litine, razne vrste jekla, medi, aluminij, bron, plastične mase. Pri izboru tehnologije so se v Avtomatiki odločili za naslednji koncept: — za povečanje kapacitet, ki bodo omogočale realizirati planirano proizvodnjo s pogojem, da morajo biti izdelki kvalitetnejši od dosedanjih; — za povečanje obsega- proizvodnje ob minimalnem povečanju proizvodnih delavcev; Starie Zupančič, oblikovalec kovin: Povrnimo se k slovesnosti, ki se je odvijala pred vhodom v novo veliko in za svečanost pripravljeno proizvodno hišo. Med zbrano množico, ki je prišla na proslavo velike delovne zmage IMP-ja, so bili predstavniki občinskih skupnosti Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Bežigrad in Metlika. Svečanosti sta se udeležila general-polkovnik Stane Potočar-Lazar, Ivan Maček-Matija, je starosta naše firme od prvega dne. Za kulturni program so poskrbeli Marjan Zalaznik, nastavljalec strojev: »Težko je takoj po vselitvi v novo tovarno karkoli reči o dobrih in slabih straneh v njej, saj še vedno niso dokončno preseljena skladišče orodja in druga skladišča. Ko bodo te stvari postavljene tako, kot je zamišljeno, bo delo lažje in produktivnejše. V vrtal-nici in rezkalnici so stroji dokaj dobro postavljeni. Ker je sedaj vsa proizvodnja na eni lokaciji, bo delo tudi zame lažje, ker ne bo treba toliko hoditi kot prej, ko smo imeli prostore na različnih krajih ulice Jožeta Jame.« Franc Kumše, generalni direktor sozda IMP: »Današnji sistemi ogrevanja, prezračevanja, klimatizacije in številni drugi zahtevajo visoko stopnjo regulacije z ozirom na zahtevane parametre. Proizvodnja teh elementov se odvija v zato specializirani tovarni, za katero danes odpiramo nove proizvodne prostore z modernizirano tehnologijo. V novih prostorih bodo našli svoj prostor številni krea-torji naših izdelkov s področja avtomatike, nastale bodo nove merilne proge, novi laboratoriji, proizvodni delavci se bodo našli ob novih strojih —vse to pomeni korak naprej v kvaliteti, kvantiteti in tehnološkem nivoju. Dolg je seznam novih izdelkov v proizvodnem programu nove tovarne. Vizija kreatorjev zajema tudi proizvodnjo robotov. Iz uvoznika zahtevanih sestavnih delov za regulacije bo postala proizvajalec in izvoznik le teh ter prihranila in ustvarila precejšen del dragocenih deviznih sredstev. Nova tovarna je zgrajena v predvidenem času in s predvidenimi sredstvi. Za to gre nedvomno zasluga poslovodnemu timu. 9000 članski kolektiv IMP-ja in širša družbena skupnost pa sta pridobila nov perspektiven proizvodni obrat, ki bo povečal ekonomsko moč in socialno vamst. S tem je dan lep prispevek slovenskemu prazniku dnevu vstaje in nov trden kamen v zgradbi IMP-ja ob jubilejnem letu obstoja.« Rado Roter, predsednik skupščine občine Šiška: »V današnjih časih so uspešno dokončane investicije predvsem rezultat zdravega gospodarjenja in spoznanega razvoja za bodočnost. To je predpogoj za obstanek tudi v situaciji, ko naj bi trg začel delovati z vso močjo svojih zakonitosti. Trg bo bolje od političnih razglabljanj uveljavil kriterij in presojo o sposobnosti gospodarskega življenja in zdrave tekme za dohodek, uveljavil kriterije, kdo je lahko resnični nosilec razvijanja nove proizvodnje in proizvodov, nove tehnologije, zveljavil kriterij prioritete investicijskih vlaganj glede na njihovo uspešnost. Prihaja čas, ko bo trg odločal o tem, kateri deli gospodarstva so sposobni živeti in se razvijati. V delovni organizaciji Iko so prišli do inovativne rešitve substi-tutame proizvodnje uvoznih proizvodov, kar je skladno z našo plansko deklarirano usmeritvijo strukturalnih sprememb v gospodarstvu. Rezultati so zavidljivi, še posebej, ker je tudi konkurenčni boj vplival na stalno rast produktivnosti, ustrezno strokovno rast, kadrovsko strukturo, oziroma rast drugih kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja.« V katero smer? IMP-jeva razvojna služba Dolgoročna strategija PMI-jevega razvoja je narekovala ustrezno organiziranost razvojne službe s ciljem združiti že obstoječe znanje in izkušnje na področju priprave vod in čiščenja industrijskih in komunah nih odpadnih vod z novimi dosežki na tem področju. Za dosego tega e'lja sta v razvojni službi organizirana dva razvojna oddelka: razvoj tehnologij in razvoj procesne opreme. V oddelku razvoj tehnologij so zaposleni trije diplomirani inženirji kemijske tehnologije, dva diplomirana inženirja iologije in inženirka kemijske tehnologije analitičarka. V oddelku razvoja procesne opreme so zaposleni diplomirani inženirji strojništva in tehnična risarka. V omenjeni službi dajejo velik Poudarek permanentnemu izobraževanju kadra, saj trije delavci študirajo na tretji stopnji •mariborske univerze, eden pa na Univerzi v Zagrebu. Dva delavca sta registrirana raziskovalca pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. V zadnjem obdobju je PMI — Posebno njen tozd Eko vložil Precejšnja finančna sredstva v nabavo laboratorijske opreme, izgradnjo pilotnih naprav in nabavo strokovne literature. V ta namen''j e Eko izdvojil približno 50 milijonov dinarjev. Prav tako je bila pri Raziskovalni skupnosti Prijavljena raziskovalna naloga z naslovom »Optimiranje tehnologije kontejnerske biološke čistilne naprave.« Tako ima razvojna služba v svoji knjižnici Prek dvesto knjig in redno dobiva domačo in tujo periodiko z navedenih področij. Pri svojem delu se omenjena služba povezuje s tozdom Projektiva pri izdelavi tehnoloških projektov čistilnih naprav, s tozdom Inženirski biroji pri izdelavi ponudb in obdelavi tržišča ter s tozdom Eko pri izdelavi tehnične dokumentacije, spuščanjem v pogon izvedenih objektov in pri laboratorijskih in pilotnih poizkusih predla-ganih tehnoloških rešitev in ana-itskih meritvah doseženih parametrov. Služba dobro sodeluje z Zavodom za zdravstveno varstvo na področju razvoja novih tehnologij, z univerzama v Mariboru in Zagrebu. USMERITVE RAZVOJNEGA DELA Razvojna služba v skladu z razvojem v svetu teži k racionaliza- ciji tehnoloških postopkov s po-, sebnim poudarkom na intenzivnem mehanskem predčiščenju in na modernem pristopu h kemičnemu ali biološkemu čiščenju s ciljem manjše porabe kemikalij, zahtevnejše — vendar dimenzijsko manjše opreme s čim manjšo porabo energije. Te inovacije znižujejo obratovalne in vzdrževalne stroške in manj obremenjujejo okolje z dodatnim vnosom kemikalij. PMI-jeva razvojna služba uvaja uporabo novih vrst koagu-Iantov in flokulantov, ki zagotavljajo selektivno delovanje glede na vrsto onesnaženja — prisotnega v vodi tako na področju predtretmana vod za pripravo tehnoloških vod kot tudi na področju čiščenja odpadnih vod. Tako smo opravili že precej testiranj v delovnih organizacijah v okviru izdelav idejno tehnoloških rešitev posameznih problemov. V zaključni fazi je podpis pogodb za vrsto pomembnih objektov za čiščenje odpadnih vod in cepljenje emulzij. PRIPRAVA PITNE VODE Na področju priprave pitne vode in tehnoloških vod intenzivno delajo na optimiranju tehnologij bistrenja vod, deferizaciji in demanganizaciji, filtriranju in ionski izmenjavi. Uvajajo nove kemikalije in posodabljajo opremo. Pomembne novosti so uporaba novih koagulantov in razvoj novih tipov reaktorjev in usedalnikov, avtomatizacije procesov in naprav ter uporaba novih konstrukcijskih materialov. Pri razvojnem delu poskušajo vedno poiskati ustrezne domače materiale. Rezultat razvojnega delaje prvi popolnoma doma razvit avtomatski ionski mehčalec, ki uspešno deluje v UKC Ljubljana. Razvijajo pa tudi avtomatske peščene filtre in serijo sodobnih usedalnikov. KEMIČNO ČIŠČENJE ODPADNIH VOD Na področju kemičnega čiščenja odpadnih vod pa v PMI-jevi razvojni službi razvijajo postopke za cepljenje emulzij. V izdelavi je prva cepilna naprava in upajo, da bo začela poskusno delati še pred koncem letošnjega leta oziroma takoj, ko bo investitor TVT Boris Kidrič Maribor zagotovil prostore za začetek montaže opreme. Naslednje področje razvoja je razvoj čistilnih naprav za različne tehnološke odpadne vode po znanih tehnologijah ob inovira-nju tehnoloških postopkov z uporabo novih kemikalij in z razvojem visoko učinkovitih reaktorjev ter mehanskih delov čistilnih naprav ob istočasni avtomatizaciji procesov in naprav. Letos bodo začeli laboratorijske poizkuse selektivnih ionskih izmenjav za čiščenje in rekupre-racijo kovin iz specifičnih odpadnih vod. V ta namen so že zagotovili potrebno laboratorijsko opremo. BIOLOŠKO ČIŠČENJE ODPADNIH VODA Na področju biološkega čiščenja odpadnih vod PMI-jevi ra-zvojniki nadaljujejo razvojno delo. Izdelali so kontejnersko biološko čistilno napravo za 125 E (populacijskih ekvivalentov). Za to napravo so poiskali lokacijo in se bodo že v bližnji prihodnosti lotili optimiranja naprave v realnih pogojih eksploatacije. Cilj razvojnega dela je ponuditi tržišču učinkovito fleksibilno čistilno napravo za delovanje v vseh klimatskih pogojih. SPREMLJANJE REZULTATOV TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA Za kvantitativno in kvalitativno spremljanje poteka laboratorijskih in pilotnih poskusov so opremili laboratorij z naslednjo opremo: laboratorijsko analitsko tehtnico, prenosnim laboratorijem za analize odpadnih vod z vgrajenim spektrofotometrom, pH merilniki, steklovino, kemikalijami, steklenimi aparaturami v skupni vrednosti 12 milijonov dinarjev. Pri analizah uporabljajo gravimetrijske in fotospek-troskopske metode. Nabavili pa so tudi prenosni laboratorij za analize odpadnih vod, s katerim lahko na terenu ugotavljajo kvaliteto vhodnih in izhodnih vod za kemične in biološke čistilne naprave. RAZVOJ PROCESNE OPREME Oddelek razvoja procesne opreme spremlja delo tehnološke skupine tako, da izdeluje in predlaga konstrukcijske rešitve za potrebe laboratorijskih in pilotnih naprav, izdeluje pa tudi konstrukcijsko dokumentacijo čistilnih naprav. Poleg sodelovanja s tehnološko grupo sami razvijajo določeno procesno opremo za naročnike. Rezultat njihovega dela je pred nedavnim razvit večnamenski vakuumski sesalec in separator praškastih snovi. Ta je svojo uspešnost potrdil v praktični uporabi za sesanje in separacijo odpadnega kremenčevega peska pri peskanju v delovni organizaciji Tekol. Trenutno v oddelku razvijajo opremo za prisiljeno sedimentacijo trdnih delcev iz tekočin in skupino lamelno — koalescent-nih ločevalnikov za' separacijo lahkih tekočin iz vode. Prav tako razvijajo novo opremo za čistilne naprave ob uporabi novih kemikalij. UPORABA RAČUNALNIKA PRI RAZVOJNEM DELU Pri razvojnem delu uporabljajo osebni računalnik Como-dore PC 10. Ob običajnih uporabniških programih sami izdelujejo potreben softvvare za dimenzioniranje naprav. Delavci v PMI-jevem razvoju imajo dobre pogoje za delo in precej razumevanja poslovodnih struktur v DO PMI. Začetni ohrabrujoči rezultati že kažejo na pravilno odločitev vodstva po moderno zasnovanem in primerno finančno podprtem razvojnem delu. BOJAN LORBER Tončka Pogačar odšla v pokoj Dala pečat firmi Le redki ljudje pustijo v eni firmi tolikšen del življenja in sebe kot ga je Tončka Pogačar, tajnica IMP-jevega generalnega direktorja. 1. julija 1956 je prišla v IMP — tedanjemu Toplovodu iz Gradisa za tajnico k direktorju Stanku Krumpaku. Pri Gradisu je bila tajnica direktorja 7 let. »Ker sem želela zamenjati službo, v IMP-ju pa sem poznala nekaj ljudi, pripoveduje Tončka Pogačar, sem prišla k Toplovodu v Crtomirovo ulico.« Nikoli ni potem razmišljala, da bi šla drugam, saj, pravi, jo je tajniško delo, ki je precej razgibano, veselilo, čeprav, prizna, je bilo včasih kar preveč dela. Odnosi strank in tudi nadrejenih šobili korektni. Bilo je včasih tudi kaj neprijetnega, vendar se to pozabi, pa se človek spominja samo lepih stvari. Ko se je julija ob odhodu v pokoj poslavljala, je bila v sejni sobi sozda majhna slovenost, na kateri je dejal dolgoletni direktor IMP-ja Stanko Krumpak, da se je nanjo vedno povsem zanesel. Tudi ko je odhajal na službeno pot, je vedel, da bo doma v firmi vse v redu, saj ga je Tončka v marsičem lahko nadomestila. ■F ,*» ‘s? Tončka s sodelavci ob slovesu »Najbolj naporno,« pravi, »je bilo v časih — to je nekaj let, ko sem morala pisati tudi vse zapisnike, pa še delo za počitniške domove sem opravljala. Tako sem se tedaj, ko so drugi odšli na dopust, ukvarjala s počitnikovanjem.« S povečanjem števila zaposlenih se je spreminjal tudi način dela, zvečeval obseg dela, naraščala pa je tudi zahtevnost dela. V teh dolgih letih, ko sem v IMP-ju, smo doživljali precej integracij, pa smo se morali prilagajati tudi načinu dela, ki so ga drugi prinesli s seboj itd. Zahvala Ob boleči izgubi svojega dragega sina, se iskreno zahvaljujem vsem delavcem IMP Skip in osnovni organizaciji sindikata za darovano cvetje, sodelavcem pa za izraze sožalja in spremstva na njegovi zadnji poti. MARTA GLOBOKAR Čemu se boste posvečali zdaj, ko ste upokojeni? »Obiskovala bom mamo v Vrbi, pazila vnučko in naj6rž živela po pravilu, da upokojenec nima časa. Če bo pa kaj časa le ostalo zame, pa bi rada kaj potovala, če bom zdrava in če bo dovolj velika pokojnina. Doslej sem imela vedno premalo časa za take stvari. Želim se zahvaliti sedanjim in nekdanjim sodelavcem za dobro sodelovanje, za pomoč in sploh za vse. M. P. Tehnološka pridobitev Kritika omogoča iskanje, potem pa je treba imeti ideje Adijo pamet-živelo delo Veliko beremo in slišimo danes v vsem časopisju o delu, izobraževanju, dis-c«pllni, intelektualnem delu, inovativni družbi, profesionalni etiki, kolektiv-nemu nadzoru, kvaliteti, informacijah in publicistiki. Različne sodbe beremo o teh pojmih, včasih tudi z zelo subjektivno vsiljenimi ideologijami, ki so tuje človeku in družbi, miselno formalistične, omejene v bistvu stvari, celo v imenu znanosti in že z določenimi predlogi za akcijo. Akcija pa je namreč tako pomembna, da je treba vsak miselni odklon ali zviiačo. katere namen je izogniti se koristni akciji, obsoditi kot nepošten ai kot pia fraus. Govorimo lahko o opozorilu, ki Pravi, da je potrebno ustvarjati take Pogoje, ki bodo podpirali odvijanje Pravih sodb in pravih procesov. Na te Pa vplivajo cilji podjetij in dmžbe, začetna determinanta znanja, model upravljanja in množica omejitev. Ljudje so čedalje bolj komplicirani. Pretekli razvoj je namreč porušil ravnotežje med polarnimi lastnostmi njihovega spoznanja, zavesti in Vrednotenja. Komplementarnega dopolnjevanja ni ali pa je fazno. Pomanjkanje povsod prisotne potrebe, kiti vreden in se samouveljavljati, kar je pomembna značilnost vseh ljudi vsaj v naši kulturi, naredi ljudi neprivlačne. Nekateri govorijo tudi o trojni naravi človekovih potreb. Znanost začuda zelo pogosto ni Povezana s tradicijo, tehnika ne z etiko in ne s kulturo, moč ne s poštenem, izjave ne z dimenzijo. Dejansko je potrebno prerezati nek zača-ran krog. Toda kje? Je za to res kriva teka delovna disciplina, ali je morda kolje govoriti o organizacijski in teh-Uološki disciplini? KAJ JE IZZIV Vsi vemo, da se pri intelektualnem delu pride v službo včasih tudi samo £ato, da se pride, vendar ljudem kljub temu zaupamo in se nanje zanesemo, vsaj morali bi se. Znano pam je namreč spoznanje, o tem, da je treba delati v kratkih, ostrih sunkih, dolgih 20 minut, z rednimi premori. Normiranje, nadzor in seveda delovna mesta za idiote pa so glavni krivec za pogostejše izostajanje, mzko kakovost in tudi nizko etiko. Inteligentno obnašanje najbolj minira namreč pomanjkanje motivacije, nizko etična merila pa so v zelo tesni korelaciji z visoko inteligentnostjo. Ni čudno, da se je pomanjkanje motivacije v današnjem času razvilo v posebno vrsto družbenega stresa. Ljudje so čedalje bolj izobraženi. Znano nam je, da si želijo od službe izzive, da svoje avtonomnosti niso več pripravljeni zamenjati za materialno nagrado, da si želijo varnost in občutke pripadnosti, samou-resničitve, priznanja in ugleda. Take ljudi pa še prav posebno potrebuje inovativna družba. Izobraženi delavci se v inovativni družbi ne vežejo več samo na delovno mesto, ampak na kariero, ne hierarhično, temveč strokovno. Le slednja jih izpolnjuje notranje, ker je kompleksna. Izpolnjuje jim želje po samostojnosti, do čedalje bolj kakovostnega dela, kreativnosti, kar je v 'skladu s profesionalno etiko. Kjer te ni, pomeni inovativna dmžba le samo možnost razvoja. Profesionalno nepošteno je izobraženim strokovnjakom vsiljevati rutinska dela, jih ne permanentno izobraževati, se ne zanimati za njihove ideje, jih ne pošiljati na posvete in mednarodna srečanja, jim ne omogočati publicistično delo, niti sodelovanja z Univerzo, niti predavateljskega dela, ne avtonomnih komunikacij med strokovnjaki. Predvsem je pomembno, da se na ljudi zanesemo jim zaupamo in jim sprostimo zasebne iniciative. Če ljudi oviramo, da bi dosegli samostojnost, ni mogoče doseči kvalitetnih premikov in razvoja tudi ne. Ni se živel tax, ki bi bil res izkušen v nečepi, česar ni prej ljubil. Kjer profesionalne etike ni, je razumljivo, da bežijo ti strokovnjaki od strokovne kariere k šefovski ali bežijo v druga podjetja ali pa prenehajo komunicirati z drugimi strokovnjaki in podjetji in se zato počutijo zaradi odrinjenosti tudi zelo neodgovorni za vsa dogajanja okoli njih. Nimajo idej, dvigujejo roke vsakemu predlogu, itd. Poznam znanca, ki mu je njegov šef pred leti prepovedal objavljati članke. ODLOČANJE IN MOČ Odpraviti je potrebno nestrokovno in protiintelektualno nadvlado primitivcev in stereotipov, vpeljati avtonomne komunikacije med strokovnjaki, odpraviti podjetniško hiearhijo in vpeljati namesto pritiskov in napetih rokov tudi pri skopem denarju — kolektivni nadzor. Zapiranja so praviloma pogubna za tistega, ki se zapira. Če pa sta moč in odločanje odprta, vendar koncentrirana na vrhu, sta zopet odvisna od ekspertov. Pri kolektivnem nadzoru odlika vodilnih oseb ni v odločnosti, marveč v sposobnosti poslušanja, ni v eksekuciji, ampak v razumevanju meja, do kje se lahko gre. Odpraviti je potrebno postopke, ko se dajo predlogi v oceno ljudem, ki imajo znatno nižje reference od predlagateljev. Odplaviti je potrebno splošno prakso, da lahko samo en človek, ali iz vrha, ali iz bližne vrha ali iz baze, zavre razvoj ene cele tirme. En demagog. Ljudje mu ploskajo, vendar je vse napačno. Tisti, ki postavi nekaj naprednega, mu okolica ali posameznik oceni kot negativno, nekaj bolnega. Domnevno se je to včasih dogajalo vsem. Našemu Plečniku so peli pesem: Treba ni na Ljubljanci mostove tri. Kaj se gremo: Saj nismo raziskovalni inštitut, pri nas moramo delati, delati. Delo je v bistvu neke vrste propadanje, perspektiva pa je le v izobraževanju, in delu, če združuje ustvarjalnost, ali — kvaliteta človekovega dela je odvisna od razvoja njegove zavesti, v pozitivno ali v negativno smer. Če se človek počuti pri sebi izven dela, in v delu izven sebe, ne razvija duhovne energije, ampak trpinči svojo naravo —v takem delu se zanikuje — ni ustvarjalen. Slovenec danes rad gradi hišo, rad dela. Zakaj toliko gara? Misli, da ga bo rešilo tako delo in ne izobraževanje in namesto agresivnosti pasivnost? Rešitev marsikaterega naroda je bila pa le v izobraževanju. Pasivnost brez uveljavitve pa je folklora. Narod na prostoru. Dokler je prostor le zemljišče, izobraževanje ni pomembno, če pa je prostor dogajanje, splet razsežnosti, pa mora tudi kmečki fant študirati. Boriti se je potrebno le za višjo kvaliteto. Kvantiteta ne velja nič. Večji ko je delež človekovega kreativnega potenciala, višja je stopnja kvalitete civilizacije, naroda ali podjetja. Če je med 100 hišami samo ena dobra, samo ta šteje. Nič ni narejeno, če nisi v eni uri dobil 1 h žebljev. Delo ne sme biti le potreba ali izhod, ampak nekaj, zaradi česar postane ta sila pozitivna. Govoriti moramo začeti o kadrovski prenovi. Novih zamisli je premalo, kaj pa se dogaja v svetu, marsikdo ne ve. Daleč smo še od kvalitete. Preveč ljudi se ukvarja z nerazvoj-nimi vprašanji, evidencami, kontrolami. s tekočimi zadevami, z rutinskimi deli, torej samo s preživetjem. Odpraviti je resnično potrebno rutinska opravila. Vzemimo za primer le projektiranje. Projektiranje je prav gotovo na višjem nivoju oblikovano delo ko; konstrukcija, kar pomeni, da bi se moral tu CAD bolj uveljavljati in prevzemati delovni postopek do izdelave ponudbe in naročanja materiala. Vendar CAD, če je človeku ne-komplementaren, zmanjšuje le določena rutinska dela, vpeljuje pa celo vrsto novih, ki so pogojena z večjo psihično koncentracijo. Še posebno, če je CAD prepočasen, povečuje napetost uporabnika in ga socialno še bolj osami, če pa so ekrani premajhni, ga obremenjuje še z dodatnimi rutinskimi gibi, da dobi pregled nad risbo. Taki CAD so dolgočasni in ne nudijo uporabniku nobene pestrosti in celo zmanjšujejo produktivnost. Še posebno je tu poleg izobraževanja pomembna informatika. KAJ PREDPISATI Informatika je posebno pomembna za stik med problemom in rešitvijo. Predvsem ie pomembna poleg tehnične tudi poslovna in časnikarska. Odpraviti je potrebno monopole nad tehničnimi informacijami. Idejo generalnega direktorja v Saturnusu, da v določenem obdobju preberejo predpisano literaturo, že izvajajo. Vendar literaturo že samo predpisati ni lahko. Poznamo pa firme, kjer informacijski viri niso tekoče dostopni niti neposredno, ne posredno. Če hočeš namreč zaznavati moraš razviti najprej senzorje z določeno občutljivostjo. Odpraviti je potrebno zapiranje v samozadostnost zaradi onemogočenega kroženja izkušenj, idej in informacij. Predvsem je potrebno bolj poudariti pomen internih glasil v podjetjih, saj so lahko ti glavni bojevniki proti vsemu, kar nas vleče nazaj. Seveda je glasilo treba dvigniti na mnenjsko raven. In sklep? Ur ni treba vedno samo navijati. Včasih moramo pustiti, da tečejo. DRAGO GOLI V idrijskem Tiu je bil 15. aprila tehnični prevzem stroja amado — to je CNC obdelovalnega centra za izsekavanje in prebijanje pločevine. Takoj zatem so začeli s proizvodnjo vseh obdelovancev na stroju. Doslej so na njem že opravili 800 obdelovalnih ur. V treh mesecih so glede na klasično proizvodnjo prihranili 1300 delovnih ur. Čas izdelave polizdelkov pa se je v tem času skrajšal od 3 do šestkrat. CNC obdelovalni center omogoča izdelavo polizdelkov poljubnih oblik, zahtevnih polizdelkov, ki jih na klasičnih strojih ni mogoče napraviti. Primeren je za proizvodnjo nestandardnih izdelkov, hitro in ceneno izde lavo prototipov.. Obdelovaln center ne pozna izmeta. M. P Nadaljevanje Utrinek s poti po Kanadi Jezero je dobilo ime po enem izmed prvih »napadalcev« na skale Mount Robsona v začetku dvajsetega stoletja. Na južnem robu jezera pa pot ni bila več tako lahka kot na začetku. Začeli smo se hitro vzpe- Vrh Ti ti kana njati in z Matejo sva kljub vsemu strumno držala korak z najinim žilavim vodnikom Tomažem. Mateja me je kar presenečala. Kljub popolni gorniški opremi ni zaostala niti za ped. Kot je kasneje priznala, je bila skrivnost njenega elana v hudem strahu pred medvedi. Po šestih kilometrih hoje smo prišli na posebno območje, opustošeno v ogromnem plazu leta 1968, ki je pridrvel po zahodnem pobočju Mount Robsona. Zlomljene cedre še vedno držijo mrtvo stražo nad pobočjem gore. Čez - to turobno, mrtvo grobišče drevja, ki svari pred nenadno močjo narave, smo se dokopali do točke, od koder smo imeli čudo- vit pogled nazaj na celotno ledeniško dolino z jezerom Kinnley ter nanosi proda in peska ob reki. Dan se je prevesil v drugo polovico, dež pa je tudi prenehal rositi. Ustavili smo se in kar se da hitro nekaj zaužili. Naša hrana je bila minimalna: košček kruha, rezina sira, rezina salame. V glavnem smo imeli t. i. suho hrano, zelo lahko, pa zato precej izdatno, kot je mleko v prahu, med ter poleg tega še gorsko hrano, kot tukaj popularno naziva jo mešanico otrobov orehov, medu, čokolade, vitaminov in še česa, kar se pripravlja z vodo ali z mlekom. Naša glavna pijača je bila voda, zjutraj in zvečer pa skodelica mleka ali čaj a, ki smo si ga pripravljali na majhnem gorilniku. Tudi vsa ostala oprema je bila nadvse skromna. Dva majhna šotora, spalna vreča in razprostirka za vsakogar ter racionalno izbrana obleka. Da je na hrbtu vsak kilogram dvakrat težji, smo dodobra spoznali, ko smo se v naslednjih kilometrih prebijali ob ozkem grlu reke Robson strmo navzgor. Bili smo v dolini slapov. Trije, med njimi Beli slapovi, Slapovi bazenov in Cesarski slapovi, so še posebej izstopali s svojo naravnost grozečo lepoto, predvsem zaradi velike višine in količine vode. Po štirih kilometrih strmega vzpenjanja smo prišli do manjše ravnine. Tu se je strma grapa razširila in položila v_prijetno dolinico in tudi spremljajoča reka je iz svarečega in zlohotnega grmenja prešla v prijeten pogovorz nami. Gozd se je umaknil travi, pred nami pa se je odprl pogled na delno, V meglb zavito, zasneženo severno steno Mount Robsona, ki jo je boječe ljubkovalo pozno popoldansko sonce, ki se je prikradlo- med deževne oblake. Prišli smo do jezera Berg, kjer me je čakalo naslednje presenečenje. V bližini čudovitega prostora za taborjenje je stala majhna koliba in moj raziskujoč pogled je odkril, da je to stranišče z vsemi potrebnimi pritiklinami, kot so papir, vedro, metla, skratka stranišče, ki lahko služi za vzor vsem javnim straniščem v Ljubljani in njihovim uporabnikom! Ob nenehnem ječanju in stokanju ledenikov Berg in Mist, njegovem robu, pod golo losovo lobanjo, ki je visela na žilavem macesnu. Po »obrednem« obešanju hrane, ki jo je zaradi medvedov potrebno dvigniti na drog približno 4 m visoko, smo izčrpani, po 22 km vzponu, utonili v zasluženem spancu, pod budnim očesom »renžerjev« (gorskih paznikov), ki so imeli s.vojo postojanko na Tobu bližnjega gozda. Prebudil me je jutranji hlad. V rdečkasti svetlobi, ki je prodirala skozi ohlapno platneno streho, sem opazil ivje. Bilo je krepko pod ničlo, kar za to višino nekje okrog 2000 m sploh ni nobena redkost. Rahlo jezen ob pogledu Most čez reko Robson ki sta otovorjena premagovala še zadnje ovire na svoji poti proti nebeško — modrim vodam jezera Berg, smo v večernem hladu prigriznili svoj zadnji obrok pred taboriščem pri Robson Passu, ki je bil tudi naš dnevni cilj. Severna stena gore, okovana v dve ledeniški in eno vodno reko je še danes ena najtežjih plezalnih smeri v Kanadi. Robson Pass leži 2 km nad najsevernejšim delom jezera Berg. Vanj smo prišli v večernih urah, ko je sonce že davno utonilo za gorami. Šo-torišče je bilo že precej zasedeno, zato smo šotora postavili na na nekvaliteten šotor, ki sva ga z Matejo kupila pred najinim odhodom kot prvovrstno blago pri nekem obrtniku, sem se splazil na prosto v nov dan. Bleščeča svetloba me je sprva zaslepila, hip zatem pa mi je prvi jutranji pogled odvzel sapo. V sončni bleščici so se pred menoj pojavile zasnežene glave, mogočni vrhovi povsod naokrog, pred njimi oz. tik pred menoj pa je dominiral velikan med velikani, mogočnik med mogočniki, neizmeren, najvišji rožnati vrh Mount Robsona (3854 m), obdan z nežno ogrlico elih meglic. Vsi ki smo bili tisti hip že pokonci, smo imeli neizmerno srečot kajti zapiski popotnikov govorijo, da je vrh Mount Robsona večino leta zavit v temne deževne oblake. Tabor je oživel. Bili smo med zadnjimi, kajti plezalci so nas ob pridušenem zvončkljanju plezalne opreme zapustili že v zgodnjih jutranjih urah. Po nevsiljivem jutranjem pozdravu, smo se lotili svojega zajtrka, dokler me ni sredi prijetnega opravila zmotila moreča tišina. Ozrl sem se in grižljaj mi je ostal v grlu. Iz gozda proti nam se je počasi gugala črna pošast. Kosmatinec se je skoraj obregnil ob šotor na robu šotorišča, nato pa jo je počasi ob spremljavi strmečih in prestrašenih pogledov mahnil proti vrvi, na kateri se je zračila moja spalna vreča. Zaničljivo jo je za-gugal s prednjo šapo in nato prestopil bližnji potoček. Mrtvila je bilo konec! Naš gostitelj je deloval sicer do kraja ignorantsko, vendar nikakor nevarno. Pograbil sem fotoaparat in stekel za kosmatincem. Prvi hip sva hodila vzporedno na vsaki strani potoka, nato sva začela teči, naslednji hip pa se je črriuh ob drevesu postavil na zadnje noge z očitnim namenom, da se postavi v bran, ali pa da jo popiha med vejevje. Pritisnil sem na sprožilec, nato pa sva jo v smrtnem strahu ubrala vsak na svojo stran. Namesto pričakovane pohvale sem bil v taboru deležen enotne in hude graje in če dobro premislim, bi se lahko vsa zadeva tudi drugače končala, če bi bil medved slabe volje, oziroma če bi mi stal naproti namesto rjavega medveda zloglasni grizli. Živalstvo je bilo v tem raju na zemlji številno in raznoliko. Poznalo se je, da se je meja med človekom sovražnikom in preganjano živaljo v tem ogromnem zaščitnem območju nekako podrla in sicer tako, da so bile reakcije vseh živali, ki smo jih srečali na naši poti, nekako naravnejše. Omenjeno srečanje z medvedom med našim 14-dnevnim biva-njem na zahodu ni bilo edino Srečali smo tudi košute, jelene, karibuje, gorske koze in marmo; te, ki so najbolj podobni našii" svizcem ter vedno nagajive »Čimpankse« ali zemeljske veverice, male ljubke pošasti, ki s« znale izmakniti hrano že ob naš najmanjši nepazljivosti. Spoznali smo, da je nacionalni park Jaspe< to, kar mora biti vsak nacionalni park, se pravi svetišče, posvečeno naravi, v katerega lahko vstopi le človek z veliko srčne kulture. Ostanek dneva smo porabili to, da smo se ob robu ledenike povzepli čim višje proti nebu, n« približno 2900 m visoko Titika-no, s katere smo imeli prečudovi* razgled na okoliške gore, na brezskončno morje barvasti!' valov. Za kaj več, kot za spošt; ljive pristope k vrhovom tud' nismo imeli opreme, kajti tu st vrhovi deviški, še vedno svobodni, nevkovani v jeklene vrvi i" kline, namenjeni samo najsrečnejšim in najpogumnejši!" izbrancem. Nastopil je tretji dan, zadnji dan našega časovno omejenega bivanja na tem prostoru. Sestopal sem pijan od lepot, ki sem jih pil iz te čudovite čaše, obdane 1 gorskimi venci. Ob misli na do; movino sem ostal otožen, kajti naše gore so oskrunjene s klini i" zvezane z jeklenimi vrvmi, so javno smetišče številnih ljudi, ki vanje ne spadajo, so bolj naša sramota, kot naš ponos. Naše poti je bilo konec, saj smo prišli do najetega avtomobila, ki smo ga pustili na parkirišču Smeti, ki smo jih prinesli v dolino, smo odvrgli v enega številnih dobro zaprtih kontejnerjev. To je najbolj enostavha stvar, ki jo naredi vsak obiskovalcec tega parka, o čemer najbolj zgovorno priča tudi čistoča pokrajine Misel in želja za nekaj podobnega doma sta na moj obraz privabili, žal, le kisel nasmešek. JANEZ JAKLIČ Maraton Franja-uspel Da je kolesarski maraton Franja zares uspel, vedo povedati organizatorji ter maratonci sami start maratoncev na 160 km dolgo pot. Uradno merjenje časa je bilo na Brezovici. Tu se je tudi prva skupina pričela oddaljevati od glavnine. Prva večja ovira je bil vrhniški klanec do spusta v Idrijo. Najtežji oreh je bilo vsekakor Klad je s 3 50 m višinske razlike na dolžini 6 km. Ob vsej poti je bilo za navdušeno množico ljudi dovolj osvežilnih napitkov najrazličnejših vrst in okusov. Servisi za manjša popravila so bili odlično organizirani, to so tudi okusili nekateri naši kolesarji v Cerknem. Kolesarskega maratona so se udeležili tudi vrhunski predstavniki kolesarstva na Slovenskem skupaj z Bojanom Križajem. Kljub pravilom, Dren na dirki in pa občinstvo, ki nas je navdušeno pozdravljalo ob vsej poti. Vreme kot naročeno — ne prevroče. Za dan vstaje — v sredo, 22. 7. 1987 zbrana kolesarska karavana 2000 maratoncev čaka na start. Veličasten pogled na pisano množico kolesarjev, ki s svojimi napisi na dresih predstavljajo stotine podjetij, usta- Brez servisa ne gre Vzponi nov. Letos so bili prvič tudi dresi z napisom IMP. Udeležba naših kolesarjev je bila kljub dopustom zadovoljiva, saj je tekmovalo kar 19 maratoncev. Ob 8. uri in 15 minut je bil dan glas iz fanfar, kar je pomenilo Brez počitka ne gre da je zmagovalec samo eden, smo bili zmagovalci vsi, ki smo do 14.30 prikolesarili na cilj. ZVONE REPAS Izziv in izvirnost Kolesarski maraton Letos — za jubilejnih 40 let IMP — bodo letne igre v Mariboru 26. septembra 1987 v Ljudskem vrtu. Poleg že znanih športnih panog bo letos prvič vključeno tudi kolesarjenje. Pobuda je bila dana že na KOS-IMP v letu 1986 in končno potrjena na sestanku športnih referentov 17. 7. 1987 v Mariboru. To bo tako imenovani spominski kolesarski maraton Ljubljana — Maribor. Maraton bo potekal v strnjeni koloni s spremstvom vozil IMP. ki bodo opremljena z reklamnimi napisi IMP-40. Ljudje v teh vozilih pa bodo na voljo za manjše servise koles. Pravico do tekmovanja imajo vsi zaposleni v IMP. ki'še čutijo sposobni, da prevozijo razdaljo 160km. Trasa bo potekala skozi naslednje večje kraje: Start pred poslovno stavbo IMP Titova 37. ob 7. uri, od tu No. pa bodimo resni, da ne bo kdo dejal, da iz tako resne prireditve delamo jesenski pamflet za časopis. V kegljanju se bodo srečali moški in ženske in sicer s 47krat po 100. oziroma 2-krat po 100 lučajev. Ekipe štejejo 4 tekmovalce in dve rezervi, oziroma 2 tekmovalki in 1 rezervo. V streljanju bodo moški in ženske »ciljali« po dvajsetkrat s preizkusi, ekipe pa bodo štele 5 članov oziroma 3 člane. V odbojki — enem izmed najbolj atraktivnih »sindikalnih« športov. se bodo prav tako srečale moške in ženske ekipe. Razmišljajoči športniki pa bodo prišli na svoj račun v tekmovanju v šahu. dalje skozi Domžale, Trojane, Žalec, Celje. Pred Klimo Celje bodo Klimini delavci pripravili osvežitev. Tu se bodo priključili še kolesarji. Nato pa bomo nadaljevali pot do Slovenskih Konjic, kjer bo zopet postanek pred zgradbo IMP ISO v Slovenskih Konjicah. Tu se nam bodo pridružili Isovi kolesarji, od koder bomo nadaljevali pot v Maribor na stadion v Ljudskem vrtu. Na cilju v Ljudskem vrtu bo vsak maratonec dobil spominsko medaljo IMP in se priključil tovariškemu srečanju IMP-ievcev 1987. Pismene prijave s splošnimi podatki udeleženca sprejema: Zvone Repas. IMP DO KLI-MAT, Ljubljana, Vojkova 58. Informacije po telefonu 345—061 int. 209. Rok za prijavo je 31.8.1987. pomerili se bodo med seboj, da ne bo kdo mislil, da z računalnikom. Pingpongaši se bodo srečali. bilo bi nepošteno, če bi ta šport izostal v eni od zibelk in kakovostnih vrhov slovenskega pa tudi jugoslovanskega »pingpon-ganja«. Balinišče, je že od nekdaj privlačilo razmišljajoče in razgibajoče duhove. Ima pač svojo tradicijo in korenine, ki jih ni moč zaobiti, zato je še kako prav. da se IMP-jevci pomerijo tudi v tej zvrsti. Najbolj udaren bo vsekakor »fuzbal«, prva in edina prava stvar na tem svetu. Še kako zanimivo bo gledati spopad različnih »filozofij« tega športa na terenu. To je res šport. Natečaj Fotografi pozor! Če v teh vročih poletnih mesecih niste pozabili fotoaparata na podstrešju ali v levem kotu kakega predala, potem bo to nekaj za vas. Odbor za obveščanje razpisuje natečaj za počitniško fotografijo. Do 15. septembra pošljite v Uredništvo IMP Glasnika. Ljubljana, Likozar-jeva 6. posnetek, ki vam je najbolj uspel. Slike so lahko črnobele ali barvne, format naj bo najmanj 9x12 centimetrov. Na hrbtno stran vsake slike napišite ime in naslov, da vam jih bomo lahko vrnili. Najboljše čakajo nagrade: trije barvni negativni filmi. s katerim se ukvarjajo vsi od naj' nižjih do najvišjih ali pa obratno-izjeme ni. Tisti, ki ne bodo igrali-pa bodo navijali in komentirali- Tenis je šport, ki si je dodobra utrl pot množičnosti na naših tleh. zato tudi tu lahko pričakujemo spopade različnih šol od klasičnih do najbolj modernih-Ostajajo še kolesarji, te puščamo na strani, ti bodo več povedali 0 sebi in svojih podvigih kar sami- Če so se Mariborčani začeli organizacijsko pripravljati, se vi začnite tekmovalno, čas je že za razne selekcijske tekme, reprezentančne priprave, uigravanje posameznih »linij« in priprave na različne podnebne razmere i" nadmorsko višino. Vse to je za uspešen nastop še kako pomembno. kajti organizatorji $o nam sporočili, da od predvidenega datuma za izvedbo iger ne odstopajo niti za »milimeter«-Torej, vzemite na zna jv. da bodo igre ob vsakem vremenu. VII. letne športne igre IMP Snidenje v Mariboru Priprave so stekle! Delovna organizacija PMI iz Maribora je začela z odštevanjem dni. ko se bodo začele in končale letne športne igre sozda IMP. Kot so povedali v PMI. bodo igre v soboto 26. septembra na terenih Športnega društva Branik v Mladinski 29. Športnih disciplin bo kar 9. seveda če zraven prištejemo tudi kolesarje. Ti ne bodo začeli v Mariboru, ampak v Ljubljani, končali pa bodo v Mariboru. Kot kaže, je zagotovljena tudi dokajšnja enakopravnost nastopanja, saj se bodo dame pomerile v vseh disciplinah razen v dveh. Kaj mislite, v katerih ne. seveda v nogometu in balinanju ne! Olymp, Olymp iva-inO' me nO’ Končno smo dočakali tako zaželeni šil" devetindvajseti junij, dan, ko se od-jjvt Pravimo na pot v Grčijo z namenom, ve- videti kaj zanimivega in se povzpeti jS0 na Glymp. ?; Ob 12. uri nas je vlak popeljal do 1 j Reke, kjer nas je že čakalo 25 šotorov na ter kompletna prtljaga naše kuhinje, Pel to je hrana, lonci. plinske- bombe, alO' posoda ter še marsikaj. ,ve- Ob 15. uri smo vso splošno ter 1k0 lastno prtljago prenesli na največji jugoslovanski trajekt - ladjo LIBURNU A, se na ladji ohladili s »pivcem« . za ter nato ob 18. uri odpluli cilju napro- Pristali smo v‘motiti;Rab, Zadar, n Split, Hvar, KčrČuTAv Dubrovnik, Bar, Krf, IgumeničU.' Meti 49 urno avl1 vožnjo smo se krepčali iz riahrbtni-0 kov, hladili pri ladijskem bifeju, spali stih Pa seveda na palubi. Ladja je pristala )št- * * * * v grškem pristanišču Igumenica tretji u(jj dan ob 13. uri, kjer sta nas in prtljago §(1 že čakala dva primerno pregreta av- Dd' tobusa. Po krajšem posvetu s šoferjema, * smo se odpeljali do 250km oddaljene- eč’ ga kampa v Calambaci. V kampu smo širP hitro postavili 25 šotorov, naša Jožica s pomočniki pa je takoj organizirala |nji »kuhinjo«. V kampu je bil bazen, ki smo se ga poleg sanitarij najbolj raz-to- vese*ili. Kmalu smo zaslišali klic »ve-... Cerja« in že smo stali v vrsti za zelo Jin dobro in bogato pripravljeno eno-e 2 lončnico. Po tako izdatni večerji smo Jo; prvič »prišli« v stik s pravim grškim ajti vinom in seveda smo si ga privoščili, i1,1 Naslednje jutro smo zgodaj vstali, s6 v kuhinji dobili čaj ter narezek, poki spravili šotore in prtljago ter se odpe-aš9 Ijali bližnjim samostanom Meteora naproti. Ti samostani so kot orlovska sa] gnezda postavljeni na preko 1690m . ■ visokih skalah vulkanskega izvora. „ Prebivalci teh samostanov so vegeta-cU’ rijanci ter živijo zelo asketsko in jh' v glavnem od pridelkov na teh hribo-lii vitih policah. Dostop je bil do nedav-Tfl; nega možen le s pomočjo lesenega jo vitij a in vrvi v posebni pleteni košari, povratka pa ni bilo nikdar več. Po ogledu samostanov smo se ob 10. uri odpeljali proti jugu Grčije in 11 ' sicer v bližino 500 km oddaljenih Aten, kamor smo prispeli ob 18. uri. ri' V kampu je sledil običajni vrstni red: šotori, kuhinja, kopanje, enolončni-IČ ca, kozarček ter debelo spanje. Ob 7. uri zjutraj so že delili zajtrk in sicer: čaj, meso, pašteta, istočasno pa obvestilo, da je čez eno uro že odhod v Atene. Naglica kot vedno, sicer že rutinska in kmalu smo bili v Atenah, kjer smo imeli prosto 8 debelih ur. Nekateri so šli takoj na Akropolo, drugi na tržnico, tretji v mesto, vsi seveda pri temperaturi nad 40 C. Primemo utrujeni, smo obiskali zvečer še lokal, kjer so nam za drahme, seveda, pokazali nekaj značilnih grških plesov, kjer ni manjkal »sirtaki« ter nekaj zapetih pesmi v tako značilnem grškem melosu. Sledil je povratek v kamp in prijetno spanje. Ob 7. uri je bil rutinski odhod v 400 km oddaljeno mesto Larisa. Obveščeni smo bili, da so tu najugodnejši nakupi, mi pa smo prišli tja ob 15. uri »v soboto, - ko je vse zaprto«. Ob pogledu izložb zaprtih trgovin, smo se odpeljali v bazni kamp Stolos, približno 200 km daleč. Med potjo smo si ogledali znano votlino Tempi, v kamp pa smo prispeli ob 19. uri. Po že znanem ritualu je sledilo prvič kopanje v morju, nato pa takoj nagrada - dež. Zjutraj smo imeli po zajtrku prosto in sicer za nabiranje moči ter urejanje prtljage za pot proti Glympu. Sledilo je kopanje v morju, kosilo, nato zbor za opremo ter ob 14. uri odhod proti vmesni postojanki na višini 2100m. Primemo utrujeni, vendar veseli že polovičnega uspeha, smo zvečer prišli do koče zaprtih vrat za nas, zunaj pa nas je stalo 70. Zunaj dež, noč, grmenje in nobenih izgledov za prenočitev. Po daljšem moledovanju naših vodnikov, se je lastnik koče le usmilil najprej žensk, čez nekaj časa pa še nas ostalih. Vstopili smo lahko brez čevljev, ob 21. uri pa je ugasnil luč in umirilo se je, mi pa smo ležali na mizah, klopeh in na tleh, seveda veseli, da smo imeli vsaj streho. Ob 4. uri zjutraj odide del vodnikov s pomočniki proti vrhu, s seboj pa vzamejo vrvi, kline, zaponke ter ostalo potrebno opremo za varovanje zadnjega dela poti na najvišji vrh Mi-tikas 2917m. Ob 5. uri se je na pot odpravilo ostalih 64 udeležencev, ki so po 4 urah hoje molče navkreber vsi prispeli na vrh. Najmlajši udeleženec je bil Iztok, star 11 let, malo starejši pa Nande Klobučar-Oča (menda 72), za katerega na vrhu za krst ni bilo možno najti krstnika, ki mora po običaju biti starejši. Čast je nato rešil Marjan Požar, tokrat v funkciji vodja vodnikov. Po obveznem fotografiranju na vrhu je sledil povratek, žal kar mimo koče na 2100 m v dolino ter po prihodu v kamp zvečer nas je čakala najprej metaksa, nato pa morje, večerja in debelo spanje. Po naporni, vendar prijetni hoji se prileže ves dan počitka v baznem kampu, kjer smo čas izkoristili tudi za kopanje ter urejanje vtisov s poti na gori Zeusa. Po večerji v kampu je sledil kviz o poznavanju Grčije, flore, faune, specialitet ter ostalega, za kar je poskrbela družina Dermastja, seveda pod vodstvom žene - kot povsod. Ob 6. uri je bil odhod iz Stolosa in nadaljevali smo pot preko Soluna do grško-jugoslovanske meje, kamor smo prispeli ob 12. uri, nato smo še pohiteli do Dojranskega jezera na »kosilce« in dalje do Skopja. Tu je prišlo do že poznanih zapletov, da kljub rezervaciji in zagotovilom, da bomo dobili dodatne vagone, le teh ni bilo, vendar smo ob 22. uri le krenili iz Skopja v prepolnem vlaku (ljudje so ležali na tleh ter na policah za prtljago proti Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, kamor smo prispeli ob 16. uri. Prostovoljno in vsak za svoj denar, smo se odpeljali v Grčijo in na 01ymp, med potjo doživeli malo odisejado, vendar smo bili na koncu vsi zadovoljni, ne glede na meje in sicer starost, službeni položaj, spol itd. Naj na koncu tega potopisa v imenu vseh udeležencev izrečem posebno zahvalo vodnikom za varno vodenje, osebju kuhinje za obilno ter dobro prehrano, zdravnici za posege pri majhnih poškodbah ter seveda prav vsem udeležencem za veliko samodiscipline na vsej poti, ki ni bila kratka, saj smo bili na ladji 49 ur, na poti z avtobusi dolgi 2500km in se je bilo treba povzpeti na skoraj 3000 m visoki 01ymp ter nato še voziti proti Ljubljani 17 ur. MARINKO Pridne roke V soboto, 6. junija 1987 je bila delavna akcija na Ključu. Po planinskem koledarju PD IMP Ljubljana je bilo potrebno pripraviti prostor, kjer naj bi se čez teden dni odvijal 17. planinski tabor planincev ljubljanske regije. Postoriti je bilo treba marsikaj, zato je obstajalo pred akcijo nekoliko bojazni, kako vse to narediti. Vreme nam je bilo to soboto naklonjeno. Pred IMP-jevo upravno stavbo na Titovi 37 se je zbralo 22 planincev, zato ni bilo več bojazni ali bo akcija uspela ali ne. Tudi s prevozi smo se lepo oskrbeli, saj nihče ni šte-dil svojega jeklenega konjička, dal ga je na razpolago, da smo se vsi pripeljali pod Ključ. Do vrha Ključa je marsikomu zmanjkalo.sape, zato je bilo potrebno prš. To ni kalilo dobre volje in zagnanosti, saj je bilo treba hoditi peš le dober kilometer. Nekaterim od pešakov se je nasmehnila sreča, saj so.med potjo po grebenu našli lepe jurčke, Kar zavidali smo jim za tako lepe gobe ali kaj, ko se sreča samo nekaterim nasmeje. Na Brezjah pri gasilcih, smo se oskrbeli z lopatami, s krampi, z grabljami, da smo bili popolnoma opremljeni za akcijo. Razdelili smo se v skupine, da je bilo delo organizirano. Vsak je dobil svojo zadolžitev, da ne bi drug drugega ovirali. Skupina za ureditev ceste, kar je bil največji problem, je še enkrat odšla v dolino. Očistila je vse jarke in pripravila cesto za nasutje z gramozom. Druga skupina je čistila gozd, pripravljala debla za klopi, da bo kam sesti na taboru. Tretja je urejala prostor za pulte in oder. Ena skupina z Vodni- kom pa je odšla na markiranje poti. Tudi predsednik PD IMP Lojze Kosi je sodeloval v delovni akciji. Ni spraševal, kakšno bo njegovo delo, poprijel je, kjer je bilo najbolj potrebno. Dela so šla hitro od rok, zato je' bilo narejenega več, kot je bilo načrtovanega. Bilo je tako, kot nekoč v mladinskih brigadah. Vse se je delalo ročno in z zanosom. Kot da bi Jože Šubic vedel, kakšne udarnike ima na Ključu, zato nam je poslal izvrstno kosilo, da nismo opešali. S slastjo smo pojedli, bilo pa je toliko, da je nekaj še ostalo. Po kosilu smo se še enkrat odpravili na delo. Izkopati je bilo treba jamo za poljsko stranišče, nasekati veje za ograjo in zasuti jamo z odpadki, da ne bi smrdelo. Zavzeti planinci so ta dela hitro postorili. Narejenega je bilo toliko, da niti v četrtek in petek ni bilo potrebno, da bi skupina ostala na Ključu in urejala prostor za tabor. Ob tej priliki se moram zahvaliti vsem prizadevnim planincem, saj ste opravili veliko dela, brez finančnih stroškov. Zahvala gre tudi skupinam, ki so delale na taboru, da je bilo vzdušje prijetneje. Tudi po taboru je skupina prostovljcev pospravila oder, pulte za hrano in pijačo, ne da bi zahtevali kakšno nadomestilo, čeprav so za to dali letni dopust. Vsem za opravljeno delo hvala! Upravičeno lahko trdim, da je med planinci še nekaj ljudi, ki imajo delovne in pridne roke. ZDRAVKO NASTRAN Uspavanka V soboto 25. 7. se je pred stavbo IMP zbralo 27 planincev PD IMP z namenom, da se odpravimo na pot prijateljstva treh dežel, na vrh Pet-> zeck v Avstriji. Prevoz je bil organiziran z lastnimi avtomobili. Tako smo vsi udeleženci ob 6.30 sedli v av-bomobile in se odpeljali s sedmimi avtomobili proti Gorenjski. Mejo smo prestopili na Korenu in to brez težav, nato pa smo se spustili proti Beljaku, kjer je bil predviden daljši postanek zaradi vsem dobro znanih opravkov. Ustavili smo se pred veleblagovnico KGM, kjer smo opravili vse potrebne nakupe. Šilingi so resnično hitro menjali lastnike. Ob 11. uri smo nadaljevali skupaj pot proti Lienzu, vendar smo se zaradi kolon razbili v dve skupini, ki sta vsaka zase nadaljevali pot. Vreme ni kazalo prav nič dobrega, tako da nas je že med potjo ujela nevihta. Preden smo zavili v dolino Debanttal, smo se zopet vsi našli, razen enega avtomobila, ki pa nas je že čakal na parkirišču na koncu doline Debanttal. »Konec dober, vse dobro« smo rekli in se pripravili na pot proti koči VVangenitzseehiitte, do kamor je bilo 2 uri in pol do 3 ure hoje. Sprva je pot vodila skozi gozd, višje pa je prišla na kompleks visokogorskih pašnikov, kjer so bili tropi ovac in krav. Pogled naokoli nam je zakrivala precej gosta megla. Zanimivih je bilo tudi veliko potočkov, ki so prepredali pašnike. Po dobri uri hoje se je pot nadaljevala boljistrmo. Najvišja točka tistega dne pa je bilo sedlo nad kotanjo, kjer je ob dveh lepih jezerih stala tudi koča. Iz sedla bi se prav gotovo videlo mnogo hribov, če ne bi bilo megle. No, iz sedla je bilo še četrt ure do koče in kmalu smo bili na toplem, nekateri prej, nekateri pozneje, toda vsi v doglednem času. V koči smo se preoblekli, najedli in napili in hitro je okoli miz zavladalo veselo vzdušje kljub nevihti, ki se je razdivjala. Prijazna natakarica nas je ves čas zalagala z vsem potrebnim kljub nekaterim astronomskim cenam. Ker pa za -hteva planinski red mir ob 10. uri zvečer, smo tudi mi počasi odhajali spat na skupna ležišča, kjer nam je uspavanko igral dež, ki je padal na streho. Prek cele noči je divjala nevihta in tudi zjutraj ni bilo vreme nič vzpodbudno, tako da smo se v mislih že po -slavljali od vrha. Vendar smo okoli osme ure odrinili na vrh. Rekli smo si: »Do kamor pridemo, pa pridemo, in tako smo počasi lezli navkreber ob naletavanju drobnih snežink. Ves čas pa smo bili zaviti v meglo. Do 3000 m je vse potekalo brez težav. Ko pa smo prišli na to višino, nam je novi sneg prekril markacije in tudi megla se je zgostila, tako da je bila orientacija zelo zahtevna. Tako smo za zadnjih sto metrov porabili več kot pol ure, kajti iskanje poti in markacij v takem vremenu je zelo zamudno opravilo. Vendar smo kljub vsem težavam le našli pot na vrh in po dveh urah in pol smo stali na vrhu vsi presrečni. Osvojiti vrh v takih razmerah pomeni res veliko. Na vrhu je snežilo, pa tudi Kje ste bili? Planinci IMP kakšnih 15—20 (od več sto članov) se je »zagrizlo«, da na Ključu pripravi 17. planinski tabor za planinska društva Ljubljane in okolice. Ko se nas je 15 teden pred taborom lotilo urejanja prireditvenega prostora, smo bili kar ponosni. Z veseljem sva z inž. Ribarič Borisom markirala tri kilometre poti s Ključa proti Dolenji vasi in še kilometer bližnjice do Partizanskega doma z druge smeri za dan, ko naj bi se nekaj tisoč ljudi oglasilo na tej zgodovinski točki iz NOB. Toda mi se danes tu mimo zbiramo z medlim odsevom na dogodke v preteklosti, pogosto se prepuščamo skrbi zase. Tudi člani IMP se niso proslavili. Kljub finančni podpori organizacije tabora, planinci in člani kolektivov, sindikata niso čutili potrebe, da bi videli, kaj se je na Ključu dogajalo. Iz DO IKO je bil samo sindikalist. Koga dragega se ni dalo odkriti. Dvomim, da ne bi lahko sindikat kakšnega tozda spravil skupaj več kot sedem planincev za tabor, če seveda odštejemo dvakrat toliko tistih, ki so na dan prireditve stregli in skrbeli za nemoten potek slavja. Tako so Zdravko, Robert, Marjan, Jože z nekaj pomočniki pripravili hrane, pijače za okrog 3000 ljudi, porabila se je pa le dobra tretjina, vse ostalo je bilo treba vračati, očitno so preračunali v pričakovanju, da bo vsaj nekaj čez tisoč IMP-jevcev prišlo tudi na proslavo 10-letnice PD IMP, ker so plan:nci tudi člani sindikata. Precej več jih je prišlo iz dragih okolij, društev kot iz našega lastnega. Samo iz PD Ljubljana matica jih je prišlo petkrat več kot iz IMP. Kot da bi bili nepismeni in ne bi znali prebrati plakatov, ki so jih bodli v nos na vsakem koraku. FRAN VODNIK Obvestila Planinskega društva IMF PONOVEN ZBOR MLADINCEV Po poletnih počitnicah bo MO zopet začel s sestanki 7. 9. 1987. Sestanek se bo začel ob 18.30 uri, zbor mladincev pa bo pred upravno stavbo IMP na Titovi 37. Pridite vsi — stari in novi člani mladinskega odseka. Pomenili se bomo o dosedanjem in prihodnjem delu ter o jesenskih izletih. Obvestilo o planinskih pohodih do 12. septembra 1987. Planinci PD IMP Ljubljana, se bodo 6. 9. 1987 odpravili na tromejo nad Ratečami, kjer bo srečanje planincev treh dežel: Avstrije, Italije in Jugoslavije. Redni avtobus odpelje z avtobusne postaje Ljubljana, ob 5. uri 30 min. Karte naj si nabavi vsak sam pravočasno in se odpelje v Rateče. Ob osmi (8.) uri bo skupen pohod iz Podkorena — Rateče na tromejo. Vodi Oča. tel. (061) 52-069. Obvezno je treba imeti s seboj veljavni potni list. Zaradi morebitnih sprememb (vremena) spremljajte dnevno časopisje in radio. 12. septembra 1987 se bodo planinci PD IMP Ljubljana podali v visokogorje in sicer na jezersko Kočno. Avtobus odpelje v Kamniško Bistrico ob 6. uri 40 min. Zato se bomo zbrali pod uro pred žel. post. 15 min. pred odhodom avtobusa. Karte naj si nabavi vsak sam. Vodja pohoda bo Rihard Hribar. Obvestilo udeležencem pohoda naJOF Dl MONTASIO (Poliški Špik) Vsi planinci, ki ste lani 6. 9. 1986 udeležili ture po poti prijateljstva na Jof di Montasio (2753 m) Italija in v knjižice poti prijateljstva niste odtisnili žiga, oddaje knjižice do 25. avgusta 1987 na naslov ali osebno Bernardu Klobučarju-Oči, Stefančeva 20, 61210 Vižmarje, tel. (061) 52-069, ker bo poskrbel za žigosanje dnevnikov. veter je močno bril. Tako smo se po obveznem slikanju odločili za sestop, ki je potekal precej lažje, tako da smo bili hitro nazaj v koči, kjer smo se ogreli in preobleki. Po krajšem postanku v koči nas je čakal še sestop v dolino, kar pa tudi ni pomenilo kakšnega velikega problema. Nižje se je megla vzdignila, tako da smo lahko opazovali pri sestopu pašnike v vsej njihovi velikosti. Kmalu smo se znašli pri avtomobilih vsi presrečni, da smo turo opravili srečno. Nato pa v jeklene konjičke in nazaj proti domu. Vmes smo še preklinjali množice turistov, ki so povzročali dolge kolone. Vendar smo tudi to prestali in kar srečni smo bili, ko smo prišli v Slovenijo. Potem pa še po Gorenjski do Ljubljane, kjer je bil zaključek izleta pri Očetu doma. Seveda nas je čakala obilna malica, ki je dobro voljo dvignila na višek. Micka Hvala pridnemu Ob razmišljanju pa tudi izredno ugodni oceni izvedbe planinskega tabora na Ključu, je UO PD IMP ugotovil, da je to zasluga vseh, ki so žrtvovali količkaj malo svojega prostega časa za uspešno izvedbo tabora, toda mimo deleža predsednika organizacijskega odbora Zdravka Nastrana pa le ni mogel. Resnica je, če on ne bi tako zagrabil in zategnil vajeti, takrat, ko je bilo to najbolj potrebno, tabor še zdaleč ne bi tako uspel, kot je; Zato se mu UO PD IMP javno zahvaljuje in mu izreka vse priznanje, za njegovo prizadevnost in požrtvovalnost. UO PD IMP Aforizmi BRERZ DLAKE V BESEDNJAKU Zadnje čase se je življenjska raven pri nas toliko zvišala, da so delovni ljudje zaostali daleč pod njo. Na svetu ni nič tako preprostega, da se ne bi dalo zakomplicirati. V družbo hodijo mnogi ljudje tudi zato, da bi laže prenašali sami sebe. Čas enako tolče po glavi tiste, ki ga s svojimi idejami prehitevajo, kot one, ki za njim zaostajajo. Nikar naj vam ne bo žal za prijatelji, ki so vas v stiski pustili na cedilu! Takšnih boste lahko našli še nič koliko. Največ ljudi na svoje zdravje pomisli šele takrat, ko jih zvije bolezen. Naših nogometašev nikakor ni pokvaril denar, saj še zastonj ne bi mogli igrati slab-šc« JOŽE OLAJ+ SESTAVIL MARICO BOKALIČ LJUBIM- KANJE rečica skobi KOČEVJE VULKAN NA SICILIJI Germanu MESTO . V SUMAbUl TROPSKI KOPITAR l RILČAST Gobcem NAM, J NASKOK I is hitra VOJNA LAMA Knji- ževnik J TIROLSKA REKA avstrijska TISK.AC.ENt PIKO- LOVEC ENOTA TA EVNAfETOS ► MESTO NA SOVJETSKE* POLOTOKU KRIMU MEJNA REKA MEb NOR IN POLJSKO AMERIŠKI AVTO Župnija PRIZO- RIŠČE V CIRKUSU IMP GLASNIK LJUBLJANA BESNI PRITOK MOTELE Grenka ZbRAViLNA RASTLINA VRTNA I Rota j Japonsko VELE- MESTO travnata POKRAJINA število V SLOVNICI PRE- UREDITEV, IZBOLJ- ŠAVA Bogastvo GOTbOV 5 REKA v Romuniji VISOK MOŠKI Glas KRAJ PRI bOMfALAH OSNOVA H ojačan SVETLOBNI curek plemiški bEČEK 3ETERO v Etiopiji SREbiftE CSSR stroj ta Čllt LEbU EVROPSKE GOROVJE PREBIVALEC IRSKI Šivanka splet LAS OSTANEK PobRTEGA bREVESA TUMOR, KISE ŠIRI RAK ‘ KRUŠEVAC bUŠA UMRLE6A PRI SLOVAN. ČE6ELI PObOBNA 2U2EUCA Svinčeva RUbA AMERICIJ POLICA ?A KnJIGE 6R02GA H PRSTI IN VObE GLEbALIŠk* IGRA I RESNO VSEBINO , Nkantna srbska Solata i V besedi in sliki Turizem so ljudje Prvo, kar smo poiskali, je bil seveda naš počitniški dom, ki je nekaj dni pred našim obiskom, po krajšem oddihu delavcev, začel z delom za drugo polovico periodičnega obračuna. Vse se vrti okrog turizma, čas je tak, da ne more biti drugače. Osrednji mediji so zazrti v zasedenost »turističnih tovarn« in posvečajo pozornost, ali bo devizni Žakelj poln ati ne. Tu in tam lahko preberemo, kakšno vestičko o domačem gostu, še bolj poredko pa preberemo, kaj ob t.i. sindikalnem ali delavskem turizmu. To naj bi bilo poslanstvo naših obrobnih medijev. Mi smo to tako dojeli in se podali na pot, da vam predstavimo ali vsaj približamo »turizem« IMP-ja. V tem primeru ne gre niti za turizem, ampak za počitniške domove za oddih IMP-jevih delavcev. Pogled na jezero Pomagati si je treba z lastnim vrtom Morda ste pričakovali, da bomo začeli tam, kjer je najbolj vroče, kot je za zimo nujno začeti tam, kjer je najbolj mrzlo. Pa le ne bo tako. Odločili smo se za obratno pot. Resda ni v naši moči, ki zaenkrat nima kozmičnih razsežnosti, da bi spreminjali leme čase, pa vendarle odločili smo se za obratno pot. Vsi, ki ste pričakovali zapis o katerem od naših primorskih počitniških domov, potrpite do naslednje številke. Takrat pričakujemo, da se boste nostalgično spominjali na dolgo in vlažno poletje. Tokratni potep z Vojskega (torej poletno prijetnega in zimsko atrak-ivnega kraja) pa naj vas razvedri in animira hkrati. VOJSKO CILJ Klopca pod košato senco lipe je že prava redkost namreč lahko občudujemo tok Idrijce, mimogrede je tu še spominsko obeležje legendarnem primorskemu partizanu Janko Premrlu-Vojku. Nevsiljivo neposredno ob cesti, ko zapeljete na levi breg Idrijce je gostilna, ki ji domačini pravijo »Pri Fežnarju«. Ko smo prišli do lajšta — sotočja Idrijce in Belce — kot nam je povedala prijazna domačinka v prej omenjeni gostilni, smo se dejansko lahko prepričali nad mikavnostjo in enkratno urejenostjo naravnega kopališča. bila na dlani. Skratka, v tem zapisu vam bomo poskušali podati vse tisto, kar vam ponujata Idrija in Vojsko, za oddih, rekreacijo in duhovno sprostitev. Naša pot se je začela pri Divjem jezeru pri Idriji, ki je kot prirodoslovna znamenitost znano že več kot 200 let. V kronikah je zapisano, da so ga obiskovali in raziskovali mnogi naravoslovci. Najimenitnejši med njimi so bili Scopoli, Hladnik in celo Poletni bazen na Idrijci Kako predstaviti ta naš zimskošportni in turistični center oziroma dom na Vojskem? Za ustaljeno pot zapisovanja se človek težko odloči, ker potem to ni reportaža. Zato je naša pot nekoliko drugačna. Navdih za ta zapis je nastal že ob prvi službeni poti v Idnjo v našo delovno organizacijo Tio. Neposredno pred mestom me je zbodla v oči tabla z napisom Muzej v naravi — Divje jezero. Izhodišče, v kakšen kontekst postaviti našo predstavitev Vojskega je Žrebica z žrebički OKOLJE IN LJUDJE Naš zapis smo naslovili »Turizem so ljudje«. To, da se nismo oprijeli že izpetega gesla »Turizem smo ljudje«, ni naključje. Kajti zmeraj se nam mora zastaviti vprašanje, ali smo kot turisti dejansko taki, kot »ljudje«, kot se to od nas pričakuje po etični ali moralni plati. Žal je že tako, da smo mi bolj naključni turisti pa tudi pravega stika s turisti pogosto nimamo, zato je vse to bolj odvisno le od tistih, ki v turizmu delajo. Vojsko, oziroma naš dom, ima svojo dušo. Prekrasen objekt, ki se sklada s pokrajino, če \ Počitniški dom na Vojskem Znamenite Klavže Makadam je postal že nekaj stereotipnega v smislu, da je pač to pot, ki je za popotnika — predvsem civiliziranega popotnika — nezanimiva in služi zgolj za potrebe redko naseljenih krajanov ali pa gozdnih delavcev, toda presenetila sta nas kamniti utrdbi na Belci. Ko smo si »zadevo« pobliže ogledali, smo ugotovili, da so zidane kamnite pregrade — Klavže. Po poizvedovanjih, čemu te sicer enkratne pregrade, smo dobili odgovor, Matijo najdeš vsepovsod. Tudi čuvarici z naraščajem se je treba posvetiti. seveda izvzamemo posebno arhitektonsko umetnino — DRVAR- NICO — ima namreč poleg svoje lepote tudi ljudi, ki skrbijo zanj in za tiste, ki ga obiskujejo. Ti in naključni obiskovalci se lahko prepričajo, kaj pomeni duša in srce še tako lepega objekta. Nenazadnje dokazuje to tudi njegova zasedenost. Pred letnim oddihom je bil dom ves čas polno zaseden, sedaj nekaj dni po ponovnem »obratovanju« pa je že spet skorajda polovično zaseden. Presenetljivo je, kako ti trije ljudje sploh zmorejo takšno obremenitev. Vsi trije Mara šefica. Matija — skrbnik in Mici so že vsi upokojeni, sedaj pa že drugo leto »furajo« v počitniškem domu na Vojskem. Toda kljub uspehu, ki se kaže skozi vračanje gostov na Vojsko, pa stalno prihajanje novih, ki so jih spodbudili znanci za obisk, jim pojenjuje moči. Po človeški plati je to tudi razumljivo, saj držati v nitih celotno poslovanje, posvečati se vsakemu gostu posebej, kuhati, pomivati, pospravljati je za 3 ljudi le preveč. Vendar ti ljudje imajo odnos do dela in odnos do ljudi. pripravijo tudi od 70 do 1000 kosil, kako bi bilo dobro, da bi imeli večjo jedilnico, skratka kot, da m ostanejo še najmanj ne vem koliko let. »V tem trenutku pa bi le bilo prav, da obnovimo dvorano, za katero so zbrali les domačini«, pravi Mara. »Kajti Matija se je kar precej trudil, da je ta les zbral in če ga ne porabimo, bo škoda.« ŽLIKROFI Ti sta si zamislili VRTIČEK Pustimo, sedaj ob strani, da recimo, gostu, ki potarna, da mu ne odgovarja preveč mastna hrana ali tako ali drugače pripravljen krompir, takoj ustrežejo. Odraz njihovega odnosa do doma in ljudi je skrbno urejen vrtiček ob domu, kjer sedaj režejo najnujnejšo zelenjavo. Človek se vpraša čemu? Odgovor je preprost, to so ljudje, ki imajo čut odgo- saški kralj Friderik Avgust II, vendar še danes niso razkrite njegove skrivnosti. Divje jezero je najmočnejši kraški izvor na severnem robu Čmo-vrške planote, dolgo je 65 metrov, 30 široko in 15 metrov globoko, tako piše v knjigah. Po ugotovitvah raziskovalcev se napaja po dolgi sifonski cevi, ki so jo potapljači raziskali do globine 83 metrov, vendar dna še ni bilo videti. Voda se zbira na višavju visoko nad njim, da ob obilnem deževju z vso silovitostjo bruha na dan in se po Jezernici, najkrajši slovenski reki zliva v Idrijco. Okolica Divjega jezera je prav tako enkratna. Tu se začenja ali končuje slovenska geološka pot. Popotovanje ne bi bilo popotovanje, če se ne bi podali po poti naprej. Drži pa tudi, da je s pisanjem tako kot s slikanjem, če hočpš kaj napisati moraš neposredno videti. Ves čas po poti ob Idrijci navzgor Najbolj hudomušna je Mici, ki najprej kar udriha po tem, kako gostinstvo ni nič cenjeno, ampak v njem pa vztraja že skorajda celo svojo dobo in nekaj čez. »Kaj nas je le pri -jelo s temi žlikrofi, saj ta je za znoret, hvalabogu, da je ta skrinja, drugače ne vem. Veste, če ni žlikrofov, ni Vojskega. Pa koliko dela je s tem vragom. Pa naj bo, toda imamo jih pa vedno, ko je le kaj prostega časa, smo pri žlikofih, da jih potem čez vikend ne zmanjka.« »Ampak puške ne smeš vreči v ko -ruzo, stalno je treba nekaj novega, sedaj smo uspeli z odprtim vinom, to že ima svoj odmev in odobravanje med gosti. Sedaj ga še imam na zalogi, toda ko ga zmanka, ne vem, kaj bo. Veste, danes je vina vsepovsod dovolj, toda vina ne moreš dobiti.« nam je povedal Matija. »Če ne bi bilo enotnosti med nami, spretnosti in iznajdljivosti, bi pogoreli. Mnogokrat bi potrebovali kakšno pomoč, toda kaj, ko je ne dobiš. Zaenkrat sicer to še obvladujemo, vendar bo treba zadeve nekoliko drugače rešiti » nam je povedala Mara. »MidvezMici ne misliva več dolgo vztrajati, verjetno se bova jeseni kar poslovili.« Matija je bolj smučarsko navdahnjen, saj ni Zob časa ga je začel, brez človeške roke se ni moč zoperstaviti Drvarnica je arhitektonski spomenik posebne vrste da so bile zgrajene v drugi polovici 18. stoletja. Služile pa so za plavljenje lesa in za potrebe rudnika živega srebra v Idriji. Škoda, da se človek ne ukvarja z vsem, s čimer se ukvarjajo drugi ljudje. Tokrat nam je bilo kar žal, da se nismo podali v »jagerijo«, ko smo šli mimo Krekovš, kjer sta gozdarska in lovska koča. No, da še ne pozabimo na partizansko bolnišnico Pavla, na katero nas spominja le še obeležje. V Mrzli ropi smo spet naleteli na križišče. Če se izletnik odloči na levo, seveda ž naše strani, ga pot zanese do Hudega polja, do Bukovega vrha. Vendar za to naj se odločajo obiskovalci Vojskega, ki pridejo tja z drugačnimi nameni ne po službeni dolžnosti. Mi smo zavili na desno in se mimo Razorov počasi prebili do Vojskega. To je bil navsezadnje tudi cilj našega potovanja. vomosti — ne samo do sebe — ampak do družbe. Ko se še pogovarjaš, kaj pa od tega imate, zamahnejo z roko. Se ne splača govoriti. Povedali pa so nam vseeno, rečemo lahko le »miloščina«. Za te denarce, redno zaposleni tega ne bi počeli, pa tudi »organizirali« bi se drugače. O tem. kaj vse bi morali imeti, bolje da ne govorimo. Ljudje so torej kapital, ki mu je treba priznati njegovo vrednost. Toda nekaj je prav gotovo res, ti ljudje so gostinci ali bolje rečeno turistični delavci z dušo in srcem. Najprej potarnajo in zagodejo, da dobiš občutek, ja, saj ti pa imajo kovčke že spakirane, v naslednjem trenutku pa kot, da se o tem z njimi nisi pogovarjal, že ti pripovedujejo, kako so zadovoljni, še posebej jih ve-" obisk konec tedna, ko poleg M \i Mara ni samo šefica čuda, saj je smučarski vaditelj. On vidi izredne perpektive, seveda pod pogojem, da se določene zadeve uredijo in okrepi osebje. Pravi, da je izhodišče, ki ga ima IMP na Vojskem, enkratno, le izkoristiti ga je treba. Nekaj nas je še zbodlo v oči, to je čistoča in urejenost vseh prostor, kar je za danes že skorajda redkost. To tudi ne preseneča, če je luknja na prtu, jo ženske zašijejo. BOROVNICE Normalno je, da se vsakdo, ki pride na Vojsko, ne znajde in ne ve, kam naj se da. Nič hudega, tu so že naši gostitelji, ki vas napotijo v bližnje gozdove nabirat borovnice ali pa usmerijo na drog izlet. Borovnic je bilo v času našega obiska kot toče. Drugače pa se lahko podaste v uro hoda oddaljeno partizansko tiskarno Slovenijo, tu pa še ne gre prezreti grobišča na Vojščici. Če se hočete ozreti na drogo stran proti dolini Soče, se morate odpraviti do Hudournika, od koder boste videli tja do Mosta na Soči. V tem trenutku ne smemo zaobiti Gačnika, ki se s številnimi slapovi in tolmuni spušča v dolino Trebuše, o kateri ste v zadnjem času lahko veliko prebrali in slišali. Če ste na Vojskem, ogleda teh lepot ne smete zaobiti, kajti le tako se boste prepričali, kot smo se tudi mi, kaj nam hočejo uničiti »genialni« elektroprojektanti. Tako, pri koncu smo, upajmo le, da se bomo na Vojsko še vračali, kot se vračajo tisti, ki sodu že enkrat bili, pa ne samo zaradi vsega tega, kar nam ponuja narava, ampak v prvi vrsti tudi zaradi ljudi. Ljudi, ki se ukvarjajo z njimi, oziroma, ki jih sprejmejo. Trojka iz IMP-jevega počitniškega doma že ve, kaj potrebuje človek. J. VOTEK S seli hišne specialitete idrijskih žlikrofov. Partizanska tiskarna