LITIJA ★
24. 12. 1941
URU AK 1986
Mladinski kongres bo v Krškem
Te dni se zaključujejo javne razprave o dokumentih za 12. kongres ZSMS, ki bo od 4. do 6. aprila letos v Krškem. V temeljnih sredinah samih kongresnih dokumentovnisoobravnavali podrobneje, so se pa dotaknili tistih problemov, kijih najbolj tarejo v posamezni sredini. Podobno velja za višje nivoje organiziranosti mlade generacije. Izdelana so, čeprav zelo pozno, tudi prva obeležja letošnjega kongresa, ki se bistveno ne razlikujejo od 11. kongresa, kije bil pred štirimi leti v Novem mestu.
Rudi Bregar
NALOGA SZDL NA PODROČJU INFORMIRANJA:
Kako izboljšati informiranje?
Prve dni februarja je Centralni komite ZKS organiziral problemsko konferenco o informiranju, ki je imela precejšen odmev v javnosti. Komunisti so na konferenci ponovno opozorili na kritične momente našega informiranja in obveščanja, naš namen pa ni spregovoriti o zaključkih, temveč ponovno opozoriti na naloge Socialistične zveze pri izvajanju sistema javnega obveščanja.
OB
O pomenu informiranja ne gre izgubljati besed, pa vendarle opozorimo na njihovo pomembnost pri delu v temeljnih in drugih oiganizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Da bi zadostili osnovnim načelom družbenega sistema informiranja, moramo zagotoviti, da so informacije kot osnovna celica sistema informiranja aktualne, konkretne, objektivne in atraktivne. Ob tem moramo redno, pravočasno, resnično, popolno in razumljivo informirati delovne ljudi in občane.
Težko je z nekaj besedami opredeliti, kaj je informiranje, dejstvo pa je, da so vsi, prej našteti vidiki, še kako pomembni za uveljavljanje delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev vseh pomembnih družbenih odločitev izrednega pomena. Ob tem pa moramo zagotoviti pogoje za graditev in delovanje takšnega sistema informiranja, ki bo ustrezal značilnostim in potrebam naše družbenopolitične ureditve in obenem aktivno prispeval k hitrejšemu in doslednejšemu uresničevanju in razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. In prav Socialistična zveza mora postati mesto izražanja, soočanja in uveljavljanja vseh interesov na področju informiranja in kot najširšega nosilca družbene odgovornosti na tem področju.
Približati informacije delovnim ljudem in občanom za njihovo lažje, objektivno in pravilno odločanje je bilo tudi eno izmed temeljnih izhodišč priprave novega zakona o javnem obveščanju. Tako bo treba jasneje opredeliti in določiti način, vrsto in vsebino obveščanja ter seveda temu ustrezno zagotoviti materialne, kadrovske in druge pogoje za uresničevanje teh nalog. Oceniti je treba, kako uresničujemo obveznosti in odgovornosti glede dajanja pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o vprašanjih s svojega področja ter zagotoviti javnost dela.
Glede na pomembnost informacij za odločanje bo treba verjetno ponovno oceniti ustreznost podajanja gradiv v delegatskih glasilih. Na področju obveščanja delegatske baze je bilo že precej doseženega, vendar je treba tovrstna glasila še naprej razvijati, še posebno, ker so dosedanje raziskave pokazale, da služijo delegacijam bolj za spoznavanje s tistim, o čemer se razpravlja in odloča v delegatskih skupščinah kot pa za vključevanje v proces odločanja. To velja tudi za Delegatski obveščevalec.
Skratka, čaka nas ogromno dela, da bomo izoblikovali takšen sistem obveščanja in informiranja, ki bo ustrezal našemu socialističnemu razvoju in bo resnično omogočal delovnim ljudem in občanom pogoje za pravilno odločanje.        RUDI BREGAR
Namesto čestitke
Drage bralke!
Ko boste prebirale te vrstice, vas bo le še nekaj dni ločilo od vašega praznika DNEVA ŽENA.
V uredništvu smo razmišljali, kako naj vam za praznik čestitamo, da se ne bi ponavljali, pa smo se spomnili na našo ljudsko pesnico PEPCO O VEN, ki nam je že zadnjič poslala nekaj svojih pesmi. Naj vam z njeno pesmijo Vasica ti moja, iz katere žari velika ljubezen do rodnega kraja, povemo, da vas imamo radi in da cenimo vaš dragoceni prispevek za naš skupni boljši in lepši jutri.
Pa srečen vam praznik!
Uredništvo
Vasica ti moja!
i.
Prelepa vasica pod gričkom leži, res lepa vasica si GABROVKA ti, prečudoviti rojstni moj kraj, te marsikdo se vrnil je k tebi nazaj.
II.
Vasica ti rojstna rasteš vsak dan, saj bila pred leti si kraj nepoznan, so minila ta leta, se zemlja vrti, tud naša vasica doživela lepše je dni.
III.
Hiše so nove, bloki med njimi, lepa tovarna s sokovi in vini, tu se dela in gradi, tovarna pa GABROVKO krasi.
IV.
Velika tovarna »PRESAD« to je, tud alkoholne pijače vozijo z nje, sokovi res odlični so, medalje zanje prejeli smo.
Mizarsko podjetje — dela dovolj, saj vozijo proizvode po celi državi okol. Dograjen je zdravstveni dom, občani pomoč bomo našli v njem.
VI.
Mladina napreduje lepo,
v Gabrovki zato ni težko,
je v šoli dvorana za vse te ljudi,
ker petje se tamkaj prelepo glasi.
VII.
Si poznana že tako,
na televiziji tudi pevke pele so,
pred nekaj leti si bila mirna vasica samo,
a danes razvita vas si zelo.
VIII.
Naj veter poje tu naglas, da ti si res najlepša vas, kot jaz, naj vsak ti to želi, da rastla bi še dolgo ti.
IX.
Ko te z grička ogledujem,
res te rada občudujem,
ljubim te iz dna srca,
ti draga, lepa moja GABROVKA.
Pepca Oven
Velika škoda zaradi snegoloma
Zimska in spomladanska poze-ba, kije v letu 1985 prizadela skoraj celotno območje Slovenije, je povzročila precej škode tudi v sadjarstvu in vinogradniški proizvodnji v občini Litija. Glede na to, da je večina vinogradov v zasebni lasti, celotna proizvodnja pa gre za domačo porabo, škode v vinogradih nismo ocenjevali. Prav tako škoda ni bila ocenjena v kmečkih sadovnjakih, ki so povečini slabo oskrbovani in slabo rodni.
Skoda je bila ocenjena la v sadovnjakih KZ Gabrovka — Dole v Pečicah in KZ Litija v Kre-sniškem vrhu. KZ Gabrovka — Dole v Pečicah vzdržuje 20 ha plantažnega nasada jabolk in 2 ha hrušk. Že v času cvetenja je bilo ugotovljeno, da drevje slabo cveti, vendar tedaj še ni bilo moč oceniti dejanske škode. Le-ta je bila ocenjena šele po spravilu pridelka. Pridelek hrušk jc bil normalen. Normalna letina jabolk se giblje med 280 — 400 t, pridelek je bil 57 t, torej komaj 20%. Posledice pozebe bodo vplivale na pridelek tudi v prihodnjih letih, saj se je v starejšem delu nasada posušilo 444 dreves, ki jih je potrebno posekati.
V novejšem del" nasada, ki še ni v rodnosti, pa je pozeblo 870 drevesc. Tako je bil dohodek zmanjšan za 18.075.OOOdin, za obnovo pa bo potrebnih 1.914.000 din (za nakup 870 sadik).
Sadovnjak KZ Litija v Kre-sniškem vrhu obsega 12 ha, od tega 2,5 ha hrušk. Pridelki zadnjih letso bili v poprečju 120 ton, pridelek v letu 1985pakomaj38t,karje zmanjšalo dohodek za 4.500.000 din.
Povedati je potrebno, da obe zadrugi zavarujeta pridelek pri Zavarovalni skupnosti Triglav, vendar pa zimska pozeba ni predmet zavarovanja.
Strokovni službi obeh KZsta po pozebi izvedli vrsto agrotehničnih ukrepov, s katerimi sta preprečili še večjo katastrofo in zagotovili normalno vegetacijo preko leta.
Odstranili so popolnoma zmrznjena   drevesa   in   pripravili vse
potrebno za saditev, opravljeno v letu 1986.
kar bo
KZ Gabrovka — Doleje zaprosila za republiška sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč, ki soji bila tudi odobrena.
Poročilo o škodi je obravnaval tudi izvršilni odbor intervencijskega sklada občine Litija in sprejel priporočilo republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da presežek sredstev nameni za sanacijo škode, česar pa žal ni bilo.
V mesecu novembru 1985 sta novozapadli sneg in žled povzročila precejšnjo škodo na gozdnem drevju. Žled je lomil na nadmorski višini 450 do 800 m. Drevesa iglavcev so poškodovana v zgornjem delu krošenj. Najbolj so poškodovani macesni, ki imajo povečini odlomljeno celotno krošnjo. Listavci so deloma izruvani s koreninami (do 50%) ali pa so polomljene krošnje.
Na področju GG Ljubljana, Gozdni obrat Litija, je bilo poškodovanih 280 mJ lesa v vrednosti 11.650.000 din, na območju TOK Gozdarstvo Zasavje pa 3770 m3 v vrednosti 10.500.000 din. GG Brežice, TOZD Gozdarstvo Radeče, je ocenilo, daje poškodovanih približno 2800 m3 iglavcev in listavcev, škoda pa znaša 9.000.000 din.
K sanaciji škode so gozdnogospodarske organizacije in lastniki gozdov že pristopili, saj bo do pomladi potrebno odstraniti polomljeno drevje, da ga ne bi napadli škodljivci in bolezni. Za sanacijo posledic so predvideni naslednji ukrepi: posek, dodatno redčenje in obnova gozdnega drevja.
Pri delu se bodo oprli na lastno delovno silo. Menijo, da bodo ob ugodnih vremenskih razmerah dela pravočasno končali.
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
Podelili Valvasorjeve plakete
Osrednja občinska svečanost ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je bila 7. februarja v Valvasorjevi knjižnici nagradu Bogenšperku, kjer so že sedmič podelili Valvasorjeve plakete za dosežene uspehe na področju družbenih dejavnosti.
Predsednik koordinacijskega odbora Jože Sevljak jih je izročil: Ivici Slabe (na predlog Osnovne šole Dušan Kveder — Tomaž Litija in Občinske izobraževalne skupnosti Litija) in Marinki Vidgaj (Osnovna šola Franc Rozman — Stane Šmartno in občinska izobraževalna skupnost Litija) za področje vzgoje in izobraževanja, Erni Blažič (Občinska skupnost socialnega skrbstva) za področje socialnega skrbstva, Petru Svetiku (Odbor Vače 81 pri Občinski konferenci SZDL Litija in Občinska kulturna skupnost Litija) za področje kulture. Miletu gernedlu (Kegljaški klub Litija in Občinska telesnokultur-
na skupnost Litija) za področje telesne kulture in Antonu JANU (Vzgojnovarstvena organizacija Litija in Občinska skupnost otroškega varstva) za delo na
področju otroškega varstva.
Vsem prisotnim je spregovoril predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Litija Ivan Boh, kulturni spored pa so
izvajali učenci in harmonikarski orkester Glasbene šole Litija pod vodstvom Jožeta Dobravca.
Boris Žužek
Dobitniki letošnjih Valvasorjevih plaket (Joto. Zofka)
Cilji razvoja občine Litija v letu 1986
Izvršni svet je predložil na sejo vseh treh zborov občinske skupščine Litija dne 26.12.1985 predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990 v letu 1986. Delegati so z veliko pozornostjo sledili uvodu, v razpravi pa v celoti podprli predlagano besedilo resolucije.
Iz resolucije izhaja, da bo v letu 1986 temeljna naloga organizacij združenega dela s področja gospodarstva, da se ohrani dinamika rasti proizvodnje in doseže rast družbenega proizvoda za najmanj 5%. Ti cilji bodo doseženi z aktiviranjem nekaterih investicijskih vlaganj v Predilnici Litija, IUV, TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji, in SCT, TOZD Industrija apna Kresnice.
• Zaposlenost se naj bi povečala za 1,7%, in to predvsem na račun zaposlovanja v gospodarstvu.
• Produktivnost je načrtovana z 2,0% rastjo, kar naj bi se doseglo tudi na račun vlaganj, boljše organizacije dela in stini u la t i v n e j šega nagrajevanja rezultatov dela.
• V mednarodno menjavo se bodo kljub spremembi zakonodaje na področju deviznega poslovanja in še nekaterim neznanim rešitvam vključevale OZD, ki so bile že doslej izvozno usmerjene. Poleg teh pa možnost plasmaja proizvodov na zunanje tržišče iščejo tudi ostale OZD (npr. Kovina Šmartno pri Litiji, HP Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole).
• Rast izvoza se načrtuje po stopnji 10%. V minulem letuje bil izvoz v odnosu na leto 1984 večji za 23,2%, kar je bistveno več, kot je bila rast v regiji (3,4%) oz. v SR Sloveniji (5,9%).
• Investicijska vlaganja na področju industrije bodo največja v Predilnici Litija (izgradnja novih proizvodnih in skladiščnih prostorov in nabava nove proizvodne opreme), v IUV, TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji (izgradnja 1. faze čistilne naprave za čiščenje industrijskih odplak, izgradnje skladiščnih prostorov, nabava nove proizvodne opreme) in v SCT,TOZD Industrija apna Kresnice, se bo nadaljevala in zaključila modernizacija kamnoloma ter pristopilo k izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo nove transportne poti (žičnice) iz kamnoloma v Ušenišču do Kresnic. V Kovini Šmartno pri Litiji se načrtuje izgradnja novih proizvodnih prostorov na novi lokaciji in nakup nekatere nujne opreme.
• Investicijska vlaganja pa načrtujejo tudi v IIP Kmetijska zadruge Gabrovka — Dole, Tekstil, TOZD Pletilja Litija, Agrotehnika Gruda, TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija, in to predvsem v nabavo nove proizvodne opreme.
V letu 1986 bodo OZD namenile za investicijska vlaganja skoraj 4-krat več sredstev kot v letu 1985, in to pretežno iz naslova lastnih virov.
• Kmetijski dejavnosti bo tudi v letu 1986 namenjena posebna pozornost z. namenom, da seše izboljša izkoriščenost naravnih danosti ob uvajanju sodobne tehnologije in strokovnega zna-
nja. Tržna proizvodnja bo usmerjena v proizvodnjo mesa (večja za 2,5%) in mleka (za 5%).
Pristopilo se bo tudi k izvajanju programa hidro in agromelioracij kmetijskih zemljišč na območju Črni potok — Vin-tarjevec — Podroje, Bogenšperk, Slatna in Sela, zaključila pa se bodo dela na kompleksu Ponoviče.
• Za razvoj drobnega gospodarstva — zasebni sektor se bodo opredelile lokacije za gradnjo proizvodnih prostorov z namenom, da se pridobijo novi nosilci razvoja. Za razvoj deficitarne storitvene obrtne dejavnosti pa se bo proučila možnost sistemskega zagotavljanja sredstev za izgradnjo oz. adaptacijo poslovnih prostorov.
Prednost bo dana razvoju obrtne dejavnosti, ki se bo vključevala v izvoz oz. nadomeščala uvoz.
• Med nalogami na področju urejanja prostora bo poudarek na racionalni rabi prostora ter varovanju naravne in kulturne dediščine. Pristopilo se bo k izdelavi prostorsko-izvedbenih načrtov za območje Litija — levi breg, Miška dolina in k spremembi zazidalnega načrta Kresnice.
V okviru sklada stavbnih zemljišč občine Litija bodo potekale aktivnosti za pridobivanje stavbnih zemljišč, komunalno urejanje in oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo.
• Na področju komunalne dejavnosti bo temeljna naloga razširitev pokopališča v Šmartnem pri Litiji, ureditev tržne ploščadi v mestu Litija in vodooskrba prebivalstva na območju občine Litija. Izvedena bodo dela pri urejanju brežine levega brega reke Save v Litiji.
• V letu 1986 se bodo zaključila dela pri rekonstrukciji cestnega odseka Litija — Ljubljana v Strmolah, ki je ena od najpomembnejših nalog na področju cestnega gospodarstva.
• Razvoj PTT prometa bo usmerjen v dokončanje izgradnje krajevnega kabelskega telefonskega omrežja na območju krajevnih skupnosti Jablaniška dolina, Vintarjevec, Velika Štanga, Štangarske Poljane, Velika Kostrevnica in Primskovo.
Pristopilo se bo pa tudi k urejanju prostorov za poštno izpostavo na Vačah in na Polšniku.
• Na področju železniškega gospodarstva bo najpomembnejša naloga pričetek rekonstrukcije postajnega območja železniške postaje Litija, v sklopu katere bo zgrajen podhod z dostopi na perone in dostopnimi potmi do podhoda.
• Vletu 1986se na področju preskrbepredvideva dokončanje del na modernizaciji obrata Pekarne v Šmartnem pri Litiji, izg-
radnje skladiščno-prodajnih prostorov Merkurja Kranj ob Ljubljanski cesti in priprava izgradnje ustreznih nadomestnih prostorov za trgovino na Vačah in Polšniku. Izvedena pa bodo tudi nekatera manjša dela v poslovalnicah Mercator, TOZD Golovec v Litiji.
• Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bo potekala v stanovanjski soseski ob Maistrovi ulici v Litiji, Jevnici in na Vačah.
Individualna stanovanjska gradnja se bo izvajala na celotnem območju občine v okviru prostorsko ureditvenih načrtov in prostorsko ureditvenih pogojev.
• Na področju družbenih dejavnosti niso predvidene nove naloge. Osnovni cilj je, da se zadrži sedanji obseg in izboljša kvaliteta dela ter materialni in socialni položaj delavcev. Prav iz teh razlogov in spremembe organizacije pouka na osnovni šoli v Litiji (pouk od 1. — 8. razreda bo potekal na obeh šolah, tako na Graški Dobravi kot na Rozmanovem trgu) ne bo materialnih možnosti za financiranje novih dejavnosti.
• Za financiranje krajevnih skupnosti bo izdelan na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1986 — 1990 nov samoupravni sporazum, s katerim
bodo opredeljena merila in kriteriji za uresničevanje nalog v krajevnih skupnostih, za katere bodo delovni ljudje in občani združevali sredstva po stopnji 0,5%- iz dohodka (osnova BOD).
To so le temeljni cilji in naloge, ki so opredeljene z resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Litija v letu 1986. Ob tem je potrebno poudariti, da je v zaostrenih pogojih gospodarjenja, ti pa so prisotni tudi v letu 1986, nujna kar največja odgovornost posameznih nosilcev in vseh sredin za izvajanje opredeljenih skupnih nalog.
Le ob tem je mogoče pričakovati uspeh in izboljšati pogoje dela in življenja v prostoru.
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
Občinska volilna komisija objavlja
RAZGLAS
o voliščih za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občine Litija, ki bo v nedeljo 16. marca 1986
I. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA-LEVI BREG
1. volišče: Graška c. 64 pri Kovaču: Graška cesta, Ulica 25. maja, Marokova pot — del neparne številke, Bevkova ulica — del hišneštev. 1, 3. 5, 12, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 34 in 38, Kidričeva cesta — del hišne štev. 23, 25, 27, 29, 31, 33 in Gorenji Log.
2. volišče: Osnovna šola Litija, Bevkova 3: Cesta Dušana Kvedra — del parne številke, Prvomajska ulica, Cesta Zasavskega bataljona, Vegova ulica, Prisojna ulica, Gubčeva ulica, Badjurova ulica, loška ulica. Prečna ulica. Na Dobravi, Kidričeva cesta — del hišneštev. 2,3,4,5,6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20 in 21, Grumova ulica. Bevkova ulica — del hišne štev. 2,4, 6, 8, 10, Praprošče, Bobek.
3. volišče: Dom borcev, Ponoviška 6: Trg na StavbaiwPonoviška cesta, Parmova ulica, Cankarjeva cesta. Ljubljanska cesta, Predilniška ulica, Topilniška ulica. Na gričku, Markova pot — del parne hišne številke, Cesta Dušana Kvedra —-'del neparnehišneštevilke, Kidričeva cesta — del hišna štev. la.
II. KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA-DESNI BREG
4. volišče: TD Litija, Valvazorjev Irg 6: Valvazorjev trg, Trg svobode, Rudarska ulica. Jerebova ulica, Vrvarska ulica. Ulica Milana Bori-ška, Ulica Mire Preglejeve, Cesta komandanta Staneta — del hišne štev. 1, 2, 4^ in 6. Brodarska ulica — del hišna štev. 2, Podkraj, Podšenljur, Širmanski hrib, Veliki vrh.
5. volišče: Osnovna šola Litija, CKS 2: Cesta komandanta Stane! a — del hišne štev. 8, 10, 12, 14, 16, 18. Ulica solidarnosti, Maistrova ulica, Ulica Luke Svetca.
6. volišče: samski dom, CKS 11: Cesta komandanta Staneta — del hišne štev. 3,5,7,9, 11,13, 15, 17, Brodarska ulica, Savska cesta. Zasavska cesta.
7. volišče: Zdravstveni dom, Partizanska 8: Sitarjevška cesta, Smarska cesta. Pokopališka pot, Frtica, Levstikova ulica.
8. volišče: Cestna uprava, Grbinska 34: Grbinska cesta. Ježa, Partizanska pot, Ulica bratov Poglajen, Cesta Dolenjskega odreda.
III. KRAJEVNA SKUPNOST HOTIC
9. volišče: Gasilski dom Sp. Ilotič: Spodnji Hotič. Konj. 10. volišče: Osnovna šola Zg. Hotič: Zgornji Hotič, Bitiče, Zapodje, Jesenje.
IV. KRAJEVNA SKUPNOST VAČE
I 1. volišče: Osnovna šola Vače: Vače, Slivna, Mala sela, Kandrše — del, Klenik, Laze, Potok, Ržišče, Vovše.Širokaset, Podbukovje,Cirkuse, Boltija.
V. KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA
12. volišče: Zadružni dom Jevnica: Jevnica, Kresniške Poljane, Golišče.
VI. KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
13. volišče: osnovna šola Kresnice: Kresnice.
14. volišče: Kresniški vrh pri A. Bokalu: Kresniški vrh.
VII. KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
15. volišče: Zadružni dom Sava: Sava, Leše
16. volišče: Sp. Log pri Tinčku: Spodnji Log.
17. volišče: grad Ponoviče: Ponoviče.
VIII. KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK
18. volišče: Osnovna šola Polšnik: Polšnik. Preveg, Stranski vrh. Šumnik, Tepe, Velika Preska, Borovak, Žglavnica, Renke.
19. volišče: Osnovna šola Mamolj: Mamolj, Dolgo brdo.
20. viiliščc: Osnovna šola Konjšica: Konjska, Ravne.
IX. KRAJEVNA SKUPNOST JABLANIŠKA DOLINA
21. volišče: Gasilski dom Breg: Breg pri Litiji, Zagorica, Tenetiše.
22. volišče: Gasilski dom Zg. Jablanica: Zg. Jablanica, Sp. Jablanica. Ja-blaniški notok. Gradiške Laze, Selšek, Cerovica.
23. volišče: Cešek Slavko, Jablaniške Laze3; Jablaniške Laze, Bukovica.
24. volišče: Zaman Alojz, Gradišče 2: Gradišče.
X. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO PRI LITIJI
25. volišče: Osnovna šola Šmartno: Šmartno, Mala Kostrevnica — del, hišne številke od 1 do 14.
26. volišče: Gasilski dom listje: Ustje.
27. volišče: Gasilski dom Zavrstnik: Zavrstnik.
XI. KRAJEVNA SKUPNOST ŠTANGARSKE POLJANE
28. volišče: Osnovna šola Št. Poljane: Št. Poljane, Volčja jama. Dragovško. Ščit, Jasfrebnik,
29. volišče: A. Slapničar, Reka-Gozd: Reka-Gozd.
XII. KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC
30. volišče: Dom Tišje: Črni potok. Podroje, Vintarjevec. Riharjevec.
31. volišče: Osnovna šola Javorje: Javorje, Leskovica, Vrata.
XIII. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA KOSTREVNICA
32. volišče: Zadružni dom V. Kostrevnica: Velika Kostrevnica. Dvor, l.u-pinica, Razbure, Višji grm. Mala Kostrevnica —del, hišneštevilkeod 14 do 40.
33. volišče: J. Fortuna, Liberga: Liberga, Jelša, Preska nad Kostrevnico.
XIV. KRAJEVNA SKUPNOST RIBČE
34. volišče: Osnovna šola Ribče: Ribče, Vernck.
XV. KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
35. volišče: Osnovna šola Gradišče:Gradišče, Poljane, Kamni vrh, Zagrič, Sevno, Primskovo, Dolnji in Gornji vrh, Vinji vrh, Jezni vrh, Obla gorica. Stara gora. Mišji dol. Mihelca, Ješče, Mulhe.
36. volišče: Gasilski dom Sobrače: Sobrače, Pusti javor, Sela Sobrače, Vrh pri Sobračah, Rađanja vas.
volišče: Krajevni urad Dole: Dole pri Litiji, Kal, Prevole, Suhadole, Zavrli.
volišče: Osnovna šola Gradišče 2a: Gradišče, Ježevec, Prelesje. volišče: .1. Povše, Dobovica 3: Dobovica, Radgonca, Zagozd. volišče: S. Tratar, Kostanjevica 3: Kostanjevica, volišče: V. Povše, Ravne 9: Kavne nad Sentrupertom, Strmec, volišče: J. Grčar, Velika goba 6: Velika goba, Mala goba, Ljubež v Lazih, Ceplje, Preženjske njive.
volišče: I. Centa, Sp. Jelenje 9: Sp. Jelenje, Gorenje Jelenje, volišče: S. Tckavec, Selce 4: Selce, Slavina, Hude Ravne.
XVII: KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA
45. volišče:
46. volišče:
47. volišče:
48. volišče:
49. volišče: Ravne.
50. volišče: skalo, volišče:
52. volišče:
53. volišče:
54. volišče:
55. volišče:
56. volišče:
51
M. Višnikar, Brezovo 6: Brezovo. D. Kaslelie, Vodice 14: Vodice.
Osnovna še a Gabrovka: Gabrovka, Klanec, Moravska gora. Gasilski d« ,n Tihaboj: Tihaboj, Brglcz, Lukovec, Pečice. D. Resnik, Tlaka 13: Tlaka, Brezje pri Kumpolju, Gornje
V. Kocjančič, Moravče n. h.: Moravče, Hohovica, Podpečpod
I. Martinčič, Gabrska gora 9: Gabrska gora.
I.. Pompe. Okrog: Čateška gora. Križišče, Okrog.
A. Babšek, Gobnik 20: Gobnik.
M. Martinčič. Kamni vrh 14: Kamni vrh, Laze.
M. Zore, Nova gora 14: Nova gora.
Gasilski dom Javorje: Javorje.
XVIII. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA STANGA
57. volišče: Prosvetni dom V. Štanga: Velika Štanga, Mala Štanga, Koške Poljane, Račica.
Na istih voliščih bodo tudi volitve delegacij krajevnih skupnosti.
Litija, 25. 2. 1986 Občinska volilna komisija
Mladi in kmetijstvo
11■■■ IIIIIIIMMM■lllllllllllll       HlllllBllllllll IIIIMIHIIIIIMIIIIIMIMIM liliIII.....IIIMHIIHIIIIIIWHIIHIII IIIBIIIIIIIIHr -TT"
Z dvema kiticama Prešernove Zdravljice se je v soboto, 8. 2., ob 18. uri začel 2. občinski kviz Mladi in kmetijstvo. Namen kviza je zainteresirati mlade za kmetijstvo kot danes vodilno gospodarsko panogo. Smo na začetku leta 1986 in postavlja se vprašanje, kaj nam bo letošnje leto prineslo. Potrebno je obdelati čim več zemlje, preusmeriti kmetije, zbirati intervencijska sredstva za pospeševanje kmetijske proizvodnje, vlagati v čimvečjo proizvodnjo hrane.
Preveč hudega seje zgrnilo na   kakšna je prihodnost kmetij. Celo
kmetijstvo, da bi lahko brez korenitih posegov kreditno monetarne politike, drugačnih pogojev gospodarjenja, pričakovali bistvene spremembe. Se več pozornosti bo treba posvetiti zemljiški politiki, kajti na tako razdrobljenih površinah ne moremo pričakovati želenih rezultatov. Kaj narediti, da bodo mladi ostajali doma na kmetijah? Sprejemamo določene pobude, celo ukrepe, potem pa teče voz po starih kolesnicah. Res imamo že razveseljive primere vračanja mladih na kmetije, vendar to število ni tolikšno, da bi bili lahko zadovoljni. Zato je temeljna naloga organizacij združenih kmetov, da se morajo zavedati svoje gospodarske in družbene funkcije. Ne le, koliko kg krompirja, mesa in litrov mleka bodo odkupile, prav tako bi jih moralo zanimati, kako njihovi kmetje živijo, kakšna je starostna struktura na kmetijah,
tna družba bi morala biti pozorna na mladi rod, ki raste po vaseh, ki vidijo prihodnost v domačem kraju, na svoji kmetiji. Skrbeti je treba za štipendije, saj je le izobražen kmet lahko dober gospodar, volja in pridnost sta danes premalo. Zato je izobraževanje kmečkega življa danes tako pomembno in ga ob gospodarskih težavah ne bi smeli zanemariti, saj umno kmetovanje in odločanje prinaša večje pridelke in s tem tudi večji dohodek.
V imenu KZ Gabrovka — Dole je vse nastopajoče ekipe pozdravil direktor Bojan Mihelič in poudaril zlasti štipendijsko politiko KZ. Vsem ekipam, ki jih je bilo 5, je zaželel veliko tekmovalnega duha. Nastopile so ekipe:
Jevnica, Člani:
Lemut Zdravko, mehanik Rokavec Rafko, veterinar-
ski tehnik Rokavec Franci, kmetovalec
Golišče, člani:
Kirm Franci, mehanik Kirm Marinka, prodajalka Parkelj Zdravko, delavec
OOZSM Dole, člani:
Oblak Bernarda, dijakinja Sivavec    Rezi, kmetijski tehnik
Jesenšek Janez, prodajalec
KZ Gabrovka — Dole:
Kotar Magdi, kmetijski tehnik
Vrana Slavko, dijak Lovše Teja, dijakinja
Kresniški vrh, člani:
Štrubej Jože, elektromeha-nik,
Peter Gusti, kmetovalec Jakob Stanka, prodajalka
Tekmovali so lahko člani aktivov mladih zadružnikov, dijaki kmetijskih šol in člani osnovnih organizacij ZSMS. Najvišja dopustna stopnja za udeležbo na tekmovanju je končana srednja šola, t.j. V. stopnja usmerjenega izobraževanja. Ekipe so odgovarjale na vprašanja s področja kmetijske stroke in družbenopolitične prakse. Preverjanje znanja je potekalo v obliki ustnega testa, izbira variantnega odgovora (a, b, c).
Vprašanja so bila razdeljena v tri težavnostne stopnje, pravilen odgovor v I. tež. stopnji je prinašal 3 točke, v 11.4 točke in v II 1.5 točk.
Vrstni red ekip je izžrebala deklica pred tekmovanjem. Strokovno žirijo so sestavljali: Alenka Urbane, Zlabravec Dragi in Zupančič Janez. Žirija je kontrolirala pravilen potek tekmovanja.
Kvi/. je bil popestren z verzi slovenske narodne j>esmi in nastopom učencev OS Dole, ki so poželi veliko aplavza. Polminutni premor za premislek je ekipam krajšal Bojan z melodijo, ki je pri-
hajala iz citer. Za veselo razpoloženje in bodritev tekmovalcev paje skrbel ansambel Dolski fantje.
Najbolje seje odrezala ekipa iz Jevnice, ki je prejela največje število točk, t.j. 41, in pokazala res obilo znanja; drugo mesto je pripadlo domači ekipi Dol, ki si je drugo mesto priborila z dodatnim vprašanjem in zbrala 33 točk. Tretje mesto je pripadlo ekipi Gabrovke, ki je zbrala 33 točk, pa žal ni imela sreče pri dodatnem vprašanju. Četrta je bila ekipa Kresniški vrh z 32. točkami, peta pa ekipa Golišče z. 21. točkamL. Vprašanja so bila zelo zahtevna in so zahtevala od tekmovalcev veliko znanja. Članica komisije je podelila nagrade: prvouvrščeni ekipi iz Jevnice 150 kg močnih krmil, drugouvrščeni ekipi z Dol 150 kg mineralnih gnojil in tretj-euvrščeni ekipi iz. Gabrovke 15 kg vitaminsko-rudninskega dodatka Vitaredina.
Vse ekipe so prejele plakete za sodelovanje. Presad pa je za vse tekmovalce prispeval sok. Ob koncu smo vsi zaželeli ek ipi Jevnice veliko znanja in sreče na regijskem tekmovanju v Grosupljem.
Kljub slabemu vremenu, saj ježe dva dni snežilo, seje zbralo dovolj obiskovalcev, ki so napolnili dvorano in bodrili tekmovalce. Pustni krofi na mizah so vabili, da se je veselje nadaljevalo.
Jožica Vrtačnik
Spremembe in dopolnitve obrtnega zakona
Skupščina SR Slovenije je dne 16. oktobra 1985 sprejela že drugič spremembe in dopolnitve obrtnega zakona. Prvič je bil obrtni zakon noveliran oz. spremenjen in dopolnjen v letu 1983. Te spremembe so bile objavljene v Uradnem listu SRS, št. 6/83, sedanja novela paje objavljena v Uradnem listu SRS, št. 37/85.
Dopolnjeni in spremenjeni obrtni zakon je prinesel precej novosti, saj ima kar 72. členov, med katerimi nekateri precej posegajo v dosedanjo vsebinsko ureditev posameznih vprašanj, poleg tega pa na novo opredeljujejo temeljno organizacijo kooperantov, ki doslej v obrtnem zakonu še ni bila opredeljena.
Tako je v 1. členu zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona na novo opredeljeno, da delovni ljudje lahkos samostojnimosebnim delom s sredstvi, ki so lastni na občanov, opravljajo obrtno, gostinsko, turistično, avtoprevoz-niško in brodarsko dejavnost, prodajo na drobno ter druge gospodarske in negospodarske dejavnosti.
Na novo je možno opravljati naslednje dejavnosti
— proizvodnjo električne energije na hidroelektrarnah in drugih alternativnih virih do 1000 kVV moči,
— vodenje turistov, organiziranje ter izvajanje terenskih in drugih rekreativov — športnih aktivnosti, vendar le takrat, kadar opravlja te dejavnosti delovni človek v poslovnem sodelovanju z organizacijami združenega dela,
— opravljenje storitev — projektiranje gradbenih objektov in projektiranje gradbeno-tehnične dokumentacije, vendar samo za potrebe občanov in civilno pravnih oseb (civilno pravne osebe so razna društva, verske ustanove itd), nepa tudi za družbene pravne osebe,
— opravljanje storitev reklame in ekonomske propagande, ekonomskih, tehnoloških, organizacijskih in svetovalnih storitev, knjigovodskih storitev, obdelave podatkov in računalniškega programiranja. Vse te storitve pa je možno opravljati tako za fizične kot tudi pravne osebe, torej brez omejitev.
*   ---•** «»     "< V
Na tem mestu moramo še posebej opozoriti, da kljub številnim predlogom niso bile spremenjene določbe, ki obravnavajo žagarsko ter tiskarsko in grafično dejavnost, tako daje po obrtnem zakonu še vedno možno opravljati le žaganje lesa za potrebe glavne dejavnosti samostojnega obrtnika in opravljanje žagarskih storitev za krajevne potrebe, ne pa torej tudi opravljanja žagarskih storitev za potrebe organizacij združenega dela. Na področju tiskarstva in grafične dejavnosti pa je možno le tiskati note, tiskovine in izdelovati izdelke sitotiska in tiska, ki je potreben za izdelavo embalaže ter predmetov papirne, plastične in druge galanterije.
S spremembo in dopolnitvijo obrtnega zakona bo samostojnemu obrtniku omogočeno opravljati tudi več glavnih dejavnosti, če so sezonskega značaja in če zanje izpolnjuje predpisane pogoje. Kot sezonske dejavnosti se pojmujejo tiste, ki jih je možno opravljati le določen čas v letu — zimski in letni turizem, gradbeništvo, gostinstvo in brodarstvo.
Gospodarske in druge dejavnosti lahko opravljajo delovni ljudje tudi v najetih poslovnih prostorih ali v posameznih prostorih v stanovanja v skladu s predpisi o stanovanjskih razmerjih, ki se nanašajo na opravljanje dovoljene dejavnosti.
Po dosedanji ureditvi so lahko samostojni in popoldanski obrtniki opravljali dovoljeno gospodarsko dejavnost v lastnih ali v najetih poslovnih prostorih, z novelo paje možno opravljati gospodarske in druge dejavnosti tudi v posameznih prostih stanovanja.
Glede minimalnih tehničnih pogojev obratovalnice je v 11. členu določeno, da se tehnični predpisi, predpisi o varstvu pri delu, sanitarni predpisi ter predpisi o uporabi poslovnih prostorov in delovnih sredstev, ki veljajo za opravljanje dejavnosti v organizacijah združenega dela, smiselno uporabljajo tudi za opravljanje dejavnosti po obrtnem zakonu.
Z dopolnitvijo tega člena paje določeno, da so kriteriji pri smiselni uporabi teh predpisov pri obrtnikih lahko milejši. Če se z ustrezno osvetlitvijo, klimatskimi napravami in drugimi tehničnimi sredstvi ter z organizacijsko tehnološkimi postopki zagotovijo vsaj minimalni pogoji dela, sc šteje, daje že podana smiselna uporaba predpisov. Na ta način se bodo v praksi lahko upoštevale specifične razmere za delo v obratovalnici samostojnega obrtnika, v kateri dela obrtnik sam ali pa zaposluje manjše število delavcev.
Ob prenehanju opravljanja gospodarske in druge dejavnosti mora obrtnik v 15 dneh po prenehanju predložiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti pristojne-
LITIJA
Paviljon litijskih obrtnikov na lanskem sejmu obrti v Celju
mu občinskemu upravnemu organu" ki je dovoljenje izdal, da na njem označi, da je prenehalo veljati. Ta obveznost je predpisana zato, da v praksi ne bi prihajalo do zlorab, ko bi nekdo, ki dejansko ni več obrtnik, uveljavljal pravice, ki bi se jih kot obrtnik lahko posluževal.
Prosilec za izdajo obrtnega dovoljenja mora biti pravilno in zdravstveno sposoben. Z novelo so torej pogoji ostrejši, in sicer se zahteva poleg dosedanjih pogojev še, da je občan tudi zdravstveno sposoben za opravljanje določene dejavnosti po obrtnem zakonu. Poleg tega pa mu ne sme biti s pravnomočno odločbo (ne samo sodišča, kot je bilo določeno doslej (prepovedano samostojno opravljanje ustrezne dejavnosti oz. poklica.
Zelo pomembna je tudi dopolnitev 74. člena, v katerem jedana možnost izdaje začasnega obrtnega dovoljenja na podlagi dokazila, daje prosilec opravljal najmanj dve leti ustrezno delo v organizaciji združenega dela, obratovalnici samostojnega obrtnika ali v tujini. Začasnega obrtnega dovoljenja ni mogoče izdati za opravljanje tistih dejavnosti, ki lahko ogrozijo življenje in zdravje, družbeno premoženje ter premoženje občanov, kijih določa pravilnik o strokovni usposobljenosti za samostojno opravljanje gospodarskih dejavnosti, razen v primerih, če ima prosilec ustrezno strokovno izobrazbo.
Začasno obrtno dovoljenje se prosilcu lahko izda le enkrat in največ za dobo treh let ne glede na vrsto dejavnosti, ki jo namerava opravljati. Ob tem pa moramo opozoriti, da v primeru izdaje začasnega dovoljenja ni mogoče izdati dovoljenja za zaposlitev delavcev.
Z novelo obrtnega zakona so spremenjene tudi določbe, ki obravnavajo skupne obratovalnice. Skupno obratovalnico je tako po novem možno ustanoviti tako za opravljanje istih in sorodnih dejavnosti, kot je bilo določeno že doslej, kakor tudi za opravljan je dejavnosti, ki se tehnološko dopolnjujejo, kot je z novelo določeno. Skupno obratovalnico lahko po novem ustanovijo tudi občani, ki imajo namen opravljati dovoljeno dejavnost in izpolnjujejo vse pogoje. Do sedaj je bilo namreč določeno, dajo lahko ustanovijo samo samostojni obrtnik i. Skupno obratovalnico lahko ustanovi največ 10 ustanoviteljev, vsak ustanovitelj pa mora prispevati najmanj 10 odstotni delež od skupnih sredstev v skupni obratovalnici.
V novem 99a členu so določeni pogoji za opravljanje storitev vodenja turistov, organiziranja ter izvajanja trenerskih in drugih rekreativno športnih aktivnosti v poslovnem sodelovanju z organizacijami združenega dela. Te dejavnosti lahko opravlja, kdor izpolnjuje pogoje po 74. členu obrtnega zakona ter ima najmanj 5. stopnjo usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri in je ustrezno strokovno usposobljen.
V prihodnje se bo štela za prodajo nadrobno tudi prodaja rabljenega blaga \ svojem imenu in na račun komitenta-komisijska prodaja, ter prodaja rabljenega blaga v svojem imenu in za svoj račun pod pogojem, da je za usposobitev blaga za prodajo potrebno vložiti lastno delo.
Pomembna je dopolnitev 113. člena, ki določa, da lahko opravljanje gospodarske in druge dejavnosti kot postranski poklic občinski upravni organ prepove, če preneha veljati soglasje delovne organizacije, v kateri je občan v rednem delovnem razmerju.
Namen predlagane spremembe je omejevanje opravljanja gospodarske dejavnosti kot postranskega poklica na splošno, ampak samo vprimeru,če popoldanski obrtnik ne izpolnjuje več vseh pogojev, da se lahko ukvarja s takšno dejavnostjo.
S spremembami in dopolnitvami obrtnega zakona seje tudi povečalo število delavcev, kijih lahko zaposli samostojni obrtnik. Do sedaj je samostojni obrtnik lahko praviloma zaposlil na podlagi kolektivne pogodbe največ 5 delavcev, na podlagi odloka občinske skupščine pa 7 delavcev. Zgornji limit za dodatno zaposlovanje je sedaj povečan na 7 oziroma na podlagi občinskega odlokado 10 delavcev.
Če občan opravlja dejavnost vodenja turistov, izvajanje terenskih in drugih rekreativno-športnih aktivnosti v poslovnem sodelovanju z organizacijami združenega dela, ima lahko na podlagi pogodbe o delovnem razmerju zaposlenega največ enega delavca.
Občan, ki opravlja storitve projektiranja gradbenih objektov in projektiranje gradbeno tehnične dokumentacije za potrebe občanov in civilno pravnih oseb. storitve reklame in ekonomske,propagande, ekonomskih, tehnoloških, organizacijskih in svetovalnih storitev, knjigovodskih storitev, obdelave podatkov in računalniškega programiranja, lahko na podlagi kolektivne pogodbe zaposli največ 3 delavce.
V skupni obratovalnici je bilo do sedaj možno zaposliti največ tolik o delavcev kot je bilo po obrtnem zakonu določeno za eno obratovalnico. Sedaj seje to število povečalo na dvakratno število veni obratovalnici dovoljenih zaposlenih delavcev. To pomeni, da se v skupni obratovalnici, ki jo lahko ustanovi največ 10 ustanoviteljev, zaposli največ 20 delavcev, kar znaša skupaj 30 ustanoviteljev in delavcev skupne obratovalnice.
V 126. členu je tudi na novo opredeljeno, da se delo študentov na proizvodnem delu in praksi ter delo pripravnikov ne šteje za dopolnilno delo pri samostojnem obrtniku zaposlenih delavcev, medtem ko se delo učencev že doslej ni štelo za dopolnilno delo.
V opisu sprememb in dopolnitev obrtnega zakona smo zajeli samo bistvene spremembe in dopolnitve. Z njimi želimo našim občanom prikazali nove možnosti za razvoj obrti ter nove dejavnosti, ki jih bo vnaprej možno opravljati in za katere upamo, da se bodo občani tudi odločali.
Mira Prašnikar
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA
Litijski taborniki na Polšniku
V času zimskih počitnic, koje v dolini že zmanjkovalo snega, so litijski taborniki od 11. do 15. januarja uživali gostoljubje polšniške šole.
Po bližnjih bregovih so se do mile volje sankali in smučali, vmes pa opravljali še tista taborniška opravila, ki se za tabornike spodobijo.
Zadnji dan so se jim pridružili še malčki iz litijske VVZ, da bi se po načelu, daje treba zgodaj začeti, pripravili na kasnejše pravo taborniško življenje.
J. S.
■Ki
Kako slasten je opoldanski obrok po uspešno opravljenih nalogah. (Foto: GO)
mmm
Dajmo, kepajmo se, snegec nas vabi! (Foto: GO)
Po kosilu pa na mehko blazino pa knjigo v roke. (Foto: GO)
KRAJEVNA SKUPNOST VAČE
Kaj pa prometne zveze?
Vsi vemo, kaj pomenijo dobre prometne zve/e za razvoj nekega kraja, drugo vprašanje pa je, kako priti do njih. O tem na Vačah že dolgo razmišljajo, iščejo rešitve in pišejo prošnje.
Povsod naletijo na razumevanje, nikogar pa ni, ki bi jim bil pripravljen tudi res pomagati. Naavtobusnem podjetju jim zatrjujejo, da bi bila proga nerenta-
bilna. To podkrepijo tudi s številkami, do katerih so prišli lansko leto, ko so poskusno uvedli dodatno progo. Le-ta pa je bila ukinjena, še preden so vsi krajani zvedeli, da je sploh uvedena. Podatki o številu potni kov pa seveda ostajajo; kakšni, komu v korist in komu v škodo, pa najbolje vedo dijaki, študentje, delavci in vsi tisti, ki morajo po opravkih v Ljubljano ali Litijo. Za
avtobusno povezavo Vač s tema dvema krajema pogosto sprašujejo tudi izletniki iz drugih krajev Slovenije. Sprva odgovoru kar ne morejo verjeti, kasneje ostajajo začudeni. En avtobus za Ljubljano zjutraj, eden zvečer in nobenega za povezavo z občinski m središčem, je za kraj, kot so Vače, gotovo premalo.
Milka Rogelj
Vodni zbiralnik je zgrajen
Leta 1956 je iz vodovodnih pip pritekla voda tudi na Vačah in Kleniku. Bilo jo je dovolj, vendar le za nekaj let. Kraj seje širil, poraba vode seje iz leta v leto večala in začelo je je zmanjkovati. Pipe so ostajale suhe tudi po nekaj dni. Pomanjkanje vode so najbolj občutili pre-. bivalci Klenika in zgornjega predela Vač. Krajane je začela skrbeti tudi požarna varnost.
Kako in s čim gasiti, če pride do požara?
S tem problemom so se resno spoprijeli člani vodovodnega odbora. Odločili so se za gradnjo zbiralnika v Rebri nad Vačami. Krajani so se s predlogom strinjali. Z delom so začeli 30. marca 1985. Delovne akcije so tekle ob sobotah, nedeljah in praznikih, nekateri najbolj prizadevni pa so za to porabili celo nekaj dni letnega dopusta.
Vso organizacijo je prevzel vodovodni odbor. Njegovi člani niso nikoli preštevali ur, ki so jih porabili za načrtovanje del ali za tekanje od uradado urada za pridobitev raznih dovoljenj.
Ves čas dela so zelo natančno vodili evidenco o opravljenih delovnih urah posameznih krajanov. Vsak je moral izpolniti svoje obveznosti. In tako je prav. Naj se zdaj ne jezijo tisti, ki jih niso izpolnili. Dolg do skupnosti bo pač treba poravnati.
Vodni zbiralnik je zgrajen. V njem je 110 m3 vode. Za Vače je to kar precejšnja rezerva. Voda je že sanitarno pregledana, v kratkem pa bo odbor dobil tudi uporabno dovoljenje.
Delo je torej končano, načrt uresničen in prav bi bilo, da pohvalimo vse tiste, ki so bili pri tem najbolj požrtvovalni. Janez Jurjevec, eden najbolj prizadevnih pri tej gradnji, pravi, daje seznam teh kar dolg. Njihova imena bodo prebrali na zboru porabnikov.
Tam bo lahko vsak, ki mu karkoli v zvezi z gradnjo ni jasno, dobil tudi vsa pojasnila.
Samoprispevek tudi na Vačah
Krajane KS Vače obveščamo, da je Skupščina KS Vače sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Vače. Referendum bo v nedeljo, 16.3.1986, v Osnovni šoli Vače. Za območje KS Vače se referendum razpiše za izgradnjo večnamenskega objekta na Vačah (1,5%) in za krajevne poti v KS Vače (0,5%).
PROGRAM
3. krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Vače za obdobje od 15.4.1986 do 14.4.1991.
I. VIRI SREDSTEV
— po stopnji 2% od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu
— po stopnji 2% občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od davčnih osnov
— po stopnji 4% delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
— po stopnji 2% osebni, invalidski
in družinski upokojenci od pokojnin Skupaj
II. ODHODKI
— za izgradnjo prostorov za delo krajevne skupnosti
— za vzdrževanje krajevnih poti v krajevni skupnosti Skupaj
14.520.000,-din
840.000.-din
2.680.000.-din
960.000.- din 19.000.000.- din
14.250.000.-din
4.750.000.-din 19.000.000.-din
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Vače
SILVO KLOPČIČ
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
Srečanje s pesnikom Francijem Lakovičem
Slovenski kulturni praznik so učenci OŠ Sava počastili z razstavo knjig, revij in časopisov, ki so jih poiskali v svojih domovih. Z veliko vnemo so v skupinah skušali ugotoviti čimveč zanimivega. Spoznali so, da najstarejšo knjigo (250 let) hrani Helena Koritnik in najstarejši časopis (Slovenec) Čebelova družina v Lešah. Od novejših pa so izbrali kot najbolj zanimivo knjigo Slovenija. Pozor-
no so si ogledali tudi razstavo risb, kdo je narisal najboljšega Prešerna in njegovo rojstno hišo v Vrbi.
Zavest in poudarek duhovnim vrednotam dajeta kulturnemu prazniku pomen in vsebino, zalo se je vsak učenec naučil deklamirati vsaj eno pesem in zapeti v zboru slovenske pesmi.
Da bi popeljali krajene v oblikovale duha in srca, je KK SZDL
KS JABLANISKA DOLINA
Volilna komisija Krajevne skupnosti Jablaniška dolina je na podlagi 11. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS št. 23/77) na 5. seji 13. 2.1986 sprejela
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo 2. krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Jablaniška dolina dne 2. 2.1986.
Skupščina krajevne skupnosti Jablaniška dolina je na 4. seji dne 17. 1. 1986 sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo 2. krajevnega samoprispevka na območju KS Jablaniška dolina.
Referendum je bil v nedeljo, 2. 2. 1986, od 7. do 19. ure.
Volilna komisija je ugovovila, da je bila izvedba referenduma za uvedbo 2. krajevnega samoprispevka v skladu s predpisi in sklepi skupščine KS Jablaniška dolina. Po izidu glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 675 glasovalnih upravičencev glasovalo »ZA« 478 glasovalnih upravičencev oziroma 70,82%, »PROTI« 164 glasovalnih upravičencev oziroma 24,30%, neveljavnih je bilo 11 glasovnicoz. 1,63%, glasovanja pa seje vzdržalo 22 glasovalnih upravičencev oz. 3,25%.
Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da ima skupščina krajevne skupnosti Jablaniška dolina v smislu 21. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ter drugega in 8. člena Zakona o samoprispevku podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Jablaniška dolina (naselja: Breg, Tenetiše, Gradiške Laze, Gradišče, Spodnja Jablanica, Zgornja Jablanica, Jablaniški potok, Selšek, Cerovica, jablaniške Laze in Bukovica).
Predsednik volilne komisije KS Jablaniška dolina: JOŽAKIRM
Sava organizirala literarni večer, ki gaje domiselno vodil Vlado Ga-rantini. V dvorani zadružnega doma so se zbrali številni obiskovalci, ki so želeli spoznati pesnika Francija Lakoviča iz Zagorja.
Njegove pesmi so predstavile Erika, Melita, Urška, Petra in Aleksandra. V razgovoru s pesnikom so spoznali, da je poezija glasba besed, skrajno zgoščena izpoved misli in čustev, je večno iskanje odgovorov na večna vprašanja.
Franci Lakovičje že več desetletij s svojimi objavami prisoten v slovenskem revijalnem tisku: Obzorniku, Borcu, Galebu, Kurirčku pa tudi na Tržaškem radiu, v radijskem Noctumu. Priljubil se je s svojimi pesniškimi zbirkami za odrasle Rdeči oblaki in otroškimi: Sončne statve, Nenavadna trgovina. Dobil je Kurirčkovi nagradi leta 1984 in 1985.
Odlika Lakovičevih pesmi je v preprosti, na ljudski pesmi temelječi obliki. Izraz in misel sta prozorno jasna. Pod navidezno lahkotnostjo ljudskega ritma pa je izražena globoka misel in pre-tanjena občutljivost, večkrat zapeta s kančkom ironije. Pesmi so melodično tekoče, zato se berejo z užitkom, mnoge otroške so tudi uglasbene. Izpod navidezne lahkotnosti vejejo iz pesmi krutost in sreča sedanjosti.
Te in podbbne vrline potrjujejo, da je pesništvo Francija Lakoviča žlahtno, kvalitetno inzatocenjeno v slovenskem kulturnem prostoru, v otroški poeziji pa se uvršča med pomembne slovenske pesnike.
Prav zato je literarni večer Francija Lakoviča obogatil večer pred kulturnim praznikom v KS Sava. Škoda, da so zamrli glasovi moškega pevskega zbora Savski glas. Tako lepo so znali popestriti kulturne prireditve v domačem kraju.
Angelca Ocepek
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC
Do realizacije samo skupno in enotno
V uredništvu smo se odločili, da v vsaki številki glasila nekoliko podrobneje predstavimo posamezne krajevne skupnosti. Odločili smo se za tiste, o katerih le malo beremo na naših straneh. Tokrat smo izbrali Krajevno skupnost Vintarjevec, ki se v zadnjem času srečuje z nekaterimi težavami, seveda pa se nismo pogovarjali zgolj o problemih, temveč so nam sogovorniki predstavili tudi rezultate svojega dela in načrte za naprej.
»Krajevna skupnost seje znašla v težkih pogojih in je odpovedal celoten mehanizem krajevne samouprave. Tudi socialistične zaveza ne dela, saj smo ostali brez predsednika. Zato imamo že nekaj mesecev vsak teden sestanke, da bi vse skupaj ponovno postavili na noge,« nam je dejal Janez Kepa, predsednik skupščine krajevne skupnosti.
Kot povsod se tudi v Vintarjevcu srečujejo s slabim delom delegacij, precej težav jim povzroča finančno poslovanje, zato so že razmišljali, da bi ga prevzela Krajevna skupnost Šmartno, vendar tega krajani ne dovolijo. Predsednik pravi, da imajo krajani velike želje: vsi bi radi vse, malo pa je tistih, ki so pripravljeni organizirati in delati.
Kljub temu pa so tudi s prostovoljnim del 5tn prišli do vrste pomembnih pridobitev. S sredstvi samoprispevka so asfaltirali cesto od Krznarja do Vin-tarjevca, razširili cesto Javorje — Leskovica, Lukovica — Vrata, Podro-je — Kot, povečali so kapacitete vodovoda v Vintarjevcu, ga zgradili v Javorju in še bi lahko naštevali. Spomladi bodo tudi proučili možnosti za uresničitev projekta kabelske televizije.
»Če bi občinskega samoprispevka ne razveljavili, bi dobili nekaj nad 8 milijonov din, zdaj pa tudi mi razmišljamo o uvedbi krajevnega samoprispevka. Sicer bomo težko uresničili zastavljene cilje. Urediti želimo cesto Podroje — Kot, da bi podaljšali avtobusno progo, zgradili bomo nov vodovod za Leskovico in Vrata, povečali kapacitete na Javorju, radi bi obnovili cesto iz Vintarjevca do spomenika na Debečah,« pravi o načrtih tov. Kepa.
Drugih večjih problemov sicer nimajo, kot povsod pa so želje velike in le s skupnim in enotnim pristopom k realizaciji zastavljenih programov bodo
Janez Kepa: » Vsi bi radi vse, malo pa je tistih, ki so pripravljeni organizirati in delati« (foto: Izidor Selan)
uspešno razvijali svojo krajevno skupnost, ki bo vsekakor prispevala k boljšemu socialnoekonomskemu položaju krajanov.
Že v uvodu smo omenili kadrovske probleme v socialistični zvezi. Borčevske organizacije nimajo, prav tako osnovne organizacije ZK. Tako ostaja kolikor toliko aktivna le mladinskaor-ganizacija, v okviru nje pa še posebej Folklorna skupina Javorje, o kateri smo na naših straneh že pisali.
»Med mladimi ni interesa, da bi se karkoli delalo. Mlade lahko zbereš za ples, za organizacijo plesov ali drugih prireditev pa ni interesa. Plese organiziramo ob pustu in najrazličnejših praznikih. Za svoje delo tudi nimamo prostorov, v Domu Tišje pa nas res ne morejo venomer gostiti,« pravi predsednica vintarjevške mladine, Darinka Zidar.
Želeli so si urediti prostor v gasilskem domu, kjer ni ustreznih sto-
Darinka Zidar: »Med mladimi ni interesa, da bi karkoli delali« (Foto: Izidor Selan)
pnic, stranišča in ogrevanja, vendar ob tem niso naleteli na pretirano razumevanje. Kljub vsem problemom pa se mladi vendarle smejo pohvaliti s plavalnim bazenom, edinim tovrstnim športnim objektom v litijski občini.
»Obisk bazena je bil lani odličen, saj gaje dnevno obiskalo tudi do tristo kopalcev. Sicer ni velik, letos pa nameravamo zgraditi še eno steno. Zemljišče za bazen smo dobili brezplačno, s prostovoljnim delom smo ga zgradili, zdaj pa bi radi uredili še okolico, postavili stranišča in ostale stvari, ki nujno sodijo zraven bazena,« meni Darinka.
Ob tem bi veljalo razmisliti o širši akciji v občini, saj bi morali odgovorni mladinsko samoiniciativnost podpreti tudi z ustrezno gradbeno dokumentacijo in pičlimi sredstvi. In tako bi brez dvoma postal Vintarjevec za občane prijetna izletniška točka, bazen pa pomemben rekreativni objekt v občini.
RUDI BREGAR
Bazen v Vintarjevcu bi brez dvoma lahko postal pomemben rekreativni objekt v občini (foto: Rudi Bregar)
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Prvi krajevni samoprispevek
Že v decembrski številki Glasila občanov smo zapisali, da se tudi v šmarski krajevni skupnosti zavzeto pripravljajo na uvedbo krajevnega samoprispevka; navedli smo okvirni program, ki pa naj bi ga januarski zbor občanov še dopolnil ali spremenil.
Krajani so se množično odzvali vabilu Krajevne konference SZDL, tako v Šmartnem kot v Zavrstniku, in predlagani program delno spremenili. Skupščina krajevne skupnosti je 27. januarja sprejela sklep 0 razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za naselja Šmartno. Ustje, Zavrstnik in del Male Kostrevniee (hišne številke od 1 do i4).Glasovanjebovnedeljo, 16. marca 1986,od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih v Šmartnem, Ustju in Zavrstniku.
Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Šmartno v višini 2% od naslednjih osnov:
— osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
— drugih dohodkih občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic,
— pokojnin.
Občani ne bodo plačevali krajevnega samoprispevka od socialno-varstvene pomoči, priznavalnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokoj ninsko dobo, od starostne
pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejmejo študentje in učenci v proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
Za zbiranje sredstev, izglasovanih s samoprispevkom, in za izvajanje del, ki bodo potekala po sprejetem programu,je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki bo enkrat letno poročal skupščini krajevne skupnosti o zbranih in porabljenih sredstvih ter poteku del.
Seveda pa zbrana sredstva ne bodo zadoščala za predvideni program, zato bo krajevna skupnost vključila za pridobivanje dodatnega potrebnega denarja še Samoupravno Ko-1 munalno skupnost. Skupnost za ceste ter organizacije združenega dela.
Občani šmarske krajevne skupnost se bodo sredi marca odločali šele za prvi krajevni samoprispevek. Doslej so namenjali sredstva le za tri občinske samoprispevke, iz katerih so dobili:
— v prvem prizidek k osnovni šoli (štiri učilnice in delavnico za tehnično vzgojo) ter nov otroški vrtec,
— v drugem novo telovadnico pri osnovni šoli,
— v tretjem pa prizidek k otroškemu vrtcu in nadzidavo šole z dvema učilnicama, pionirsko sobo, kabinet za prometno vzgojo in streho dvokapnico.
Če bo 16. marca večina volivcev enakega mnenja, kot so bili krajani na obeh zborih občanov prejšnji mesec, potem ni bojazni, da krajevna skupnost Šmartno ne bi v naslednjih petih letih, kljub gospodarski stabilizaciji, napredovala v svojem razvoju.
Boris Žužek
ZBORA OBČANOV STA POTRDILA NASLEDNJI PROGRAM:
1. Ureditev Zadružnega doma v Šmartnem za izvajanje enostavnih prireditev (gredbena dela znotraj zgradbe, ureditev ogrevanja, električne napeljave in razsvetljave) 13.000.000 din
2. Nadaljevanje gradnje ceste skozi Zavrstnik 10.000.000 din
3. Preureditev ceste za krajevnim uradom v Šmartnem (ureditev kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave in asfaltiranje) 10.000.000 din
4. Izgradnja pločnika za pešce od stanovanjskih blokov na Ustju do spomenika 7.000.000 din
5. Obnova športnih igrišč pri Zadružnem domu na Ustju in osnovni šoli v Šmartnem 8.000.000 din
6. Prenovitev prostorov krajevnega urada v Šmartnem 2.000.000 din
KRAJEVNA SKUPNOSTPRIMSKOVO
Izglasovali samoprispevek
Konec januarja so se delovni ljudje in občani te krajevne skupnosti na referendumu odločali za uvedbo dvoodstotnega 1. krajevnega samoprispevka. Po sedanjih cenah bodo tako zbrali blizu 10 milijonov din, kijih bodo namenili za dograditev krajevnega vodovoda, razširitev telefonskega omrežja, postavitev javne razsvetljave na avtobusnih postajališčih in dograditev gasilskega doma v Sobračah.
Za uvedbo samoprispevka je glasovalo nekaj nad 66 odstotkov glasovalnih upravičencev. Skupščina krajevne skupnosti je v začetku tega meseca sprejela sk lep o uvedbi samoprispevka, zdaj pa čaka strokovne organe v krajevni skupnosti ogromno dela. Ali sta svet krajevne skupnosti in skupščina in sploh vsi krajani sposobni uresničiti tako velike naloge, pa se bo izkazalo že v naslednjih mesecih. V nasprotnem primeru bodo delovni ljudje in občani izgubili vsakršno zaupanje v vodstvo krajevne skupnosti.
Na seji skupščine so podvomili predvsem o svetu KS. Le-ta tri tedne po referendumu resnično ni storil ničesar,
da bi se sredstva začela tudi zbirati, niti ni  imenoval     ustreznih gradbenih
odborov za realizacijo posameznih nalog iz zastavljenega programa samoprispevka, razen seveda gradbenega odbora za vodovod, kiježedoslej vodil gradnjo vodovodnega omrežja.
Tekst in foto: RUDI BREGAR
Glasovalni odbor (Rudi Ovnik, Tone Gliha, Marinka Vrdgaj—z leve proti desni) je imel veliko dela. Marija Vidgaj (desno) čaka na glasovnico
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
S skupnimi močmi do novih prostorov
Vas Zavrstnik je tretje največje naselje v krajevni skupnosti Šmartno. Vaščani so s prostovoljnim delom in zbiranjem denarja že marsikaj postorili za napredek svojega kraja, najbolj pa so ves čas pogrešali večnamenski prostor za sestanke in druge potrebe soseske. Doslej so sestankovali v privatnih hišah ali gostilni.
Edino rešitev so našli v razširitvi in modernizaciji starega gasilskega doma, kije imel leskromno orodjarno in stolp za sušenje cevi. In kakor so pred dobrimi šestdesetimi leti takratni vaški zanesenjaki Franc Pogačnik, Anton Pla-ninšek, Janez Pečar, Franc Ober-majer in Janez Petje ustanovili gasilsko društvo in se leto poznejelo-tili gradnje prvega gasilskega doma v kraju, tako je upravni odbor zavrstniških gasilcev leta 1979 sklenil, da povsem prenovi in poveča svoj dom, ki je že davno prerasel potrebe razvijajočega se Zavrstnika.
Gradbeni odbor je resno zastavil svojo nalogo in delo jepotekalo po predvidenem programu: najprej zbiranje dokumentacije, nakup zemljišča, zbiranje sredstev in gradbenega materiala, nato pa postopna gradnja.
Sedanja zgradba, ki sojo izročili svojemu namenu ob 60-letnici gasilstva v kraju, ni niti malo podobna prejšnjemu domu, spodaj ima orodjarno, manjšo sejno sobo in sanitarije, v prvem nadstropju pa dvorano z odrom in garderobo, preuredili so tudi stolp za sušenje cevi.
Pri gradnji so sodelovali skoraj vsi vaščani, vsak po svojih močeh, z denarjem in prispevki ali s
prostovoljnim delom. V petih letih, kolikor časa je potekala gradnja, so opravili 4533 ur prostovoljnega dela posamezniki, 85 ur s traktorji in 40 ur z motorno žago, z raznimi oblikami pomoči pa so pripomogli še Krajevna skupnost Šmartno, Usnjama Šmartno, Občinska gasilska zveza Litija, Zavarovalnica Triglav Ljubljana — enota Litija, Predilnica Litija, Lesna industrija Litija in Gozdni obrat Litija.
Novi prostori bodo krajanom omogočili hitrejši napredek društvenega življenja. Gasilci, ki so se jim pred dvema letoma pridružili še mladinci in pionirji s svojim društvom Mladi gasilec, se bodo lahko še bolj usposobili za uspešno obrambo proti požarom in drugim nesrečam, mladina bo uporabljala dvorano za svoje potrebe na kulturnem in družabnem področju, pa tudi vsi ostali sestanki in občni zbori bodo potekali v njej.
Zavrstničani so na prenovljeni dom zelo ponosni. Cepravsosepri gradnji nekateri posamezniki še posebej izkazali, pa je upravni odbor gasilcev prepričan, da je nova zgradba sad prizadevanj vseh vaščanov in dokaz, da se da s skupnimi močmi tudi v težkih stabilizacijskih časih marsikaj doseči.
Boris Žužek
Filmska razglednica
Z novo, popolno opremo litijskega kina, smo tudi delavci kina dobili novo vzpodbudo za delo.
Tako smo kljub težavam pri nabavi dobrih filmov poskušali za leto 1986 sestaviti program, ki se nam ga ne bo treba sramovati. Filmi, kijih bomo predvajali v letu 1986, so najkvalitetnejši, kar smo jih lahko dobili. Namreč, dejstvoje, da v enem letu nastane v svetu vsega 20 do 25 kvalitetnih filmov, v našem kinematografu pa se jih v enem letu zvrsti preko 100. Takoježeiztega podatka razvidno, da vsi filmi ne morejo biti enako dobri.
Marec pa je eden od mesecev, v katerem skoraj ne bo slabega filma. Ogledali si boste lahko 10 filmov, od katerih vam štiri še posebej priporočamo.
Kot prvi bo (1. in 2. 3.) na sporedu francoski avanturistični film PO-K VARJENEC. Zgodba pripoveduje o nekdanjem dirkaču, ki bi rad pomagal svojemu paraliziranemu prijatelju. Zaposli se v rudniku zlata in ob napadu na rudnik mu uspe pobegniti z vrečo zlata.
Toda pot do uspeha s tem še ne bo končana, pravzaprav se bo šele začela. Tudi naslednji film (5., 6. 3.) bo francoski, in sicer eden od vrste filmov z naslovom EMANUELA.
Veliko znanih pevcev se včasih preizkusi tudi na jilmu. Nekateri uspejo, nekateri pa so si včasih s svojimi vlogami zapravili dobro ime, ki so si ga pridobili s petjem.
Vsekakor pa je njegova najboljša vloga do sedaj vlo<>a ameriškega narednika v japonskem vojnem filmu SREČEN BOŽIČ, MR. LA WRENČE. Narednika na bojišču ujamejo japonski vojaki in ga odpeljejo v taborišče. Življenje v japonskem ujetništvu pa je vse prej kot prijetno.
V veliko veselje mi je da lahko za 12. oziroma 13. 3. najavim projekcijo filma RDEČI. Film je topla človeška pripoved o ljubezni med Luiso Braien in ameriškim novinarjem Johnom Reedom. Oba sodelujeta v oktobrski revoluciji, skozi katero se nepozabno ilustrirajo posamezni detajli iz velikih revolucionarnih dogodkov v Rusiji. Film je prejel tri oskarje in sicer za režijo, fotografijo in najboljšo stransko vlogo. Režiser Warren Beatty, kije poleglega tudi glavni igralec, pa je za režijo prejel tudi Zlati Globus,
Zaradi dolžine filma bomo film predvajali le v dveh terminih, in sicer v sredo (12. 3.) in četrtek (13. 3.J. obakrat ob 16.30.
MLADI ZALJUBLJENI DOHTAR.II (15., 16. 3.)pajefilm, kibonavdušil ljubitelje komedije.
Filmi o ilegalnih prehodih Mehičanov preko mehiško-ameriške meje so v svetovni kinematografiji zelo pogosti. V ta ciklus spada tudi film Jerralda Freedmana NEMIRNA MEJA (19., 20. 3.)
Razburljiva drama pripoveduje o pripadniku mejne patrole, ki išče morilce svojega prijatelja. Poleg osrednje zgodbe pa je v film vpletena tudi usoda mehiških beguncev.
MARIJINI L1UBIMCI(22.. 23. 3.)paješeenauspešnica, ki vam jo posebej priporočamo.
Tudi znanstvena fantastika je reden gost v našem kinu. ZVEZDNE POTI (26., 27. 3.) in avanture admirala Kirka in sodelavcev.
Ob koncu meseca pa bo na programu še angleška kriminalka ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE.
Za vse obiskovalce filmskega gledališča pa obvestilo, da bomo 4. 3. ob 19. uri prikazati Hichcockov • film DVORIŠČNO OKNO z Jamesom St-ev/artom in Grace Kellv v glavnih vlogah, 1. 4. ob 19. url pa slovenski film NASV1DFN.1E V NASLEDNJI VOJNI!
VABLJENI! Gorazd Mavretič
•        C 1    8 F A
Abonma se izteka
— Vdrugi polovicijanuarja jebila vlitijskidvorani že četrta abonmajska predstava. Po daljšem premoru je pri nas znova gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja, tokrat s komedijo Fadila tladžiča Državni lopov. Peto sezono bo sklenilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, kipa se bo, zaradi drugih obveznosti, predstavilo ljubiteljem gledališča s Feydeaujevo komedijo »Bolha v ušesu« šele 21. marca.
Jubilej kresniških pevk
— V letu 1985 se je na področju kulturne dejavnosti v naši občini zvrstilo toliko jubilejev, da bi na zadnjega skoraj pozabili, zato tudi zapis o njem objavljamo z enomesečno zamudo.
Zadnji teden v decembru so pevke ženskega zbora iz Kresnic izvedle v polni domači dvorani prvi celovečerni koncert, s katerim so počastile petletnico svojega dela. Pet let sicer ni dolga doba, a vendar dovolj, da se je zbor ustalil. Pod vodstvom zborovodje FrancaJančarja, kijih vodi od ustanovitve zbora, so pevke predstavile slovenske narodne, umetne in partizanske pesmi.
Jubilantkam so zaigrali Zasavski rogisti, kijih vodi Dane Namestnik, čestitali pa predstavniki odraslih zborov litijske občine in Zasavske pevske skupnosti. Kulturno umetniško društvo Kresnicejevsempevkam, ki pojejo v zboru od njegovega nastanka, podelilo posebna priznanja. Prejele so jih: Danica Hauptman, Milena Jakopič, Nataša Je/nikar, Marija Kopač, Marica Kos, AlbinaPetek, FaniPonebšek, OlgaRožmanec, PepcaStrmljan, Iza Šinkovec, Pavla Šinkovec, Olga Strus, Milena Vehovec in Lidija Vidic, prav tako pa tudi zborovodja Franc Jančar.
Vrnili so jim obisk
— Ob lanskem kulturnem prazniku sta ženski zbor iz Kresnic in moški zbor Hotič-Kresnice obiskala Gorenjsko in sodelovala naproslavi vBrezni-ci blizu Prešernove Vrbe, letos pa jim je oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica — Breznica vrnil obisk.
V kresniški dvorani je domače kulturno umetniško društvo pripravilo 8. februarja svojevrstno proslavo. V prvem delu smo prisluhnili moškemu pevskemu zboru s Polšnika, ki pod vodstvom zborovodje Ivana Fojkarja uspešno napreduje, pa tudi številčno se je v zadnjem letu okrepil, saj prepeva v njem že 28 pevcev.
Drugi del so zapolnili gostje iz Žirovnice, ki so predstavili skoraj vse Prešernove pesmi, ki so jih naši skladatelji uglasbili. V tretjem delu so najprej nastopili šolarji, ki so se pogovarjali o Prešernu in njegovem delu, nato pa je predsednik KUD , Tone Strus, izročil sedmim vaščanom, ki so bili v preteklosti stebri kulturne dejavnosti v Kresnicah, listine častnih članov. To so: Anton.Jakopič, Frančiška Kovic, Anton Rajšek, Terezija Rajšek, Martin Uštar, Franc Vettoraz in Janez Zaje. Dva izmed njih sta se predstavila tudi kot recitatorja.
Proslavo so sklenili pevci iz Žirovnice, ki so morali pred zaključkom dodati še dve skladbi.
GEOSS, Prešeren in kulturni praznik
Sneg je neusmiljeno naletaval. Pritiskal je mraz. Domačini so neumorno odstranjevali sneg s prizorišča, s ceste. Pripravili so posebna taxi vozila, opremljene z verigami, da bi vsakogar lahko potegnili z Vač do GEOSS. V soboto, 8. 2. 1986, je bilo.
V Spodnji Slivni seje bližala 15. ura. Vseje bilo pripravljeno: oktet DPD France Prešeren iz Breznice — Žirovnice, domači pevski zbor, recitatorji, govornik. Proti središču SR Slovenije so se že pomikali obiskovalci, pretežno domačini, kijih ni motilo sneženje, mraz, veter.
Le tri minute čez petnajsto uro so zadoneli zvoki Zdravljice, ki jo je zapel oktet F. Prešeren. Blizu sto udeležencev je nepremično poslušalo in ob obeležju GEOSS podoživljalo tako našega velikega pesnika kot našo viharno preteklost. V teh razmerah je bilo pesnika mnogo laže in pristneje razumeti. Obeležje se vendar opira tudi na veliko narodno zavest pesnika, na njegovo vizijo političnega, gospodarskega in kulturnega razvoja, ki jo je izražal v svojih čudovitih verzih, na osrednja pojma — srčiko njegove poezije, ljubezen in svobodo ter kulturo samo, kije bila doslej vedno središčna os razvoja.
Zdravljica je izzvenela. Mraz stiska tudi govornika, ki ga hoče premagati z gromkim glasom, veter mu trese liste papirja, ko govori o najširšem pomenu kulture kot načinu življenja, odnosa do ljudi in dela, pokrajine, narave. In nadaljuje: »Srčno kulturo v srcu Slovenije pa postavljamo na prvo mesto, saj je izvor vsega nadaljnjega udejanjanja, kar je v središču naše družbe prav človek. In ko iz srca vznikne kulturna želja, ni več preprek: združijo se ljubiteljstvo in poklicnost, domačnost in svetovljanostvo, mladost in zrelost, daljna preteklost, viharni včeraj, razgibani danes in vera v boljši jutri, drobtinice in kolači, turizem in združeno delo, samoupravljanje in samopomoč, vzgoja in prosveta. Tu so postavljeni pomnik, človekovega duha, bitja in žitja skozi stoletja in tisočletja. Tu naša poštena misel plapola na sever in jug, na vzhod in zahod, povsod, kjer živijo Ljudje. Tuje središče za vse Slovence, doma in po svetu. Naj se od tu širi tudi najbolj plemenita kulturna misel, trdno in odločno hotenjedo poštenja kot je bilo pesnikovo z jasno vizijo sveta brez sovraštva.«
Tudi naslednja pesem je ganila srca prisotnih in seza lipo in zastavo zgubila v gostem sneženju. Sneg je že povsem pobelil glave in ramena pevcev domačega pevskega zbora, ko so zapeli svojo prvo pesem. Isto seje dogajali tudi z recitatorji, z nami vsemi.
Vsi pa smo s svojstvenim, nepozabnim in predvsem nepopisnim občutkom spremljali lepo izbran program, podoživljali preteklost, razmišljali o današnjem trenutku, o kulturi, o naši prihodnosti. Okoli projekta Vače 81 smo se zares »zbrali« tisti, ki »dobro v srcu mislimo«. Pridružujejo pa se vedno novi. Tokrat smo se »pobratili« z oktetom F. Prešeren iz Breznice — Žirovnice, saj so bili nad našim delom, našimi hotenji in načrti navdušeni.
Čeprav je bila na tej proslavi le slaba stotinja (mar je to sploh malo?), čeprav mnogi povabljeni niso prišli, čeprav tudi sredstva javnega obveščanja niso pokazala dovolj posluha, ne bomo klonili glave. Tega doslej pri uresničevanju projekta tudi še nismo storili.
Proslavo slovenskega kulturnega praznika pred obeležjem središča Slovenije bomo pripravili vsako leto ne glede na vreme. Sem taka svečanost tudi sodi. To območje je bilo že v preteklosti znano vozlišče evropske kulture. Tod mimo je potekala jantarska pot, tu so v znani metropoli ustvarili bisere takratne umetnosti, kot je situla z Vač, tuše je rodilo več pomembni h Slo vencev (H vala, Ravnikar, Ca lest in, Lajo-vic, Boje, Grilc in drugi). Le malo dalje proti vzhodu, na Bogenšperku, je Valvasor ustvaril dragoceno delo, ki ga ni premogel noben bogatejši in razvitejši narod, malo proti zahodu seje v Zagorici rodil J. Vega, znameniti matematik, fizik, pedagog, geodet...
In zdaj to obeležje ob lipi, stalno plapolajoči slovenski zastavi in spominskim drevoredom za tovariša Tita, simbolizira večstoletna prizadevanja slovenskega ljudstva za obstoj in razvoj, naša skupna prizadevanja za enakopravnost, neodvisnost in mir v svetu.
Ura je bila pol štirih, ko smo program izčrpali. Zasneženi in prem-raženi smo bili, vendar zadovoljni in ponosni. Vgradili smo nov, pomemben kamenček v mozaik naših skupnih prizadevanj za kulturni razvoj, za vsesplošni kulturni napredek. Po poti proti Kimovcu, kamor smo se namenili pogreti premražene ude, smo razmišljali, kako se je F. Prešeren uprl izprijenosti časa, narobe svetu, ki ga je pokrivala vsemogočna moč denarja, in postavil filozofijo bogastva misli, znanja kulture, umetnosti, narave. V klici že postavljeno zahtevo po novi družbi je čez nekaj leti v Zdravljici že popolnoma uveljavil. Ta manifestativna lirika je vedno znova aktualna, nanjo smo se opirali tudi pri opredeljevanju obeležja GEOSS. Nekulturna, porabniška in zgolj v profit naravnana misel pa nas pelje stran od znanja, proč od omike in daleč od kulturne zavesti. In če danes zaznavamo stisko institucionalne kulture, če jo z »novci« vse bolj siro-mašimo, so toliko pomembnejša vsa ljubiteljska prizadevanja.
Program smo pri Kimovcu nadaljevali, bržkosmo se pogreli.Tako gostje kot domačini so izmenoma zapeli še več domoljubnih pesmi. In ob tem ubranem petju seje misel zopet poglobila v kulturo. »Kultura in prosveta, to naša bo osveta« je zapisal poet in tega so se in se na Vačah tudi danes zavedamo. Kultura je dvigala zavest ljudi, jih moralno opogumljala, jim dajala moči in pospeševala razvoj. V kulturi in znanosti smo šli Slovenci vedno v korak s časom. Vače, majhen slovenski, a svetovno znan kraj, so se tem prizadevanjem vedno priključevale.
Prehitro je prišel čas slovesa, vendar le začasnega, saj smo si obljubili, da se najkasneje ob letu spet dobimo. Ne glede na vreme. Prepričani pa smo, da nas bo drugo leto že več kot stotnija, da se nam bodo pridružili mnogi, ki so letos še omahovali, ki niso verjeli, da so Sllvničani sposobni usposobiti cesto in prepeljati goste na GEOSS v vsakem vremenu! Tako bomo skupaj podoživljali vse tisto, kar nismo sposobni opisati: Prešeren je bil le eden...
Ko smo odhajali, je še vedno snežilo in mraz. je pritiskal, naša srca pa so bila topla, naša misel vzradoščena, naša pot utrta...
Peter Svetik
Prireditev je potekala v sicer prostorni, toda povsem polni dvorani, kar je bilo, glede na slabo vreme, presenetljivo. Cesta do dvorane je bila sicer splužena, a ne posuta, zato so morali mnogi obiskovalci pustiti avtomobile pod klancem in se do dvorane odpraviti peš. To pa ni vplivalo niti na obisk, še manj pa na razpoloženje navdušenih poslušalcev. Prizadevni organizatorji zaslužijo za letošnjo Prešernovo proslavo še posebno pohvalo.
Pester Kulturni dan
— Letošnji slovenski kulturni praznik so šmarski šolarji počastili z raznimi prireditvami. Učenci višje stopnje so najprejposlušali zanimivo predavanje o Aljaski in Severni Ameriki, ki ga je s filmom in glasbo popestril Igor Kadunc iz Ljubljane, nato pa so si v litijskem kinu ogledali film Šampion. Nižja stopnja pa se je zjutraj poldrugo uro zabavala ob risankah o Tomu in Jerryju, nato pajih je obiskala še lutkovna skupina LILUiz Litije s predstavo Modna muha.
Boris Žužek
Alkohol — zlo
slovenskega naroda
Slovenci smo po številu majhen narod. Širom po svetu je znana Slovenija po svojih naravnih lepotah.
Nič kaj lepo slavo nam pa ne dela po svetu naš sovražnik alkohol. Noben človek se ne rodi že kot alkoholik. Vsakdo se pijače navadi kasneje. Iz malega zraste veliko. Sprva pije vsakdo po malem, sčasoma se alkohola navadi in ne more več brez njega. Vsak, še tako majhen neuspeh, je že povod, da se ga znova »nacu-ka«. Alkohol ga počasi zastruplja, ni mu mar ne družina ne delo. Koliko otrok ima nesrečno
otroštvo, ker v družini vlada alkohol! Koliko je družinskih tragedij, za katere nihče ne ve. Domače je sram priznati, da pri njih vlada alkohol in raje molče trpijo. Mnogo alkoholikov se poda na zdravljenje, a le malo je tako močnih, da se po končanem zdravljenju ne vrnejo na pot alkoholizma. Vinjeni vozniki so tudi velikokrat povzročitelji prometnih nesreč. Mnogo se jih smrtno ponesreči ali pa ostanejo invalidi za vse življenje. In tudi marsikateri pešec bi še živel, če bi vinjeni vozniki ne divjali po cestah.
Na delovnih mestih so alkoholiki slabi delavci. Veliko izosta-jajo z dela in izkoriščajo bolniško. Ker so nepazljivi, ogrožajo življenje sodelavcev. Vsi se prav oddahnejo, ko zapustijo delovno organizacijo. In to vse stane družbo mnogo denarja. Če pa stopiš v katerokoli prehrambeno trgovino, se s polic ponujajo vse vrste alkoholnih pijač in dobi jih lahko vsak otrok, če le ima denar.
Ani Sever 7. a razred
DOBRA VOLJA PARTIZANSKEGA NAHRBTNIKA
Sedem mitraljezov
V začetku vstaje proti zasužnje-valcem je v partizanski četi pomenil mitraljez več kot pozneje v brigadi top. Imeti mitraljez v četi, to je pomenilo nenapisano jamstvo za uspeh.
A tudi brez mitraljeza se je skupina sedmih partizanov na Kozjanskem počutila kar močno, čeprav je imela samo štiri puške in dve pištoli. Ko seje nekega večera oglasila na Matjaževi kmetiji, seje hotel gospodar ponorče-vati in je posmehljivo dejal:
»Vi, revčki, da boste zmagali... S čim neki? Saj še pušk nimate vsi!.... Kje imate pa mitraljeze?«
Komandirja Antoneska je to sila ujezilo. Vendar se je nasmehnil in dejal: »Kmalu jih bomo imeli, videli boste!« V sebi pa je sklenil, da jo bo Matjažu ob prvi priliki zagodel, pa prav pošteno.
Naslednji teden so partizani v spopadu s sovražniki zaplenili mitraljez. Zvečer pa so že potrkali na vrata Matjaževe domačije.
»Prenočili bi pri vas, oče!« je nagovoril Antonesko brkatega Matjaža, ko mu je prišel odpret vezna vrata.
»Nak, to pa že ne!« seje uprl možakar. »Naj pridejo Nemci, pa vas po-hrustajo s jlintami vred, meni pa hišo zažgejo.«
»A bomo vseeno prenočili tukaj!« je naposled odločil komandir. Ukazal je svojim borcem: »Fantje, naprej!«
Stari Matjaž je ves zaskrbljen obstal v veži in s sklenjenimi rokami nemočno zrl za Antoneskom, ki je z mitraljezom na rami zavil v sobo. Tam je odprl okno in po poprejšnjem dogovoru skozenj pomolil mitraljez svojemu namestniku Utahi. On je vrgel mitraljez na ramo, ponosno dvignil glavo in mimo Matjaža odškornjal v sobo. Nato je tudi Utaha pomolil skozi okno mitraljez borcu Modrasu. To se je ponavljalo vse dotlej, dokler niso vsi borci z istim mitraljezom prišli v hišo.
Gospodar Matjaž je začudeno strmel. Ko je naštel sedem borcev z mitraljezi seje približal komandirju in mu v opravičilo dejal:
» Primejduš, fant! Zdaj stepa zares moderno oboroženi, celo bolje kot Nem ci. Zdaj lahko prenočite pod mojo streho!«
In vesel je mož gostoljubno postregel partizanom s klobasami, kruhom in moštom. Ko so se borci okrepčali in naspali, so zjutraj odrinili v gozd — zgolj spet z enim samim mitraljezom.
Jože Stok — Korotan
t
*
★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★
★ ★
★ ★ ★ ★ ★
★
* *
i *
Napisal: Krhlikar Franc Srakar
Intendatura kamniško-zasavskega odreda
Kamniško zasavski odred je bil ponovno obnovljen 17. februarja 1944 od štaba IV. operativne cone s komandantom Ivanom Belcem — Belijem na čelu. Že čez kak mesec pa se je na Štancih Lazih nad Moravčami odredila nova enota, ki je imela operativni sektor v trikotniku med reko Savo in Savinjo, po dolžini pa od Zidanega mostu do Kamnika in delu desnega brega Save. Pri tej svečanosti so bili navzoči tudi Kranjc, Kalibarda in Marok ter vsi funkcionarji štaba, odreda in bataljonov. Kranjc nam je razlagal in pojasnjeval pomen in dolžnost novega odreda. Ustanovljeni so bili štirje bataljoni, in sicer trije za levi breg Save, drugi bataljon pa za desni breg, to je teritorij Janč, Prežganja in Besnice. Ker so v tem času množično prihajali novinci iz okoliških krajev, je bilo treba nujno reorganizirati prehrano za nove bataljone. Povezali smo se z vaškimi intendanti in se dogovorili glede nadaljnje prehrane. Omenim naj, daje bil na vaškem sektorju med prvimi Globodoški mlinar, ki je vestno opravljal svojo dolžnost in pripravljal hrano za vse bataljone, ki so se trenutno zadrževali na območju Moravske doline in Vač. Vedno je imel na razpolago spisek, kje dobiti živino za zakol in drugo prehrano. Posebno dobro evidenco je imel o mlinih, kjer so nas že čakale polne vreče moke. Ta-
ke zveze so potekale tudi proti Tuhinju in revirjem. Velikokrat smo razbremenili vaške intendante, ko smo opravili kako akcijo ali rekvizicijo pri izdajalcih. Spominjam se noči, ko smo izdajalcu v Šmartnem v Tuhinjski dolini odvzeli hrano in živino. Kmetija je stala na obronku vasi, vendar precej blizu nemške postojanke. Ker smo bili preveč glasni, so nas Nemci zaslišali in začeli streljati. Živina, okoli 10 glav, se je zaradi močnega streljanja odtrgala in začela bežati po vasi. Tako smo iz vasi odšli le z žitom. Eden od borcev se je vrnil le s konopcem, s katerega mu je ušla krava. Na srečo žrtev pri tej akciji ni bilo.
Več sreče smo imeli pri akciji na veleposestvu v Pono-vičah. V neki poletni noči smo iz hleva odpeljali 32 krav, motorno kolo in gig. Stražar, ki je stal pri graščini, v kateri je bila postojanka, ni ukrepal kljub temu, da nas je videl. Pokati je začelo, ko smo bili že na varnem. Kolona je nato odšla proti Vačam. Na zbornem mestu smo pregledali zaplenjeno živino in ugotovili, daje precej krav brejih. Zato sem takoj stopil v stik z vaškim intendantom za zamenjavo. Kmetje so nam bili hvaležni, ker so dobili breje krave lepe pasme. S tem se je tudi dvignil ugled pri vaščanih.
Hudo pa je bilo za borce, ki so kadili. Tudi ta problem
smo začasno rešili, ko smo zaplenili tobak in cigarete pri trgovcu Zajcu pri Izlakah, ki je imel tudi glavno trafiko za vso okolico. Zaplenili smo toliko tobaka, da sem mislil, da bo prej konec vojne kot pa bo zmanjkalo tobaka. Pa
sem se uštel. Za našo zalogo so zvedele mnoge enote in nas začele nadlegovati. Tudi glavni štab je bil deležen naše akcije, najprej pa seveda bolnica. Tako je zaloga pošla že čez dva meseca. Borci so spet začeli trgati tobak po vrtovih. Nato so ga malo posušili, potem pa ga zavili kar v časopisni papir. Odredni zdravnik je kmalu ugotovil, da nismo več zmožni dolgih pohodov, da nimamo vzdržljivosti, in to največ zaradi kajenja svežega tobaka. Zato so takoj prepovedali kajenje tega tobaka. Kondicija pri borcih seje kmalu popravila.
Začeli smo tudi razmišljati, kako bi izboljšali težak položaj glede obleke in obutve. V ta namen smo organizirali delavnice, in to čevljarsko, krojaško in puškarno. Čevljarsko delavnico smo organizirali z osmimi pomočniki v Čemšeniku. Vodil jo je mojster Brodar. Tu se je izdelovala le nova obutev, ker v zameno za popravila stare ni bilo čevljev.
Material za izdelavo smo večinoma zaplenili. Ob velikih hajkah pred zimo oz. ob novem letuje tudi ta delavnica začasno prenehala delati. Krojaške delavnice so bile v
Sp. Slivni, pozneje pa v Strni-ci. Vodil jih je že pokojni Žane Brilej. Uporabljal je material iz padal. Delal je večinoma za borke, za kar so bile zelo hvaležne.
Med tem časom se je ustanovila tudi gospodarska ustanova na Cvetežu (to je manjši zaselek med Vačami in Sv. goro). Tu se je potem zbirala vsa prehrana in živina za zakol. S prehrano je oskrbovala bolnico, terence, komando mesta Vače, mi-nerce, tečajnike v Široki seti in naše bataljone. Pri hrani je včasih malo zaškripalo, ko so na naše območje prišle brigade. Tudi višji funkcionarji iz glavnega štaba so se večkrat oglasili pri našem odredu z zaščitnicami, ko so potovali na Štajersko. Spraševali so, če so še stari intendanti. Ko smo jim pritrdili, so zahtevali hrano kar iz kotlov. Seveda je bilo to razumljivo, ker so naši bataljonski kuharji dajali velik poudarek zelenjavi in začimbam. Zato je bila hrana vedno dobra in okusna. Bolj izbirčni pa so bili člani komisije, za katere smo morali pripraviti kakega petelinčka, ki smo ga na hitro dobili pri kakem sosedu v zameno za sladkor.
Spominjam se dneva na 'Kleniku pri Vačah, ko so proti večeru naše patrulje pripeljale okoli 250 novincev iz Štajerske, ki so bili namenjeni v dolenjske brigade. Na tem območju so se trenutno nahajali vsi trije naši
bataljoni. Bilo me je strah, kljub temu da so bili navzoči bataljonski intendanti, kako nahraniti te borce in novince, predno odidejo. Hrana je morala biti kalorična. Pridno smo začeli pristavljati rezervne kotle k ognjišču, bataljonske intendante pa sem hitro poslal v okolico, da prinesejo še več hrane. Pri delitvi večerje sem naročil vsem kuharjem, da štejejo obroke, ki jih je bilo nekaj čez tisoč. To smo lahko opravljali podnevi, ker takrat ni bilo več orožniške postojanke. Bila je namreč že minirana. Ko je bilo že temno, smo postrojili naše bataljone, za spremstvo novincev pa sva bila določena Cveto Vidovič-Gorski, namestnik odredne-ga komisarja, in jaz. Ko smo pozno ponoči prišli na Miklavž, smo namestili novince deloma v hiše, deloma pa na pode, midva pa sva takoj stopila v stik s funkcionarji naše mornarice (tako smo takrat imenovali brodarje). Na žalost smo ugotovili, da je vodostaj Save previsok. Zato smo morali računati na večdnevno taborjenje. Trajalo je osem dni. Seveda smo o našem zastoju takoj obvestili tudi štab odreda. Ker je bil Milavžev graben z okolico prereven, da bi nas prehranil, smo bili vsak večer prisiljeni pošiljati patrolo z novinci v Moravsko dolino po hrano.
Ta čas smo izkoristili za politična predavanja in kadrovanje. Nekega dne me ba-
taljonski kuhar Miklavc opozori, da eden od novincev stalno hodi h kotlom prižigat manjše cigaretne ogorke. Na to sem postal pozoren. Segel sem v žep in mu dal škatlico vžigalic ter mu povedal, da novinci ne smejo h kr>*1<->~ v ~- ■• tem ni prenehal, sem ga povabil na razgovor k namestniku od-rednega komisarja. Ker pri zaslišanju ni hotel nič povedati, sva mu pregledala vso obleko in v suknjiču našla majhen paket s strupom. Takrat nama je obupan in namišljeno skesan povedal, da ga je v partizane poslal celjski gestapo z. namenom, da ob priložnosti vrže strup v kotel, kjer seje kuhala hrana. Nisva veliko razmišljala. Takoj smo ukrepali in zločinec je prejel zasluženo kazen. Po osmih dneh se je vodostaj znižal in naši čolnarji so lahko opravili svojo nalogo.
Bil je tudi primer, ko smo novince že prepeljali na desni breg Save, ko smo izvedeli, da se med njimi nahajajo ljudje, ki jih je poslal celjski gestapo. Treba je bilo hitro ukrepati. Ko so gestapovci ugotovili, da s tem načinom ni uspeha, so prenehali z akcijo. Ti primeri nam povedo, koliko pozornosti je bilo treba posvetiti pri intendanci, posebno pri kotlih, kjer seje kuhala hrana. Zato smo pri izbiri novih kuharjev vedno izbrali borce, ki so bili predani, zvesti in zanesljivi.
(se nadaljuje)
* -★
* ★ ★ *
★ * ★ * ★ * * ★
i
*
★ * ★ ★ * * ★ ★
* ★ * ★ ★ ★ ★ *
★ ★ ★ ★
*
★ ★ ★ *
★ ★ ★ *
* * *
* ★ * *
★
* * ★
*
IZ M A TICNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V mesecu januarju se je na Bogenšperku poročilo 5 parov, med njimi:
TRNOLŠEK BORIS, miličnik iz Postojne, in REMS ROSANDA, medicinska sestra iz Kisovca, TOMAŽIČ PETER, elektrotehnik iz Šmartnega pri Litiji, in
KRAČAN JANKA, gospodinja iz Jelše, KASTELIC ANTON, avtomehanik iz Trebnjega in ŽUGČIĆ BRANKA, tov. delavka iz Stične, GLOBOKAR IVAN, pospeševalec iz Zagorja ob Savi in
BOKAL MARTA, kalkulantka iz Jcsenovega. Umrli v januarju:
Koci Janez, 44 let, iz Zgornje Jablanice, Zagorec Julijana, 82 let, iz Tep, Ulčar Jože, 57 let, iz Gozda Reke, Dragan Jože, 75 let, iz Zagorja ob Savi, Pla-ninšek Ana, 87 let, iz Preske nad Kostrevnico, Primožič Alojz, 88 let, iz Mišjega dola, Potočnik Pavel, 54 let, iz Zavrstnika, Cernigoj Justina, 61 let, iz Ljubljane, Trobentar Avguštin, 61 let, iz Zavrstnika, Femec Jožef, 83 let, iz Milh, Dugorepec Frančiška, 88 let, iz Male Kostrevnice, Klančar Pavla, 58 let, iz Litije, Podrenk Janez, 46 let, iz Tep, Jeraj Janez, 74 let, iz Litije, Pregelj Srečko, 62 let, iz Jevnice, Lavrin Ana, 81 let, iz Boltije.
Joža Což
ZAHVALA
Zastal je korak, usahnil je up, ugasnilo je življenje našega dragega moža, brata in strica
JOŽETA FORTUNA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam osebno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se gasilcem Gasilskega društva Liberga in sosednjim Gasilskim društvom, prapo-rašem, organizaciji Zveze borcev NOV Velika Kostrev-nica, obema' govornikoma ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Mici, sestra in bratje / družinami
ZAHVALA
Ob
prerani izgubi
našega dragega moža,
očeta in starega očeta
IVANA KOČIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Usnjarne Šmartno, pevcem za lepo zapete žalostinke, tov. Kokalju za tople poslovilne besede ter župniku za opravljen obred. Zahvala velja tudi Pletilji, Lesni, Predilnici, Kovini terOOZSMSJablanicaza darovane vence.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žena Mari, sinova Dušan z družino, Bogdan, hči Nataša ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob
boleči izgubi našega dragega moža in očeta
z\LOJZA SMRKOLJA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, lovcem iz Lovske družine Vače ter iz drugih lovskih družin za številno spremstvo na njegovi zadnji poti in poslovilne besede, župniku za obred, pevcem iz Vač za lepo petje in vsem delovnim organizacijam za darovane vence.
Žena Ana in otroci z družinami
ZAHVALA
Po dolgem trpljenju je prenehalo biti srce naše dobre mame, babice in tete
ANE PLANINŠEK
po domače Novakove mame,
iz Preske nad Kostrevnico
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč in cvetje. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Bebi za večkraten obisk in zdravstveno pomoč ter duhovnikoma, župniku in kaplanu, za obisk in poslovilne besede.
Žalujoči: sin Ivan, hčerka Tinca z družino in ostali sorodniki
ŠPORT IN REKREA CIJA
Dejavnost TVD Partizan Litija v letu 1985 in načrti za leto 1986
TVD Partizan Litija je v letu 1985 nadaljeval z delom na področju športne rekreacije s ciljem, doseči čim večjo udeležbo občanov Litije v tej zvrsti rekreacije.
Tako smo se vključili v organizacijo sindikalnih športnih iger za leto 84/85 ter organizirali prvi del teh iger za obdobje 85/86. V začetku leta 85 smo organizirali sejem smučarske opreme ter pomagali pri organizaciji prvenstva Predilnice v smučanju. V spomladanskem delu je bil Tek po ulicah Litije ter vodenje občinske lige v malem nogometu, kjer je sodelovalo 9 ekip. Za to ligo je bil organiziran tudi zaključni turnir v malem nogometu. Na Ježi v Litiji je potekal jesenski kros za vse starostne kategorije, najboljši posamezniki iz različnih starostnih kategorij pa so se udeležili krosa Dela v Novem mestu. Uspešno je bil izpeljan jesenski del občinskerekreacijskelige v malem nogometu ter tradicionalni turnir občine Litija v malem nogometu v Ivančni gorici z udeležbo 19 ekip z več kot 180 igralci.
V letu 1985 je bilo organizirano tudi občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, vključili pa smo se tudi v tekmovanje trim lige v kegljanju. Občanom Litije, Šmartna, Gabrovke in Dol smo nudili rekreiranje v telovadnicah.
Posebna pohvala gre članom tekaške sekcije, saj se je deset članov te sekcije udeležilo in uspešno izvedlo kolesarski maraton od Hodoša do Pirana. V enem dnevu so prevozili 370 km.
Člani se udeležujejo skoraj vseh letnih in zimskih tekov, kot so: Trnovski maraton, Tek treh dežel, Dupeljski tek. Bloški teki, Maraton Radenci, Dakijev tek. Vključili so se tudi v kaveljce — korenine.
Precej sredstev smo namenili za nakup osnovnih sredstev, saj smo kupili elektronsko uro za merjenje časov, smučarske pregibne palice ter ratrak, s katerim so člani tekaške sekcije v prejšnjem letu uredili tekaške proge na Ježi.
Jasno pa je, da so pri našem delu tudi precejšnje težave, saj je vse delo bilo na posameznih članih TVD Partizan.
V letu 1986 se moramo predvsem člansko okrepiti, da nas bo več, saj bos tem tudi delo lažje opravljeno in verjetno tudi kvalitetnejše.
Novemu izvršnemu odboru bi predlagal plan dela za leto 1986, ki naj bi bil z nekaterimi dopolnitvami izpolnjen. S tem bi nudiliobčanom Litiječim boljšo organizirano rekreacijo.
Načrti za leto 1986
V letu 1986 naj bi nadaljevali s športno rekreativno dejavnostjo za občane Litije.
V ta namen naj bi nadaljevali s sindikalnimi športnimi igrami, nanovo organizirali z litijsko mladino športne igre Litije.
Izvedli naj bi spomladanski kros po ulicah Litije ter jesenski kros na Ježi. Izpeljali bi občinsko rekreacijsko ligo v malem nogometu z zaključnim turnirjem ter izvedli VI. turnir v malem nogometu. Omogočili bi rekreiranje v zimskem obdobju za občane Litije v telovadnicah.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE LITIJA
Obvestilo imetnikom stanovanjske
pravice na družbenih stanovanjih
Skupščina stanovanjske skupnosti je na seji dne 27. januarja 1986, skladno z določili družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin v letu 1986, sprejela sklep, da se stanarine v letu 1986 prvič povišajo s 1. marcem 1986 za 43% (triinštirideset odstotkov).
Stanarina se plačuje do 15. v mesecu vnaprej.
Od stanarine, ki ni plačana v prej navedenem roku, se od tega roka naprej plačajo zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom o obligacijskih razmerjih.
PREDILNICA LITIJA v Litiji p.o.
61270 LITIJA
Zadelo v počitniškem domu v Novigradu (Istra) vabimo k sodelovanju v času poletne sezone delavce, študente in upokojence za prosta dela in naloge:
1. izvajanje zahtevnih kuharskih opravil — 1 delavka
2. izvajanje manj zahtevnih kuharskih opravil — 1 delavka
3. izvajanje enostavnih kuharskih opravil — 3 delavke
4. izvajanje točajskih opravil — 2 delavki
5. serviranje obrokov — 3 delavke
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z upokojenci pa pogodbe o delu.
Vse dodatne informacije lahko dobite v kadrovsko splošnem sektorju delovne organizacije, zaželeni so osebni razgovori. Rok prijave je do zasedbe.
Komisija za delovna razmerja KOP Komunala Litija, 61270 Litija, Ponoviška 15,
objavlja
prosta dela in naloge:
1. vrtnar
Pogoji:
— poklicna šola ustrezne smeri
— eno leto delovnih izkušenj
— poskusno delo traja tri mesece
2. čistilka upravnih prostorov —
za 6-urni delovni čas
Pogoj:
— trimesečno poskusno delo
Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska služba KOP Komunala Litija, Ponoviška 15. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Spoštovani bralci!
Žreb je iz pravilnih rešitev nagradne križanke »100 let Predilnice« izbral dva srečna dobitnika. To sta:
1. Cajhen Ivanka, Ustje 64, Šmartno pri Litiji
2. Jakopič Andrej, Kresnice 11
Nagradi bomo poslali po pošti. Čestitamo!
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: občinska konferenca SZDL Litija, Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Franc Končar, Mojca Lebinger, Franc Mali st., Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Urile/ (odgovorni urednik), Mari Mer zel, Vid Pra-unseis, Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hil-da Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenih, Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto, Tisk: Tiskarna Novo mesto. Naslov uredništva: Litija, Par-mova 9. tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
Janez Jeršin, Litija, Sitarjevška c. 28, sprejme delavca kleparja ali ličarja oz. NK delavca. Zaposlitev takoj.
Cenjene stranke obveščam, da bom pričel s fotokopiranjem in razmnoževanjem 15. 3. 1986 vsak dan od 8. — 12. ure, v sredo in petek tudi popoldan od 16. — 18. ure. Delavnica je v Litiji, Podk-raj 2, (pri lekarni). Telefon 881-843. Jovanovič Aco, Jerebova 6, 61270 Litija.
Garsonjero vzamem v najem z ogrevanjem ali brez, lahko tudi večjo sobo z lastnim vhodom kjerkoli v Litiji. Po dogovoru plačljivo tudi v naprej. Naslov v uredništvu GO.
Dne 17. 1. 1986 sem oct nadvoza do železniške postaje Litija izgubila zlato zapestnico (obroč), široko 1 cm. Ker. mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, naj mi jo vrne proti nagradi. Mija Sistek, Gubčeva 4. Litija
Veliko zanimanja je tudi za smučanje, tako alpsko kot tekaško, zato naj bi bilo izvedeno nekaj tekmovanj v omenjenih disciplinah. Porodila se je ideja o organiziranju tekaškega maratona v Litiji, morda z nazivom Valvazorjev tek.
Verjetno obstaja tudi zanimanje posameznih oljčanov, da bi si s strokovnim izpopolnjevanjem v različnih tečajih pridobili ustrezne kvalifikacije v različnih zvrsteh športnih panog in s tem pomagali društvu pri nadaljnjem organiziranju rekreativne dejavnosti v društvu.
Vemo tudi, da dokaj velika skupina rekreativcev nastopa na raznih tekmovanjih, akcijah, tekih, pohodih izven Litije, ki predstavljajo TVD Partizan Litija. Zato naj sejim vletu 1986omog-oči nakup majic in trenirk z napisom TVD Partizan Litija.
Srečujemo se tudi s prostorskimi problemi, saj nimamo niti stolov niti ogrevanih prostorov.
Narediti bo treba pravilnike o uporabi osnovnih sredstev, kot so: uporaba in shranjevanje ratraka.elektronske ure itd.
Verjetno nisem omenil vseh zadev, zato prosim, da bi v nadaljnji razpravi sodelovali s kritičnimi predlogi, da bi nov IO TVD Partizan Litija imel smernice za še bolj zagnano delo na področju rekreacije v občini Litija, saj si tega verjetno vsi želimo.
Mirko Plaznik
VELESLALOM
Odprto prvenstvo Litije
V organizaciji TVD Partizan Litija je bilo organizirano 9. februarja odprto prvenstvo Litije v veleslalomu
za vse starostne kategorije. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, udeležba pa je bila nad pričakovanjem, saj se je tekmovanja udeležilo ravno 100 tekmovalcev. Čase je organizator meril z novo elektronsko uro, tako da z merjenjem in regularnostjo tekmovanja ni bilo noben težav.
REZULTATI:
Deklice A: 1. STRUBEJ NATAŠA — Kresnice, 2. SETNIČAR SAŠA — Kresnice, 3. DEŽELAK MAJA — Litija.
Deklice B: 1. UDOVIČ MAJA — Jevnica, 2. DEŽELAK SABINA — Litija, 3. BIZJAK NATAŠA — Kresnice.
Dečki A: 1. DOBČNIK SIMON — Šmartno, 2. VIDIC KLEMEN — Kresnice, 3. STRUS DAMJAN— Kresnice.
Dečki B: 1. VRHOVC SEBAST-JAN — Litija, 2. SETNIČAR TO-
MAŽ — Kresnice, 3. MAHKOVIC SEBASTJAN — Litija.
Ženske A: L KOVIC ŠPELA — Kresnice, 2. KOKALJ DANI — Litija.
Ženske B: 1. KOTAR JELKA — Jevnica, 2. DEŽELAK MARJANA — Litija, 3. VEHOVEC IVANKA — Kresnice.
Moški D: 1. KAVŠEK LADO — Litija, 2. UDOVIČ VINKO — Jevnica, 3. BORIŠEK VLADO — Litija.
Moški C: f. KOVTC JANEZ— Kresnice, 2. VRHOVC TINE — Litija, 3. REPINA TONE — Šmartno.
Moški B: 1. LUČIČ DRAGAN — Litija, 2. KOTAR SREČO — Jevnica, 3. INTIHAR FRANCI — Litija.
Moški A: 1. KOVIC JERNEJ — Kresnice, 2. SLAPNIČAR JANKO — Litija, 3. KLINC MATJAŽ — Vače.
Najboljši čas je dosegel Kovic Jernej s časom 36,25.
Mirko Plaznik
KEGLJANJE
Kegljaško trim tekmovanje
Kegljaški klub Litija je v mesecu novembru 1985 razpisal ter odposlal vsem družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim in drugim razpis za kegljaško trim tekmovanje v borbenih partijah za leto 1985/86. Prijavilo se je 12 ekip, ki se v pravem športnem duhu borijo za vsak podrti kegelj oziroma dobljeni set. Čeprav tekmovanje poteka po enojnem liga sistemu, t. j. vsak z vsakim, so propozicije samega tekmovanja določene tako, da se prav do zadnjega kola, ki bo odigrano po urniku 7. aprila t. L, ne bo vedelo za končni vrstni red.
Po odigranem V. kolu je trenutni vrstni red takle: KS Jablanica 29 1/2
KS desni breg 29 1/2 Lesna 27
Gradmetal 22 1/2 Mački 21 Obrtniki 20 1/2 IUV I. 19 1/2 Predilnica 1711/2 Partizan 17 Kovina 16 IUV II. 15 1/2 Občina 4 1/2
Program raznih kegljaških tekmovanj, ki jih bomo priredili v letošnjem letu, bomo objavili v eni od naslednjih izdaj našega glasila. Vse ljubitelje kegljanja pa prosimo, da pošljejo svoje pripombe oziroma predloge na naslov: Kegljaški klub, 61280 Litija.
KK LITIJA
ZKO Občine Litija in Kulturno umetniško društvo Jevnica prirejata
Prvo občinsko prvenstvo v družabnih in popularnih plesih
ki bo v soboto, 22. marca, ob 18. uri v dvorani Zadružnega doma v Jevnici Tekmovalne propozicije:
Pravico nastopa imajo vsi občani občine Litija, ki se amatersko ukvarjajo s plesom in ki niso kategorizirani oz. nimajo statusa športnih plesalcev. Tekmovanje v družabnih plesih bo potekalo v naslednjih starostnih kategorijah:
1. Prvenstvo za pionirje oz. učence OŠ (letnik 1971 in mlajši)
2. Prvenstvo za mladince oz. dijake srednjih šol (letnik 1966 in mlajši)
3. Prvenstvo za člane (letnik 1965 do vključno letnik 1951)
4. Prvenstvo za veterane (letnik 1950 in vsi starejši)
Za L, 2. in 3. kategorijo bo tekmovanje potekalo v naslednjih plesih: ang. in dun. valček, foxtrot, cha-cha, jive, disco hustle, za veterane pa ang. in dun. valček, foxtrot in polka. Hkrati s tekmovanjem v družabnih plesih bo potekalo tudi občinsko prvenstvo v:
— DISCO plesu
— BREAK DANCU
— ROČK AND ROLLU
Tekmovanje v disco plesih bo ločeno po spolu, posebej za fante in posebej za dekleta, za tekmovanje v rockenrollu pa zbiramo prijave v parih.
Zaradi lažje izvedbe in organizacije prvenstva prosimo vse interesente, da se prijavijo vnaprej (s priloženo prijavnico ) ali po telefonu na naslednja društva oz. organizacije:
— ZKO Litija, Parmova 4, tel. 881-182
— OK ZSMS Litija, Ponoviška 6, tel. 881-269
— KUD Jevnica tel. 877-373 Rok prijav: 20. marec 1986
Po končani prireditvi bo tovariško srečanje z družabno zabavnim programom.
-->g-l
PRIJAVNICA:
Prvo občinsko prvenstvo v družabnih in popularnih plesih 22. marec 1986 v Jevnici
Ime in priimek: Točen naslov:
Nastopal-a bom v (navedite zvrst in kategorijo): Prijavnico pošljite na enega od gornjih naslovov.