mnogo uniform, tako pomorščakov, kakor tudi pešcev v rudečih bluzah iu buli h čeladah, iu nekteri «o radovedno ogledavali mesto, drugi pa se niso inuogo zmenili ne za ljudi, nu za reči, temveč »o hodili tako rokoč bolj po mestu okoli, da si dolg čas pre-ži'no, bili so skupaj po štirje, pet, iu skoraj vsnk je imel v ustih malo kratko pipieo. Ljudje so jih jako zvedavo gleduli, oni pa so se hitro razšli po kavarnah in krčmah pokušat posebno Gambrinov sok. Nekteri ho bili jako lepega obraza, drugim pa se je skoraj brala tuga ua obrazih, ker akoravno so vozijo „v tuje kraje, tuja mesta, iu ksinor jih popelje cesta," vendar nekaj jim manjka, namreč domovino megle-II eg a Albiona.	(Dftl> P^h.)
Iz Gradca, 15. septembra. (Gurrč zaprt.) Lansko leto na jesen jeli ko razni časniki po vseh avstrijskih pokrajinah v nokoni ua videz skromnem inseratu denar ponujati, ki so posebno ua zemljišču, kakor tudi ua osobni kredit lahko dobi. Kdor ga želi, naj 86 zaupno obrue pod to iu to „šifro" do administracije li*ta. Kdor je to storil — in storilo jih jo mnogo, ki so denarja na posodo iskali — dobili so čez dva dui iz Gradca hektografovauo pismo s tvrdko: .Frans Gurr»', Bank- und Wcchsel-gescliuft in Graz, Murgasse II", v kteri je omenjeni „bankir" rekel, da žo dii denar. Toda ker nu pozuü zomljiščnih uli oziroma osebnih razmer pro-silčevih, pošljejo naj se mu 3 gld. za informacijo. Koliko je dobil takih, ki so mu po :l gld. poslali, ne vem, vem pa, da jih je res nekaj dobil in to celo tukaj v Gradci. Denar za informacijo je mož pobral, s posojilom ju pa prosilce „vlekel" od tedna do tedna, dokler so ni poslednjih potrpežljivost sprevrgla v robato postopanje in tedaj je Gurre rekel, da saiu nima denarja, pač pa ga lahko proti dobremu poroštvu preskrbi. No, na dobro poroštvo da v Gradci vsaka banka denar iu niti treli goldinarjev za „informacijo" ne zahteva. Poleg tega skubil ju Gurre posojila potrebue prosilce tudi še ua ta način, da je vsakega prisilil, kdor je kako večje posojilo z njegovim posredovanjem dobil, da se je moral na življeuje zavarovati za jako veliko svoto. To je Gum'- delal zato, ker je bil ob enem agent pri muogih zavarovalnih bankah, da je od teh prisiljenih zavarovanj odstotke vlekel iu ob enem pa, če bi bil dolžnik med tem umrl. imel v rokah večjo svoto, ktero bi bil po dolžnikovi smrti na zastavljeno mu polico potegnil.
Kdo ve, kake sleparije je mol še uganjal, da ке je mera taistih do vrha napolnila iu je minuli teden prekipela. V ponedeljek prišla je policijska komisija v Gurretovo stanovanje, kjer so napravili nekoliko preiskave, potem ko pa Gurre t a seboj vzeli in ga pri deželni sodniji shranili. Preiskava in glavna obravnava spravili bodete izvestno veli -kansko sleparstvo na dan.
Vise slovstvo. „Šolske Drobtinice",
(Konce.)
Drugi oddelek obsega članke učiteljem namenjeno. V lepi obliki in lahko tekočem slogu slika
hnetonus pr« tuturo Vor®, ideo coinmcndatiiiii est ipsi, nt mittat aeditinim ad Vicinos parochiunos ro-gatu, ut ei exarent agros pro uxigentia occhonomiae, nam libuiitor piaestnbunt et tuiientur hoc praestare, si uoliint habere Cnratum, cum ipsi non prouiderint, ut jumenta propria habere possit ad agrieulturam. Caeterum ut in patientia seruiat et huic loco et po-pnlo ineulto facial eharitatein, ipsos instruat et prno-eipue post Coucionem doctrinain Catechistiesrn ipeis tradut, oidem est pluribus commendatutn. Do cura animaruin an ipsa indigent absque examine hue missus, ipseinot dubitauit, ideo in dorothcaua synodo, .si uidebitur, poterit so denuo in ista causa insinnarc, cum nprobutus in quadrageeima pro Oberbnrgo ratiomilliliter censeri possit sufficions otiam pro isto loco si sic superioribus placuurit."
O božiči 1651 je bil v dijakona posvečen, 1653 in 1054 je knpolanoval v Gornjem gradu, 1055—ltl57 v I Jurah, kjer je potom bil kratek čas vikarij. L. 1058 je bil zopet kapela n v Gornjem gradu.')
') J. Uwlen. VI., 437 in 4IW.
(Dalj« prili.)
шЛ
-s-r~
nam najprvo učitelja • začetnika, kakoršeu bi moral biti. Iieči moramo, da je pravo pogodil pisatelj s tem sestavkom. Želeli bi le — in od teh nazorov ne bomo uikdur odstopili — naj bi bil v pravo razmerje postavil občevanje učiteljevo z duhovnim pastirjem, kar je premalo povdarjal. Ni uatnreč mogoče vapešno delovati v šoli, ako si duhoven iu učitelj složno rok ne podajeta. Pouk iu odgoja nu moreta vspevati, kjer ni skupnega delovanja in med-eobojuu prijazno podpore. Tudi v tem bodi nam Slomšek učitelj.
Poglavjo: Za koliko podpirnšulskn u s t r a h o v n 1 n o s t ali d i н o i p I i u n poučevanje noposredno? — sestavljeno iu rnz-redjeno je prav pregledno in korenito izdelano. Lepo se bere tudi sostavek: Avancement ljudskih učiteljev, ki priporoča, naj bi se v plačne razrede razvrstile učiteljske osobo po zaslugah, starosti iu značaji njihovem, nu pa dutične šole. Pisatelj meni, da bi po takej plačilni sistemi učitelji postali zadovoljni s svojim stanom, da bi se pre-meščeuje učiteljskega osobja od leta do leta manjšalo, in da bi posamezno šole ne dobile zaporedoma najslabše, druge pa zopet uepretrgoma le najboljšo učiteljske moči. Mi se sicer ne moremo popolno optimistično izreči o tem predlogu, uli vsakako bi se ua ta način uvedlo neko plemenito tekmovanje med učitelji, ki bi pouku gotovo le koristilo. Toda žal, da nam ni upati naglo tako korenitih izpre-memb. Našim poslancem pn bi bilo v istini svetovati, da premišljujejo o tem predlogu zn bodoče čase goduosti.
Pospešuj m o bran jo dobrih bukev med Slovenci. To jo napis poglavju, ki unsve-tujo nabavo „ljudskih knjižnic" iu povdarja, da naj ko knjige revidirajo in določijo za posebne razmere čitateljev. Ni vse zn veščega. — Misel izvrstna, dni Bog, da bi se na to vsaj po ljudskih učilnicah vedno iu povsod ozirali.
V Kostavku: Učitelji slovenski zed i-u i in o su tesneje, priporoča pisatelj, naj bi si vsi slovenski učitelji osnovali skupen organ, v kte-rega bi vzajeuiuo dopisovali, da bi bil tak lisi hvalevredno glasilo vsegn slovenskega učitoljstva. — „Viribus unitis" bi se gotovo vsestransko več doseglo, knkor sednj, ko učitelji rnzkosani v dva šolska lista dostikrat ne vedo, kteremu bi so pridružili ill — „dunbus litigantibus" — svojo gmotno in duševno podporo podajejo nemškemu nam nasprotnemu listu.
Knjigo zaključujejo 7<l strani obseznjoee praktične vaje pod nnslovom: Iz šole zn šolo. Podajajo ljudskemu učitelju naloge v izobrnžbo prostih stavkov in slovenskega pravopisa. U teh nalogah, ktere je prijavljal „Učiteljski Tovariš", izrekli so se jako priznalno že nekteri učitelji. Prav je toraj, da jih podaje pisatelj skupno svojim kolegom, kterim bodo izvestno pri poučevanji dobro služile.
Iz cule knjige veja ljubeznjivi iu praktični duh Slomškov. Prebirali smo jo i veliko zanimivostjo in s posebnim veseljem jo priporočamo vsem, ki se pečajo г odgojo mladine. Dokler bode Slomškov duh živel med nami, ni se bati, da bi se odgoja naša mladine pokvarila. Vzemite knjigo v roko učitelji in duhovniki, berite jo pazno, sad ne izostane ! K sklepu le še željo : Bog nam daj pisateljev iz Slomškove šole! . . . Knjiga so dobiva pri založniku in v bukvarnah za 1 gld.
..Pan no niča. — Spomeniški listi."
Svojim prijatelj«!!! o*U vi I D» V Trste nj »k Zalolba |>i«a-luljevik. — Tink »»kuro« drulb« »v. Mohor« v Colore! 1887.
Pod teui naslovom je izdal slavni naš pisatelj č. g. D. Trstunjak lično knjižico povodom svoje sedemdesetletnice. Vsebina knjižici je: I. Ktnografske razmere v nekdanji Panouiji od prudobo do rimskega gospodstvn. II. Ki;xsv — ('amum ime zn pivo pri starih Pauonih. III. Puuonskonoriška boginja Ad-sallutta. — Neštevilno razprave Tretenjakove, ki jih j« priobčil po raznih naših listih in letopisih, preiskujejo temno zgodovino našega naroda. Starino-sloveč pri stvareh, za ktero ko navadni izobraženec no zmeni, postoji, premišljuje, preiskuje, zbira ver-Ijivih dokazov za svojo trditev iu tako pojasni marsiktero tomuo stran davne preteklosti. — Kolikor bolj prebiramo in pretebtujemo raziskavanja svojega slavuega učenjaka, toliko bolj se uverujemo o resničnosti prvopesuiškega vsklika slovenskega: O.l prvega tukaj Slrmujt» moj rod, (vo ve kdo tit dr«j>» Naj rtv«. oil kod V
Prečitaj to kujižico, utrdila te bo še bolj v ljubavi do roda i doma. — Slavljeuou pa želimo, da bi šo dolgo vodil peni v poslavljenje domovine slovenske, ktero on ljubi presrčn6.
V predgovoru piše pisatelj: „Leta 1887 setu začel slovenski pisati, torej je preteklo petdeset let mojega literarnega delovanja. Jaz sem pisatelj malega naroda, toraj se ne morem ponašati s stoterimi knjigami, kakor Kraszeweki, dasirnvno nisem bil tnanj delaven in nisem mauj ljubil svojega naroda. Poskusil sem se kot pesuik, novelist iu humorist; kot mytho-, lilo- in arheoleg, spisal sem zgodovinske razprave, uatisnenu v naših slovenskih, tudi v tie-kterih nemških časnikih, mnogo mojih Hpisov je našlo priznanje, marsikteri članki so že zastareli, ker znanosti napredujejo. — Erraudo didici.
Kot sedemdesetleten starec ne bodem več mogel krepko peresa voditi, naj me nndomestujejo mlajše inoči iu v ljubezni popravljajo, kjer eem se jaz zmotil. Gradiva jim zapuščnm obilo. Bog varuj slovenski narod!"
Domaee novice.
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda» naznanja vsem čč. podružnicam, da jim v kratkem razpošlje „Vestnik", kteri naj slavna ničelništva blagovoli razduliti či\ družbenikom ter drugim rodoljubom, da jih tem več pristopi ter s svojimi, če tudi malimi doneski podpro to šolsko družbo. Nuj bolj primerno se to utegne zgoditi o priliki občnega zbora nil kake podružnične zabave ter se tako združuje utile dtilc.i.
(Veselica St. Mersko podružnice) privabila je včeraj toliko občinstva nn vrt Schrei nor jeve pivartie, da jo bil tudi najmanjši prostorček zaseden. Med navzočimi zapazili smo g g. cesarskega svetnika Iv. Murni k a, dr. Vošnjaka, dr. Zamika i. dr. Vrt oznljšnu je bil tieštevilnimi zastavami in zastavicami, rszsvitljevsli ko ga pa raznabojui lainpijoni. Veselični odbor potrudil so je po svojih močeh, da doseže sijajen vspeh v vsacem ozirn, in radostuega srca konstatujemo, da se mu je to tudi posrečilo v polni meri. — Gusp, V s I e n t i u č i č razjasnil je v svojem nagovoril priprostimi besedami pometi Ciril-Metodovegs društva ter povdarjal, da je treba podpirati združenimi močni i društvo, ki ima tako blag smoter in kojega geslo jo: Vse za vero, dom, cesarja! Občinstvo sprejelo je nagovor živahnim odobravanjem. — Gospodičini Zorka in Josipina deklamovali sto jasno in gladko ter dokazali, da ste vzgojeni v narodnem duhu in da ste popolnoma vešči krasni, ljubko doneči materinščini. Starišem tacih hčera pa moremo le častiti. — Pevske točke izvajal je „Slavec" precizno; čisto in krepko razlegali so se glasovi iz čilih grl vzlic ne posebno ugodni akustiki. Občinstvu je posebno ugajal» cosp, Stegnarjova „Slavec iu pevec", solista gg. Pavsek in Purdan pa sta pokazala, da sta v istini „slavca in pevca". Tudi v Vašakovem čveterospevu „Stanak" se je odlikoval g. Pavšek, kojetnu se vidi. da pn ni zastonj poučeval v petji minulo jesen g, Gr bič. Grbioev zbor „Slovanski lirod" je težka iu utrudljiva skladba, a blizo 40 pevcev broječ zbor uadvlndal ga je z lahkoto ter ga gladko izvršil. Vsaki točki sledilo je burno ploskanje, prikipelo pa je do vrhunca, ko je usstopil gosp. Meden ter svojim silnim in vendar milim glasom očaral poslušalce v Ipaveevi „Slovanski prsmi". Skladba sama pa je tako srečna ter sega tako v srce, da smelo trdimo, kdor jo je enkrat čul iz Medenovih ust, „on po tebi hrepeni, oj slovanska pesem ti!" Občinstvo ni mirovalo, dokler ni naš slavni „slavec" dodejsl še Ipavčevu „Prošnje" in „Domovine". Hvala in čast g. Medenu iu „Slaven", ki sta veikdar pripravljena sodelovati ondi. kjer se grč za korist in prospeh narodnega napredka. V nekako plačilo pa naj bodo „Slavcu" besede navzočega Zagrebškega gosta in slovenskega skladatelja g. Stöckl-a: „Nikdar bi si nu bil mislil, da je v Ljubljani mogoče delavsko pevsko društvo, ki bi imelo toliko vnpehu v tako kratkem časi!" — Ako še dostavimo, da znaša čiati dohodek »kroglih 17о gld., dokazali smo, da smrt biti St. Puterska podružnica ponosna na tako povsem dovršeno veselico.
(V gimnazijo Ljubljansko) se je letos vsled nemilega višeg» ukaza vsprejelo samo 817 (lani 840) učencev, ktere bo v It razredih podučevalo 31 uči-