PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primors
b*'x
0°
V?-°°

lontecchi 6 - PP 559 '40) 7796-600 '894 PD I /772418
24 maggio 1 533382-535723 2958
dnevnik
. rtistori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 246 (14.337)
Trst, petek, 23. oktobra 1992
Pooblastilni zakon je odobril tudi senat
Manever prodira samo z zaupnico
V zbornici je danes na vrsti davčni odlok Ostre kritike iz »skupne fronte« opozicije
RIM — »Z uresničitvijo teh ukrepov bomo zgradili moderno Italijo in v socialnem pogledu pravičnejši davčni sistem,« je zadovoljno izjavil ministrski predsednik Giuliano Amato, potem ko je tudi senat odobril zakon, ki pooblašča vlado za izredno ukrepanje na področju zdravstva, skrbstva, javnih služb in krajevnih financ. Amato je bil še toliko bolj zadovoljen, ker naj bi danes poslanska zbornica sprejela zakonski odlok o privitju davkov in to praktično brez popravkov; kakor včeraj v senatu tako bo tudi danes vlada zaprosila za zaupnico. V štirih mesecih je to storila kar dvanajstkrat! »Res je, na široko smo se posluževali zaupnice, toda izredne razmere zahtevajo tudi izredna sredstva,« je poudaril Amato, ki je seveda izzval izredno ostro reakcijo opozicije. Demokratič-
na stranka levice, republikanci, Stranka komunistične prenove, Rete, Severna liga in Zeleni so oblikovali skupno fronto proti »objestnosti vlade« ter pozvali Giovannija Spadolinija in Gior-gia Napolitana, naj skličeta pri Amatu sestanek načelnikov parlamentarnih skupin, da bi na njem obsodili »zlorabljanje zaupnice«. D Alema (DSL) obtožuje vlado, da zmedeno ukrepa, Li-bertini (SKP) pa očita Spadolini-ju, da ne predseduje senatu, temveč samo njegovi večinski komponenti. Neprestano seganje po zaupnici moti tudi predsednika poslanske zbornice Napolitana: »Gre za vprašanje, s katerim se bo treba spopasti na ravni institucionalne reforme, kajti tudi na področju proračunske zakonodaje je potrebno natančneje opredeliti pristojnosti parlamenta in vlade.«
Četniki so s topovskim ognjem napadli okolico Cavtata
V Bosni še vedno spopadi med Muslimani in Hrvati
V Bosni in Hercegovini doslej ubitih približno 100 tisoč ljudi Slovenija bo skušala evakuirati slovenske državljane iz te države
Po sredinem izdanju pripornih nalogov za štiriindvajset mafijskih veljakov v Palermu
Hudo nelagodje in zadrega znotraj KD zaradi izpovedi skesancev o Salvu Limi
RIM Kakor je bilo pričakovati, so priporni nalogi za štiriindvajset mafijcev, ki so naročili marčni uboj evroposlanca Salva Lime, predvsem pa izjave skesancev o pokojnikovih neposrednih odnosih s coso nostro izzvali hude polemike in še hujšo zadrego v Krščanski demokraciji, saj je bil pokojnik njen zvest in dokaj viden pristaš.
Giuseppe Gargani, bivši predsednik poslanske pravosodne komisije, poziva sodstvo, naj ne daje nobenih izjav, ki bi jih lahko ta ali oni izkoriščal pristransko. Mario Segni apelira na novega tajnika KD Mina Martinazzolija, naj se pogumno loti čistke: »Bolj kakor aspirin je zdaj potreben kirurški nož!« Tudi Mastelloni, Bodrato in drugi želijo, da bi Martinazzoli povedal kaj spodbudnega, a poprejšnji strankin tajnik Forlani želi vso zadevo bolj poglobiti.
Limo brani pravzaprav samo Giulio Andreotti, njegov prijatelj in zaščitnik: »Občutek imam, kot da bo na procesu glavni obtoženec on, ne pa njegovi morilci,« očita in dodaja, da je sodnik Giovanni Falcone
čislal ubitega poslanca. Toda Falconejeva sestra Maria trdi ravno nasprotno: »Moj brat je mislil o Limi isto, kar mislijo vsi na Siciliji.« Da je namreč v rimskih ministrstvih in oblastniških lobijih zagovarjal mafijske interese. To so zdaj nedvoumno potrdili tudi nekateri skesanci, tako na primer Giuseppe Marchese (Telefoto AP), Marino Mannoia in še posebno »don Mašino« alias Tommaso Buscetta, ki se je odločil za vnovično sodelovanje s pravico »zaradi spoštovanja in občudovanja do Falconeja«, kot sam pravi.
Leoluca Orlando (Rete)je glede tega povedal, »da zdaj potrjujejo ono, kar smo mi vselej zatrjevali,« o tem pa je bil govor tudi med televizijskimi oddajami Samarcande, ki so jo zaradi drezanja v politično-mafijske zadeve svojega dne sredi polemik ustavili.
V zadregi so tudi socialisti in Marco Pannella: skesanci namreč trdijo, da je mafija ob volitvah leta 1987 usmerjala glasove tudi v PSI in v Radikalno stranko, ker da ni dobivala več zadostne podpore iz vrst KD.
SARAJEVO — V z vojno izmučeni Bosni in Hercegovini je prišlo do novih nevarnih zapletov, med zavezniki - hrvaškimi silami in bosansko-hercegovsko (muslimansko) armado. Incidenti v Novem Travniku in še nekaterih drugih krajih osrednje Bosne med hrvaškimi in muslimanskimi enotami se nadaljujejo kljub večkratnim pozivom vojaških vrhov Bosne in Hercegovine naj spopade ustavijo, ker to lahko koristi samo skupnemu sovražniku. Na hrvaški in muslimanski strani navajajo različne vzroke za začetek medsebojnih spopadov. O napetosti in nesporazumih med hrvaško in muslimansko stranjo pa priča tudi vztrajano dokazovanje hrvaške strani, da je bil v Sarajevu pred nekaj dnevi izveden državni udar, čeprav to predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izet-begovič in drugi vodilni člani bo-sansko-hercegovskega vodstva vztrajno zanikajo.
Sicer se položaj na drugih bo-sansko-hercegovskih bojiščih ni bistveno spremenil. Sarajevo so spet obstreljevali iz različnih orožij, še posebej hudi boji pa so bili za Gradačac. Iz uradnih bosansko-hercegovskih virov so včeraj tudi sporočili, da naj bi bilo doslej v tej republiki ubitih 100 tisoč ljudi, 150 tisoč naj bi jih bilo ranjenih, kar 50 tisoč muslimanskih in hrvaških žensk pa naj bi bilo posiljenih. V prestolnici BiH so včeraj z minometi obstreljevali tudi eno izmed številnih pokopališč v Sarajevu, kjer ravno takrat potekal pogreb dveh ubitih muslimanskih vojakov. O morebitnih žrtvah ne poročajo, zato pa je bilo nekaj ljudi ranjenih (na sliki AP).
Hrvaški viri so poročali o ponovnih spopadih na nekaterih območjih Hercegovine, še zlasti v okolici Trebinja, kjer so se očitno ponovno oglasili četniki, delno pa tudi iz protesta in zaradi razdvojenosti, ker so srbske in črnogorske sile na osnovi dogovora med hrvaškim prdsednikom Franjom Tudjmanom in predsednikom Zvezne republike Jugoslavije (Sosičem predvčerajšnjim zapustile širše območje Dubrovnika in Prevlake. Temu revoltu pripisujejo tudi predvčerajšnje in včerajšnje NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Posmrtne ostanke Simoneja Alegrettija bodo znova pregledali
Jaz nisem morilec
Spilotros:
PERUGIA — Stefano Spilotros, ki se je samoobtožil strašnega uboja štiriletnega Simoneja Aleg-rettija iz Foligna, je naposled vse zanikal in tako potrdil prvotne domneve preiskovalcev.
Namestnika državnega tožilca austo Cardella in Michele Renzo sta ga včeraj zaslišala v Perugii, P° petih urah pa je klonil; priznal Je. da ni morilec in da tudi ni on uupisal pisma, ki je pojasnjevalo,
M6 je mogoče najti trupelce, '-'menil jima je neke »tretje ose-e<<' od katerih naj bi zvedel za Y,Se podrobnosti srhljivega umora.
P je povedal novinarjem sam urdella, ko je prišel iz zapora.
Čudno obnašanje dvaindvajsetletnega Spilotrosa, ki je sicer odločno zavrnil psihiatrični pregled, vneto obravnavajo tudi psihologi, ki skušajo dognati, kaj ga je privedlo do tega, da je sam sebe obtožil. S tem so v določenem pogledu posredno pomagali preiskovalcem, ki so bili sicer že od vsega začetka precej skeptični, saj so zazevale v Spilotrosovih pričevanjih hude vrzeli in nedoslednosti.
Otrokovi starši seveda spremljajo vso to dramatično zadevo z veliko muko. Muka je še toliko težja, ker bodo zdaj na zahtevo Spilotrosovih branilcev Simonejeve
posmrtne ostanke izkopali, češ da je potreben še dodaten pregled: preveriti namreč hočejo, ali je brazgotino za desnim ušesom res povzročil prižgan cigaretni ogorek, s katerim naj bi ubijalec po Spilotrosovih besedah skušal dognati, če je malček mrtev ali ne.
Zaradi nadaljevanja stavke novinarjev tiskovne agencije ANSA, ki nam je v veliko oporo pri zbiranju informacij, so naše današnje vesti nekoliko pomanjkljive. Zato bralce prosimo za razumevanje.
18. BENEČANSKI KULTURNI DNEVI
Umetnostni in kulturni stiki med Slovenijo in Benečijo od XV. do XVII. stolelja
DANES, 23. OKTOBRA, OB 20. uri
prof. Giancarlo Meniš (Oglejski patriarhat na stičišču treh kultur) prof. Emilijan Cevc (Umetniški prispevek Andreja iz Loke k slovenski gotski arhitekturi)
PETEK, 6. NOVEMBRA, OB 20. uri
prof. Tarcisio Venuti (Zgodovina in značilnosti gotskih votivnih cerkvic)
mons. Franc Rupnik (Kobariška umetniška šola in zlati oltarji) PETEK, 13. NOVEMBRA, OB 20. uri
prof. Silvester Gabršček (Nekatere vezi med Furlanijo in Gorenjsko)
prof. Giovanni Maria Del Bianco (Furlani in slovenska kultura) Predavanja bodo v občinski dvorani v Špetru.
Ob navzočnosti tajnika Craxija in pravosodnega ministra Martellija
Poslanci PSI razpravljali predvsem o volilni reformi
RIM Nadaljuje se notranja razprava v vrstah PSI in tudi skupščina strankinih poslancev, katere sta se udeležila oba glavna protagonista notranjih spotov Craxi in Martelli, ni prispevala k razjasnitvi položaja. Beseda je tekla o notranjih odnosih v stranki ter predvsem o reformi volilnega in političnega sistema, kar je ta čas glavni kamen spotike. Ne nazadnje je bil govor tudi o bodočnosti stranke, ki so jo zadnje sodne preiskave o povezavi med politiko in poslovnim svetom dokaj močno prizadele. Prav zato obstaja še kar zajetna struja znotraj PSI, ki zahteva odstop strankinega tajnika, čeprav mu priznava velike zasluge pri dosedanjem vodenju stranke, vendar pa je marsikdo mnenja, da je sedanje trdovratno vztrajanje Craxija na krmilu PSI prej škodljivo kot koristno.
Craxi je glede volilne reforme vztrajal pri ohranitvi sedanjega proporcionalnega sistema, medtem ko njegovi nasprotniki, ki jih vodi pravosodni minister Martelli, zagovarjajo uvedbo večinskega sistema z dvojnimi volitvami po angleškem
vzorcu. Pri tem se je tajnik stranke nekoliko posiljeno skliceval na sklep vodstva od letošnjega julija, ki se je v resnici izreklo za proporcionalo, vendar, kot pravi Manca, se je politični položaj od julija do danes dokaj spremenil, tako da bi o vsej zadevi kazalo glasovati spet.
Tajnika Craxija je pustil na cedilu tudi njegov namestnik Di Donato, ki se sicer ni opredelil za Martellija, temveč je zavzel lastno stališče ne toliko glede reforme volilnega sistema, kolikor glede bodočih političnih zavezništev. Po njegovem mnenju bi bil čas za alternativno koalicijo, ki naj prevzame oblast, pri čemer pa mu je Craxi takoj povedal, da DSL in njen tajnik Occhetto pravzaprav nočeta stopiti ,v vlado, ker se Occhetto boji notranje opozicije in morebitnega razkola v stranki.
Razprava se bo nadaljevala danes, ko bo zasedalo vodstvo PSI, vendar ni jasno, če bo glede teh problemov prišlo do glasovanja, kar bi omogočilo preverjanje moči nasprotujočih si taborov.
Hudo deževje v Toskani včeraj končno ponehalo Nivo Arna se počasi niža
Umrl Koča Popovič
LJUBLJANA — V torek je v beograjski vojaško medicinski akademiji v 85. letu starosti umrl Koča Popovič, ki je bil ena izmed osrednjih in najbolj protislovnih osebnosti nekdanje jugoslovanske politične scene. Koča Popovič je ostal tudi ob smrti dosleden svoji samosvoji drži. V svoji »poslednji želji«, ki jo je zapisal leta 1976, je »želel in zahteval, da ga kremirajo in pokopljejo brez kakršnihkoli ceremonij«. Prepovedal je žalna zborovanja in žalne povorke, ni hotel pogrebnega odbora, poslovilnih govorov in drugih posmrtnih časti in vencev. Koča Popoviča je posebej opozoril, da smatra za neprimerno katerokoli oceno in karakteristiko o njem, še posebej s strani »uradnih predstavnikov« in sicer ne iz strahu, da bi bil preslabo ocenjen »ampak zaradi neizbežnega pri-godnega v marsičem samovoljnega značaja takšnih in podobnih ocen«. Koča Popovič je zapisal tudi, da je imel v svojem življenju več odgovornih dolžnosti in priznanj, kot jih je zaslužil. »V zadnjih letih mi je bilo največ do tega, da si ohranim človeško samospoštovanje.« Vsekakor je značilno, da je človek, ki je prav med revolucijo doživel številne preizkušnje in razočaranja, v svoji poslednji želji posebej opozoril, da je »samospoštovanje pojmoval kot naj višjo zavezo do ljudi in do vrednot, na katerih je temeljila moč in veličina Revolucije«.
Koča Popovič se je rodil v bogati srbski družini, ki mu je nudila tudi vse možnosti temeljite meščanske vzgoje in brezskrbnega življenja. Šolal se je v Švici in diplomiral iz filozofije na pariški Sorboni. Ko pa se je leta 1933 vrnil v Jugoslavijo, se je zapisal Komunistični partiji, kar ga je v naslednjih letih nekajkrat spravilo za zapahe, hkrati pa pripeljalo do najvišjih vrhov jugoslovanske države, ki se je formirala po drugi svetovni vojni. Koča Popovič pa ni bil samo revolucionar, ukvarjal se je s publicistiko in pisal je pesmi ter pripadal skupini nadrealistov. V NOB je bil Koča Popovič že 1941. leta organizator vstaje v Srbiji in med drugim prvi komandant Prve proletarske brigade, ki je bila formirana 22. decembra 1941. Njena ustanovitev pa je v nekdanji Jugoslaviji označevala uradno rojstvo jugoslovanske armade. Koča Popovič je bil ob koncu vojne komandant II. armade. Po osvoboditvi je prevzel funkcijo načelnika generalštaba jugoslovanske vojske, na kateri je ostal do leta 1953, ko je postal zunanji minister Jugoslavije. Na tem mestu je ostal do leta 1965. To je bil najdaljši mandat kakšnega zunanjega ministra v drugi Jugoslaviji, Koča Popovič pa je postal širom po svetu sinonim za Jugoslavijo, kar je še posebej pomembno ob dejstvu, da je v zunanji politiki izredno vidno vlogo igral tudi predsednik Tito. »Koča Popovič je več kot kdorkoli drug prispeval k temu, da se je takratna zunanja politika Jugoslavije razbremenila ideoloških iluzij v odnosu na »komunistični« vzhod in dogmatskih predsodkov na kapitalistični zahod ter avanturističnih »revolucionar-
nih« ambicij v odnosu na Tretji svet,« je ob smrti Koče Popoviča zapisal Mirko Tepavac, eden izmed poznejših zunanjih ministrov Jugoslavije in velikih oboževalcev Koče Popoviča, ki se je moral umakniti iz politike zaradi liberalizma.
Koča Popovič je 1965. leta zapustil zunanje ministrstvo zaradi takratnega jugoslovanskega principa »rotacije«, čeprav so zanj v predzadnjem mandatu napravili celo izjemo. Le za kratek čas so ga postavili v jugoslovanski »dom lordov« - Svet federacije, od koder ga je Tito ob obračunu s tedanjim podpredsednikom države Rankovičem, ki je utelešal dogmatsko varianto Jugoslavije, poklical, da namesto njega prevzame podpredsedniško funkcijo. Koča Popovič se je na volitve za podpredsednika Jugoslavije pripeljal s spačkom, kar je bila takrat prava senzacija. Podpredsedniško funkcijo so sicer čez nekaj mesecev odpravili, Koča Popovič pa je ostal član novo ustanovljenega kolektivnega državnega vodstva - Predsedstva Jugoslavije. Novembra 1972. leta je odstopil, v tem njegovem dejanju pa so vsi poznavalci tedanjih razmer v Jugoslaviji spoznali njegovo nestrinjanje s Titovo radikalno zamenjavo liberalnega srbskega državnega in političnega vodstva pod vodstvom Marka Nikeziča. Koča Popovič in Marko Nikezič sta bila velika politična somišljenika. Nikezič je najprej zamenjal Kočo Popoviča na mestu jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve, potem pa je postal šef srbske partije, kar je bila takrat najpomembnejša funkcija v republiki.
Koča Popovič je svoj odstop na štiri oči pojasnil Titu, s katerim je tudi pozneje zadržal poseben odnos. Vsekakor je znano, da je bil Koča Popovič eden izmed redkih jugoslovanskih državnikov, ki se je s Titom pogovarjal tudi o neprijetnih temah. Tako so najožji sodelavci Popoviča in Tita vedeli povedati, da je Popovič Titu v neposrednem kontaktu očital njegovo preveč luksuzno življenje. Vsekakor je zanimivo, da so mnogi revolucionarni prijatelji Koče Popoviča zelo radi zabavljali na račun njegove aristokratske preteklosti. Koča Popovič je pred nekaj leti v pogovorih z znanim beograjskim novinarjem in urednikom Aleksandrom Ne-nadovičem (ki je bil prav tako žrtev liberalističnih čistk v Srbiji) izjavil, da se je na začetku svoje revolucionarne poti povsem identificiral z ideologijo kot nedotakljivo dogmo.., dokler se ni začelo soočanje z zablodami. »Občutek neizpolnjenega se je mešal z grenkobo poraza. Treba se je bilo odločiti ali nadaljevati podložniško ali misliti kritično, sodelovati brez prepričanja ali braniti politično in človeško integriteto z nestrinjanjem. Jaz sem, tako vsaj mislim 1972. leta izbral to drugo možnost.«
Morda je še najboljša ocena Koče Popoviča tista, ki pravi, da je bil nekako gosposko zunaj in iznad dogodkov, v katerih je sodeloval, celo tedaj ko se je ves razdajal. (NIA)
Rudnike bodo zaprli
Sindikalni voditelj britanskih rudarjev Roy Lynk (levo) se je včeraj po enotedenskem protestnem bivanju globoko v »jami« vrnil na zemeljsko površje, spodnji dom britanskega parlamenta pa se je ravno takrat izrekel za zaprtje premogovnikov v Veliki Britaniji	(Telefoto AP)
FIRENCE — Silovito neurje, ki je prizadelo Toskano in ob velikanski gmotni škodi zahtevalo tudi nekaj žrtev, se počasi umirja. V Firencah je v sredo zvečer prenehalo deževati, nivo Arna pa se je v centru mesta znižal za več kot dva metra. Tudi pritoki Arna na tem področju so začeli upadati, tako, da položaj ni več tako dramatičen.
Zato pa Arno še vedno grozi v Pizi (na sliki AP), čeprav so tudi tam padavine včeraj ponehale. Ponovno so odprli tudi mostove čez Arno, ki so bili ponoči zaradi nevarnosti izliva reke - Arno je dosegel najvišji nivo po letu 1966 - zaprti za ves promet. Tudi danes naj bi bilo vreme dokaj stabilno, že jutri pa se tem krajem obetajo nove padavine.
Toskanski deželni odbor zdaj pospešeno ocenjuje nastalo škodo, za najbolj prizadeta področja pa so zahtevali, da se jim prizna stanje naravne kastastrofe.
Zveza beneških izseljencev v Leccu
pripravila posvet
LECCO Zveza beneških izeljencev je v sodelovanju z odborništvom za kulturo Občine Lecco za danes pripravila v Leccu okroglo mizo pod naslovom »Narodnostne manjšine, zavora ali pospeševalec za novo Evropo.« Ob tej priliki bodo predstavili tudi knjigo: »La comunita senza nome. La Slavia alle sog-lie del 2000 (Skupnost brez imena - Benečija na pragu leta 2000),« ki sta jo napisala Ferruccio Clavora in Riccardo Rutar, založila pa jo je Zveza beneških izseljencev.
Pobudo za okroglo mizo in predstavitev knjige je dala skupina »emigrantov« iz slovenskih dolin v vzhodni Furlaniji, kar predstavlja dokaz, da želi tudi diaspora pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti »znotraj« Italije ovrednotiti svojo narodnostno pripadnost. Pri tem je tudi treba povedati, da ne gre za osamljen primer temveč za proces, ki ima precej širše razsežnosti, za cilj pa ima sodelovanje pri ustvarjanju nove Evrope.
V zvezi z evropsko integracijo pa imamo pred sabo dve perspektivi: Evropo po Maastrichtu in Ev-
o Evropi narodov
ropo narodov. Prva temelji predvsem na ekonomski logiki, kjer so etnične in kulturne vrednosti v ozadju, druga pa, ki ne odklanja ekonomske integracije, želi ovrednotiti vse značilnosti »evropske kulture,« ki predstavlja pravi mozaik kultur in narodnosti, brez katerih si ni mogoče predstavljati celotne podobe bodoče Evrope. Ta novi koncept »etnične ekologije« bo moral postati del osnovnega besednjaka vseh državljanov Evrope.
V tem kontekstu imata svoje mesto tudi Italija, v njej pa še posebej slovenska manjšina. Slovenci v Italiji predstavljajo še vedno enega izmed nerešenih problemov italijanske demokracije, Slovenci iz videmske pokrajine, ki so po svoje manjšina v manjšini, pa so bili več kot stoletje prepuščeni samim sebi, kot da kot narodnost sploh ne bi obstajali.
Knjiga »Skupnost brez imena«, o kateri bo tudi govor na današnji okrogli mizi, opisuje košček doslej neznane Italije in predstavlja konkreten primer zgodovinskih procesov, ki najšibkejše obsojajo na izumrtje in na izgubo identitete.
• V BiH še spopadi med Muslimani in Hrvati
NADALJEVANJE S 1. STRANI četniško topovsko obstreljevanje Cavcata in hercegovskega ozemlja. Kljub zaostrenim razmeram v BiH, kjer so konvoji s človekoljubno pomočjo močno ogroženi, pa bo Visoki komisariat za begunce pri OZN še naprej skrbel za pošiljanje pomoči prebivalstvu BiH. To je včeraj sporočil posebni odposlanec tega mednarodnega organa Mendiluce.
Slovenska vlada je včeraj na svoji seji razpravljala o možnih variantah za evakuacijo kakšnih 750 Slovencev iz Bosne in Hercegovine. Zunanje ministrstvo Slovenije naj bi se konkretno dogovorilo s poveljstvom Unproforja v BiH o najvarnejšem umiku teh ljudi. Hkrati je republiški minister za informacije in predsedniški kandidat slovenskih demokratov Jelko Kacin pisno predlagal predsedniku predsedstva Slovenije Milanu Kučanu, naj bi državno predsedstvo proučilo pobudo za
takojšen sklic nujnega mednarodnega srečanja na naj višjem državnem nivoju v Ljubljani, na katerem bi razpravljali o tem, kako poskrbeti za ljudi v Bosni in Hercegovini, ki jim v bližnji zimi grozi smrt. Jelko Kacin je prepričan, da je Slovenija v Evropi priznana kot poznavalka dogajanj v Bosni in Hercegovini in usode njenih prebivalcev. In če bi se za takšen predlog zavzel slovenski predsednik, ki ga mednarodna javnost ceni, bi bilo to bolj odmevno kot nekatera premalo usklajena in organizirana prizadevanja bosansko-hercegovskih politikov. Srečanje naj bi imelo delovni naslov Ustavimo vojno, ustavimo zimo in bi bilo ena izmed zadnjih priložnosti in upanja za tisoče, ki jih pozimi čaka najhujše.
Medtem pa v Zagrebu in Beogradu ugibajo kaj bo prinesel današnji drugi sestanek meddržavnega odbora Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije, ki bo v Be-
ogradu . Eden izmed vplivnih članov hrvaškega dela odbora Ivan Milas je v nekem intervjuju izjavil, da se bo odbor ukvarjal z vprašanjem medsebojnega priznavanja Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije. To je pogoj za vsak nadaljnji pogovor, meni Milas. Na vpršanje, kaj bi se zgodilo, če bi Miloševič kot predsednik Srbije zanikal legitimnost takšnega dogovora med Hrvaško in Zvezno republiko Jugoslavijo je Milas odvrnil, »da bi se tedaj meddržavni odnosi poslabšali in da bi se vse skupaj vrnilo na začetek, še zlasti, če bi v Srbiji prevladale sile, ki so za neko drugo, a ne mirno rešitev«. V tem primeru se bo morala tudi Hrvaška pripraviti za ustrezno pariranje takšni usmeritvi. Sicer pa Milas upa, da v ZRJ ne bo prišlo do preobrata in da bodo lahko odpravili vse tehnične priprave za formalno-prav-no priznanje Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije. (NIA)
EDIT
EXPO
TRETJI
SALON
KNJIG
IN KNJIGARNARJEV TREH BENEČIJ
24.-25.-26.-30.-31. oktobra 1. novembra 1992
umik: 9.30 -19.00
FIERA Dl PORDENONE
SEJEM V PORDENONU
IZLOŽBA KNJIG
Na tretjem sejmu Edit Expo bodo prisotne založniške hiše iz Italije in tujine, razdeljene pa bodo po področjih (pripovedništvo, esejistika, umetnost, glasba itd.). Na sejmu se bodo s svojo ponudbo predstavili tudi knjigarnarji iz treh Benečij.
SLOVENIJA ČASTNI GOST
Založniki iz Slovenije se' prvič v celoti predstavljajo italijanski publiki in delavcem s tega področja. Slovensko predstavitev v Pordenonu, do katere je prišlo pod patronatom predsedstva republike, pa bodo dopolnile tudi razstave o zgodovini slovenske knjige, o ilustriranih knjigah za otroke, o založniški grafiki ter tudi razprave in koncerti.
RAZSTAVE IN SREČANJA
Razstave: založništvo in futuristična grafika v treh Benečijah; škofijske knjižice v Furlaniji-Julijski krajini; alternativni mladinski tisk v Evropi; novi avtorji znanstvenofantastičnih stripov; akvareli dunajske ilustratorke Lisbeth Zwer-ger.
Posveti: ustvarjanje v šolah, pesmi gimnazijskih dijakov; kongres knjigarnarjev iz treh Benečij; Uni-one Stampa Cattolica in Unicef: otroci proti, otroštvo na prvih stra-nes; evropske perspektive in multikulturna integracija; otroško varstvo v razvijajočih se družbah; vse o alternativnem tisku; založniške alternative v zadnjih dvajsetih letih.
CRUP
Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone
Po včerajšnjem sestanku med vsemi prizadetimi
Odločilni dnevi za luko
Deželni radio-televizijski odbor zahteva preverjanje meril za podelitev frekvenc
V dolgotrajen spor, ki močno obremenjuje delovanje pristaniške ustanove, je zaradi doslej nezadovoljivih rezultatov posegel sam prefekt Vitiello. Včeraj je namreč sklical na prefekturo predstavnike sindikalnih organizacij, uporabnikov, pristaniške kompanije in pristaniške ustanove, ki so govorili o preureditvi pristaniškega dela na osnovi odloka ministra Tesinija in o njenih posledicah na tržaško pristaniško dejavnost.
Glede na mednarodne značilnosti tržaškega pristanišča so na srečanju sklenili, da se bo začelo široko soočanje na treh ravneh. Najprej se bo razpravljalo o izvajanju - s strani pristaniške ustanove in v dogovoru s sindikalnimi organizacijami - vladnega odloka glede organizacije dela in delovnih stroškov ter prisotnosti več podjetij v pristanišču, ki podpirajo zdrave oblike konkurence in s tem prispevajo k večji kompetitivnosti tržaške luke v primerjavi z drugimi pristanišči. Sklenjeno je bilo nadalje, da se bo odslej izvajalo neposredno dogovarjanje med podjetji, ki delujejo v pristanišču (glede konvencionalnega prometa) in pristaniško kompanijo, in sicer v luči novih normativov, pri čimer pa bodo upoštevani že podpisani dogovori. Na teh pogovorih bo tekla beseda tudi o izbirah, za katere se bodo morali opredeliti pristojni mestni krogi v sodelovanju in dogovoru s socialnimi in političnimi silami in podjetniki glede juridično-gospodarskega značaja, ki ga bo moralo pristanišče imeti po zaključeni komisarski upravi. V pričakovanju, da se bo to »tehnično« soočanje zaključilo v najkrajšem času, pa so se sogovorniki domenili, da v tej prehodni fazi ne bodo spreminjali dosedanjih sporazumov; prizadevali si bodo, nasprotno, za izdelavo predlogov (tudi korenitih), na osnovi katerih naj bi pristanišče v svoji celoti ponovno zaživelo.
O vprašanju tržaškega pristanišča je z zaskrbljenostjo razpravljala tudi pristojna sekcija Krščanske demokracije, ki je opozorila na veliko nevarnost krčenja delovnih mest do katerega naj bi prišlo s preureditvijo pristaniških dejavnosti na krajevni in vsedržavni ravni. Po mnenju KD je treba namreč poglobiti posledice, ki bi jih
prinesla sprememba pristaniške ustanove v delniško družbo, ki naj bi upravljala tržaško luko na osnovi koncesije ministrstva za trgovinsko mornarico. KD še dodaja, da bi bilo najprimerneje, ko bi upravljanje tržaškega pristanišča prevzela deželna uprava. S tem bi luka ostala v javnih rokah, kar sicer predvideva pariški mirovni sporazum iz leta 1947. Razvoj luke - dodaja KD - bi lahko zagotovila delniška družba Dežele s privatis-tičnim upravljanjem, ki bi ga ne bremenila birokracija.
Z Ronk, kjer sta se komisarja pristaniške ustanove Fusaroli in Santoro pod večer sestala s podtajnikom za prevoze Camberjem, pa je sinoči prišla odločitev o ustanovitvi komisije za preiskavo o upravnih nezakonitostih v poslovanju pristaniške ustanove. Da je do teh nezakonistosti prišlo, je sedaj že gotovo, zato bodo v komisiji sodelovali tudi sodniki.
Na sliki (foto Križmančič) udeleženci včerajšnjega sestanka na prefekturi.
Deželni odbor za radiotelevizijske službe je na svoji zadnji seji izrazil zahtevo po reviziji nekaterih kriterijev, na osnovi katerih je ministrstvo letošnjega avgusta začasno podelilo frekvence krajevnim radijskim in televizijskim hišam. Odbor se med drugim zavzema za to, da bi uvedli ločeni lestvici za televizije iz Furlanije—Julijske krajine in iz Veneta. Vse te pripombe bo predsednik Odbora Franco Brussa posredoval jutri v Perugii, kjer se bo udeležil srečanja predsednikov Dežel.
Deželni odbor za radiotelevizijske službe je nadalje izrazil pozitivno mnenje o načrtu, da bi državna radiotelevizija RAI v sodelovanju z deželno upravo tudi v Furlaniji-Julijski krajini uvedla teletekst z deželnimi informacijami. Glede načrta za preureditev deželnih sedežev RAI je Odbor poudaril potrebo, da bi prišlo do ovrednotenja posebne vloge, ki jo odigrava deželni sedež RAI Furlani-je-Julijske krajine, bodisi zaradi posebnih notranjih značilnosti te dežele, bodisi zaradi sodelovanja v območju Alpe-Jadran. Odbor meni, da bi bilo potrebno, da bi RAI v Furlaniji-Julijski krajini - podobno kot že velja za Južno Tirolsko -razpolagala s četrto mrežo za televizijske informacije in oddaje v italijanščini, slovenščini in furlanščini.
Zavodu za strokovno izobraževanje IFAP pri Valmauri so šteti meseci
Deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro je včeraj sprejel delegacijo uslužbencev tržaškega inštituta za strokovno izpopolnjevanje IFAP, ki mu grozi zaprtje. Vodstvo IRI, pod katerega spada, je namreč sklenilo, da zapre šest takšnih centrov v državi, vključno s tržaškim, in sicer do prihodnjega januarja. Centre IFAP bi ohranili le v Rimu, Neaplju in Genovi, kamor bi premestili tudi tržaške uslužbence.
V tržaškem centru IFAP pri Valmauri je letošnjega junija bilo 25 zaposlenih, med temi 17 vzgojiteljev in 8 upravnih uslužbencev. Medtem se jih je nekaj upokojilo in nekaj jih je bilo premeščenih, tako da je sedaj dejansko »na prepihu« 19 ljudi, katerim se obeta preselitev v Genovo. Prizadeti uslužbenci so odborniku Saru izrazili nasprotovanje proti takšnemu načrtu, ki bi dodatno obubožal Trst. Saro se je obvezal, da bo deželna uprava zavzela svoje stališče do tega problema v teku novembra, sicer pa je opozoril, da se tudi deželne blagajne nahajajo v »tragičnem« stanju. Saro je pristavil, da bo zadevo preučil skupno z deželnim odbornikom za šolstvo Antoninijem.
Razstavo bo jutri odprl sloviti alpinist in raziskovalec Ardito Desio
Gorništvo in jamarstvo na velesejmu
Jutri ob 11. uri bodo na velesejmu odprli prvo razstavo o gorništvu, jamarstvu in avanturi, ki bo potekala pod naslovom »Od - 1.000 do + 8.000«. Prireja jo tržaška velesejemska ustanova. Otvoritve se bo udeležil tudi prof. Ardito Desio, z imenom katerega je povezana italijanska alpinistična odprava, ki je kot prva daljnjega leta 1954 osvojila vrh K2. Kljub visoki starosti je prof. Desio še vedno aktiven alpinist, ki se je prav pred nedavnim vrnil iz Himalaje, kjer je vodil odpravo strokovnjakov, ki so z najsodobnejšimi tehničnimi pripomočki opravili točne meritve najvišje gore sveta Everesta.
Razstava bo odprta do nedelje, 1. novembra, in bo prava poslastica za ljubitelje gora in podzemnih lepot; specializirane trgovske firme bodo predstavile svojo najnovejšo opremo, poleg tega pa se bodo na velesejmu predstavila tudi tržaška planinska društva, med katerimi tudi SPDT. V paviljonu B
bodo prireditelji pripravili umetno plezalno steno, na kateri se bo lahko vsakdo preizkusil, seveda primerno zavarovan.
V popoldanskih urah, ob 15. uri, bo v kongresni dvorani zasedanje na temo »Steze se srečujejo z zgodovino«, ki ga bo odprl deželni odbornik za gozdarstvo in parke Adino Cisilino. Prvi dan razstave bo v kongresni dvorani sklenil nastop pevskega zbora alfi inčev z bogatim izborom pesmi, ki so tako priljubljene ne samo med obiskovalci planinskih koč, ampak tudi pri širši publiki.
Prav gotovo bo zanimiv tudi torkov spored, ko se bo ob 16. uri začela zasedanje o nezgodah v gorah in v podzemlju. Razpravo bo vodil prof. Fermeglia, na njej pa bodo s svojimi posegi sodelovali priznani strokovnjaki, ki že dolga leta delujejo na tem področju, medtem ko bo razpravo zaključil deželni direktor za civilno zaščito inž. Giorgio Verri.
Poziv ACLI za begunce BiH
Nadaljuje se zbiranje finančnih sredstev za podpiranje animator-ske dejavnosti prostovoljcev ACLI za bosanske otroke in ženske, ki se sedaj nahajajo v 10 begunskih taboriščih v Sloveniji. Z zbranim denarjem bodo nakupili razne pripomočke, ki so potrebni za krojačnice in za vzgojno in rekreativno delo otrok. Kdor želi prispevati v ta sklad lahko denarni prispevek nakaže na poštni tekoči račun št. 12700340, naslovljen na pokrajinski odbor ACLI (Comitato provinciale ACLI), Ul. sv. Frančiška 4, na hrbtno stran položnice pa mora zapisati "Pro Profughi ex-Jugoslavia."
Misovec Menia bi sodil podpisnikom Osima
S črno srajco v srcu
S svojo številčnostjo so presenetili javno mnenje pa tudi politike: prejšnjo soboto, 17. oktobra se je v Rimu po uradnih policijskih podatkih zbralo 50 tisoč misovskih pripadnikov, ki so urejeno manifestirali po glavnem mestu. Prišli so z belimi rokavicami, da bi dokazali, kako imajo v sedanji aferi podkupnin čiste roke, toda izpod zapetega suknjiča je kaj kmalu pokukala črna srajca. Še zlasti, ko so se zbrali na Trgu Venezia pod balkonom, s katerega je pred petdeset in več leti Duce navdihoval oceanske množice.
Dogodek je ganil še zlasti misovsko poslanko Alessandro Mussolini, ki je - kot je poudarila v pogovoru z novinarji - imela skoraj občutek, da je bil na zgodovinskem balkonu duh njenega deda. In začutila je še nekaj drugega: oceanska množica, ki se je zbrala na Trgu Venezia ni bila prežeta z nostalgijo, pač pa je obžalovala, da so tisti časi (Mussolinijevi namreč) mimo.
Po čudnem naključju je bil pogovor z Ducejevo vnukinjo objavljen v turinski Stampi istega dne, ko je krajevni Trieste Oggi na drugi strani priobčil prispevek federalnega komisarja MSI za Trst, Istro, Reko in Dalmacijo Roberta Menie. Odgovori svetlolase Ales-sandre in razmišljanje mladega Menie so, pa čeprav zadevajo povsem drugačne probleme, v zanimivem duhovnem sozvočju. Menia namreč ne govori o rimski manifestaciji, pač pa se huduje nad italijanskimi voditelji, ki dovoljujejo, da je italijanstvo v republikah nekdanje Jugoslavije tako »popljuvano«.
Če je Alessandri v veliko napoto predsednik Scalfaro, ker je dan po veliki misovski manifestaciji podelil zlate kolajne partizanom (v očeh misovske poslanke je to nedvomno smrtni greh), si Menia želi, da bi se sodnik, ki bi bil po pripravljenosti in zagrizenosti podoben Di Pietru, lotil preiskave o podpisovanju Osimske pogodbe in postavil pred sodišče z obtožbo veleizdajstva italijanske politike in državnike, ki so podpisali sporazum. Pa še o novem DAnnunziu sanja, ki bi z drzno vojaško akcijo Italiji spet priboril izgubljeno cono B (pa tudi Istri, Reki in Dalmaciji se ne bi kar tako odrekel).
Ob besedah Alessandre Mussolini je komentator lista La Repub-blica ironično ugotovil, da čaka na navodila in se vprašal, ali »bomo tokrat polomili hrbet Scalfaru«. Menia v sanjah najbrž že lomi hrbet Sloveniji in Hrvaški.
In naj se dobri Fini potem ne čudi, če mu ljudje ne verjamejo, ko zagotavlja, da je črno srajco dokončno odložil v omaro in oblekel nenasilni suknjič.	V.T.
V Železni Kapli prejšnjo soboto tradicionalno srečanje štirih zborov
Tradicionalno srečanje pevskih zborov iz štirih različnih predelov slovenskega kulturnega prostora, Gorenjske, avstrijske Koroške, Posavja in Tržaškega je imelo preteklo soboto res velik pomen in odmev. V Železni Kapli na avstrijskem Koroškem je bilo na vrsti 20. jubilejno srečanje pevskih zborov iz Železne Kaple, Stražišča pri Kranju, Brežic in Proseka-Kontove-la. To je v pozdravnem nagovoru omenil tudi predsednik domačega zbora Pepi Blais, ki je podčrtal, da »so se zbori februarja 1973 v Kranju ob prvem srečanju dogovorili za izmenične nastope in čeprav se je v teh dveh desetletjih marsikaj spremenilo po svetu, v Evropi in tudi pri nas, se tradicionalna srečanja pevskih zborov nadaljujejo, kar pomeni, da je slovenska pesem, zapeta v najrazličnejših okoljih in priložnostih vedno in bo še naprej združevala ljudi, jih povezovala in krepila.«
Na odru so se nato predstavili zbori Svoboda iz Stražišča pri Kranju pod vodstvom Brede Prašnikar, zbor Zarja iz Železne Kaple pod vodstvom Gabriela Lipuša, zbor Bratov Milavec iz Brežic pod vodstvom Draga in Elizabete Križanič in zbor Vasilij Mirk s Prose-ka-Kontovela pod vodstvom Mirana Žitka, ki so zapeli vsak po štiri pesmi. Med nastopom posameznih zborov so pozdrave prinesli predsednik ZKO Stražišče Kosič, župan Železne Kaple Haller, župan
Brežic Orsanič in predsednik zbora Vasilij Mirk Verša, obenem pa so si predstavniki zborov izmenjali darila.
Vrhunec večera je bil nedvomno zaključni skupni nastop štirih zborov. Ko se je na odru zbralo okrog 150 pevcev, je nastopajoče pozdravil predsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Avgust Brumnik, ki je čestital pevcem, da to tradicijo ohranjajo že 20 let. Nato je v imenu ZKO Republike Slovenije in Slovenske pevske zveze ter ZKO - Brežice spregovoril član Ernest Ferk, ki se je v prvi vrsti spomnil vseh preminulih pevcev, ki so nedvomno veliko prispevali, da se ta tradicija nadaljuje. Čestital je vsem krajanom Železne Kaple, Stražišča, Brežic in Proseka-Kontovela, ki
V torek, 3. novembra, bo Trst praznoval svojega patrona sv. Justa. Ta dan bo prazničen tudi za tržaško pošto. Zaprti bodo poštni uradi v mestu in v Bazovici, Grljanu, Križu ter na Opčinah in Proseku. Na glavni pošti ma Trgu Vittorio Veneto bo odprt urad za telegrame, ekspresno in priporočeno pošto pa bo mogoče oddati v poštnem uradu v Ul. Flavio Gioia pri železniški postaji. Pokojnine bodo izplačevali naslednjega dne.
vsaka štiri leta gostijo to srečanje. V imenu ZKO - Brežice je odlikoval pevske zbore z zlato Gallusovo značko, v imenu ZKO Republike Slovenije in Slovenske pevske zveze pa je zborom predal za njihovo 20-letno sodelovanje priznanje, ki ponazarja štiriperesno deteljico, ki je postala pravi simbol tega srečanja.
Združeni pevski zbori so pod vodstvom dirigentov, ki so se izmenoma vrstili ob vsaki skladbi sklenili srečanje s Hajdrikovo »Jadransko morje«, Aljaževo »Triglav«, Gobčevo »Bratje zapojmo« in Vrabčevo »Dober večer«, ki so navdušile prisotno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano.
Ob koncu so se pevci zbrali v slovenskem hotelu Obir, kjer je po večerji zavladalo prijetno družabno razpoloženje. Petja seveda ni manjkalo, saj je bilo v tako velikem krogu tudi mnogo slavljencev. Posebno ganljivo pa je bilo, ko je predsednik zbora iz Stražišča napovedal, da s tem nastopom zaradi službenih obveznosti zapušča zbor dirigentka Breda Prašnikar, ki ji je v zahvalo za njen trud in plemenito delo zapelo kar 150 pevcev. Veselo razpoloženje v Železni Kapli se je zavleklo pozno v noč, vendar pa ga je moralo slovo pretrgati, kajti za vse je bila pot do doma še dolga v nočnem deževnem neurju. g RUPEL
Potem ko je nepopustljivost LpT onemogočila razširitev koalicije
Danes na Pokrajini odločitev za nov odbor ali predčasne volitve
Kot v detektivskem romanu bo vse jasno šele danes popoldne, ko bo obrnjena in prebrana zadnja stran: šele ko bo pokrajinski svet glasoval o novi upravi, bo znano, ali bo ta izvoljena skupščina lahko nadaljevala svoj mandat, ali pa bo do novih volitev potrebna komisarska uprava. Potek včerajšnjih pogajanj daje slutiti, da bolnik najbrž ne bo rešen v zadnjem trenutku, vendar tudi drugih, dasi malo verjetnih rešitev še ne kaže popolnoma izključiti.
A pojdimo po vrsti. Če je v sredo zvečer kazalo, da bodo KD, PSI in PLI danes predlagale svetu svojo programsko platformo in kandidate za novo vodstvo Pokrajine ter na tej osnovi skušale pridobiti večino in v koalicijo pritegniti še druge stranke, je bila včeraj dopoldne politična igra na novo odprta s številnimi sestanki, s preučevanjem različnih možnosti, kar se je zavleklo skoraj do 16. ure, ko je zapadel zadnji rok za predložitev programskega dokumenta in predloga za novo vodstvo Pokrajine. In še nekaj minut pred usodno 16. uro je kazalo, da bi se vendarle lahko izoblikovala nekoliko bolj odprta koalicija, ki bi jo prvič v tržaški zgodovini vodila ženska, in sicer predstavnica zelenih Donatella Ferrante.
Toda poskus ni uspel. In tako so le minuto pred iztekom roka KD, PSI in PLI predložile svojo platformo in svojo kandidatno listo. Po tem predlogu za predsednika Pokrajine kandidira liberalec Ber-ni, za odbornike pa demokristjani Poilucci, Di Mario, Marzulli in Braico ter zunanja izvedenca Car-bonera, ki je blizu Listi za Trst, in Crosato, ki je blizu socialistom. Toda ta koalicija lahko računa le na 8 glasov. Tudi če bi rešitev -kot vse kaže - podprli melonarji, bi kandidati zbrali le enajst glasov, medtem ko je za izvolitev potrebnih 13 glasov.
Kje bi lahko dobili ostala dva glasova? Demokratična zveza, republikanci in Slovenska skupnost izključujejo, da bi tako listo lahko podprli. Severna liga je v sredo zavrnila možnost kakršnih koli političnih pogovorov, SKP pa je tudi poudarila, da odklanja sodelovanje s tistimi strankami, ki na Občini sedijo v upravi z melonar-skim županom Staffierijem. Ostaja
le MSI, ki je snoči poudarila svojo pripravljenost, da podpre koalicijo, vendar ob zagotovilu, da ne bo odstopov kot pred dvema mesecema, ko je socialist Crozzoli zavrnil za njegovo izvolitev odločilne neofašistične glasove. Pokrajinski tajnik KD Tripani in odstopajoči predsednik Crozzoli pa sta prav včeraj v pogovoru s poročevalcem Primorskega dnevnika potrdila, da glasovi MSI niso sprejemljivi, če so odločilni za izvolitev.
Zakaj pa je propadla možnost kandidature predstavnice zelenih? Resnično jabolko spora je bilo, kot kaže, prisotnost Slovenca v odboru. Po tej hipotezi naj bi najmreč SSk ne bila neposredno prisotna v odboru s svojim izvoljenim svetovalcem, pač pa z zunanjim izvedencem. A kaže, da je v zadnjem trenutku predstavnik LpT postavil veto tudi na tako rešitev. KD in PSI - obtožujejo zeleni in predstavniki Slovenske skupnosti - so se podredili • vetu liste. Socialisti in demokristjani pa obtožbo zavračajo in trdijo, da je SSk predlagala izvedenca, ki naj ne bi bil izvoljiv, ker to prepoveduje zakon. Za zelene in SSk je to le izgovor, saj bi stranka lahko predlagala drugega kandidata, ko bi se res izkazalo, da njihov začetni predlog ni v skladu z zakonskimi predpisi.
Glavno krivdo za propad pogajanj, ki so se pletla v teh dneh,
pripisuje Listi za Trst tudi pokrajinska tajnica DSL Luša, ki trdi, da so melonarji zavestno bojkotirali vsako rešitev, ki ne bi predvidevala podporo misovcev. Tudi Luša postavlja na zatožno klop KD in PSI, češ da nista pokazali zadostne avtonomije v odnosu do listar-jev. Ta obtožba najbrž peče KD, saj je tajnik Tripani poudaril, da bi lahko dobil pod programski predlog tudi podpise listarskih predstavnikov, če bi tik pred predložitvijo programskega dokumenta pristal na popravek melo-narjev. A je popravek zavrnil. Ostaja pa dejstvo, da najbrž računa na podporo LpT, če je sporazumno z ostalima partnerjema v koaliciji ohranil kandidaturo zunanje izvedenke, ki je politično sorodna melonarjem.
Kolikšna je bila zmeda, dokazuje tudi sledeča, sicer marginalna epizoda: nekdo je predstavniku SKP predlagal, naj bi njegova stranka in misovci glasovali za novi odbor. Tako ne bi bili odločujoči ne glasovi skrajne levice ne tisti skrajne desnice in odpadel bi veto KD, ki ni hotela sprejeti kot odločujočih ne enih ne drugih.
Kakšna bo usoda pokrajinskega sveta? Dokončen odgovor bo znan danes popoldne. Občutek pa je, da bi le nepredviden razplet lahko preprečil komisarsko upravo.
Na 46. Tržaških zdravniških dneh
Tokrat pod drobnogledom obolenja debelega črevesa
V kongresnem centru na Pomorski postaji so se včeraj popoldne začeli 46. Tržaški zdravniški dnevi, ki imajo tokrat v ospredju nova dognanja na področju obolenj debelega črevesa. Zbrane udeležence so v uvodu pozdravili najvišji predstavniki deželnih in mestnih oblasti, medtem ko je za danes ob 15.30 predviden uradni pozdrav ministra za zdravstvo posl. Francesca De Lorenza.
Po pozdravnih nagovorih je temo letošnjih zdravniških dni udeležencem predstavil predsed-
Škedenjski rajonski svet še čaka na predsednika
Rajonski svet za Skedenj in Čarbolo je še vedno brez predsednika. Na svojem sinočnjem zasedanju je sicer odobril zamenjavo dveh svetovalcev, in sicer po enega predstavnika MSI in PSI, za kar je bila zadostna navadna večina, ni pa mogel izvoliti predsednika in podpredsednika, ker v sejni dvorani ni bilo predvidene dvetretjinske večine svetovalcev, se pravi najmanj 14 od skupnih 20 svetovalcev. Odsotni so bili 4 predstavniki LpT, 2 Severne lige in 2 socialista. Odsotnost nekaterih izmed teh, zlasti pa predstavnikov LpT je bila namerna, saj so čakali zunaj dvorane na razvoj dogodkov. Dejansko so bojkotirali izvolitev predsednika, ki bi moral izhajati iz demokrščanskih vrst. Sicer pa velja podčrtati, da so se vse skupine, razen MSI, se pravi KD, LpT, PSI, DSL, Severna liga in SKP, zedinile za program. Stvar je posebno nenavadna, če pomislimo, da je v nekaterih pasusih govor tudi o zaščiti slovenske manjšine.
CRTrieste predstavlja svoj novi zaščitni znak
Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste nadaljuje svojo pot preoblikovanja, ki je že privedlo do ustanovitve treh novih enot: delniških družb CRT-Banca in CRT-Specialcredito ter sklada Fonda-zione. Nadaljnja etapa tega procesa je sedaj ustanovitev novega zaščitnega znaka, ki bo tudi v imidžu prispeval k prenovi tržaškega denarnega zavoda. Vsebinski razlog za spremembo znaka pa je v spremembi družbenega ustroja zavoda, ki ni več hranilnica, pač pa bančna delniška družba, ki je na čelu polifunkcionalne kreditne grupe »CRTrieste«.
Rojstvo novega znaka - beremo v tiskovni noti CRT - sovpada z začetkom velike reklamne kampanje, ki bo dosegla vrhunec s sponsorizacijo druge največje športne dejavnosti v Trstu, saj bo CRT postala drugi sponsor košarkarske ekipe Stefanela. Znak - tribarvna halabarda - je bil sicer izbran po strogi selekciji, njegov cilj pa je združiti tradicijo in dinamičnost.
Drugi koncert v okviru Openskih glasbenih srečanj
V nedeljo na Opčinah poklon Kogoju ob 100-letnici rojstva
Kot predvideno, bo v nedeljo (25. t.m.) na vrsti drugi koncert iz niza, ki ga opensko SKD Tabor letos prireja pod skupnim naslovom Openska glasbena srečanja. Gre za koncertno ponudbo, ki se v svoji trinajsti sezoni ponuja v nekoliko spremenjeni zamisli, čep-fav ohranja vse svoje dosedanje značilnosti, kot so kakovostna raven izvajalcev, novosti ali zanimivosti v koncertnem programu, Qb pa neobičajne instrumentalne zasedbe. Prvi poizkus, da koncertni dogodek popestri nedeljski dopoldan, je srečno prestal stik z občinstvom, saj je duu pianista buča Ferrinija in violončelista telega Galterina prisluhnilo kar topo število »nedeljskih« ljubiteljev klasične glasbe.
Tudi tokrat se v Prosvetnem domu na Opčinah obeta nadvse vabljiv glasbeni dogodek: v nedelj o, z začetkom ob 10. uri, bo namreč poseben koncert oziroma Poklon Mariju Kogoju, slovenskemu skladatelju ekspresionistične dobe, čigar stoletnico rojstva pro-slavljamo v tem letu. Posebnost je v glasbeni ponudbi, saj bodo na Programu »le« Malenkosti, a vendar v izvirni Kogojevi stvaritvi in v priredbi mladega, a že dobro aveljavljenega tržaškega sklada-Fabia Niederja. Občinstvo bo lahko prisluhnilo najprej glasbeni novosti - gre namreč za krstno izvedbo Niederjeve skladbe -m nato še izvirniku. Uvodno be-
sedo oziroma spremno misel k temu zanimivemu glasbenemu dogodku bo podal prof. Pavle Merku, ki je obenem velik poznavalec tako umetnosti Marija Kogoja kot tudi Fabia Niederja. Posebej gre povedati, da bodo Kogojeve Malenkosti zaigrane na klavir, Niederjeva priredba pa bo zazvenela v komorni skupini, ki jo sestavljajo dokaj različna glasbila (flavta, klarinet, viola, violončelo, harfa, tolkala in zvonovi).
SKD Tabor prireja nedeljsko Opensko glasbeno srečanje v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in z deželnim sedežem RAI.
DAMIANA OTA
Nota sindikalnega odbora novinarjev deželnega sedeža RAI
Proti poskusom razveljavljenja vloge deželne RTV informacije
Sindikalni odbor novinarjev deželnega sedeža RAI je izdal tiskovno noto, v kateri sodi, da so napadi na javno obveščanje - katerih priče smo bili v teh dneh tako v časopisju kot na ravni interpelacij deželnemu odboru - zgolj v funkciji nekega načrta za uničevanje javne službe obveščanja, ki je v teku tudi na vsedržavni ravni. Sindikat novinarjev RAI je spričo nepremičnosti vodstva začel razpravo v svoji sredi že pred 5. aprilom (datumom upravnih volitev), in to z namenom, da bi si začrtal pravila demokracije in da bi infomacija ne izgubila z vidika realnosti. V ta okvir sodi tudi sporazum, ki ga je sindikat podpisal z vodstvom zavoda in ki predvideva, da bo 50 odstotkov novinarjev sprejetih v službo na osnovi javnega natečaja. Deželni sedež RAI za FJK je bil med prvimi v Italiji, ki je začel uresničevati ta dogovor, saj je lani sprejel dva mlada novinarja. Deželni sedež RAI se je tudi vedno strogo držal norm o korektnosti politične informacije - nadaljuje tiskovna nota -vendar za to ne zahteva nobenih priznanj, a hkrati odklanja posplošene in neutemeljene obtožbe, prav tako kot tudi ustrahovanja in pritiske tistih, ki so na oblasti danes, kot tudi tistih, ki upajo, da bodo prišli do nje jutri. Zahteve po ukinitvi vloge deželne RTV informacije so za novinarje RAI toliko bolj neutemeljene v trenutku, ko se indeksi njenega spremljanja višajo in ko sindikat zahteva njeno okrepitev.
nik tržaškega zdravniškega združenja prof. Elio Belsasso, ki je med drugim podčrtal, kako je ta tema žal zelo aktualna, saj so obolenja debelega črevesa v sodobni družbi vse bolj pogosta, in to tako s funkcionalnega kot z organskega vidika. Te patološke pojave bodo na zdravniških dnevih obravnavali na treh okroglih mizah, od katerih bo prva - na programu že danes dopoldne - posvečena funkcionalnim vidikom (kot npr. razdražljivost danke in zaprtost) in njihovi epidemiologiji oziroma terapevtskemu pristopu. Ta črevesna obolenja za bolnika sicer ne predstavljajo življenjske nevarnosti, pogosto pa so vzrok težko odstranljivih kroničnih motenj, ki neugodno vplivajo tako na bolnikovo družabno kot zlasti delovno življenje.
Ostali dve okrogli mizi pa se bosta ukvarjali z mnogo hujšo organsko patologijo, z obolenji rakaste narave. Tumori na debelem črevesu predstavljajo danes eno naj pogostejših neoplazijskih bolezni, saj so na tretjem mestii lestvice malignih tumorjev, takoj za tumorji na dojki in na pljučih.
Za prof. Belsassom je v uvodnem delu zasedanja posegel še predsednik Zdravniške zbornice Giuseppe Parlato, ki je govoril o endoskopski gastroenterologiji oziroma o potrebi po mnogo pogostejši uporabi te preiskovalne metode že pri najmanjšem sumu o neoplazijskih procesih v prebavnem traktu. V tem smislu se je Parlato zavzel za široko preventivno kampanjo, pri kateri je lahko - glede na sorazmerno preprosto uporabo te metode - splošni oziroma družinski zdravnik glavni protagonist, čeprav ga zadnji vladni ukrepi za klestenje zdravstvenega sektorja v prihodnosti lahko pri tem močno ovirajo.
V uvodnem delu včerajšnjega zasedanja so podelili tudi deset študijskih štipendij v znesku milijona lir vsaka, ki jih je prispeval znani dobrodelnež Primo Rovis, povrhu pa še tri študijske nagrade, namenjene profesorjem Mac-chioru, Ravalicu in Tagliaferru.
Po uvodni slovesnosti so zdravniški dnevi prešli v strokovno fazo s predavanjem prof. Pasgualeja Spinellija z Vsedržavnega zavoda za rakasta obolenja v Milanu, ki je govoril o uporabi laserja v gastroenterologiji.
Na sliki (foto Križmančič) slovesnost, s katero so se včeraj začeli Tržaški zdravniški dnevi.
V Portorožu se bodo srečali slovenski in italijanski podjetniki
Prijave na novembrsko srečanje sprejema tudi tržaška zunanjetrgovinska sekcija SDGZ, ki vabi svoje člane k čim številnejši udeležbi
Center za zunanjo trgovino, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije prireja 13. in 14. novembra v Portorožu poslovno srečanje slovenskih in italijanskih podjetnikov z organizirano poslovno borzo. Program srečanja, ki bo potekalo v sodelovanju s centrom za informacijski sistem GZS in ob podpori italijanskih strokovnih ustanov, bo naslednji:
13. novembra
SPLOŠNI DEL: gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo (izvoz, uvoz, naložbe,
BOT, sporazumi); bančne in finančne institu-
cije in instrumenti finansiranja gospodarskega sodelovanja; podjetniški informacijski sistemi.
POSEBNI DEL: razprave v obliki okroglih miz po panogah (tekstil, gradbeništvo, elek-tro in lesnopredelovalna industrija ter promet in zveze).
14. novembra
Poslovna borza in poslovna srečanja po vnaprej določenem programu in iskanje novih poslovnih partnerjev. Sodelovali bodo predstavniki slovenske in italijanske vlade
in gospodarstva kot tudi podjetniki iz obeh držav.
Podrobnejše informacije: Petra Treven, tel. 061/342671 int. 213, fax 061/213380. Za dodatna pojasnila pa se lahko interesenti obrnejo tudi na zunanjetrgovinsko sekcijo pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu (tel. 362949). Sekcija posebej vabi svoje člane, ki se ukvarjajo z izvozno-uvozno dejavnostjo na navedenih področjih, naj se poslovnega srečanja množično udeležijo. V ta namen jim je na razpolago tudi za ustrezne prijave. Prijavni rok zapade 28. oktobra.
V nedeljo so se zbrali petdesetletniki iz Trebč
Lanski petdesetletniki iz Trebč so preteklo nedeljo predali štafetno palico letošnjim vaškim petdsetletnikom. Slavja so se udeležili tudi letošnji »abrahamovci« iz Gropade, Bazovice in trije od Banov. Že zjutraj so se zbrali pred spomenikom padlih v NOB, kjer so položili venec in počastili spomin z enominutnim molkom, nato so prisostvovali maši, ki jo je daroval trebenski župnik. Po maši so se s posebnim avtobusom odpeljali v Gradiško na prigrizek, nato so pot nadaljevali do Passaria-na, in sicer v Vilo Manin na ogled razstave. Slovesno kosilo so imeli v nekem lokalu kmečkega turizma v bližini Tarčenta, kjer so se zadržali do poznega večera ob prijetnem kramljanju in v veselem prijateljskem razpoloženju. Nato so se napotili proti domu in srečanje veselo zaključili v piceriji na Opčinah, katere lastnik, tudi pedesetletnik, je skupaj z njimi slavil ta obletnico, (mm)
Na sliki (foto Magajna) letošnji petdesetletniki pred spomenikom NOB v Trebčah.
Danes v gledališču Miela Reina glasbeno srečanje Evropa-Amerika
Jutri bo v gledališču Miela z začetkom ob 21.30 koncert ob 500-let-nici odkritja oziroma osvojitve Amerike (1592-1992). Koncert prireja istoimenski odbor v sodelovanju z zadrugo Bonaventura. Na njem bodo krstno izvedli skladbe S. Hakemberga, G. Bonata, H. Angula, P. D. Grahma, G. Manzonija in V. Sivilottija. Izvajali bodo godalni orkester glasbene šole iz Dusseldorfa, Diapason Ensemble, tolkalna skupina iz Martignacca in komorni zbor iz Vidma. Peli bosta sopranisti Linda Mirabal iz Kube in Annamaria DellOste. Dirigent bo Giuliano Medeossi.
Kot prireditelji pišejo v vabilu, bo koncert skušal prikazati srečanje, pa tudi trčenje dveh kultur, evropske in avtohtone ameriške. Ne bo šlo torej za nekritično proslavljanje 500-letnice, ampak za prireditev, ki želi ravno spodbujati h kritičnemu razmišljanju o problemih, ki jih je odprlo odkritje oziroma osvajanje »Novega sveta«.
Sprememba v urniku zdravniške straže
Predsednik tržaške zdravniške zbornice Giuseppe Par-lato obvešča, da bo v petek, 23., in v soboto, 24. t. m., delovala zdravniška straža od 8. ure zjutraj dalje. To bo omogočilo zdravnikom, da se udeležijo Tržaških zdravniških dnevov in posveta v Gradežu na temo »Zdravilo in teritorij«.
kino
ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Ta-
xisti di notte (Los Angeles, New York, Parigi, Roma, Helsinki), r. Jim
Jarmusch, i. Roberto Benigni, VVinona Ryder.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Prosciutto, prosciutto, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli, □
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00,
22.00	II tagliaerbe, r. Stephen King.
NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, D
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Infelici e contenti, i. Renato Pozzetto, Ezio Gregio.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE IV - 16.40, 18.30, 20.25,
22.15	Io speriamo che me la cavo, i. Paolo Villaggio.
GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 Gi-ochi di potere, i. Harrison Ford.
MIGNON - 17.00, 19.30, 22.00 La citta della gioia, i. Patrick Swayze.
EDEN - 15.30, 22.10 ...e dietro un caldo maschio, pom., □ □
CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 Ali-en III., r. David Fincher, i. Sigourney Weaver.
LUMIERE - Festival latinsko-ameriškega filma: 10.00 L'altra America; 16.00 Que viva Mexico!; 18.00 Omaggio a Roman Chalbaud; 20.00 Omaggio a Fer-nando Birri; 22.00 Conguistadores y Conguistados. Vstop prost.
ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.15, 22.00 Un'-altra vita, r. Carlo Mazzacurati, i. Cia-udio Amendola.
RADIO - 15.30, 21.30 Sesso morboso... sesso violento, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -
18. letom □ □
Popravila ACEGA na vodovodni mreži
Tržaško občinsko podjetje za vodo, elektriko in plin ACEGA obvešča, da se bo v noči s petka, 23. t. m., na soboto, 24., zaradi del za okrepitev vodovodnega omrežja ponekod v mestu zmanjšal vodni pritisk v ceveh. Do tega bo lahko prišlo med 22. in 7. uro na področjih ulic Romagna, Fabio Severa, Giulia, Raffaelo Sanzio, Guar-diella in Farneto-S.Luigi.
ČARODEJ
Mario Pogačnik
ima v zalogi presenečenja za prisome no večeru
v KD Rovte-Kolonkovec___
________Ul. Monte Sernio Tl
v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri
Vabljeni!
čestitke
V Ulici Bazzoni 3 v Trstu hišica stoji, v njej danes ljubi mož RAFAEL LISJAK svoj rojstni in imendan slavi. Zdravja, sreče, veselja še mnogo dni mu želi žena Ema.
Danes praznuje rojstni dan JUŠTINA ŠTRAIN. Vse najboljše, posebno zdravja, zadovoljstva in kar si sama želi ji voščijo Karlo, sestre in brata.
Danes praznujeta v Pulju pri Domju rojstni dan sestri SUZANA in MICHE-LA ŽERJAL. Vso srečo in zdravja jima želijo starši, Korado, Piero, stric Danilo, nona Antonija, Mila in Ivo.
SUZANA, za tvoj 25. rojstni dan ti vošči vse najboljše prijateljica Lara.
Draga MARIJA, ob tvojem 6x10. rojstnem dnevu ti želimo zdravja in sreče tvoje nekdanje kolegice Zora, Sabina in Olga.
Pri mostu v Zabrežcu hiša stoji, tam MONIKA draga svoj rojstni dan slavi. Iskreno ji čestitamo in želimo, da bi zdravje, sreča, ljubezen in sonce ji sijalo skozi vse življenje. To so želje none Marije, nonota Mariota in strica Stojana.
gledališča
Stalno slovensko gledališče
Gledališka sezona 1992/93
Prodaja abonmajev vsak delovnik od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, telefon 040/632664.
Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30,
15.30-	19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30,
16.30-	20.
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Maurijem in Silvano De Santis. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1, red petek. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio.
Jutri ponovitev ob 20.30.
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo, 25. t. m., ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva.
Nastopil bo duo FEDERICO GUGLI-ELMO in JOLANDA VIOLANTE. Na sporedu Mozart, Dallapiccola in Brahms.
Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta.
V	petek, 30. t. m., ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella v okviru prireditev v čast Beatlesov na sporedu koncert pevke Shawne FARROL in pianista Raimonda CAMPISIJA, ki sta žela velik uspeh na Festivalu operete '91.
Gledališče Miela
Tržaški jazzovski krožek
V	sredo, 25. novembra ob 20.45, bo na sporedu koncert, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON.
V	četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREW in NIELS O.PEDERSEN.
Gledališče Miela
Danes, ob 21.30 bo na sporedu koncert z naslovom »1492-1992: 500 let odporništva«. Na programu skladbe S. Hakemberga, G. Bonata, H. Angula, P.D. Grahma, G. Manzonija, ki bodo prvič izvedene v Trstu. Izvajali bodo Godalni orkester iz Dusseldorfa, Diapason Ensamble, Gruppo di percussioni iz Martignacca in Komorni zbor iz Vidma.
Milje - Gledališče Verdi
V	soboto, 24. t. m., s pričetkom ob 16. uri bo na sporedu METAL INVASION FESTIVAL. Gost večera bo nemška glasbena skupina SHYBOY. Nastopile bodo tudi glasbene skupine heavy metal Bro-ken Glazz in Techrome iz Turina, Love-lace iz Gorice, Homioide iz Milana, Va-lenha in Inviolacy iz Brescie, GLAS iz Montecatini Terme ter tržaške Angel-witch, Blind Ambition, Cattive Abitudi-ni, Fairy Tales, Max Berlin, Notturna in Gipsy Road.
Predprodaja vstopnic v trgovinah Ton Dischi (Ul. Dante - Milje) in Centro Dis-co (Drevored XX Septembra).
V	soboto, 31. t. m., bo na sporedu koncert STEVE WYNN BAND. Večer je organiziralo združenje Globogas.
SKD Tabor v sodelovanju z ZSKD in deželnim sedežem RAL V nedeljo, 25. t.m., ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo na vrsti drugo GLASBENO SREČANJE. Na sporedu bodo Kogojeve Malenkosti v izvirniku za klavir in krstna izvedba v priredbi skladatelja Fabia Niederja; uvodni predgovor prof. Pavle Merku. Vabljeni!
BBC CLUB
V	ponedeljek, 26. t. m., ob 21. uri bo
v klubu BBC v Ul. Donota nastopil kitarist ANDREA ALIONE.
V	ponedeljek, 2. novembra, ob 21. uri pa bo nastop glasbene skupine AREA 2.
izleti
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu obvešča člane in prijatelje, da prireja v nedeljo, 25. oktobra, obisk pri katoliških izobražencih v Ljubljani. Srečanje bo povezano z vodenim ogledom Kočevske Reke in Kočevskega Roga. Prijave vsak dan dopoldne na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, tel. 370846.
Sindikat upokojencev CGIL Devin-Nabrežina prireja jutri, 24. oktobra, izlet v Čedad - Castelmonte. Za informacije telefonirati na št. 200036 ali 200007.
Kriška zveza upokojencev SPI-CGIL prireja v nedeljo, 8. novembra, izlet v S. Martino (Goriška Brda). Cena izleta
44.000	lir; vpisuje M. Turel, tel. 220266.
KD Valentin Vodnik - planinsko-rek-reacijski odsek - vabi v nedeljo, 25. t. m„ na celodnevni izlet h Krnskemu jezeru. Prijave sprejema David (227037).
razstave
V	TK Galeriji je do 29. t. m. na ogled razstava slikarja ADRIANA BONA. Urnik: od torka do sobote od 8.30-13 in
15.30-	19.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie".
V	gledališču Miela je na ogled razstava o Beatlesih z naslovom MEMORABI-LIA, na kateri so na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Guido Toffoleti.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 30.
t. m. je na ogled razstava slikarke SILVE FONDA.
V	palači Costanzi je na ogled fotografska razstava TOP1ARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verde Sgaravatti.
Na tržaškem velesejmu, Trg A. De Gasperi 1, je do 25. t. m. na ogled razstava o Antarktiki. Urnik: vsak dan 8.30-13,
14.30-	18, ob nedeljah 10-17.30.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Na ogled je razstava videa in grafik Matjaža HMELJAKA: VAJE ZA TIPKOVNICO IN EKRAN. Predstavitev Aldo Castelpietra. Vabljeni!
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure.
V	galeriji "Laboratorio P - Ul. S. Ci-
lino 16 — Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma.
V	galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Grazielle CONTESSI.
Tržaški občinski galeriji - Trg Unita - je na ogled do 28. t. m. razstava tržaškega slikarja Roberta TIGELLIJA.
Milje - V prostorih letoviščarske ustanove bo do 28. t. m. na ogled razstava čipk. Urnik: vsak dan 10-12, 17-19, ob nedeljah 10-12.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 23. oktobra 1992
JANEZ
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.06 - Dolžina dneva 10.33 - Luna vzide ob
3.30	in zatone ob 15.27.
Jutri, SOBOTA, 24. oktobra 1992
DARIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,2 stopinje, zračni tlak 1009,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Martina Pelosi, Enrico Barbiani, Patrick Corubolo, Andrea Fav-retto, Irene Fajman, Matjaž Kafol, Ales-sandro Bacci.
UMRLI SO: 81-letna Nives Bon, 86-let-na Giovanna Andreassi, 82-letni Salvato-re Degrassi, 88-letna Cornelia Rosenfeld, 72-letni Ondino Vendramin, 58-letna Fi-orina D'Odorico, 72-letna Amelia Basia-co, 88-letna Giovanna Nussdorfer, 94-let-na Anna Natcovich, 59-letni Elio Galizzi, 86-letna Marcella Velini, 69-letna Rina Ruzzier.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12. oktobra, do nedelje, 18. oktobra 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Erta S. Anna 10 (tel. 813268), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 255141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 24. oktobra, na predavanje prof. MARTE IVAŠIČ z naslovom »Leto 1492 - ali kdo je kaj odkril«. Začetek ob 18.30.
Skladu Mitja Čuk bo kantavtor IZTOK MLAKAR posvetil celovečerno družabnost danes, 23. oktobra, ob 20.30. "Klape veseljakov" vabimo na večerjo ob rujni kapljici v društveno gostilno na Opčinah (nasproti cerkve). Rezervirajte čimprej pri Mirandi, tel. 212119, ali pri Skladu, tel. 212289, ker je število mest omejeno.
ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v petek, 30. oktobra, v OŠ Miroslav Vilhar v Cerovljah s pričetkom ob 20.30 večer diapozitivov Damjana Križmančiča: UTRINKI NARAVE, JAME, KRAŠKI SVET, TO, KAR ŽIVI OKOLI NAS. Vljudno vabljeni.
KD Rdeča zvezda prireja v nedeljo, 25., in ponedeljek, 26. t. m., GOBARSKO RAZSTAVO v društvenih prostorih v Sa-ležu. Urnik: v nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek od 9.00 do 17.00.
Knjigo VENETI v italijanščini - I VENETI, PROGENITORI DELL’_UOMO EUROPEO - ki so jo napisali J. Šavli, M. Bor in I. Tomažič, bodo predstavili danes, 23. t. m., ob 19. uri v Trstu, v dvorani Kavarne S. Marco - Ul. Battisti 18.
razna obvestila
Multimedialni tečaj slovenskega jezika, jezik in kultura, začetna stopnja in izpopolnjevalna stopnja za narečno govoreče (integracijski tečaj). Organizira Kinoatelje z ljubljansko Filozofsko fakulteto, Slavističnim društvom in ACLI iz Trsta. Informacije in vpisovanja: Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635954.
Se želiš udeležiti plesnega tečaja?
Pridi v sredo, 28. oktobra, ob 20. uri v prostore SKD Vigred v Šempolaju na prvo vajo.
Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure.
Zimovanje in smučanje na Kobli od 28. decembra 92 do 4. januarja 93 za mlade od 12. do 17. leta starosti. Vpisovanje do 28. oktobra v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, tel. 573141. Interesenti pohitite, ker je število mest omejeno.
V Društvu slovenskih izobražencev -
Peterlinova dvorana - bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 20.30, prof. Nada Pertot predstavila knjigo Radoslave Premrl »Moj brat Janko Premrl - Vojko«.
_________mali oglasi______________
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
TRGOVINA s tehničnim blagom v Gorici išče vajenca z znanjem slovenskega jezika. Za informacije tel. na št. (0481) 530114.
PRODAJALKO z znanjem slovenščine in italijanščine, po možnosti z delovnimi izkušnjami, zaposlimo v trgovini za omejen čas. Tel. (0481) 530295 od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00.
NUDIMO specializirano delovno silo na področju gradbeništva in centralnega ogrevanja. Za informacije tel./fax 003851 711360.
KNJIGOVODINJA z dolgoletno prakso išče službo, po možnosti part-time. Tel. ob večernih urah na št. 812309.
MLADA gospa nemškega materinega jezika daje lekcije iz nemščine za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. na št. 772155 - Nataša.
PRODAJAM avtomobil VW maggiolino v dobrem stanju. Tel. na št. 44411 oziroma 415969 - Peter.
PRODAM kombi VW, 9 sedežev, v dobrem stanju. Tel. na št. 228090.
PRODAM motor aprilia AF1 - 125 replika v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (0481) 21329.
PRODAJAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200882.
PRODAM hišo z vrtom na Krasu. Tel. na št. 225008 od 13. do 14. ure.
STANOVANJE v centru mesta, 4 sobe, kuhinja in kopalnica, samostojno gretje, dajemo v najem za urade ali drugo. Ponudbe poslati na Publiest, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Stanovanje«.
NA PRODAJ je cvetličarna. Informacije na tel. št. 220727.
IZ ZDRAVSTVENIH razlogov oddajamo v najem dobro vpeljano trgovino z jestvinami na Krasu. Za informacije tel. na št. 362925, oziroma 362949.
ŽELITE Timesov Atlas svetovne zgodovine s popustom in knjižnim darilom? Tel. na št. (040) 44294.
menjalnica operativni tečaji pri tkb 22.10.1992
TUJE VALUTE / NAKUP
BANKOVCI
TRST
TUJE VALUTE / NAKUP
BANKOVCI
TRST
Ameriški dolar ............ 1315.—
Nemška marka .............. 880.—
Francoski frank ........... 256.—
Holandski gulden .......... 779.—
Belgijski frank............... 41,50
Funt šterling ............. 2135.—
Irski šterling............. 2260.—
Danska krona............... 223.—
Grška drahma............... 6.—
Kanadski dolar............. 1030.
Japonski jen.................. 10,60
Švicarski frank .............. 980.—
Avstrijski šiling .......... 123.—
Norveška krona ............. 213.—
Švedska krona............... 230-
Portugalski eskudo............. 9,30
Španska peseta................ 11,50
Avstralski dolar ........... 910.-
HUF..........................   12.—
ECU.........................
Slovenski tolar ............ 15.—
Hrvaški dinar ................. 2,25
D/*|,VD	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE	Igencua oimio šaV-iai
DUKD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA	FiMa*\3 C^dad**0432/730-314
Uspeh Bertoluccijevega filma po križevem potu cenzure
Poslednji tango - prvi!
Z nastopom v sloviti Carnegie Hall
Orkester milanske Scale ob 500-letnici Amerike
Maria Schneider in Marlon Brando v Poslednjem tangu v Parizu
Ob izidu pred dvajsetimi leti je ob pohotni radovednosti izzval val kritik puritanskega dela italijanske družbe; cenzura mu je nekajkrat pošteno pristrigla najbolj nasladne kadre, zatem pa ga celo obsodila na grmado in to svojo inkvizicijsko odločitev tudi dobesedno izvedla; njegov režiser Bernardo Bertolucci je bil ob državljanske pravice.
Sedaj, po dvajsetih letih, je Poslednji tango v Parizu (o njem namreč pišemo) italijanski film, ki je zabeležil v obdobju od leta 1946 do leta 1990 največji inkaso. Tako poroča specializirana revija Ci-nespettacolo v svoji zadnji številki.
Film z Marlonom Brandonom in polteno Mario Schneider v glavnih vlogah ter z izjemno glasbeno
kuliso, pri kateri je sodeloval argentinski jazz saksofonist Gato Barbieri, je zaslužil na vsedržavnem tržišču kar 103 milijarde 787 milijonov lir, ogledalo pa si ga je 14 milijonov 726.232 gledalcev.
Za Poslednjim tangom sledijo na lestvici trije špageti-westerni: Continuavano a chiamarlo Trinita režiserja Enza Barbonija in dva westerna očeta italijanske inačice te filmske zvrsti Sergia Leoneja: Per gualche dollaro in piu in Per un pugno di dollari.
Na petem mestu je zasidrana Fellinijeva La dolce vita (Sladko življenje).
Lestvica revije Cinespettacolo jemle v poštev le filme, ki so zaslužili nad 50 milijard lir. Le-teh je vsega 41, med temi pa ni nobenega filma, ki je izšel po letu 1981. Vzrok za to je skokovit padec filmskih gledalcev v kinodvoranah, ki je posledica razbohotenja zasebnih televizijskih postaj in filmskih videokaset. Po mnenju strokovnjakov revije Cinespettacolo bi se lahko le eden izmed filmov, ki so izšli v zadnjih desetih letih, prebil do meje 50 milijard. To je zadnja uspešnica italijanskega komika Roberta Benignija Johnny Stecchino, za katerega pa niti izvedencem revije ni uspelo izvedeti, koliko je doslej »zaslužil«.
Pri številnih praznovanjih ob 500-letnici odkritja Amerike je v preteklih dneh sodeloval tudi orkester milanske Scale. Svoj osrednji nastop je imel v sredo v sloviti Carnegie Hall, ko je z orkestrom in zborom, ki ju je vodil dirigent Riccardo Muti, nastopila tudi sopranistka Maria Dragoni.	(telefoto AP)
Nova oznaka sežanskega radiokluba S 5 9 ABL
Sežanski radio klub, ki šteje preko 40 članov, prireja danes, 23. oktobra, ob 20. uri letno skupščino, na kateri bodo podelili diplome in nova radijska dovoljenja. Hkrati bodo podelili tudi nove radijske znake, ki so že svetovno priznani in se bodo prav 23. oktobra ob 24. uri pričeli uporabljati. Iz prejšnje oznake YU ima Slovenija oznako S 5, sežanski klub pa bo po
novem imel oznako S 5 9 ABL.
Ob tej priložnosti bo sežanski radijski klub izdal svoje specialne QSL kartice, kjer bo obris Slovenije, Sežana pa bo označena z občinskim grbom, ki simbolizira kraški vodnjak, iz katerega raste bor, ki ima krošnjo v obrisu meje sežanske občine. Jubilejne kartice bodo imele še napis ob osamosvojitvi Slovenije.
Lahko poudarimo, da so sežanski radioamaterji dosegli vidne uspehe v jugoslovanskem merilu, usposobili so mnogo radioamaterjev, sodelovali ob osamosvojitvi Slovenije, v zadnjem času pa so vzpostavili veze z radioamaterji iz Bosne in Hercegovine in pomagali marsikateremu pri iskanju oseb v nekdanjih republikah Jugoslavije.	-oks-
□nur 1 ~i
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) 10.00) dnevnik 1
10.05	Rubrika o gospodarstvu
10.15	Nad.: Mino (i. Guido Cella), vmes (11.00) dnevnik 1
11.55	Vremenska napoved
12.00	Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 iz Milana
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...?
14.30	Aktualno: Italijanske kronike
14.45	Film: II bambino e il grande cacciatore (dram., ZDA 1980, i. Wil-liam Holden)
16.35	Nan.: Gli anni d oro
17-55 Iz Parlamenta in vesti
18.10	Nan.: Mio zio Buck
18.45	Variete: Ci siamo!?!, vmes Almanah
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Aktualno: Potovanje na Jug - Delo (4. del)
23.00	Dnevnik 1
23.15	Dok.: Piero della Fran-cesca (ob 500—letnici)
24.00	Dnevnik in vreme 6-30 Danes v Parlamentu
6.40	Rubrika opolnoči
RAI 2_______________
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Otroški variete
9.45	Film: II mio amico Beni-to (kom., It. 1962)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Rubriki o gospodarstvu, medicini, nato vreme
13.45	Aktualno: 100 ključev za Evropo
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.25	Santa Barbara
15.15	Film: Čampa carogna... la taglia cresce (vestern, It. 1973, i. Gianni Garko)
16.40	Aktualno: Ristorante Italia-(vodi A. Clerici)
17.00	Vesti in iz Parlamenta
17.10	Nan.: Un caso per due
18.10	Športne vesti
18.20	Nan.: Hunter - II con-tratto, nato vreme
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: I fatti vostri (vodi Alberto Castagna)
23.15	Dnevnik in vreme
23.35	Aktualno: Skrita lakota
(ob Mednarodnem dnevu prehrane, 2. del)
0.25 Boks: Poddighe-Ciara-mitaro (IP v mušji kat.)
^ RAI 3	|
7.00	Sat News, Televideo
11.35	Tečaj angleščine ZDA
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr. odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Glasba: Figaro qua, Fi-garo la
15.15	Dok. DSE: Šola se posodablja
15.45	Šport: IP v balinanju,
16.05	biljard
17.00	Rubrika o košarki
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
18.00	Dok.: Camargue
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BolbCartoon
20.05	Variete: Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina
20.30	Film: Shaft il detective (krim., ZDA 1971, r. Gor-don Parks, i. Richard Roundtree, M. Gunn)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano Italia
23.40	Nan. Perry Mason: Fa-
colt& medianiche
0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario
1.25	Film: Alamo Bay (dram., 1984, r. L. Malle)
|	RTV Ljubljana^
10.00	Spored za otroke: nad. Moja družina in ostale živali, 10.30 lutkovna igrica Zverinice iz Rezije
10.50	Zelena ura
11.50	Poslovna borza (pon.)
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.15	Napovednik
14.20	Umetniški večer: Janez Bernik
16.20	Gospodarska oddaja: Evropa 2000 (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za mladostnike: Tok Tok
19.10	Risanka
19.20	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.00	Forum
20.30	Nad.: Odloženi raj
21.25	Oči kritike
22.25	Dnevnik, vreme in šport
22.50	Napovednik
22.55	Sova, vmes nanizanka Bagdad Cafe (ZDA 1990,
i.	Woopy Goldberg), nad. Rimljanka (It. 1987,
i.	Francesca Dellera, Gina Lollobrigida) in film Grizli (pust., ZDA 1975, r. William Girdler)
2.15	Video strani
| (3P) TV Koper
13.20	Nan.: Crime Story
14.10	Glasb, odd.: Juke box
(vodi Alex Bini)
16.00	TV novice - Oresedici
16.05	Spored za otroke
17.00	Nan.: Projekt NLP
18.00	Primorska kronika in Primorski forum
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Crime story
20.45	Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija
21.30	Glasbeni utrinek: Arle-žanka (G. Bizet)
21.45	Vsedanes - TV dnevnik
21.55	Aktualno: Globus
22.55	Nan.: Projekt NLP
[~fc~ TV Slovenija 2
16.45	Sova, vmes nan. Dragi John in nad. Največji potres v Los Angelesu
18.00	Regionalni program -Slovenska kronika
19.00	Jazz in blues
19.30	TV dnevnik RAI 3
20.00	TV igrica: 16 črk
20.30	Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (22. epizoda)
21.00	Intervju: J. Drnovšek
21.50	Studio City
23.20	Koncert Bergenske filh.
Cr~CANALB 5	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8-35 Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
: \ -05 Nan.: I Jefferson H.35 Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti)
13.00	Dnevnik TG 5
13-25 Aktualno: Sgarbi guoti-diani (vodi V. Sgarbi)
13.35	Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti)
’-45 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
13-15 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.45 Ti amo parliamone
6	00 Otroški variete: vmes ri-
sanke in kviz
800 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
40.00	Dnevnik TG 5
0.25 Variete: Striscia la noti-zia
0-40 Variete: La grande sfida (vodi Gerry Scotti)
2'30 Nan.: I Robinson - Nuore, ■y. generi e suoceri ■00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
7	no Kristi3 la notizia •00 Spored non stop
6.55	Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. TG 4 vesti
10.05	Nadaljevanki: Marcelli-na, 10.30 Ines
11.00	Variete: A časa nostra
11.40	TG 4 vesti
12.50	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nadaljevanki: Sentieri,
14.25	Maria
15.15	Rubrika o lepoti
15.25	Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre damore
17.30	TG 4 vesti
17.40	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.00	Kviz: La cena e servita
18.55	TG 4 večerne vesti
19.30	Nadaljevanki: Gloria,
20.30	Manuela
22.30	Kviz: Io, tu e mamma
23.15	TG 4 vesti
23.30	Film: Il promontorio della paura (dram., ZDA 1962, r. Jack Lee Thompson, i. Gregory Pečk, Robert Mitchum)
1.25	Nan.: Sulle strade della California
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
9.45	Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 La časa nella prateria
11.45	Avtomobilizem Fl: VN Japonske
12.45	Nan.: MagnumP.I.
13.45	Otroški spored: Ciao ciao in risanke
16.00	Variete: Unomania
16.05	Nanizanka: Poliziotto a guattro zampe
16.35	Variete: E'pericoloso šport, 16.50 Twin Clips
17.25	Nan.: Agli ordini papa
17.55	Aktualno: Lo dici tu,
18.00	Mitico
18.15	Studio Unomania
18.25	Nanizanka: MacGyver
19.30	Odprti studio in šport
19.45	Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke
20.30	Film: Shot Gun - Insieme ad ogni costo (pust., ZDA 1991, r. Fritz Kiersch, i. Michael Pare, Anthony Michael Hall)
22.30	Aktualno: L'istruttoria
1.00	Odprti studio, pregled
tiska in Studio šport
13.00	Nad.: Colorina
14.00	Deželne vesti
14.30	Risanke
15.30	TV film: La famiglia Foys (kom., i. Eddie Foy jr., M. Rooney)
16.15	Film: Assunta Spina (dram., It. 1948, r. Mario Mattoli, i. Anna Magna-ni, E. De Filippo)
18.00	Nadaljevanka: Mariana
19.00	Deželne vesti
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nan.: T and T
20.30	Film: La baraonda - Pas-sioni popolari (kom., It. 1980, r. F. Vancini, i. Giu-liano Gemma)
22.30	Deželne vesti
22.45	Imago
23.15	Film: La ragazza di Manila (dram., 1980, r. Bob-by Suarez, i. Julia Kent)
TMC____________________
8.30	Nan.: Batman, 9.00 In Kingstone-Dossier Paura
10.00	Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban)
11.45	Nan.: Doris Day Show
12.15	Variete: Kosilo z Vilmo
13.00	TMC News in šport
14.00	Film: Ponte verso il sole (1961, i. Carroll Baker, James Shigeta)
16.15	Variete: Arniči mostri
17.15	Rubrika: Ženska TV
19.30	Dnevnik TMC News
19.55	Otroški variete: Le favo-
le di »Arniči mostri«
20.o0	Nanizanki: Maguy, 20.30 Matlock
21.30	Aktualno: Tre donne interno al cor
22.35	Nad.: La Certosa di Parma (zgod., It. 1982, 4. del)
23.45	TMC News 0.05 Film: Party selvaggio (dram., ZDA 1975, r. James Ivory, i. Raguel Welch, James Coco)
1.50	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
15.30	Fantasylandia
16.55	Kratke vesti
17.00	Starlandia
18.00	Nan.: Mago Merlino
18.30	Nad.:Destini
19.00	Večerne vesti
19.30	Rubrika: Občina
20.30	Rubrike: Diagnosi, 21.30 Na prostem, 22.00 Motorji non stop
22.30	Nočne vesti
23.00	O avstrijskem cesarstvu
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; ; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Razglednice iz Španije; 8.35 Slovenska glasba; 9.15 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini (I. AndriČ, r. Marko Sosič, 23. del);
11.45	Kantavtorji in šansonieji; 12.00 Halo, dober dan! Tu 362875, vmes (13.00) dnevnik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: antologija slov. glasbe za klavirski trio; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Orkestri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 10.30 Pregled domačega tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergren; 8.00 Modri val;
8.45	Informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val,- 11.00 Hladno-Toplo-Vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Kogoj med besedo in zvokom; 19.00 Dnevnik - prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček;
7.45	Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 politika in aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Diskoidni zvoki; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus vam predlaga...; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka;
18.00	Souvenir d'Italy; 18.45 Folk studio;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix time; 21.00 Nočni val.
Odmevno politično zborovanje Gibanja La Rete
Orlando: Samo legalnost reši demokracijo ujeto med politiko, mafijo in ložami
12. goriški sejem Motorexporacing
Najnovejše iz sveta motorjev in športa
Do zadnjega prostora zasedena kinodvorana Corso nas sili v to, da bo treba spremeniti ustaljeno mnenje, da v Gorici in še zlasti med mladimi, ni zanimanja za politiko. Sinoči, ob napovedanem shodu Gibanja za demokracijo La rete in prisotnosti liderja Leoluca Orlanda, smo bili priča prav nasprotnemu pojavu. Tako dobro obiskanega shoda v Gorici prav gotovo ni bilo že nekaj let.
Delegacija La Rete je sicer prispela v Gorico nekoliko okrnjena in predvsem z zamudo, a je nekdanji palermski župan in ustanovitelj ter vsedržavni koordinator Orlando vehementno nadomestil manjkajoča člana delegacije Alfreda Galassa in Carla Palerma.
Novinarji smo se upravičeno spraševali, kje je tisti magnet, ki je privabil tolikšno množico, zbudil tolikšno zanimanje. Delen odgovor je na srečanju ponudil koordinator gibanja za goriško območje Bernardo De Santis, z navajanjem zelo znanih primerov upravljanja politike na krajevni ravni in s tem v bistvu pojasnil, da Gorica ni tisti srečni otok, kjer je vse lepo in prav in se Politika upravičeno piše z veliko začetnico. Marsikaj je narobe tudi v Deželi. Pravzaprav smo v zelo veliki nevarnosti, da se znajdemo v enaki ali še hujši nevarnosti kakor Sicilija, Milan ali druga območja države, zaradi povezave med mafijo, politiko, interesi in prostozidarskimi ložami, je opozoril deželni koordinator gibanja Giorgio Ellero ter govoril predvsem o umazanih poslih s trgovanjem orožja, mamil in drugih dejavnosti, v katere naj bi bili vpleteni tudi deželni politiki.
V enournem nagovoru, je Orlando, z navajanjem posameznih primerov iz italijanskega političnega življenja, pojasnil cilje in smisel gibanja in trenutne pobude, ki se
je začela 25. septembra letos in ki obsega vrsto srečanj v raznih krajih države. Glavni cilj gibanja je v civilni družbi utrditi zaupanje v demokracijo, kar po drugi strani pomeni opraviti s sistemom, kjer ni jasnega razlikovanja, kaj je legalnost in kaj ilegalnost.
Z navajanjem raznih primerov je Orlando skušal ponazoriti sicer znano trditev, da je sedanja družbena in gospodarska kriza, posledica desetletja dolgega sodelovanja in kritja med politiki, mafijo, ter tajnimi ložami.
Orlando meni, da v razkrajanju še nismo dosegli najnižje točke, kajti stari sistem, zlasti pa nosilci starega sistema, trdovratno vztrajajo na pozicijah in se celo skušajo reciklirati. Takih primerov je veliko in v vseh strankah.
Orlando je ob tem udaril malo na desno, malo na levo, malo manj po Ligi, odločno pa se je postavil na stran "poštenjaka" Predsednika Republike.
In ker gre za gibanje, oziroma stranko, je bilo ob koncu samoumevno pričakovati še avtokandidaturo, da italijansko skupnost iz nezavidljivega položaja lahko reši samo taka pobuda, ki jo daje La Rete in ki ima zaslombo v civilni družbi. Pomagati ne more niti Segni, ki se menda moti ko meni, da se vse težave dajo rešiti z enim samim zakonom o volilni reformi, moti pa se tudi italijanska cerkev z nadškofom Ruinijem, ki meni, da še zmeraj lahko daje navodila, kako naj volijo verni.
In ob koncu enournega posega ? Seveda zvrhano mero zdravega optimizma, da je bolnika, italijanski sistem, mogoče pozdraviti.
In to se utegne tudi zgoditi, saj je Gibanje ob nemoči tradicionalnih strank tudi morda edini zdravnik.
Na razstavišču ob ločniškem mostu bodo jutri odprli eno pomembnejših sejemskih prireditev v Gorici. Do nedelje, 1. novembra bodo namreč razstavljeni naj novejši modeli pomembnejših italijanskih in tujih avtomobilskih hiš, tovarn motorjev, razne športne in druge opreme, ki je tako ali drugače vezana na sicer širok pojem avtomobilizma.
Prireditev, ki bo tudi letos nedvomno privabila na tisoče obiskovalcev, kljub temu, da avtomobilska industrija ne preživlja prav lahkih trenutkov, zaradi upadanja zanimanja kupcev in zaradi privijanja davčnega vijaka, bodo uradno odprli jutri ob 11. uri.
Obiskovalce sejma bodo nedvomno pritegnile tudi številne tekmovalne prireditve, v hitrostni in spretnostni vožnji, razstavljeni dirkalni avtomobili, razne pobude na področju prometne vzgoje.
Tekmovanja se bodo začela že jutri, zaključila pa v nedeljo, 1. novembra.
Predstavitev fotomonografije M. Bažata
Večer fotografije na Bukovju
Fotoklub Skupina 75 začenja drevi svojo novo sezono. Ob 20.30 bodo v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu odprli razstavo fotografij M. Bažata ter predstavili fotomonografijo istega avtorja "Trenutki v Goriških Brdih". Knjigo bo predstavila Nives Marvin. Spored bo zaokrožil Nonet Brda, pod vodstvom Radovana Kokošarja.
Naj glede delovanja Skupine 75 zabeležimo še, da se v nedeljo, 25. t.m. odpravljajo na fotografski izlet v naravo (Baško grapo). Izlet bo vodil dr. Rafael Podobnik.
Odhod ob 8. uri s Travnika z lastnimi sredstvi.
Spet slepomišenje okrog izgradnje cest
Odločen protest predstavnikov SO Nove Gorice in Ajdovščine
Srhljiva nesreča v ulici Favetti
Tovornjak zmečkal pešakinjo
Olja na ogenj v polemiki o gradnji osimskih cest je prilil dnevnik Delo. V včersajšnji številki namreč objavlja zemljevid bodočih posegov na cestnem omrežju Slovenije, pri čemer pa je odsek Razdrto - Nova Gorica označen kot rekonstrukcija obstoječe magistralne ceste.
Po tolikih zagotovilih najvišjih predstavnikov vlade o nujnosti izgradnje tega dela avtoceste in o tem, da se ta poseg uvrsti med prednostne, je včerajšnja vest v časopisu kot hladna prha. Razumljivo, da je pri upraviteljih Nove Gorice in Ajdovščine izzvala takojšen in ogorčen protest, ki so ga že včeraj naslovili na Vodstvo prvega slovenskega kongresa o cestah ( na Bledu), predsedniku vlade Drnovšku in Ministru za promet iz zveze Marjanu Kranjcu. Protest sta podpisala oba predsednika občinskih skupščin Ajdovščine in Nove Gorice ter predsednika izvršnih svetov.
Protest glasi: "V zadnjih mesecih javnost vse bolj razburjajo nasprotujoče si vesti o izgradnji avtocest v Sloveniji. Izgradnja avtoceste Vrtojba - Razdrto je za prebivalce■ Goriške že dobrih dvajset let v središču pozornosti. Kajti avtocesta pomeni za nas dejansko priključenost k Sloveniji kot tudi eden od predpogojev za gospodarski in celovit družbeni razvoj. Zato nas vse bolj nasprotujoče si informacije o tem ali je izgradnja navedene avtoceste v srednjeročnem planu Republike Slovenije iz dneva v dan bolj begajo.
Ker smo bili seznanjeni z načrti vlade za izgradnjo avtocest, ki med prioritetami predvideva tudi izgradnjo obeh krakov osimskih cest, nas je toliko bolj razburil objavljeni zemljevid načrtov Ministrstva za promet in zveze v "Delu" z dne 22.10.1992. Iz njega namreč izhaja, da Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije ne predvideva izgradnje avtoceste Vrtojba—Razdrto, temveč samo posodobitev obstoječe regionalne ceste.
Zato najodločneje protestiramo proti takšnemu obravnavanju go-riške regije in proti tako neusklajenemu delovanju vlade in resornega ministrstva.
Zahtevamo tudi javno pojasnilo kateri načrti so pravi in kaj je z izgradnjo avtoceste Vrtojba—Razdrto, ki je sedaj glede na Osimske sporazume tudi prioritetna obveznost države Slovenije."
Srhljiva prometna nesreča se je zgodila včeraj opoldne v ulici Favetti. Življenje je v neposredni bližini svojega doma izgubila 79—letna upokojenka Franca Forcisi iz Gorice, Ul. della Croce 6. Umrla je pod kolesi tovornjaka videmske registracije 557086, ki ga je upravljal 36—letni Ennio Frizzarin iz kraja Terzo di Aguileia. Kolo vozila ji je dobesedno zdrobilo glavo.
Nesreča se je zgodila v zgornjem koncu ulice Favetti, v bližini hiše št. 22, samo kakih sto metrov od doma, kjer je pones-rečenka stanovala.
Po dosedanjih ugotovitvah je do nesreče prišlo med manevriranjem težkega tovornjaka. Ulica Favetti je namreč zelo ozka in ima, zlasti proti ulici Carduc-ci kar nekaj gradbišč. Promet je zato zelo otežen, posebej še za tovorna vozila. Desettonski tovornjak naj bi najprej zbil pešakinjo, ki je padla na tla, nekaj trenutkov zatem pa naj bi čez njo zapeljalo zadnje kolo. Nesreča se je, po ugotovitvah prometne policije, zgodila na voznem pasu, to je na cestišču. Zakaj je ponesrečenka stopila s pločnika, ali zakaj ni hodila po
KNJIŽNICA "DAMIR FEIGEL” v Gorici
prireja tečaj
Šolske knjižnice
TRAJANJE: od 26. oktobra do 2. decembra
URNIK: ponedeljek in sreda od 15. do 18. ure PROSTOR: čitalnica knjižnice D. Feigel — ul. della Croce 3 (Križna ulica) v Gorici INFORMACIJE IN VPISOVANJE: v prostorih knjižnice vsak delavnik (razen ob sobotah in četrtkih zjutraj) od 10. do 17. ure
TEČAJ JE BREZPLAČEN!
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
Mladinski dramski odsek
Anton Medved
RENDEZ-VOUS
Veseloigra s petjem
Režija Emil Aberšek	Glasba Ivan Mignozzi
PREMIERA BO V SOBOTO, 24. OKTOBRA, OB 20.30 V ŽUPNIJSKI DVORANI A. GREGORČIČ V ŠTANDREŽU
pločniku, ki je tu na obeh straneh ulice, lahko samo ugibamo. Morda pa je Forcisijeva le nameravala prečkati cesto.
Nekatere podrobnosti shrhlji-ve nesreče še ugotavljajo.
Simpozij o princih Eggenberg
Danes in jutri bo v sejni dvorani občinske palače (Palazzo Torri-ani) v Gradišču drugi mednarodni študijski simpozij o princih Eggenberg, ki so bili vladarji in lastniki Gradišča v letih 1647—1717. Na simpoziju bodo sodelovali zgodovinarji in raziskovalci iz Avstrije, Češkoslovaške in Slovenije ter seveda Italije.
Danes nadaljevanje zvonarske pravde
Na Preturi se bo danes nadaljevala in predvidoma zaključila kazenska razprava proti števerjan-skemu župniku Antonu Lazarju v zvezi z motenjem nočnega miru in počitka gostov Golf hotela. Vse to zaradi premočnega bitja ure v zvoniku.
Anton Lazar se je na torkovi razpravi poslužil pravice, ki jo predvideva člen št. 109 novega kazenskega postopnika ter odgovarjal, v svojstvu obtoženca, v slovenščini. Prva razprava v tem kazenskem postopku je bila odgode-na prav zaradi predložitve vloge o izvajanju pravice predvidene po členu 109.
Danes naj bi sodišče zaslišalo vratarja Golf hotela in predvidoma tudi izreklo razsodbo.
razna obvestila
Kulturni dom Nova Gorica prireja drevi, ob 20. uri na gradu Dobrovo prvi koncert v okviru ciklusa Hitove muze na gradu Dobrovo. Predstavila se bo vokal-
na skupina "Ave" iz Ljubljane, z dirigentom Andražem Hauptmanom.
Kinoatelje pripravlja v Gorici Multi-medialne tečaje slovenskega jezika. Tečaji so različnih stopenj: začetne stopnje, nadaljevalne in izpopolnjevalne stopnje, tečaj za narečno govoreče (integracijski tečaj) in tečaj za otroke. Informacije in prijave v knjižnici D. Feigel, ul. della Croce 3 tel. 531733.
Slovensko planinsko društvo priredi 15. novembra tradicionalno martinovanje na Lokvah. Prijave na sedežu društva ob sredah od 11. do_ 12. ure in ob četrtkih od 17. do 19. ure. Število mest je omejeno. Vpisovanje se zaključi 30. oktobra, oziroma ob oddaji vseh mest.
Društvo upokojencev prireja tradicionalno martinovanje, v nedeljo, 8. novembra, na gradu Dobrovo: obisk kleti, degustacija vin, večerja, godba, kostanj... Vpisovanje na sedežu ob sredah do 28. t.m. in pri poverjenikih.
PŠD Naš Prapor priredi v soboto, 14. novembra martinovanje na agriturizmu Radikon. Rezervacije sprejema Anica Primožič tel. 34623.
______________kino_________________
Gorica
VITTORIA 17.40 —19.50 - 22.00 »II conti-nente nero«.
CORSO 17.00-22.00 »Cuori ribelli«.
VERDI 17.30-22.00 »Giochi di poter«.
Tržič
COMUNALE 16.00-22.00 »Američani«. EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Prava vojna«. SVOBODA 20.00 in 22.00 »Zadnji dnevi raja«.
DESKLE 20.00 »Gladiator«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna - ul. A. Manlio 14/a/b - tel. 480405.
___________pogrebi_______________
Danes v Gorici ob 11. uri Umberto D'-Aco iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 12.30 Marino Paulin iz splošne bolnišnice v cerkev v Pevmo in na glavno pokopališče ter ob
13.15	Carolina Cuttin vdova Furlan iz splošne bolnišnice v Moraro.
PODJETJE
® G. KERSEVANI
GORICA
UL ROSSINI, 7/A
\ Vabi vse prijatelje in kliente, danes, 23. oktobra od 18. ure dalje na napitek ob otvoritvi novega prodajnega mesta
Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine je v sredo odprlo novo sezono
Pirandellov Tutto per bene po zamisli Glauca Maurija
Stefania Micheli in Glauco Mauri v Pirandellov! drami (Foto Lepera)
Za otvoritveno predstavo letošnje »lepe« sezone, kot je pisalo na reklamnih plakatih, so v Stalnem gledališču Furlani-je-Julijske krajine izbrali manj upoštevano delo italijanskega dramatika Luigija Pirandella Tutto per bene v postavitvi gledališke skupine Glauca Maurija ob sodelovanju Ustanove občinskega gledališča iz Trevisa. S to uprozoritvijo se je glavnemu igralcu Glaucu Mauriju uresničil sen, ki ga je sanjal štirideset let, kot sam priznava: končno se je odločil, da se kot protagonist preiskusi v Pirandellovem delu.
Tudi v drami Tutto per bene je kljub feljtonsko zapleteni zgodbi ključno vprašanje razdvojenost med življenjem in videzom, med biti in izgledati. Glavni junak Martino Lori šestnajst let po smrti ljubjene žene, katere grob vsak dan obiskuje, povsem slučajno odkrije ne samo, da ga je prevarala s pomembnim politikom, ki mu je zato omogočil uspešno kariero, in da je hči Palma sad ženine avanture, ampak tudi, da so vsi njegovi znanci prepričani, da on sam vse to prav dobro ve in da je njegovo žalovanje za umrlo le pretvarjanje, ljubeči obiski pri poročeni hčeri pa le nepotrebna in neokusna igra. V trenutku se njegov svet sesuje, na dramo, ki ga je prizadela, ne more reagirati, saj se je odigrala pred šestnajstimi leti.
Režiser Guido De Monticelli je dogajanje postavil v sobo s
stenami iz kovinske mreže, ki v prvem dejanju ob obilju cvetja za Palmino svatbo spominja na prijetno vrtno uto, nato pa se spremeni v sivo kletko prezira, v katero je zaprt glavni junak. Glauco Mauri je Martina Lorija popeljal od brezbarvne vdanosti v prvem dejanju preko prazne pretresenosti v drugem do racionalnega srda v tretjem. Režiser je kot kontrast v dramo vnesel
tudi drobec komičnosti s poja-vo malce prostaške Lorijeve tašče, ki jo igra Silvana De Santis. Tudi druge, pa čeprav stranske osebe so podane z zadostno psihološko poglobljenostjo. V celoti je postavitev korektna in zanimiva, s prefinjeno scenografijo Nicola Ru-bertellija, sugestivno osvetlitvijo Giuseppeja Pizza in ele-gatnimi kostumi Zaire de Vin-centiis po modi iz predvojnih let. (bov)
Danes odprtje razstave v Knjižnici Cirila Kosmača
Žitnik in Gašperut na ogled v Tolminu
V knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu bodo danes ob 19. uri odprli razstavo likovnih del slikarja Uroša Žitnika iz Ljubljane in Vojka Gašperuta iz Kopra. V kulturnem programu bosta sodelovala operna pevca Sonja Hočevar in Rajko Koritnik ob spremljavi prof. Rajka Žitnika.
Prve slikarske korake je slikar Uroš Žitnik opravil ob Mirku Šubicu, Evegenu Sajovicu in slikarju Slaperniku, pri katerem je v njegovem ateljeju dalj časa tudi delal. Po študiju na gradbeni fakulteti se je Žitnik zopet vrnil pred slikarska platna in v letu 1975 začel samostojno razstavljati. Poudariti velja, da je Žitnik sodeloval na 130 skupinskih in 46 samostojnih razstavah, razstava v Kosmačevi knjižnici v Tolminu pa je že druga.
Dr. Ivan Sedej je o slikarju med drugim zapisal: »Uroš Žitnik se posveča slikarstvu s srcem in s predpostavko, da je umetnikova naloga ujeti v dve dimenziji platna ali papirja bistvene poteze tistega, kar se razgrinja pred njegovimi očmi. Zato se loteva prepisovanja inventarja v naravi ali v kultiviranem urbanem okolju. Natančno pretehta sorazmerja med gmotami, predvsem pa med barvnimi vrednotami. Barve pa nanese v sorazmerno širokih potezah.«
Bogat in obsežen Žitnikov opus obsega akvarele, gvaše, oljna platna in drugo. Iz njegovega ustvarjalnega opusa se da razbrati, da slikar ni zadovoljen s tistim, kar je ustvaril. Vsaka nova podoba_ namreč prinaša tudi nekaj novega. Čeprav gre večinoma za drobne inovacije, se je v zadnjih desetletjih le-teh nabralo toliko, da lahko govorimo o kakovostnem premiku. Njegov lastni izraz pa opredeljuje predvsem spoštljiv odnos do tradicije, do izvirov slovenske krajine. V tem pogledu se Žitnik vključuje v slovensko kraji-narsko slikarstvo na ravneh, ki nakazujejo njegovo pripadnost tistim
zvrstem slikarstva, ki nočejo spreminjati sveta in umetnosti. Našel je svoj kotiček sveta in svoj način gledanja, temu ostaja zvest in ga vendar tudi spreminja, čeprav počasi, občutljivo in resno.
Vojko Gašperut, rojen 1949 leta v Sedlu v Breginjskem kotu, se je 1960 leta preselil v Koper. Leta 1967 si je pri skoku v morje poškodoval hrbtenico in od takrat je njegovo življenje vezano na invalidski voziček. Kljub temu je predan slikarstvu, kar priča tudi podatek, da je imel 20 samostojnih ter 14 skupinskih razstav. Poleg nagrad velja poudariti, da je bil 1987. leta sprejet v Društvo slikarjev invalidov (VDMFK) v Liechtensteinu. V Tolminu pa se je predstavil s samostojno razstavo pred štirimi leti.
Vojko Gašperut je svoje otroštvo preživel v Breginjskem kotu, idilični pokrajini slovenskega dela, kar je brez dvoma pustilo neizbrisen pečat v njegovem razmišljanju in slikarstvu. Prevsem si slikar želi slikati na način, ki je vsakomur dojemljiv, razumljiv in jasen. Tako s čopičlem zapisuje tisto, kar je ustvarila narava, ali pa ji je pri tem pomagal človek. Predmet njegovih likovnih upodobitev je torej krajina, taka kot jo je ustvarila narava. Zasledimo pejsaže, značilno kraško in istrsko hišo z arhitekturnimi vedutami itd. Gašperut krajine nikoli ne preoblikuje, saj to ni v skladu z njegovimi razmišljanji in pristopom do slikanja. Natančno zabeleži vse, kar se mu je vtisnilo v spomin ali še raje krajinske arhitekturne vedute preslikava na platno kar na kraju samem. Prav te kamnite arhitekture so tisto, kar je pomembno Gašperutu. Zato se vsekakor splača ogledati razstavo slik Uroša Žitnika in Vojka Gašperuta v Tolminu.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Ob izidu nove pesniške zbirke zamejskega pesnika Marka Kravosa Obzorje in Sled
Modema Kravosova bivanjska problematika
Nenaivno in neepigonsko obnavljanje historičnih slogov v duhu postmodernistične umetnosti je brez dvoma ena vidnejših lastnosti Kra-vosove najnovejše pesniške zbirke, ki je izšla letos pri DZS z naslovom Obzorje in sled. Temeljno duhovno shemo izbora, v katerega je uvrstil tudi nekaterega besedila iz zadnjih desetih let, predstavlja moderna bivanjska problematika, ki se iz mladostnega voluntarizma vse pogosteje osredotoča na stanja poraženosti, na zavest tesnobne nemoči in zle praznine, ki nas čaka »na dnu« (Krmarjev konec). Značilno pa je, da Kravos svoja spoznanja o bivanjski, duhovni in moralni resnici sveta sporoča tako, da jih vgrajuje v epsko zasnovana besedila, ki se brez zadrege vraščajo v njegovo liriko.
Kako namreč prezreti v njegovih obredno slovesnih, v mitično preteklost pomaknjenih slikah pravi kult zgodbe, ki pesnika tako prevzame, da se njegv jaz v njej na prvi pogled zgubi. Znotraj dolgih, ritmično enakomernih verzov in kitic, ki zaobjemajo široke pripovedne ploskve, steče tako beseda o antični Kolhidi, o Argosu, o mitičnem junaku Jazonu, o njegovi plovbi, o drobnih vsakdanjih opravilih in veščinah obrežnih in celinskih ljudstev. Ta obsežni epski mozaik človeškega mravljišča, o katerem se zdi, da je povsem zapleteno v svoj mali vsakdanji svet, pa tu in tam pretrgajo verzi, ki naravno in brez patosa sproščajo neko temeljno resnico o človeku in njegovi usodi:
Čebele v breztežnem vesolju smo, vosek za tuje pečatne odtise...(Odhod) Medtem ko v pravkar navedenem ciklu v petih slikah z epilogom Jazonova sled aktualizira antične mite in sloge, obnavlja v drugem razdelku zbirke, ki nosi naslov Triptih, srednjeveški motivni topos. Tudi tu razkrivajo vse tri pripovedi v verzih pod zunanjo historično snovjo neko globlje spoznanje o človeku: njegovo dialektično razpetost med zmago in porazom, med iskanjem smisla ter zavestjo brezizhodnosti in praznine. Tako se v sklepni pesmi Triptiha Po porazu, po zmagi postavlja vprašanje, kako prenesti poraz, kako ga osmisliti.
Kravos tu obnavlja zgodovinski spomin na pretresljiv dogodek iz balkanskega srednjega veka; pred nami oživi zgodbo o porazu makedonske vojske carja Samuela in o bahavem zmagoslavju Bizanca, ki je po bitki pri Belasici (leta 1014) objestno razkazoval svoj »čuden plen«:
Zmago pa slavi in čuden plen razstavlja silni Bizanc,
dvajset tisočoči v dokaz moči in prave vere na vzhodu.	(p0 porazu, po zmagi)
Naslovna stran Kravosove zbirke
Poleg preroškosti, ki je v pesmi, datirani z letnico 1985, ni mogoče spregledati — nasilnost »bizantinskega« juga je danes še kako prisotna v naši zavesti — tudi ni mogoče prezreti intimnejših, osebnih vzgibov, na katere nas v eseju Pesniški avtoportret opozarja Kravos sam. Tam namreč pravi, da je svoj osebni poraz, ki ga je tedaj doživel, skušal v tej pesmi osmisliti kot princip: poraz mu pomeni plodno depresijo, kajti v nji klije kruh za čase potlačenosti in zmage:
od velike nesreče rase kruh: v nji je up in
odrešenje.
(Po porazu, po zmagi)
Naslednji, iz enajstih postaj sestavljeni cikel s pomenljivim naslovom Pesmi desetnice še enkrat potrjuje Kravosov slogovni pluralizem in njegov svobodni izbor toposov. Poleg etničnega in srednjeveškega toposa iz prvega in drugega razdelka, stopi tu v ospredje novodobni izraz, ki mu omogoča, da sam, v prvi osebi, "s sprehajalnim korakom" premeri človekovo življenjsko pot in se ob fragmentih iz vsakdanjega življenja zamisli nad tem, kar je v njem dobrega in lepega, pa tudi povprečnega, odurnega in minljivega.
Polifonijo sodobnega sveta doživlja v kontrastih med trenutno radoživo brezskrbnostjo in dušečo zavestjo konca, med občutjem varnosti in večnega desetništva, med otroško igrivo raz-vezanostjo in človekovim nenehnim pehanjem (Grem jaz tako s sprehajalnim korakom skozi vse to - I-XI). Temu disonantnemu občutju sveta se skladno prilega pluralizem jezikovnih zvrsti
in slogov: Kravos sproščeno prehaja od lahkotno pogovornega, tu in tam regionalno obarvanega jezika v poudarjeno metaforiko, oživljeno z antičnimi, ljudskimi in novodobnimi stilemi. Kot diha ponekod iz njegove skromne vsakdanje domačnosti neka svojevrstna poetičnost, tako zna nemalokrat odrešiti besedo ali frazo vsakdanje izrabljenosti in ji pomagati, da zadiha z novo svežino:
...In rad bi bil dober
tudi če samo v loncu, kjer se opoldne kadi mineštra
z rdečim korenjem in okroglim grahom in jo meša
moja mama z veliko zbranostjo: da bo za moč, da želodec ogreje in da se spet zbere družina
d°ma-	(Pesmi desetnice, I)
Poslednja dva razdelka S ptičje perspektive in Lipov bog tematsko posegata na eni strani v antropomorfizirani živalski svet, kjer pride do izraza neobremenjeno igriv in suvereni odnos do narave (Ponirek, Netopir), na drugi pa v aktualno slovensko problematiko, v kateri najde največ prostora za iskrivo besedno igro in satirično bodico (Hvalnica ušesu, Slovenska lipa, Prošnja za dež).
Kravos je mojster v tem, kako zna resnico o hudem v trenutku izničiti z lahkotno gesto, duhovito domislico, aforistično ironičnim zasukom, z zanj tipično švejkovsko držo in se tako izogniti samopomilovanju in sentimentalnosti.
Če se sedaj dotaknemo idejnega sporočila njegovih epsko lirskih izpovedi, ne moremo mimo ugotovitve, da so v njih vse idealitete, od metafizične do socialne in subjektivistične, globoko načete in spodrezane. Na dnu pa vendarle ostaja hrepenenje po odrešujočem, četudi sam ne more verjeti v njegovo uresničljivost. V hierarhiji vrednot ima v Kravosovi poeziji zelo izpostavljeno, a tudi najtrdnejše mesto jezik. Zato v njegovem razmerju do jezika ni zaznati krize, ki je tako opazna pri nekaterih sodobnih pesnikih iz Slovenije, celo pri najvidnejših med njimi. Lahko torej sklenemo z mislijo, da se razkriva v pesnikovem čustveno zavzetem in razumsko odgovornem razmerju do besede, ki zanj kot za vrsto drugih tržaških ustvarjalcev ni le sredstvo, ampak etnična in ontološka kategorija, zakoreninjena v najglobljih plasteh človekove biti, ena od tipoloških značilnosti literature našega ožjega zamejskega prostora, znotraj katerega ima Kravosova lirika svoje zelo opazno
mesto.
MARIJA PIRJEVEC
Plesni teater Ikanis s Koroške vadi »Maričko«
Plesni teater Ikarus iz Celovca pripravlja že od začetka tega leta novo predstavo z naslovom Marička. Krstna predstava bo 7. novembra v Celovcu. Gre za avtentično zgodbo ženske, ki odraža družbenopolitični razvoj dežele Koroške v tem stoletju.
Cilj plesnega projekta je kritični prikaz koroškega mita o prastrahu okoli 10. oktobra, ki naj bi postal deželni praznik, o šegah in tradicijah, o folklorizaciji, nemškem nacionalizmu, patriotizmu, o shizofreni kulturno-politični situaciji-slovenske narodne skupnosti. Radikalno postavlja pod vprašaj številne resnice avstrijskega, posebej še koroškega odnosa do preteklosti.
S predstavo hoče Plesni teater Ikarus približati koroškemu ljudstvu del domovine. Projekt je zahteven, zanj bodo plesalci uporabili kar 60 različnih kostumov; scena je subtilno prilagojena koroškim danostim. Za sceno je odgovoren Joachim Peter, sodelavec VVestfalskega deželnega gledališča iz Bremna, ki je že delal s priznanima režiserjema Kresnikom in Heimejem.
Glasbo je posebej za Maričko skomponiral Stephan Bodzin iz Bremna, bivši učenec Ulij a Harms-sena. Slednji je že komponiral med drugim za Goethetheater in Schauspielhaus v Bremnu ter skladal za radio in televizijo.
V ansamblu za predstavo Marička sodelujejo poklicni plesalci iz inozemstva in plesalci plesnega ansambla Ikarus. Ideja, dramaturški delovni listi, koreografija in režija so v rokaj Zdravka Haderlapa, vodje Plesnega teatra, ki je s svojim koreografskim gledališčem že večkrat opozoril na svoje delo. Svoje izkušnje je Haderlap izpopolnil v Deželnem gledališču v Bremnu, kjer je sodeloval s svetovno znanim in priznanim režiserjem Johannom Kresnikom (projekt Frida kahlo) ter na Teatro Municipal de Pao Paulo (projekt Zero) z Johannom Kresnikom, Henrxjem Thorauom in Ignaziom Brandaom Loyolom.
V sinočnjem 6. kolu italijanske košarkarske A-l lige
V sinočnjem srečanju pokala UEFA proti Dinamu
Stefanel odpravil Messaggero
STEFANEL - MESSAGGERO 99:76
(53:49)
STEFANEL: Bodiroga 21 (5:6, 5:6, 2:4), Pučka 3 (0:2, 0:3, 1:1), Pilutti 8 (1:1, 2:4, 1:3), De Pol 8 (6:6, 1:4, 0:1), Biancbi 10 (6:8, 2:2, 0:2), Alberti, Me-neghin 6 (-, 3:4, -), Pol Bodetto 6 (-, 3:4, -), English 28 (6:7, 5:15, 4:5), Can-tarello 9 (1:1, 4:5, -j.
MESSAGGERO: Busca 4 (-, 2:3, -), Croce (-, 0:1, -), DellAgnello 21 (1:2, 7:11, 2:3), Tolotti, Premier 5 (2:3, 0:2, 1:1), Fantozzi 4 (1:2, 0:3, 1:3), Giorgi, Niccolai 17 (6:6, 4:10, 1:2), Radja 25 (9:14, 8:14, -), Spazzonelli.
SODNIKA: Ciccoria in Duva iz Milana. PON: Pol Bodetto (31).
TRST — Z zmago proti rimskemu Messaggeru je Stefanel uspešno premostil prvo oviro od dveh zaporednih domačih tekem proti reno-miranima nasprotnika (v nedeljo bo namreč gostoval še milanski Philips). Rimljani so, kot napovedano, nastopili z enim samim tujcem (Rad-jo), saj so Mahoma odslovili zaradi neprimernega vedenja po tekmi Ko-račevega pokala, društvo pa išče primemo okrepitev (verjetno pa bo še nekaj časa počakalo, saj je sponzor Ferruzzi pravkar odpovedal abi-nacijo).
■ Tržaški ekipi ni v začetku tekme prav nič dobro kazalo, saj so gostje kaj kmalu povedli in v 14. minuti dosegli celo 12 točk prednosti
Claudio Pilutti
(35:23). V Stefanelovih vrstah ni nihče znal zaustaviti Dell Agnella in Radje, ki sta zadevala iz vseh položajev. Dovolj je bil kratek oddih, ki ga je trener Di Fonzan dal Radji, da so Tržačani v pičlih petih minutah obrnili rezultat v svojo korist (47:46 v 19. minuti). Odločilen je bil pri tem doprinos Bodiroge, ki je dosegel koš za tri točke, nato pa po tretji osebni napaki Dell Agnella po metu še dva prosta meta. Presenetljivo
dober je bil v teh minutah in v prvih minutah drugega polčasa tudi Pol Bodetto.
Pravi zasuk tekmi pa je dal Pučka, ki je vstopil šele v drugem polčasu, a je s svojim nenadomestljivem doprinosom v obrambi povsem strl nasprotnikove ambicije. Tako se je prednost naglo večala in v 34. minuti že dosegla 20 točk (80:60), ki jih utrujeni nasprotniki nikakor niso več zmogli nadoknaditi. (M. Oblak) IZIDI 6. KOLA
Philips Milan - Baker Livorno 96:82, Stefanel Trst - Messaggero Rim 99:76, Phonola Caserta - Clear Cantu 73:82, Robe di Kappa Turin -Marr Rimini 97:98 (po 1 podaljšku), Panasonic Reggio Calabria - Knorr Bologna 82:67, Teamsystem Fabria-no - Bialetti Montecatini 77:78, Kle-enex - Pistoia - Scavolini Pesaro 91:84, Scaini Benetke - Benetton Treviso 70:78.
LESTVICA
Philips 12, Panasonic, Knorr in Benetton 10, Stefanel in Clear 8, Scavolini, Messaggero, Kleenex, Bialetti 6, Baker, Robe di Kappa 4, Phonola, Scaini in Marr 2, Teamsys-tem 0.
NAJBOLJŠI STRELCI: Vincent (Robe di Kappa) 157 točk (včeraj 28); Boni (Bialetti) 152 (30), Kukoč (Benetton) 141 (15), Mannion (Clear) 133 (31).
Sinoči za evropski odbojkarski superpokal
Messaggero Ravenna zanesljivo premagal Gabeco Montichiari
Edberg, Sampras Ivaniševič in Becker novembra v Rimu
VERONA — Tudi Messaggero Ravenna je vpisal svoje ime v zlato knjigo evropskega odbojkarskega super-pokala, ki je prišel do svoje 6. izvedbe. Za prestižno lovoriko sta se sinoči pomerila dve italijanski moštvi, zmagovalki pokala prvakov oz. pokala pokalnih zmagovalcev, uspeh pa si je zagotovil Messaggero, ki je po prvih dveh izenačenih setih pregazil nasprotnike, Gabeco Montichiari. Izid: 3:1 (15:12, 10:15, 15:4, 15:5)
Messaggero je tako nasledil moskovskemu CSKA, ki si je trofejo zagotovil trikrat (1987, 1988 in 1991), na ostalih dveh izvedbah pa se je uveljavil Maxicono (1989 in 1990).
RiM Po izredno uspeli izvedbi leta 1990 in lanski »zamrznitvi« bo rimska športna palača »Palaeur« letos spet prizorišče velikega teniškega čet-veroboja »Big four«. Organizatorji napovedujejo, da bodo 13. in 14. novembra moči merili Šved Edberg, Američan Sampras, Hrvat Ivaniševič in Nemec Becker. Če kdo od teh ne bi mogel nastopiti pa naj bi vskočil John McEnroe.
A-2 LIGA IZIDI 6. KOLA
Cagiva Varese - Glaxo Verona 75:59, Fernet Branca Pavia - Burghy Modena 108:93, Telemarket Forli -Basket Napoli t8:76, Hyundai Desio - Auriga Trapani 86:63, Sidis Reggio Emilia - Acgua Panna Firence 101:105, Mangiaebevi Bologna - Ti-cino Siena 106:73, Pall. Ferrara - Te-orematour Milan 82:83, Medinform Maršala - Banco di Sardegna Sassari 107:95.
LESTVICA
Mangiaebevi, Napoli, Burghy, Ti-cino in Cagiva 8, Fernet Branca, Tonno Auriga, Sidis, Hyundai, Gla-xo, Banco di Sardegna, Teorematour in Telemarke! 6, Ferrara 4, Acgua Panna in Medinform 2.
NAJBOLJŠI STRELCI: Rowan (Napoli) 216 točk (včeraj 32), Oscar (Fernet Branca) 215 (32), T. Mitchell (Medinform) 209 (47), M. Mitchell (Sidis) 184 (29).
konjske dirke - konjske dirke
Nogomet: prvenstvo cicibanov
Jutri prvi tekmi za Bor m Primoije
Jutri se bo po dolgem čakanju začelo tudi nogometno prvenstvo cicibanov, letnikov 1983/84. Ker se je prijavilo še precej ekip, bodo razdeljene v tri skupine, in sicer v A, B in C skupino. Naši edini društvi, ki imata svoje predstavnike v tem prvenstvu, sta nogometni klub Bor (borovci bodo igrali v skupini B) ter Primorje (skupina C).
Medtem ko bodo torej cicibani tudi letos imeli svoje prvenstvo, pa so ukinili prvenstvo mlajših cicibanov, ki bodo igrali le kot nogometna šola. Bor se bo v prvem kolu srečal v gosteh s San Sergiom, medtem ko bo Primorje igralo doma proti San Luigiju. (d. gr)
1.	dirka (Bologna): ponuja se možnost baze. Crown’s invitation (1) je namreč nesporen favorit. Od skupine X velja omeniti konja Mint di Jesolo, ki nas je ob povratku na stezo ugodno presenetil. Pozor na konja Bravur Sund (2).
2.	dirka (Bologna): Gabbiano Red (X) je večkratni zmagovalec podobnih shem. Kot alternativo predlagamo konja Grifo dl Sitam (2). Od skupine 1 velja slediti kobili Tina de Retz, čeprav ima neugodno štartno številko.
3.	dirka (Padova): dirka ima več favoritov. Poskusimo staviti na regularnega in jakega Mandoka (X). Če je v formi, lahko preseneti Nube Rossa (1). Za zmago se lahko poteguje tudi Fri-day Lg (2).
4.	dirka (Taranto): Lummen (2) tekmuje tu s konji iz nižje kategorije. Minerva Bel (X) utegne biti nedosegljiv, če bo povedel takoj na začetku dirke. Preseneti lahko Eccome (1).
5.	dirka (Montegiorgio): kobila Nan-cy Si (2) bo verjetno povedla že na štartu. Luimar (X) je imel v svojem zadnjem nastopu smolo, a se tokrat lahko uveljavi. Če bo naletel na ugoden dan, ima Mentone (1) vse možnosti, da se prerine v ospredje.
6.	dirka (Rim, galop): nedavni zmagovalec podobne sheme Oddone da Cluny (2), povrhu ugodno obtežen, lahko vnovič slavi. Na težkem terenu se zna uveljaviti tudi Rubina Panatta (11. Od skupine X je najverodostojnejsi kandidat za uspeh Owen salt (X).
Dirka tris
V Turinu bo nastopilo 18 konj. Naši favoriti: št.l Lord Grev; št.9 Gold F or Ever; št.5 Lorenteggio. Za sistemiste: št.3 Bhuana Nioka; št. 12 El rey; št.2 Ruche-tee.
totip
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvf	X
drugi	1	2
4.	—	prvf	2	X
drugi	1
5.	—	prvi	2
drugi	X	1
6.	—	prvi	2	1
drugi	X
Torino razočaral
Eintracht iz Frankfurta (na sliki AP njegov igralec Veboah skače nad članom turškega Galatasaraya Stumpfom) se je domači tekmi 2. kola pokala UEFA proti moštvu iz Istambula moral zadovoljiti z neodločenim izidom 0:0
TORINO - DINAMO	1:2 (0:1)
STRELCI: Kasumov v 45', Timotejev v 55' (avtogol), Simutenkov v 68'
TORINO: Marchegiani, Bruno, Sergio (v 74' Silenzi), Fortunato, An-noni, Fusi, Sordo (v 79' Mussi), Ca-sagrande, Aguilera, Scifo, Venturin.
DINAMO MOSKVA: Klejmenov, Timotejev, Skljarov (v 87' Varla-mov), Čadadze, Carev, Kobelov, Smertin, Derkač, Tatradže, Kasumov (v 90' Oganesjan), Simiutenkov.
SODNIK: Krug (Nem); OPOMIN: Bruno, Annoni, Klejmenov, Varla-mov; GLEDALCEV: poribližno 27 tisoč.
TURIN — Italijanskemu moštvu se dokaj slabo piše in je z eno nogo praktično izven pokala. Poraz bo namreč težko nadoknaditi, saj se je Dinamo izkazal z briljantno igro in bi glede na priložnosti, ki jih je imel, lahko dosegel še kakšen gol več. Rusi so si zlasti v 1. polčasu zaslužili aplavze (med drugim so zadeli tudi prečko, pred hujšim pa jih je rešil tudi vratar Marchegiani) in na koncu povedli po napaki domače obrambe.
V začetku drugega polčasa si je Torino opomogel in tudi izenačil (sicer po golu Timotejeva, ki je na sila neroden način preusmeril v lastna vrata udarec Scifa z glavo). Zgledalo je, da bodo domači prešli v odločno ofenzivo, vendar so znova povedli Rusi, in sicer po hudi napaki Sergia.
Za italijanska moštva se se tako prve tekme 2. kola končale s polovičnim uspehom. Medtem ko bi se morali Milan (1:0 v gosteh proti Slovanu iz Bratislave v pokalu prvako),
Juventus (1:0 v gosteh proti Panathi-naikosu v pokalu UEFA) ter Roma (3:0 doma proti Grasshoppersu v pokalu UEFA) zagotovo uvrstiti v nadaljnje kolo, pa se slabo piše ostalim trem. Napoli je doma z 0:2 izgubil proti Pariš St. Germainu in potrdil, da je v globoki krizi, Parma pa je igrala le 0:0 doma proti nevarni Boavisti.
Camporese izločen
LYON — v 2. kolu teniškega turnirja v Lyonu je Italijan Omar Camporese s 6:4, 6:1 izgubil proti Francozu Boetschu. Ostali izidi osmine finala: Sampras (ZDA) - Rosset (Fr) 6:3, 6:3, 6:3; Zocke (Nem) - Masur (Avstral) 7:6, 7:6; VVashington (ZDA) -Hlasek (Švi) 6:3, 6:4; Novaček (ČSFR) - Leconte (Fr) 6:4, 6:4; Rene-berg (ZDA) - Steeb (Nem) 7:6, 6:3; Randall (ZDA) - Muster (Av) 7:6, 6:4.
Formula ena v Suzuki
SUZUKA — Predzadnja letošnja dirka v formuli ena bo v Suzuki na Japonskem. Prvič, odkar dirkajo v tej deželi (1987), pa nima nobenega pomena za svetovno prvenstvo (Mansell in VVilliams sta si že avgusta zagotovila naslov).
Edino zanimanje velja še za »tržišče« pilotov, ki ni bilo nikoli doslej tako polno presenečenj. Ko so Senno vprašali, kaj mu prinaša prihodnost, je »modro« odvrnil: »Vem samo, da nič ne vem«.
Poskusne vožnje so danes in jutri (od 5.00 do 6.00), dirka pa bo v nedeljo (ob 5.00). Prenašala jih bo Italial.
danes igra za vas - danes igra za vas
m |
:____
obvestila - obvestila - obvestila
Borut Pahor
totocalcio
Ancona - Foggia	2
Brescia - Cagliari	1
Fiorentina - Sampdoria	1X2
Genoa - Pescara	1	X
Inter - Juventus	X	2
Lazio - Atalanta	1X2
Napoli - Roma	2
Parma - Milan	2
Torino - Udinese	1	2
Piacenza - Padova	1
Taranto - Reggiana	2
Spezia - Sambenedettese	1 X
Palermo - Casertana	X
Borut Pahor (1966) že mnogo let uspešno igra odbojko pri prvi ekipi Sloge, s katero je v zadnjih dveh sezonah dosegel dve napredovanji iz prve divizije v C ligo, lani pa je opravil tudi izpit trenerstva prve stopnje. V mladih letih se je najprej ukvarjal z minibasketom pri Boru, zatem je vadil še plavanje in tenis. V poletnem času je aktiven ljubitelj beach volleya. Prejšnji teden je Erik Tence pravilno napovedal 10 rezultatov.
ZSŠDI
obvešča, da bo seja balinarske komisije v ponedeljek, 26. t.m., ob 20. uri v Koči pod Rupo v Repnu.
SPDT - MLADINSKI ODSEK prireja 25. oktobra 3. zamejsko tekmovanje v orientiringu. Zbirališče ob 8.30 pred telovadnico v Zgoniku. Udeleženci se lahko prijavijo na sedežu ZSŠDI ali po telefonu na št. 55180 ali 30 minut pred startom. Vabljenil SK BRDINA
organizira sejem smučarske opreme, ki bo 6., 7. in 8. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje opreme bo v četrtek, 5. novembra, od 18. do 20. ure.
SK BRDINA
sporoča, da je sedež odprt za razne informacije ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 25. t.m. »2. kraški suhi slalom«, ki bo na zasebnem terenu blizu nogometnega igrišča v Velikem Repnu, s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131, danes, 23. t.m., od 18. do 20. ure. Informacije dobite na tel. št. 212859.
ŠZ BOR
obvešča, da je za žensko rekreativno telovadbo ob sredah (ob 10.20) in ob sobotah (ob 9.30) še nekaj prostih mest. Interesentke se lahko prijavijo pred začetkom vadbe.
ŠD SOKOL
obvešča, da se je v nabrežinski občinski telovadnici pričela vadba miniod-bojke za deklice, rojene leta 1981 in mlajše, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16. ure. Treningi za naraščajnice (letnika 1979 in 1980) pa so ob sredah in petkih s pričetkom ob
14.	uri.
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljujejo tečaji na plastični stezi v Nabrežini. Drugi tečaj za začetnike se bo začel 27. t.m., drugi izpopolnjevalni tečaj pa v začetku novembra. Dan bomo naknadno javili. Pohitite s prijavami na tel. št. 220423 ob večernih urah. Na razpolago je še nekaj mest.
SK DEVIN
organizira tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki bo 14.,
15.	in 16. novembra v dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
SK DEVIN
obvešča, da se je začela telovadba v telovadnici osnovne šole v Devinu s sledečim urnikom: ob sredah predsmu-čarska od 18.00 do 19.15, za odrasle od 19.15 do 20.30 in ob petkih predsmučar-ska od 18.00 do 19.30, za odrasle od 19.30 do 21. ure. Za informacije tel. Brunu Škerku na št. 200236 ob večernih urah ali neposredno v telovadnici.
ŠK KRAS
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da so redni treningi namiznega tenisa za začetnike v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prijavite se lahko neposredno pred treningom. Vabljeni!
§K KRAS
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da bo v kratkem stekla v večernih urah vadba namiznega tenisa za rekreativce v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vse informacije dobite v tajništvu društva ob ponedeljkih od 18. do 20. ure, tel. 229477, ali pri trenerju Šercerju vsak dan od 16.30 do 20.30.
i V jutrišnjem 2. kolu v košarkarski D ligi v Dolini (18.00)
I Prvi letošnji derbi naših ekip
Uspešna sezona Macchiutove in Coslovicheve
Atletinji v »emigraciji« dosegli izvrstne rezultate

Cicibona in Breg se bosta jutri pomerila brez Boruta Pertota (levo) in Fabri-zia Korošca desno). Lanski playmaker Cicibone služi vojaški rok, bek Brega pa se je odrekel aktivnemu športu po 17 letih nepretrganega igranja.
Konec tedna bo v prvenstvih D lige in promocijske lige nekaj res zanimivih dvobojev, med katerimi sta tudi dva derbija. V D ligi bo v nedeljo zjutraj Bor Radenska gostil miljski Inter, v nižji kategoriji pa se bosta jutri v dolinski telovadnici spoprijela Breg in Cicibona.
Kot rečeno, bo Borova ekipa pred novo zahtevno nalogo, saj se je Inter Muggia zelo močno okrepil. Miljski klub se je namreč združil z ekipo CGI, ki je do lani ravno tako nastopala v D ligi, tako da je trener Gri-soni imel letos na razpolago širše število dobrih in izkušenih posameznikov, ki sedaj sestavljajo solidno, še nepremagano moštvo.
Skoraj brezupno nalogo ima Kon-tovel, ki bo gostoval v San Daniele-
ju proti enemu izmed glavnih favoritov za napredovanje. Moštvo Acli Digas je letošnjo sezono pričelo na najslabši način, saj je v prvih dveh tekmah obakrat tesno klonilo, že v tretjem kolu pa je pokazalo svojo vrednost z zmago v gosteh proti solidnemu Martignaccu, tako da bi bil zmeren poraz že velik uspeh za Banovo peterko.
Usoda ali nerodna manipulacija računalnika na košarkarski zvezi vztraja v tem, da se Breg in Cicibona srečata že v uvodnih kolih promocijske lige. Lani je Breg obakrat presenetil svetoivančane, letos pa je napoved na strani Cicibone, kljub temu, da skoraj gotovo ne bo igral Andrej Cupin, saj so se Brežani znatno ošibili. Po zadnjih vesteh se
V 2. kolu Primorske košarkarske lige proti Lattecarsu
Koristen nastop za Jadran TKB
JADRAN TKB - SERVOLANA
LATTECARSO 86:71 (48:43)
JADRAN: Oberdan 3 (1:2), Cris-ma 5, Čuk 16 (2:2), Pregare 2 (0:2), Milič 2 (2:4), Rebula 4, Pertot 3 (1:2), Merlin 19 (3:3), Rauber 20, Smotlak 12 (2:3).
TRENER: Drvarič; PON: nihče. PM: 12:18. 3 TOČKE: Rauber 4, Merlin 2, Crisma 1.
V 2. kolu Primorske lige je Jad-ranova članska ekipa premagala Servolano, ki nastopa v Č ligi. Tre-
ner Drvarič je poslal na igrišče običajno prvo peterko, ki pa ni takoj pokazala vsega, kar zmore, tako da je bil 1. polčas izenačen.
Drugače je bilo v 2. polčasu, nekoliko zaradi boljše obrambe jadra-novcev, a tudi zato, ker je pri Lattecarsu zaigralo veliko mladincev, ki niso bili kos našim. Vsekakor je bila tekma uspešna in koristna pred nedeljskim nastopom v Pordenonu. (A. Vremec)
bo Breg okrepil s prihodom bivšega Borovega igralca Igorja Uršiča, ki je lani ojačil vrste Scoglietta, najbrž pa bosta jutri igrala tudi bivša Borova mladinca Schiulaz in Martini.
Pred pomembno nalogo je tudi Sokol, ki bo gostil Barcolano. Tržačani, ki so v uvodnem kolu presen-tljivo klonili proti Ferroviariu, spadajo v krog favoritov za najvišja mesta, Nabrežine! pa seveda računajo na nov uspeh, ki bi ekipi del zlasti z motivacijskega vidika. Pri Sokolu, ki se je zelo ojačil, se bo moral trener Vatovec ponovno odreči nekaterim posameznikom, gotovo mesto pa imajo po pravilniku vsaj tri mlajši igralci.
Za napovedi smo se obrnili do Denisa Salvija, ki je že vrsto let odbornik pri Bregu.
Kako si reagiral na odpoved Korošca ?
»Prvi trenutek sem bil razočaran, ker smo bili ob koncu lanske sezone zmenjeni za nadaljnje sodelovanje, po drugi strani pa se zavedam, da bo sedaj več prostora za ostale, zlasti za mlajše, od katerih si precej obetamo. Sedaj mi je povsem vseeno, če se bo Fabrizio kdaj premislil.«
Kako to, da se doslej ni obneslo sodelovanje med Bregom in Borom na košarkarskem področju?
»Glavni razlog je ta, da imata društvi povsem drugačne poglede do nekaterih obravnavanih problematik. Večkrat pa je največja ovira samo pomanjkanje dobre volje, ob tem, da se morata obe društvi držati dogovorov.«
NAPOVEDI
Pordenone - Jadran TKB -5; mat-chwinner: David Pregare; najboljši strelec: Umberto Merlin; presenečenje: Ivo Emili.
Bor Radenska - Inter Muggia
+ 2; matchwinner: Luciano Poretti; najboljši strelec: Marko Debeljuh; presenečenje: Štefan Samec.
San Daniele - Kontovel -10; mat-chwinner: Igor Civardi; najboljši strelec: Igor Civardi; presenečenje: Pavel Kralj.
Breg - Cicibona Plasteredilizia
+ 2 za Breg; matchwinner: Igor Cor-batti in Andrej Cupin; njboljši strelec: Igor Corbatti in Andrej Cupin; presenečenje: Boris Žerjal in Iztok Bajc.
Sokol Warm - Barcolana -5; mat-chwinner: Damir Starc; najboljši strelec: Robert Škerla vaj; presenečenje: Rudi Stanisa.
V. JOGAN
Atletska sezona je pri koncu, zato je menda napočil čas za kratek obračun o tem, kako sta se letos obnesli najboljši slovenski atletinji, Margaret Macchiut in Klavdija Cos-lovich, ki sicer nastopata za turinski klub Sisport Fiat Snia. Kot znano, je 18-letna Macchiutova še mladinka, njena disciplina pa so nizke ovire na 100 m, Coslovicheva pa ima dve leti več in se v kategoriji »upi« preizkuša v metu kopja.
FEBRUAR
Margaret se je s svojim društvom udeležila vseh faz absolutnega dvoranskega društvenega prvenstva in je s svojimi tovarišicami prispevala k temu, da je njen klub osvojil naslov državnega prvaka »indoor«.
JUNIJ
Nepremagljiva ekipa Sisporta je osvojila »scudetto« tudi na odprtem, obe slovenski atletinji pa sta prispevali po svojih najboljših močeh (14"02 na 100 m čez ovire za Mac-chiutovo in 51,80 v kopju za Coslo-vichevo). Nekaj tednov zatem sta bili obe protagonistki tudi na absolutnem DP za posameznike (članice + upi + mladinke skupaj): Coslovicheva je osvojila bron, Macchiutova pa je bila četrta.
JULIJ
Na državnem prvenstvu za posameznike med »upi« je Klavdija Cos-lovich osvojila naslov prvakinje v kopju. Med »mladinkami« je Macchiutova osvojila naslov v štafeti 4x100 m (skupaj z društvenimi tovarišicami Manessero, Catalano in Ferro), v teku na 100 m čez ovire pa se je morala zadovoljiti z bronom, ker je na zadnji oviri, ko je bila v vodstvu, napol padla.
Klavdija Coslovich
AVGUST
Macchiutova je oblekla dres državne mladinske reprezentance v troboju Italija, Velika Britanija in Skupnost neodvisnih držav. Tekmovanje je bilo v kraju S. Giuliano Terme.
SEPTEMBER
Macchiutova je dosegla briljantno tretje mesto na Evropskem klubskem pokalu za mladinke (na tej manifestaciji nastopajo državni klubski prvaki iz raznih evropskih držav), njeno društvo Sisport pa je pristalo na končnem 6. mestu.
OKTOBER
Macchiutova je bila med najzas-luženjšimi za končno 3. mesto kluba Sisport na državnem društvenem prvenstvu za mladinke.
Kot kaže ta kratek pregled, je bila sezona za naši atletinji res zelo uspešna. Treba je tudi vedeti, da je Coslovicheva, ki ji sledi ljubljanski trener Toplak, pokazala lep napredek in tudi bistveno izboljšala svoj osebni rekord. Ne gre tudi pozabiti, da Macchiutova (trener Lassich) zaradi neljubega tendinitisa kar osem mesecev ni mogla uresničiti programa tehnične vadbe, a je kljub temu pridobila nekdanjo formo in je na koncu veljala za najboljšo mladinko v državi na 100 m čez ovire. Ob številnih uspehih lahko letos obžaluje le dvoje: da se ji je zaradi zadnje ovire izmuznil državni naslov mladink in da ni bila uvrščena na seznam reprezentantk, ki so nastopile na svetovnem mladinskem prvenstvu v Seulu. Bila pa je v dobri družbi, saj je to usodo delila še s številnimi drugimi atleti, ki so dosegli normo mednarodne atletske zveze IAAF, a so ostali doma. (L.A.)
Margaret Macchiut
Direktor dirke bo član Adrie
Maja ’93 bo prva etapna kolesarska dirka po Sloveniji
V sredo se je na gradu Otočec pri Novem mestu sestal organizacijski odbor etapne kolesarske dirke po Sloveniji, ki je v mednarodnem koledarju v terminu od 3. do 9. maja 1993 nasledila mednarodno etapno dirko Alpe Adria.
Organizator je v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije že izdelal okvirni načrt te Prve slovenske nacionalne etapne dirke, ki bo potekala Po zvezdnatem sistemu s centrom na Otočcu. Tretjega maja popoldne bo prolog na kronometer v Novem mestu, nato pa bo na sporedu sedem etap, od katerih ena ekipno na kronometer, v skupni dolžini okrog tisoč kilometrov.
Najzahtevnejša bo nedvomno etapa Ajdoviščina - Kranjska gora (8. maja), ko bodo kolesarji vozili spet preko Vrši-ca' najvišjega slovenskega Prelaza.
Organizacijskemu odboru načeljuje minister Igor Bav-nar, organizacijski direktor je clan novomeškega kolesarskega kluba Krka Jože Majes, direktor dirke pa član Kolesarskega kluba Adria iz Trsta Ra-divoj Pečar. Skupno bo na dir-kl nastopilo 120 tekmovalcev, vabljene pa so bile reprezen-ance iz 18 držav.
(R.P.)
Odbojka: med mladinkami na Tržaškem drži tempo naših ekip le še Altura
Hitri tek Bora Friulexport in Kotoma
Dobro se za zdaj držijo tudi Brežanke - Med mladinci so slogaši še nepremagani
Odbojkarsko prvenstvo mladink šteje na Tržaškem precejšnje število šesterk, tako, da je zveza na koledarju vsilila društvom kar lepo število medtedenskih kol. Pare tretjega kola so tako odigrali v preteklih treh dneh. Vse štiri tekme so se končale s prepričljivo zmago gostiteljic s 3:0. Na vrhu lestvice je kar pet moštev, de faeto pa vodijo Bor Friulex-port, Koimpex in Altura, ki so še edine nepremagane šesterke, a so odigrale tekmo manj (v vsakem kolu je ena ekipa prosta). Že na samem začetku prvenstva se torej potrjuje domneva, da je treba bodočega pokrajinskega prvaka iskati v krogu omenjenih treh ekip. Za zdaj se dobro držijo tudi Brežanke, ki so v treh kolih dvakrat zmagale.
BOR FRIULENPORT - SGT	3:0
(15:1, 16:14, 15:11)
BOR FRIULEKPORT: Cok, Flego, Vodopivec, Pitacco, Vidali, Zadnik, Gruden M. Fai-mann.
Srečanje z ekipo Sgt je bilo za mladinke Bora Friulexport nekoliko boj zahtevno od pričakovanega (čeprav je bil Sgt po dveh kolih nepremagan), saj je bilo v torek zvečer zaradi bolj ali manj resnih poškodb odsotno lepo število standarnih igralk. Izmed starejših niso mogle na igrišče Ažmanova, Gregorijeva, Gustinijeva in Antonella Faimann, med mlajšimi pa so morale na prisilni počitek Pernači-čeva in Beženškova. Kljub tako važnim odsotnostim pa so »plave« takoj izborile prvi set. Nekoliko pa se je zataknilo v drugem nizu, ko je Ginnastica že vodila s 13:11, toda »plave« so se le predramile in po razburljivem finišu tudi set osvojile. V tretjem setu smo bili zopet priča premoči »plavih« do rezultata 13:4. Rahel upad koncentracije pa je dovolil Ginnastici, da je zbrala še sedem točk. (Igor)
BREG - CUS	3:0 (15:12, 17:15, 15:9)
BREG: Bandi, Kosmač, Lavrica, A in S. Ma-uri, Metlika, Pettirosso, F. in M. Sancin.
Bregove mladinke so si priigrale zmago po eni uri in pol igre. Kljub dejstvu, da so naše občasno dobro sprejemale in učinkovito napadale, je nasprotnik maksimalno izkoriščeval napake Brežank, tako da je bil končni rezultat vedno pod vprašajem. O tem jasno pričajo delni rezultati. Gostujočo ekipo je treba pohvaliti, ker je znala skozi vso tekmo obdržati isti nivo igre, tudi v trenutkih, ko so Brežanke igrale bolj zanesljivo. V končnicah setov je domača ekipa sevirala učinkoviteje, od tu pa tudi zmaga in drugi par točk v prvenstvu.
(Sain)
OSTALA IZIDA 3. KOLA: Altura - - Preve-nire 3:0 (15:3, 15:5, 15:3); Virtus - SanfAndrea 3:0 (15:5, 15:6, 15:2), Koimpex ni igral.
LESTVICA: Bor Friulexport, Altura, Koim-pex, Sgt in Breg 4, C us Trst in Virtus 2, Preve-nire in SanfAndrea 0. (Bor Friulexport, Altura in Koimpex imajo tekm manj)
MLADINCI
Tudi za mladince so tekme tretjega kola na sporedu med tednom, vendar pa vseh še niso odigrali. Borovci so že v ponedeljek s 3:1 izgubili proti šesterki Zaule Rabuiese (o tej tekmi smo že poročali) v sredo zvečer pa so slogaši osvojili svojo tretjo zmago.
PREVENIRE - SLOGA	1:3
(3:15, 15:6, 3:15, 9:15)
SLOGA: Germani, Glavina, Kralj, Metlika, Micalessi, Miot, Radetti, Spetič, Stranj, Veljak, Volčič.
Tudi v tem kolu so slogaši zmagali in so tako po treh tekmah še nepremagani. Z izjemo drugega seta, ko so dokaj pasivno sprejemali iniciativo domačinov, so naši fantje zaigrali zbrano. Skromnejši nasprotnik, kot je bil tokrat Prevenire, pa je bil kot nalašč, da so slogaši lahko tudi v praksi poskušali izvajati taktiko, ki jo vadijo na treningih. (Inka)
Mladinci in mladinke na Goriškem
Val Espego niza uspehe
MLADINCI
Val Espego je potrdil svojo moč in tudi tokrat gladko zmagal. OIympia je bila uspešna v gosteh in se bo po vsej verjetnosti do konca borila za prvo mesto. Poleg Vala Espego ima polno število točk tudi Mossa Candoli-ni, ki je tudi dvakrat zmagala in ni izgubila niti seta.
VAL ESPEGO - INTREPIDA MARIANO	3:0
(15:5, 15:3, 15:3)
VAL ESPEGO: Devetak, Gravnar, Brisco, Maraž, Kovic, Pupulin.
V	2. kolu prvenstva mladincev so okrnjeni valovci zlahka odpravili slabega tekmeca.
V	prvem setu so valovci takoj povedli z 9:3 in nato do konca seta prepustili nasprotniku le dve točki. Drugi in tretji niz sta bila le formalnost, saj so bili valovci bistveno močnejši od nasprotnika. Tekma je vsega skupaj trajala le 45 minut, tako da je bila za valovce le boljši trening. (B.A.)
OSTALA IZIDA 2. KOLA: 01ympia - Turriaco 3:0, Orado - Mossa Candolini 0:3.
LESTVICA: Val Espego in Mossa 4; Intrepida in 01ympia 2; Lib. Turriaco in G rado 0.
MLADINKE
Žal sta tudi tokrat naši ekipi potegnili krajši konec. 01ympia je klonila na domačih tleh, Sovodnje pa v gosteh. Oboji niso osvojili niti seta.
IZIDI 2. KOLA: Lib. Gorizia - Fincantieri, Lib. Capri-va - Torriana 3:0, 01ympia - Sagrado 0:3, Staranzano - S. Luigi 3:0, Monfalcone - Sovodnje 3:0.
LESTVICA: Fincantieri, Monfalcone, Sagrado in Staranzano 4; Lib. Capriva in Lib. Gorizia 2, Sovodnje, 01ympia, S. Luigi in Torriana 0. (mj)
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202.
Oglasili trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
dnevnik
petek, 23. oktobra 1992 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Polemike o nekaterih novih učnih prijemih v Mariboru
MARIBOR — Po tem, ko je na začetku letošnjega šolskega leta odšel v pokoj ravnatelj Srednje ekonomske šole v Mariboru profesor Vlado Jarc, ki si je z dolgoletnim ravnate-ljevanjem na tej šoli pridobil velik ugled in spoštovanje med dijaki in nasploh med Mariborčani, so pristojni za novo ravnateljico šole imenovali mlajšo profesorico Anko Golob, ki je že nekaj let med dijaki zelo priljubljena, saj je vedno imela veliko razumevanja za probleme mladih. Zato so mnogi pričakovali, nekateri pa so se tega zelo bali, da bo nova ravnateljica zelo "razumevajoča in tolerantna" do dijakov, vendar pa je priljubljena profesorica drugače "pokazala svojo ljubezen" do mladine.
Pod vodstvom nove ravnateljice je profesorski zbor Srednje ekonomske šole v Mariboru sprejel nove "učno-vzgojne ukrepe". Tako dijaki brez pisnega soglasja staršev ne smejo več v šoli kaditi - kadilci pa smejo kaditi samo izven učilnic, v prostem času med poukom dijaki ne smejo več obiskovati sosednjih lokalov in v njih popivati, v času odmorov dijaki ne smejo zapuščati šole in pohajkovati po mestu, prav-tako pa mladi ne smejo več posedati na šolskih oknih, saj je potem šolska zgradba v centru mesta podobna vsemu drugemu, samo šoli ne. Dijakom, ki bi kljub opozorilom kršili strožjo šolsko disciplino grozijo ukori...
Novi "šolski red" ni razburil samo posameznih staršev, ki so bili z njim seznanjeni na roditeljskih sestankih, pač pa tudi nekatere upokojene profesorje. Nekateri starši so se začeli pritoževati nad "šolskim redom" preko radia, upokojena prosvetna delavka Marija Škofič pa je napisala celo javno pismo profesorskemu zboru šole. V njem piše, da mladi res radi "kakšno ušpičijo", ker "se hočejo junačiti", vendar morajo biti pedagogi do dijakov "razumevajoči in človeško topli".
Profesorski zbor in mlada ravnateljica pod tovrstnimi pritiski niso popustili. »Učenci naše šole se izobražujejo za poklic, ki zahteva samostojnega, odgovornega, inventivnega in uglajenega človeka. V zaostrenih gospodarskih pogojih tržnega gospodarstva je delovna disciplina osnovni pogoj za poslovno uspešnost. Ker želimo tudi v učencih spodbujati in razvijati občutek od-
govornosti, smo jim na prvi šolski dan svoja razmišljanja predstavili«, so kategorično zapisali v javni izjavi profesorji šole. Pojasnujejo, da se trudijo uvajati novosti v učni proces, da izobražujejo mlade za delo v pogojih tržne ekonomije, ta pa terja tudi disciplino—zaželen pa je kreativen nemir in prijateljski odnosi med učenci in profesorji. Profesorji opozarjajo tudi, da se povečuje število mladih, ki so zasvojeni od alkohola in mamil, zato si bodo kot resnični prijatelji dijakov prizadevali, da bi jih pred tem zlom obvarovali. »Menimo, da smo v času pouka za dijake odgovorni, zato je naša dolžnost preventivno ukrepati« so zapisali profesorji, ki so dali tudi vso podporo svoji novi ravnateljici, ki so jo označili kot »prijazno, umirjeno, komunikativno in človeško toplo sodelavko, pa tudi skrbno profesorico in zagnano mentorico.«
Piko na »i« razpravam o novih »vzgojno učnih« metodah pa so po-
stavili dijaki 4. b razreda Srednje ekonomske šole v Mariboru, ki jim je bila doslej profesorica Anka Golob razredničarka. Napisali so, da jim je Anka Golob bila vedno pripravljena svetovati, pomagati in reševati njihove probleme, ki ji jih po službeni dolžnosti ne bi bilo treba. Dijaki so s preprostimi besedami povedali, da vedo, da jih ima njihova profesorica in mentorica rada ter da so vzgojni ukrepi sprejeti njim v prid in ne obratno.
»Dijaki, ki profesorice Golobove ne bodo spoznali, ne bodo imeli tako lepe mladosti, kot bi jo sicer lahko«, so preprosto zaključili polemiko njeni bivši dijaki.
Mladi očitno novi ravnateljici niso zamerili, da jim je prepovedala kajenje na šoli, popivanja v sosednjih lokalih ter posedanja po oknih. »Kdor nam pravi, da vse te oslarije, ki jih včasih res počnemo, smemo delati, nas verjetno že nima preveč rad...« je dejal neki dijak.(NIA)
Prihod zime predstavlja še en problem za begunce
LJUBLJANA Iz nekaterih zbirnih begunskih centrov v Sloveniji bo zaradi prihajajoče zime treba ljudi preseliti v primernejše objekte. Med 58 centri, v katerih je nastanjenih 15 od več kot 70 tisoč beguncev iz BiH, je veliko bivših vojašnic JA, ki so slabo ali nič ogrevane. Tako za objekte, ki jih bodo ali jih že adaptirajo, kot za preseljevanje ljudi je zagotovljena tudi mednarodna denarna pomoč. Adaptacijo zgradb in prostorov v Ribnici zagotavlja občinski svet iz Bologne, za Postojno bo poskrbela italijanska vlada, Švedska se je obvezala za pomoč te vrste v Ilirski Bistrici, Visoki komisariat ZN za begunce pa bo prispeval milijon dolarjev za štiri zbirne centre. Poldrugi milijon švicarskih frankov je obljubila Švica,
medtem ko bo avstrijska vlada krila stroške adaptacije ali preselitve v Mariboru in Ilirski Bistrici. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal direktor republiškega Urada za priseljevanje in begunce Renato Kranjc, ostaja še problem manjših zbirnih centrov, za ureditev katerih bodo prav tako skušali pridobiti mednarodno pomoč.
Pri samem preseljevanju ponekod prihaja do težav in konfliktov. V Mariboru, kjer bi morali iz vojašnice Slava Klavora v barakarsko in kontejnersko naselje v Račah preseliti 600 ljudi, se je zapletlo zaradi nestrokovnosti. Zato se je tudi avstrijski RK odločil, da dokler vse formalno ne bo urejeno, štirih milijonov šilingov ne bodo nakazali. (NIA)
Izetbegovičeva politika izpostavljena kritikam
LJUBLJANA — Sodeč po najnovejših informacijah iz Bosne in Hercegovine, med katerimi je tudi tista o domnevnem državnem udaru v Sarajevu, se je ta republika končno znašla na prelomnici -ali bo še naprej nadaljevala umirati na obroke, ali pa bo zdrsnila v totalno vojno vseh proti vsem.
V tem trenutku nobena izmed možnosti ni povsem izključena, katera bo prevladala pa je v veliki meri odvisno od tega, katerega izmed treh ali kar štirih bošnjaških (muslimanskih) političnih frakcij bo v naslednjih tednih izbojevala prvenstvo med pripadniki tega naroda. Bosanskohercegovski Srbi in Hrvati bi se namreč zelo hitro »dogovorili« o delitvi, torej o izginotju te države, in ravno zaradi tega je pomembno katera bošnjaška frakcija bo zmagovalec v trajajočih frakcijskih bojih. Medijsko najbolj izpostavljeni tako imenovani »mehki« Izetbegovičevi struji bi to uspelo le v primeru, ko bi čez noč spremenila oziroma radikalizirala svoja stališča, ali pa če bi ji v Ženevi uspelo iztržiti kaj več, kot »demilitarizacijo Sarajeva«. Kritiki mu resda ne oporekajo »zaslug« za to, da je bila BiH sprejeta v ZN, zamerijo pa mu predvsem to, da je Zahodu preveč verjel, od Vzhoda torej islamskih ter arabskih držav pa preveč pričakoval. S takšno politiko naj bi Izetbegovič pripeljal Bošnjake na najtežji položaj v vsej njihovi zgodovini. Kot odgovor na pomoč v orožju mu je Zahod »ponudil« embargo na uvoz orožja, češ da bi več orožja pomenilo več žrtev. Vzhod pa mu je odgovoril s cinično izjavo predstavnika arabskih držav, ki je na tiskovni konferenci v Zagrebu pred nedavnim dejal, da so vse dosedanje žrtve v Bosni in Hercegovini, gre pa za otroke in ženske, »le Alahova kazen, ker so se Bošnjaki oddaljili od izvirnega islama«.
Ravno Izetbegovič naj bi bil kriv, da je narod, ki ga vodi kar naenkrat v očeh Zahoda postal preveč muslimanski, oziroma potencialno fundamentalističen (beri terorističen), v očeh Vzhoda oziroma islamskih držav pa premalo muslimanski, ali z drugimi bese-
dami »slab zgled za družbe, v katerih negujejo "izvirni islam"«. Dva milijona neoboroženih pol poganov je torej preko noči postalo nevarno vsemu krčanskemu ter islamskemu svetu, oziroma dvema milijardama ljudi. Čas bo pokazal, v kolikšni meri je Izetbegovič pripomogel k ustvarjanju takšnega bošnjaškega imidža, dejstvo pa je, da sta Zagreb in Beograd že večkrat pokazala, da jim ta Izetbegovičeva politika ustreza.
O tem na nek način govori tudi »topel sprejem« le-tega na ozemlju hrvaške paradržave na bosan-skohercegovskih' tleh, namreč »Hrvaške skupnosti Herceg Bosna« in sicer pri ljudeh, ki so Izet-begoviču še predvčerajšnjim oporekali legitimiteto. O tem priča tudi nervoza, s katero so beograjski politični krogi pospremili informacijo o domnevnem državnem udaru v Sarajevu. Razen, ko gre za Izetbegoviča, oziroma delitev BiH, se Beograd in Zagreb v glavnem ne strinjata, posebej ko gre za ostale politične frakcije med Bošnjaki.
Beogradu po vsem sodeč ni bila po volji tako imenovana sandžaš-ko-vzhodnobosanska »ruralna« struja, Zagrebu pa skupina, ki jo na nek način predstavlja akademik Muhamed Filipovič, ki pa je v bistvu politično zelo pisana druščina mlajših izobražencev, predvsem laikov ter vse bolj radikalnih nacionalistov, ki imajo tudi bosanskohercegovske Hrvate za »Bošnjake katoliške vere«. Tej »frakciji« naj bi se po nakaterih pokazateljih priključil tudi bosanskohercegovski zunanji minister Haris Silajdžič.
Kakorkoli že, med tema dvema strujama obstajajo velike razlike, celo sovraštvo, združuje pa jih pragmatizem, oziroma radikalizem, ko gre za razreševanje bo-sanskohercegovskega vozla, predvsem pa prepričanje, da je biološka substanca bošnjaškega naroda že krepko načeta ter da se je že iztekel čas za kakršne koli kompromise v političnih pogajanjih. Ce se bosta ti dve struji zares združili, potem ni izključeno nadaljevanje vojne, v tem primeru pa »do poslednjega«. (NIA)
Etnično čiščenje na Kosovu utegne povzročiti izbruh oboroženega upora
I 'IH
•5» J3SŠ
Tako zgleda Priština, ki se je razvila v sodobno mesto. Kdo si lahko želi vojne? (Foto Srdjan Živulovič)
Pravijo, da je bila v Sloveniji predigra, da je bila na Hrvaškem drama, da je v Bosni in Hercegovini tragedija, da pa bo na Kosovu naravnost izbruh balkanske vojne. Za zdaj politična in vojaška dialektika žal ne kažeta drugače. Zdajšnje stanje, oziroma perspektive, žal potrjujejo tudi teorijo Karla von Clausewitza o »stopnjujoči se napetosti«.
Nekaj bo treba storiti; Rubikon še ni prekoračen, smo pa sredi struge; voda je zmeraj globlja. Demonstracije, ki so bile te dni na Kosovu (nove napovedujejo), vsebujejo nova znamenja; vse kaže, da niso več na ravni shodov, kakršni so bili pred meseci in leti, ko je srbska policija nepopisno kruto nastopala proti demonstrantom in se je zdelo, kakor da so se Albanci na Kosovu sprijaznili z vlogo srbskega tlačana.
Kosovski predstavnik Rugova (nekateri so ga še včeraj imeli za albanskega »Ghandija« v tej deželi) je tokrat spregovoril nekoliko drugače; ne več domala tiho-ma in umirjeno, marveč kar glasno in presenetljivo odločno. Francoskemu Le Mondu je dejal, da se boji, »da smo pred oboroženim uporom«. Podobno izjavo je dal tudi drugim časnikom; kar seveda pomeni, da gre za »dokumentirano ugotovitev«, ki jo bo treba jemati sila resno.
Premier tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije (ki je kajpak na papirju) Panič se je sicer v svojem slogu in v znamenju »prožnosti in določene širine« kot je napisal spet Le Monde), s katero se rad predstavlja, podal na Kosovo, kjer je Rugovi ter drugim zagotovil, da so v Srbiji le sile, ki
menijo, da je treba razmere na Kosovu urediti demokratično,- s čimer se je Rugova v glavnem strinjal, čeprav dubitativno.
Njegov dvom, ki izhaja iz dragocenih izkušenj v stikih s Srbi, je še kako opravičen. Tudi zadnji nastopi srbske policije in srbskih oblasti, ki na Kosovu vladajo ta-
korekoč absolutistično, odkrivajo, da se srbski nacionalizem stopnjuje, da ga negujejo ekstremne sile in da očitno Miloševič, negle-de na mednarodni pritisk, noče popustiti. Panič, ki v zdajšnjih razmerah hočeš nočeš predstavlja rešilno bilko, ima z njim težave neglede na to, da ga prozorno
podpirajo Američani, pa tudi druge evropske dežele.
Kako nepopustljiva je srbska skrajnost se vidi tudi v tem, da se je v srbskem, pa tudi v parlamentu tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije spet začela gonja proti Paniču in Čosiču, sicer predsedniku te države, ki je ni,- znano
je sicer, kako so Srbi občutljivi, ko gre za Kosovo; imajo ga za nesporno srbsko deželo, za srbsko »žitnico«, tamkajšnje Albance pa za prišleke; v bistvu za manjvredne ljudi. Rasistični vzvodi so na dlani. V Albaniji to sprejemajo zmeraj bolj nestrpno.
Kam vse to pelje? Nevarnost je čedalje večja. Njen barometer se zmeraj bolj dviga; česar ne ugotavljajo več samo znotraj nekdanje Jugoslavije, marveč tudi zunaj, zlasti pa pri sosedih, ki razmere kajpak najbolje poznajo. Predsednik Makedonije Kiro Gligorov »upa, da ne bo prišlo do hujšega, toda up je up«; predsednik Bolgarije pravi, da »Balkan bi se moral znebiti zloglasne farne, ki ga spremlja, toda zdajšnje razmere v bivši Jugoslaviji kažejo drugače«; grški predsednik Mico-takis pa preprosto trdi, da »do velike balkanske krize žal ni več daleč«.
Politika »etničnega čiščenja« je pripeljala do roba propada; ustvarila je klimo nezaupanja, napetosti in mržnje, ki je že prizadela bivšo Jugoslavijo, se pa zdaj širi zavoljo politične konfiguracije sleherne države v njem, na ves balkanski bazen. Odšla bo v zgodovino, kakor je napisal francoski Liberation, »kot civilizacijski zločin na pragu novega tisočletja«. Še nedavno, neglede na notranje peripetije posamezne države, nihče ne bi mogel verjeti, da smo spet pred nevarnostnjo balkanske vojne. Znano je sicer bilo, da je Balkan »smodnišnica«, toda pot od smodnišnice do eksplozije lahko prehodi le nora pamet.
MIRO KOCJAN