PRIROČNIK ZA IMPLEMENTACIJO OKOLJU PRIJAZNIH PRAKS V PROJEKTIH PROGRAMA ERASMUS+ NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ZELENI ERASMUS+ Naslov: Zeleni Erasmus+: Priročnik za implementacijo okolju prijaznih praks v projektih programa Erasmus+ na področju izobraževanja in usposabljanja Izdajatelj: CMEPIUS, Ob železnici 30a, Ljubljana Leto in kraj izdaje: avgust 2021 v Ljubljani Pripravila in uredila: Jelena Štrbac Nemec, CMEPIUS Oblikovanje: Urška Weiss, CMEPIUS Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 72079107 ISBN 978-961-6628-70-9 (PDF) Izvedba tega priročnika je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. 2 Kazalo UVOD 4 ZAKAJ ZELENI ERASMUS+? 6 PRED MOBILNOSTJO 8 MED MOBILNOSTJO 13 PO MOBILNOSTI 18 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV V POVEZAVI Z AKTIVNOSTMI V PROGRAMU ERASMUS+ 21 NAČIN IZVEDBE DOGODKA 23 LOKACIJA – PONUDNIK 24 PREVOZ 26 PREHRANA 28 BREZPAPIRNI DOGODKI 30 RAVNANJE Z ODPADKI 31 KOMUNICIRANJE O DOGODKU 33 UPORABLJENI VIRI 34 3 Uvod Zeleni Erasmus+: Priročnik za implementacijo okolju prijaznih praks v projektih programa Erasmus+ na področju izobraževanja in usposabljanja je nastal v prvem letu programskega obdobja 2021–2027, v katerem si je program Erasmus+ kot eno ključnih prečnih prioritet zastavil skrb za okolje in boj proti podnebnim spremembam. Vprašanja okoljske odgovornosti naj bi bila ustrezno naslovljena v vseh aktivnostih programa, kar na kratko povzemamo tudi z naslovom Zeleni Erasmus+. Verjamemo, da se marsikdo ob tem še vedno znajde pred izzivom, kaj pravzaprav to pomeni v praksi, kako lahko na ravni sodelovanja v programu postajamo bolj okoljsko ozaveščeni, naša ravnanja pa bolj trajnostno usmerjena. Zato smo pripravili priročnik, ki vam bo pomagal razumeti vpliv aktivnosti, ki jih izvajate v okviru programa Erasmus+, na okolje in kaj lahko sodelujoče institucije in posamezniki naredite oz. doprinesete k temu, da bi bili negativni učinki programa na okolje čim manjši. Priročnik je poln praktičnih nasvetov o tem, kako ravnati pred, med in po mobilnosti, kot tudi pri drugih aktivnostih, predvsem dogodkih, povezanih s projekti Erasmus+. 4 Ker glavnino aktivnosti v programu Erasmus+ še vedno predstavljajo prav mobilnosti, je osrednji del priročnika razdeljen glede na faze mobilnosti, torej pred – med – po. Za posamezno fazo so navedena konkretna priporočila za institucije in posameznike, kako se lahko v okviru svoje mobilnosti vedejo čim bolj trajnostno. Ker je priročnik v prvi vrsti namenjen institucijam oziroma institucionalnim koordinatorjem, predlagamo, da priporočila, namenjena posameznim udeležencem mobilnosti, ustrezno vključite v priprave udeležencev na mobilnost, ki naj v novem programskem obdobju zajemajo tudi zeleno komponento. V priročnik je vključeno tudi poglavje o organizaciji trajnostnih dogodkov, saj vemo, da v povezavi s programom in promocijo rezultatov izvedenih aktivnosti potekajo številni dogodki, ki jih prav tako lahko načrtujemo in izvajamo bolj trajnostno. Upamo, da vam bo priročnik v pomoč pri prehodu na bolj zeleno oz. trajnostno ravnanje v povezavi z aktivnostmi programa Erasmus+ kot tudi širše pri zeleni preobrazbi vaših institucij. CMEPIUS 5 UVOD Zakaj zeleni Erasmus+? Program Erasmus+ daje v programskem obdobju 2021–2027 velik Program Erasmus+ bo ključni instrument za oblikovanje znanja, poudarek implementaciji okolju prijaznih praks in vprašanjem spretnosti in odnosa do podnebnih sprememb in trajnostnega trajnostnega razvoja – #zeleni Erasmus+. Program bo v prihodnjih letih razvoja v Evropski uniji in zunaj nje. Povečal bo število priložnosti pomagal razvijati znanja, spretnosti in odnos do klimatskih sprememb za mobilnost na zelenih področjih, ki so strateškega pomena za in trajnostnega razvoja in bo podpiral celovite institucionalne pristope k trajnostno rast našega planeta, s posebnim poudarkom na razvoju izobraževanju za okoljsko trajnost. podeželja (trajnostno kmetovanje, upravljanje naravnih virov, varstvo tal, biokmetijstvo). Okolje in podnebni ukrepi so sedanje in prihodnje ključne prednostne naloge Evropske unije. Evropski zeleni dogovor (2019) je nova Poleg tega si bo Erasmus+, katerega jedro je mobilnost, prizadeval za evropska strategija za rast in priznava ključno vlogo šol1, institucij za ogljično nevtralnost s spodbujanjem trajnostnih načinov prevoza in izobraževanje in univerz pri razpravah z učenci (učečimi se, op. a.), bolj odgovornega vedenja. Prednost bodo imeli projekti, usmerjeni v starši in širšo skupnostjo glede sprememb, potrebnih za uspešen razvijanje kompetenc, pomembnih za okoljsko trajnostnost. prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050. Informacije, smernice in izobraževalni moduli bi lahko pripomogli k izmenjavi dobrih praks. 1 V okviru programa Erasmus+ razumemo pod tem pojmom vrtce, osnovne in srednje šole. 6 Program podpira uporabo inovativnih praks, da bi učeči se, osebje in mladinski delavci postali resnični dejavniki sprememb (npr. da bi varčevali z viri, zmanjšali porabo energije in potrato, nadomeščali emisije ogljičnega odtisa, izbirali trajnostno hrano in možnosti mobilnosti). Prednost bodo imeli tudi projekti, ki s pomočjo izobraževanja in usposabljanja omogočajo spremembe vedenja pri prednostnih izbirah posameznikov, kulturnih vrednotah, ozaveščenosti glede trajnostnega razvoja, navadah potrošnikov in načinu življenja. Vključene organizacije in udeleženci bi si morali prizadevati za vključitev zelenih praks v vse projekte z uporabo okolju prijaznega pristopa pri načrtovanju dejavnosti, kar jih bo spodbudilo k spoznavanju okoljskih vprašanj in razpravi o njih, k razmisleku o lokalnih ukrepih in k uvedbi okolju prijaznejših alternativnih načinov izvajanja aktivnosti (Erasmus+ Vodnik za prijavitelje, 2021). ZAKAJ ZELENI ERASMUS+? 7 Pred mobilnostjo 8 8 Faza pred mobilnostjo je ključna za priprave na mobilnost. Institucije skrbite predvsem za priprave odhodnih udeležencev mobilnosti – v priprave vključite tudi informacije o okolju prijaznih praksah v času njihove mobilnosti v tujini, vse od urejanja dokumentacije, priprav za potovanje ter bivanja v tujini. Naj jih pri njihovem ravnanju vodi misel na okolje, kjer gotovo ne želijo pustiti sledi v obliki enormnih izpustov ali (plastičnih) odpadkov. Spomnite jih, da so lahko v času mobilnosti ne samo okoljsko odgovorni posamezniki, pač pa tudi ambasadorji vaše institucije – tudi na področju okolju prijaznih praks, ki jih že izvajate (ne nujno samo v povezavi z aktivnostmi programa Erasmus+). Prav tako pa lahko še pred prihodom informirate tudi udeležence, ki jih boste gostili na instituciji – predvsem tiste, ki jih boste gostili daljši čas. 9 PRED MOBILNOSTJO Institucija Ključno je, da udeležence seznanite z namero, da vse mobilnosti potekajo čim bolj zeleno. Skupaj z njimi poskušajte najti načine, kako izboljšati okoljski odtis, ki ga bodo pustili s svojo mobilnostjo. Vso dokumentacijo urejajte elektronsko in poskrbite za ustrezno elektronsko vodenje arhiva. Tudi udeležence spodbujajte, naj dokumentacije ne tiskajo. Prav tako jih spodbudite k elektronskim potovalnim dokumentom (vozovnice ipd.), kadar je to mogoče. Dobro premislite tudi o načinu promocije Erasmus+ med potencialnimi kandidati za mobilnost – izognite se nepotrebnemu tiskanju gradiv ali promocijskim darilom; če se zanje odločite, pa premislite o njihovem okoljskem odtisu in dodani vrednosti za prejemnika. Več o organizaciji trajnostnih dogodkov najdete v ločenem poglavju. 10 PRED MOBILNOSTJO Napotki za delo z Napotki za delo z odhodnimi dohodnimi (domačimi) udeleženci (mednarodnimi) udeleženci V priprave vključite tudi okoljski vidik. Udeležence pred prihodom obvestite o zavezi vaše institucije k zelenemu delovanju. Udeležence pravočasno in natančno Udeležence opremite z informacijami, kako bodo s svojo mobilnostjo pustili čim manjši okoljski odtis informirajte o možnosti finančne v vašem kraju. Vključite informacije o: spodbude za zelena potovanja; • prevozu do kraja aktivnosti in v njem; pomagajte jim poiskati ustrezne oblike • okvirnih razdaljah med pomembnimi točkami (nastanitev, gostiteljska institucija, najbližja postaja prevoza. ipd.); • možnosti (brezplačne) izposoje koles, če so na voljo; Partnerske institucije zaprosite za • možnostih koordinacije prevozov ali souporabe vozil; informacije o okolju prijaznih praksah, • javnem prevozu; ki jih izvajajo sami (primeri, navedeni v • dostopnosti pitne vode, pitnikih; desnem stolpcu). • načinu ločevanja odpadkov, morebitnih ekoloških otokih; • javnih samopostrežnih pralnicah perila; • brezplačnih solarnih polnilnih postajah; • tržnicah, ponudnikih lokalne prehrane; • trgovinah brez embalaže ; • centrih ponovne uporabe oz. trgovinah z rabljenimi izdelki; • možnosti izposoje izdelkov vsakdanje rabe za krajši čas (med mobilnostjo) • morebitnih dogodkih (izobraževanja, delavnice, izmenjevalnice predmetov itd.), ki jih organizirate in se jih lahko udeležijo; • okoljskih pobudah na vaši instituciji ali v vašem kraju, v katere se lahko vključijo v času mobilnosti. 2 Seznam/zemljevid najdete na: https://manjjevec.si/karta-trgovin/ . 11 PRED MOBILNOSTJO 11 Priporočila za priprave Odhod na mobilnost je neizogibno povezan s potovanjem. Razmislite, ali lahko potujete na okolju posameznih bolj prijazen način. Pozanimajte se o možnostih za zelena potovanja, ki so znotraj programa udeležencev Erasmus+ tudi dodatno finančno podprta. Če je možno, potujte z javnim prevozom (najbolje z vlakom) ali pa si morebitno potovanje z avtomobilom organizirajte skupaj z več sopotniki – pot bo tako prijetnejša in potovanje bolj zabavno. Če je le mogoče, se izogibajte potovanju z letalom. Ko to ni možno, izberite energetsko najučinkovitejšo letalsko družbo (uporabite npr. Atmosfair Airline Index ipd.) ter potovanje v ekonomskem razredu. Povzročene letalske izpuste lahko nadomestite z donacijo različnim pobudam za zmanjševanje ogljičnega odtisa ali se pridružite kakšni lokalni okolju prijazni pobudi. S pogozdovanjem naj bi npr. za vsako uro letenja posadili eno drevo. Ne tiskajte potovalnih dokumentov, ampak si raje naložite ustrezne aplikacije za digitalne vozovnice. Tudi prigrizke za na pot si lahko pripravite doma in se tako izognete kupovanju pakiranih (in pogosto tudi nezdravih ter dražjih) izdelkov na poti. Potujte s čim manj prtljage. Če se odpravljate na daljšo mobilnost, razmislite, katere stvari res potrebujete in ali si jih lahko morda za čas vašega bivanja izposodite na končni lokaciji. Izogibajte se izdelkom za enkratno uporabo ali odvečni embalaži (npr. potovalno kozmetiko za enkratno rabo opustite in raje uporabite izdelke brez embalaže ali pa tekočine pretočite v manjšo, trajno embalažo). Izdelki za večkratno rabo, ki jih lahko vzamete s seboj in se tako izognete vsakokratnemu nakupu nove embalaže: steklenica za vodo, lonček za kavo, pralna vrečka za nakupe itd. Če ga imate, ne pozabite na solarni polnilec za mobilni telefon; če ga nimate, raje uporabljajte obstoječega, kot da bi kupovali novega. 3 Povzeto po: CISaustralia. 2020. Green Book Tips & Resources for Sustainable Learning Abroad. Dostopno na zahtevo prek: https://www.cisaustralia.com.au/why-cisaustralia/environmental-sustainability/ 12 PRED MOBILNOSTJO 12 Med mobilnostjo 13 13 V osrednji fazi mobilnosti, ko so udeleženci na aktivnosti v tujini, je vloga domače oz. matične institucije v povezavi z odhodnimi udeleženci manjša, lahko pa jih tekom spremljanja spomnite na zelene priprave in morebitne zaveze, ki ste jih določili v okviru tega. Zagotovo pa boste imeli v tej fazi večji vpliv na dohodne (gostujoče) udeležence. Poskrbite, da bo njihov okoljski odtis v vašem kraju čim manjši. Radi se pohvalimo, da je »Slovenija zelena dežela« in kot taka tudi zelena destinacija za mobilnost. Udeleženci mobilnosti, ki pri nas preživijo več časa (najštevilčnejši so študenti), imajo tako priložnost, da tekom svojega bivanja spoznajo številne možnosti za okolju prijazen in zdrav življenjski slog, prav tako pa si seveda želimo, da v okolju, kamor prihajajo, ravnajo odgovorno. Tudi na ta način bodo v našem lokalnem okolju udeleženci programa Erasmus+ dobro sprejeti in s svojim sobivanjem obogatili lokalno skupnost. 14 MED MOBILNOSTJO Institucija Komunicirajte zeleno. Institucija naj na čim več načinov sporoča, da si Dodaten nasvet: prizadeva za okolju prijazno ravnanje. K temu spodbujajte tako domače učitelje in šolajoče kot tudi goste. če želite živeti bolj zeleno (ne samo v času mobilnosti), lahko pomagate prepoznati in Vodite z zgledom. Lahko se priključite kateri od okoljskih pobud ali zmanjšati svoje slabe navade tudi s pomočjo predlagate svojo. številnih aplikacij. Nekaj primerov: Tu je le nekaj primerov4: • dan brez plastike/avtomobila itd., Î The climate action toolkit (publikacija) • dan lokalne prehrane/brez mesa/izdelkov živalskega izvora/itd., Î The Lazy Person’s Guide to Saving the World • dan narave – organizirajte aktivnosti po lastnem navdihu ali (spletna aplikacija) zaznanih potrebah (npr. sajenje rastlin, pobiranje odpadkov, Î Plastic Footprint Calculator (spletna aplikacija) sejem rabljenih izdelkov, kuharski tečaj …). Î My Little Plastic Footprint (android, iOS) Î Plastic Free July (spletna aplikacija) Î My Plastic Free Life (spletna aplikacija) Î My Plastic Diary (android, iOS) 4 Primeri so izbrani naključno oz. na podlagi priporočil uporabnikov. Ne gre za oglaševanje naštetih aplikacij – za objavo nismo prejeli nikakršnega nadomestila. 15 MED MOBILNOSTJO Napotki za delo z Napotki za delo z odhodnimi dohodnimi (domačimi) udeleženci (mednarodnimi) udeleženci Stike z udeleženci aktivnosti v tujini (spremljanja) Udeležence spomnite na informacije, kako so lahko tekom svojega bivanja v izkoristite tudi zato, da jih povprašate po dobrih vašem kraju čim bolj prijazni do okolja (zajete v točki »pred mobilnostjo«). praksah zelenega ravnanja, ki so jih zasledili v državi oz. na instituciji gostiteljici. Prav tako jih Pitna voda ni samoumevna; gostom predstavite, da imamo v Sloveniji pitno spodbudite, da tam delijo dobre prakse, ki jih na vodo iz pipe ter na javnih krajih tudi številne pitnike. Spodbujajte pitje vode tem področju izvajate doma. iz trajnostne embalaže. Ker pa žal pitno vodo uporabljamo tudi, kjer to ni potrebno (umivanje, pranje itd.), je treba biti pri rabi racionalen. Mednarodne udeležence vključite v aktualne okoljske pobude v lokalnem okolju ali jih organizirajte sami (npr. tekmovanje v čiščenju okolice šol/ fakultet; sajenje dreves ali medovitih rastlin ipd.). 16 MED MOBILNOSTJO 16 Priporočila za priprave Ko prispete na ciljno destinacijo, se informirajte o načinih, kako bo vaše bivanje čim bolj zeleno. posameznih Nekaj predlogov: udeležencev potovanje po kraju bivanja: nakupovalne navade in ravnanje z Î krajše razdalje prehodite peš ali jih prekolesarite; odpadki: Î pozanimajte se o možnosti (brezplačne) izposoje Î ko je le mogoče, kupujte živila, čistila in druge koles ali si za čas daljšega bivanja priskrbite izdelke brez embalaže oz. v povratni embalaži; rabljeno kolo; Î kupujte okolju prijazno kozmetiko in čistila ali Î za daljše razdalje uporabljajte javni promet ali se se jih naučite izdelovati sami; dogovorite za souporabo oz. potovanje s drugimi Î poučite se o tem, kako lokalno skrbijo za potniki; ločevanje odpadkov; Î izdelke, ki jih boste morda potrebovali samo prehrana: za čas mobilnosti, poiščite v centrih ponovne Î če je na voljo, uporabljajte pitno vodo iz pipe (saj uporabe oz. trgovinah z rabljenimi izdelki ali pa se ste vzeli s seboj steklenico?); pri gostiteljih pozanimajte o možnosti izposoje; Î jejte lokalno, obiščite tržnice ali lokalne ponudnike prehrane; življenjski slog: Î če ste vsejedi, razmislite o zmanjšanju količine Î souporabljajte storitve – npr. javne pralnice mesa in izdelkov živalskega izvora; perila, solarne polnilne postaje; Î kuhajte skupaj s prijatelji – tako boste prihranili Î v prostem času se lahko udeležite morebitnih energijo, denar in poskrbeli za prijetno druženje izobraževanj, delavnic ali drugih dogodkov in in pridobivanje medkulturnih izkušenj; pobud, ki naslavljajo okolju prijazne prakse. Različne države se soočajo z različnimi perečimi okoljskimi problemi, prav tako se razlikujejo tudi ukrepi, ki jih izvajajo, in navade posameznikov. Pri svojem ravnanju upoštevajte kulturne razlike ter lokalne specifike in (z)možnosti. Na instituciji gostiteljici se pozanimajte o tem, kako lahko sami v največji meri prispevate k bolj zelenemu okolju. 17 MED MOBILNOSTJO 17 Po mobilnosti 18 18 Obdobje po mobilnosti izkoristite za učenje in prenos dobrih praks, ki ste jih spoznali v mednarodnem okolju, na domačo institucijo. Naj učinki mobilnosti poleg strokovne in medkulturne dosežejo tudi »zeleno raven«. 19 PO MOBILNOSTI 19 Institucija Napotki za delo z Priporočila za delo odhodnimi posameznih (domačimi) udeleženci udeležencev V pogovore, ki jih opravite z udeleženci po mobilnosti, vključite tudi vprašanja o Če želite domov zase ali za svoje bližnje prinesti okolju prijaznih praksah: česa se lahko vaša institucija nauči od tiste, kjer so bili spominke z vaše mobilnosti oz. potovanja v tujino, udeleženci na mobilnosti – tako z vidika okoljskega ravnanja kot tudi, kar je še premislite, kaj in koliko potrebujete. Izbirajte pomembneje, vključevanja okoljskih in vprašanj trajnostnega razvoja v učni/študijski trajnostne, lokalne izdelke, po možnosti take s kurikulum. Razmislite, kako lahko udeležence povežete med seboj in jim omogočite konkretno uporabno vrednostjo. Morda prijatelje vzajemno učenje ter skupno delo na teh vprašanjih na domači instituciji. presenetite s koščkom lokalnih kulinaričnih dobrot ali praktičnim izdelkom za trajno rabo. Mobilnosti naj bodo učna izkušnja za celotno institucijo – razmislite, kje lahko na podlagi na novo pridobljenih idej še izboljšate svoje ravnanje v odnosu do okolja. Po vrnitvi domov na svojo institucijo delite s sošolci Tako boste skrbeli za trajen učinek projektov tudi po tej plati. ali sodelavci ter v domačem okolju primere dobrih praks, ki ste jih spoznali tekom bivanja v tujini. Napotki za delo z dohodnimi (mednarodnimi) udeleženci Udeležence, ki ste jih gostili, spodbudite, da po vrnitvi na svojo institucijo delijo primere dobrih praks, ki so jih videli pri vas. Vključite jih tudi v informativne dogodke za naslednje skupine. 20 PO MOBILNOSTI 20 Organizacija trajnostnih dogodkov v povezavi z aktivnostmi v programu Erasmus+ 21 21 Institucije, ki sodelujemo v programu Erasmus+, pogosto v okviru programa organiziramo različne dogodke, kjer povezujemo številne domače in mednarodne udeležence. Tovrstni dogodki potekajo ne glede na velikost in vrsto institucij ali tip projektov, s katerimi institucije sodelujejo v programu (projekti mobilnosti, sodelovalna partnerstva …). Nekaj primerov dogodkov: dogodki za promocijo programa Erasmus+, Erasmus dnevi (#Erasmusdays), različni sejmi doma in v tujini, delavnice za udeležence mobilnosti, diseminacijski dogodki, vključno z multiplikativnimi dogodki, mednarodna srečanja, seminarji, konference ipd. Ne glede na tip ali namen dogodka, lokacijo, število temeljnem poslanstvu vse vključene v izobraževanje, od udeležencev, pa vsak dogodek, ki ga organiziramo, pušča vrtca do univerz in skozi vseživljenjsko izobraževanje odraslih sledi. Ene so zagotovo tiste pozitivne – vtisi in znanja, ki izobražujemo in vzgajamo v duhu okoljske ozaveščenosti in jih iz takih dogodkov odnesemo domov oz. v okolje, kjer trajnostnega ravnanja tako v poklicnem kot tudi zasebnem delujemo. Druge sledi pa so žal tiste, ki jih s takimi dogodki življenju. puščamo v okolju – tako tam, kjer dogodek poteka, kot tudi širše, seveda odvisno od obsega in dosega dogodka. Skladno s smernicami programa Erasmus+ si moramo prizadevati, »Dogodkom, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, da so te druge čim manjše, in skušati v vse aktivnosti, pravimo trajnostni dogodki. Trajnostni dogodek je povezane s programom, vpeljati načela trajnostnega načrtovan, organiziran in izveden s kar najmanjšim ravnanja. Pri načrtovanju in organizaciji dogodkov imamo vplivom na okolje, z ohranjanjem in obnavljanjem kot organizatorji in/ali pobudniki velik vpliv na to, kako virov ter s koristnimi družbenimi učinki.« lahko zmanjšamo okoljski vpliv vsake tovrstne aktivnosti. (Karba in Valič, 2019, str. 2) Prav tako lahko skozi zeleno podobo dogodkov okolico ozaveščamo o trajnostnih načinih ravnanja ter spodbujamo širše spremembe v ravnanju posameznikov in institucij, s katerimi sodelujemo oz. vstopamo v stik. Zlasti institucije, ki V nadaljevanju tega poglavja vam bomo skušali na konkretnih smo delujemo na področju izobraževanja, imamo velik vpliv, primerih ponuditi ideje, kako Erasmus+ dogodke narediti bolj saj delujemo tudi kot multiplikatorji, hkrati pa smo v svojem trajnostne. 22 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV 22 Način izvedbe dogodka Ko smo se v letu 2020 znašli sredi pandemije, smo morali na hitro prilagoditi svoje ustaljene prakse in načine dela; v velikem delu so bila prizadeta prav potovanja (in s tem mobilnosti) in številni dogodki, ki so bili bodisi odpovedani bodisi so se preselili na splet. Po začetnih težavah smo v prvem letu pandemije večinoma uspešno usvojili rabo različnih digitalnih orodij, s katerimi smo se povezovali prek spletnih dogodkov, četudi na daljavo. Z vidika razbremenitve okolja s (pre)mnogimi potovanji je to zagotovo rešitev, ki se je velja posluževati tudi v času po pandemiji, seveda smiselno glede na potrebe in namen posameznih aktivnosti. Priporočila Ko začnete načrtovati dogodek, premislite, ali lahko fizično Razmišljate lahko tudi v smeri združevanja različnih dogodkov obliko nadomestite z virtualno ali hibridno (t. j. kombinirano in aktivnosti, sploh tistih z mednarodno udeležbo – na ta način fizično in virtualno). Vedno imejte najprej v mislih namen boste še vedno ohranili fizična srečanja, a hkrati manj obremenili dogodka in temu prilagodite način izvedbe. To seveda ne okolje na račun potovanj. pomeni, da vse dogodke preselite na splet, saj so osebno srečevanje in izmenjava izkušenj ter razvijanje idej še kako Če se za način izvedbe odločite ob upoštevanju načel pomembni, prav tako osebni stik s posamezniki, ki jih želite trajnostnega ravnanja, to jasno predstavite zainteresiranim oz. navdušiti za sodelovanje v programu. Vseeno pa velja razmislek, udeležencem dogodka – komunicirajte zeleno. ali je npr. za krajši delovni sestanek res treba, da celotna skupina projektnih sodelavcev potuje tisoče kilometrov daleč ali ga lahko morda izvedete spletno. 23 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV Lokacija – ponudnik Eden ključnih korakov pri organizaciji dogodka je izbira lokacije. Dogodek lahko seveda izvedete »Osnova trajnostnega naročanja je upoštevanje v lastnih prostorih, če imate za to ustrezne realne vrednosti na osnovi celotne življenjske dobe kapacitete, ali pa poiščete ponudnika na trgu. in z upoštevanjem celotne dobavne verige – od S premišljeno izbiro ponudnika in posledično pridobivanja surovin do končne odložitve.« lokacije dogodka lahko prispevamo k trajnosti na (Karba in Valič, 2019, str. 6) več ravneh. Od lahko dostopne lokacije z javnim prometom, kolesom ali peš, do ponudnika, ki je sam zavezan k načelom trajnostnega delovanja, se povezuje z lokalnimi ponudniki posameznih V pomoč vam je lahko tudi Uredba o zelenem javnem izdelkov ali storitev, npr. prehrane. Tako lahko naročanju (2017, dop. 2019 in 2021), ki zeleno javno naročanje z na videz majhno odločitvijo prispevate k definira kot tisto, pri katerem naročnik »naroča blago, vzpostavljanju cele verige trajnostnega ravnanja. storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti.« 24 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV 24 Lokacija – ponudnik Priporočila Načela trajnostne organizacije dogodkov vključite v kriterije Pozanimajte se o možnostih naravnega osvetljevanja in naročanja oz. izbire ponudnikov storitev. prezračevanja/hlajenja prostorov. Izberite lokacijo, ki je lahko dostopna z javnim prevozom, Če boste za udeležence rezervirali tudi nastanitev, se kolesom ali peš; upoštevajte tudi morebitne prilagoditve za pozanimajte o tem, kako ponudnik skrbi za okolje (ravnanje udeležence s posebnimi potrebami. z energetskimi viri, vodo, uporaba ekoloških čistil, vpliv na okolje …). Kjer je to mogoče, udeležencem ponudite Izberite ponudnika, ki je tudi sam zavezan k trajnostnemu souporabo sob. S ponudnikom se dogovorite za zmanjšanje delovanju in skrbi za okolje – preverite, če ima katerega nepotrebnih dodatkov v sobah (kot so copati za enkratno od certifikatov, ki kažejo na skrb za okolje, smotrno rabo uporabo, kozmetični izdelki, morebitni promocijski izdelki). energije, povezovanje z lokalnimi (ekološkimi) ponudniki prehrane ali podobno. Če boste lokacijo oz. ponudnika izbrali zaradi zavez k trajnostnemu ravnanju, o tem seznanite tudi udeležence Pri izbiri čim bolj upoštevajte dejanske potrebe dogodka in dogodka – komunicirajte zeleno. predvideno število udeležencev. Izberite »ravno prav«. 25 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV Prevoz Prevoz na dogodek, sploh v primeru premagovanja daljših razdalj, podobno kot pri mobilnostih znatno prispeva k okoljski obremenitvi. Zato je pomembno, da imamo pri načrtovanju dogodka v mislih tudi to. Daleč največji okoljski odtis pušča letalski promet, a se za premagovanje večjih razdalj temu pogosto ne moremo izogniti. Z enim samim (povratnim) čezoceanskim letom lahko povzročimo enako količino izpustov CO2 kot sicer v enem letu bivanja posameznika (Airline Index, 2018). Tudi pri ostalih oblikah prevoza velja, da skušamo izbrati okoljsko najmanj potratno obliko. Izkoristite možnosti dodatkov za zelena potovanja tam, kjer program Erasmus+ to omogoča. 26 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV Prevoz Priporočila Lokacija dogodka naj bo enostavno dostopna z javnim Pri naročanju morebitnih skupinskih prevozov upoštevajte tudi prevozom, kolesom ali peš. Za udeležence, ki pripotujejo iz okoljski vidik. bolj oddaljenih krajev, organizirajte možnost skupinskega prevoza oz. jih spodbudite, da se za to organizirajo sami. Letalski prevoz naj bo zadnja izbira. Če je možno izbirati med Spodbujajte tudi souporabo avtomobilov, ko se uporabi teh ni različnimi ponudniki, izberite energetsko najučinkovitejšega mogoče v celoti izogniti. Udeležence seznanite s platformami za (primerjave so prosto dostopne na spletu); kolikor je le mogoče, organizacijo skupnih prevozov. zmanjšajte količino prtljage, s katero potujete, oz. k temu povabite udeležence dogodka. Če pričakujete udeležence iz oddaljenih krajev, poskusite dogodek organizirati tako, da bodo za pot potrebovali najmanj V vseh sporočilih, namenjenih udeležencem dogodka, jih različnih prevoznih sredstev. Ko je to mogoče, združite spodbujajte k uporabi okolju prijaznih oblik potovanj – več različnih dogodkov in tako prihranite dodatne poti. Za komunicirajte zeleno. udeležence, ki v kraju dogodka bivajo več časa, organizirajte možnost uporabe koles ali jim predlagajte, da okolico raziskujejo peš. Pred prihodom jih informirajte o razdaljah npr. med postajami javnega potniškega prometa in prizoriščem, hotelom … V Sloveniji so, v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, kraji bistveno manjši in je razdalje mogoče prehoditi peš, na kar velja še posebej opozoriti udeležence iz tujine. 27 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV Prehrana Prehrana oz. različne oblike pogostitve udeležencev so sestavni del velike večine dogodkov. Poleg okrepčila ima hrana tudi nezanemarljivo vlogo pri neformalnem navezovanju oz. krepitvi stikov med udeleženci, ko govorimo o mednarodnih projektih, pa tudi pri promociji lokalne kulinarike in kulturnega izročila. Vendar tudi s prehranjevanjem puščamo nezanemarljiv odtis v okolju. Velik problem predstavljajo velike količine zavržene hrane. Po podatkih Statističnega urada RS je prebivalec Slovenije v letu 2019 zavrgel povprečno kar 67 kg hrane (SURS, 2020). Največji delež k temu prispevajo gospodinjstva, že na drugem mestu pa sta gostinstvo in strežba hrane. Zato je pomembno, da k naročanju hrane na različnih dogodkih pristopamo premišljeno. Poleg količine je pomemben tudi izvor hrane. Z lokalno prehrano pozitivno vplivamo ne le na lokalno skupnost, kmetijstvo ter gospodarstvo, pač pa tudi na okolje – bolj lokalna, kot je hrana, manj transportnih poti opravi. Taka živila ohranijo tudi več hranil in so posledično bolj zdrava. Še dodatno pa okolje razbremenimo s hrano, ki je pridelana ekološko oz. na okolju prijazen način, pri živilih, ki jih ni mogoče pridelati lokalno (npr. kava), tako da so pridelana prijazno do lokalnega okolja in po načelih pravične trgovine. 28 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV Prehrana Priporočila Pri naročanju prehrane natančno upoštevajte število udeležencev. Naročite raje manj kot preveč. Hrana naj bo postrežena brez odvečne embalaže ali dekoracij, ki niso primerne za uživanje. Če hrano postrežete sami, naj bo brez odvečne embalaže. Ponudite brezmesni obrok ali v ponudbo jedi vključite več Posoda in pribor naj bosta za večkratno uporabo oz., če to ni brezmesnih živil oz. živil rastlinskega izvora. mogoče, vsaj iz naravnih ali recikliranih materialov. Pijačo, najraje vodo iz pipe, ponudite v vrčih, brez odvečne Pozanimajte se o možnostih donacije morebitnih viškov embalaže. Morebitni drugi napitki (npr. lokalno pridelani naravni naročene hrane lokalnim dobrodelnim ustanovam ali socialnim sokovi) naj bodo postreženi brez slamic ali odvečnih okraskov. podjetjem, ki lahko iz higiensko neoporečnih ostankov Udeležence spodbudite k pitju vode iz pipe. Že ob vabilu na pripravijo obroke za socialno ogrožene. Ko to ni mogoče, dogodek jih lahko opomnite, naj imajo s seboj steklenico za povabite udeležence, da višek hrane odnesejo s seboj domov. vodo ali pa te ponudite kot trajnostno darilo na dogodku. Prednost dajte sezonskim, lokalnim živilom, pridelanim Kavo, čaj in mleko ponudite v vrčih, brez dodatkov v na okolju prijazen način. Živila naj bodo tudi čim manj samostojnih pakiranjih, sladkor ponudite v kockah, v predelana. Poskrbite, da so taka živila tudi ustrezno označena – sladkornicah. komunicirajte zeleno. 29 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV 29 Brezpapirni dogodki Program Erasmus+ prehaja na brezpapirno poslovanje; ta vidik lahko zelo dobro vključimo tudi v načrtovanje in izvedbo trajnostnih dogodkov. Priporočila Komunikacija v povezavi z dogodkom naj poteka brezpapirno. Če se ne morete izogniti papirju za »zapiske«, naj bo ta Elektronska pošta, spletna stran, intranet, spletna družbena recikliran, namesto kemičnih ponudite navadne, lesene omrežja lahko brez težav nadomestijo papirna vabila (dopise) svinčnike. Vsekakor se izognite nepotrebnim promocijskim ali morebitne plakate in/ali letake, s katerimi bi obveščali gradivom, letakom, tiskanim publikacijam, blokom – sploh o dogodku. Še zlasti pri enkratnih dogodkih zaradi točno takšnim, ki jih ni mogoče v celoti reciklirati ali znova uporabiti. določenih datumov tovrstnih promocijskih gradiv ne moremo ponovno ali dalj časa uporabljati. Če udeležencem ob registraciji razdelite ovratne trakove z imeni, jih po zaključku vljudno prosite, da vam jih vrnejo, da jih Tudi prijave na dogodek bodo najučinkoviteje potekale v spletni boste lahko ponovno uporabili. obliki – tako z vidika odpadkov kot obdelave podatkov. Enako velja za morebitne evalvacije dogodkov. O svoji odločitvi za brezpapirni dogodek obvestite udeležence. Spodbudite jih, naj tudi sami ne tiskajo gradiv ali drugih tiskovin. Brezpapirno naj velja za morebitna gradiva z dogodkov. Teh ni Prav tako jih spodbudite, naj ne tiskajo potovalnih dokumentov, treba tiskati, lahko jih pred ali po dogodku objavite na spletu. Na ampak si priskrbijo vozovnice in druge dokumente le v tak način boste morda dosegli tudi koga, ki se dogodka sicer ne elektronski obliki. bo udeležil, a ga bo pritegnila vsebina. Ne pozabite v gradivih omeniti, da so na voljo le v e-obliki – komunicirajte zeleno. 30 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV Ravnanje z odpadki Pri odpadkih velja pravilo, da so najboljši tisti, ki jih ni. Zato velja upoštevati »pravilo 5R5«, pri čemer je ključno preprečevanje nastajanja odpadkov tudi tako, da zavračamo tisto, česar ne potrebujemo nujno oz. v obliki, ki pomeni takojšen odpadek (npr. plastika za enkratno uporabo) oz. zmanjšamo količino stvari, ki lahko postanejo odpadek (pri dogodkih npr. odvečna promocijska gradiva). Kar lahko, se potrudimo ponovno uporabiti oz. nadomestiti z izdelki za večkratno uporabo (npr. steklenica za vodo namesto plastenk) ali pa potencialne odpadke predelamo v nove izdelke in jim tako podaljšamo življenjsko dobo. Šele nato sledi recikliranje odpadkov in na koncu ostanek – tisto, česar ne moremo v nobenem od predhodnih korakov uporabiti ali predelati in konča kot odpadek. Ravno tej skupini se želimo izogniti v največjem obsegu. Pri načrtovanju dogodka imejmo v mislih, kaj lahko na koncu konča kot odpadek, in se skušajmo temu kar v največji možni meri izogniti. 5 Ang.: refuse – reduce – reuse – repurpose – recycle. 31 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV Ravnanje z odpadki Priporočila K nakupu izdelkov, povezanih z dogodkom, pristopajte z imenom), ki jih nato zberete in predate organizaciji, ki jih odgovorno. Pred vsakim nakupom/naročilom premislite, ali bo predelala v nove uporabne predmete. Ali pa npr. zberete stvar res potrebujete in je za dogodek nepogrešljiva. Če je rabljene brisače in jih podarite lokalnemu zavetišču za živali. A pozitiven učinek stvari, ki jo nameravate kupiti, manjši kot njen pozor – v tem primeru morate poskrbeti za dobro organizacijo negativen okoljski vpliv, se odpovejte nakupu. in prevoz zbranih »odpadkov« končnemu prejemniku, da ne bodo na koncu končali v koših z mešanimi odpadki. Na kraju dogodka jasno označite lokacije za zbiranje odpadkov ter zagotovite koše za ločeno zbiranje in ustrezno O vseh odločitvah obvestite udeležence vašega dogodka in ravnanje z njimi. morebitno lokalno skupnost, kjer se bo odvil dogodek, če je to relevantno (npr. predstavitev Erasmus+ na osrednjem mestnem Če želite dogodek še dodatno trajnostno obarvati, lahko trgu) – komunicirajte zeleno. organizirate tudi posebno zbiranje določene vrste »odpadkov« oz. odsluženih predmetov. Na spletu boste našli veliko socialnih podjetij oz. organizacij, ki se ukvarjajo s tem, da določene predmete (tudi take, ki jih pogosto uporabljamo na dogodkih) predelajo v nove izdelke in jim s tem podaljšajo življenjsko dobo. Tako lahko npr. udeležence spodbudite, da na dogodek prinesejo stare ovratne trakove (za priponke 32 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV Komuniciranje o dogodku Komuniciranje v povezavi z dogodkom je pomembno v več fazah. Pri tem imamo seveda v mislih komunikacijo, vezano na trajnostni vidik izvedbe dogodkov: komunicirajte tako informacije, vezane na samo izvedbo dogodka (predstavljeno pri posameznih točkah), kot tudi jasno predstavite udeležencem, da organizirate trajnosten dogodek ter zakaj vam je to pomembno. Priporočila Kot smo napisali že v prejšnjih točkah (»komunicirajte zeleno«) Tudi v komunikaciji po dogodku se jim zahvalite za njihov prispevek – v posamezne faze načrtovanja ali izvedbe dogodka vključite k temu, da je bil ta bolj trajnosten. S tem boste krepili lastno trajnostne vidike in z njimi natančno in pravočasno seznanite zavedanje o pomenu trajnostnih dogodkov, promovirali svoj udeležence. doprinos ter k takemu ravnanju spodbudili tudi udeležence. Ti pa bodo lahko delovali kot ambasadorji trajnostnih dogodkov, Jasno predstavite svojo vizijo in želje ter cilje v povezavi z saj bodo informacijo o takem dogodku prenesli na svoje matične dogodkom, npr. »Želimo, da vsaj 50 % udeležencev na dogodek institucije in sprožili učinek tudi tam. pride z javnim prevozom.« ali pa »Na dogodku bomo postregli samo ekološko, lokalno pridelano hrano.«. Doseganje zastavljenih ciljev sproti spremljate z udeleženci in z njimi delite rezultat ter jih spodbudite k sodelovanju. 33 ORGANIZACIJA TRAJNOSTNIH DOGODKOV Uporabljeni viri • Atmosfair Airline Index. (b. d.). Dostopno prek https://www.atmosfair.de/ wp-content/uploads/aai2018-englischfarbe_final_mn.pdf • Evropska komisija. (2019). Sporočilo Komisije evropskemu parlamentu, evropskemu svetu, Svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij: Evropski zeleni dogovor. Dostopno prek https:// eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:b828d165-1c22-11ea-8c1f-01aa75ed71a1.0015.02/DOC_1&format=PDF • Evropska komisija. (2021). Erasmus+ Vodnik za prijavitelje, različica 2. Dostopno prek https://www.cmepius.si/wp-content/uploads/2021/04/ Vodnik-za-prijavitelje-2021_v2_SI.pdf • Karba, R. in Valič, P. (2019). Priročnik za organizacijo trajnostnih dogodkov. Dostopno prek http://www.planbzaslovenijo.si/images/arhiv/prirocnik-trajnostni-dogodki.pdf • Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2020). Prebivalec Slovenije je Uporabljeni v 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9230 • Uredba o zelenem javnem naročanju, neuradno prečiščeno besedilo. (2017 viri in dop. 2019). Uradni list Republike Slovenije št. 51/17 in 64/19. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED7202 34 34 CMEPIUS info@cmepius.si Ob železnici 30a www.cmepius.si 1000 Ljubljana /Cmepius Ljubljana, 2021