GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1923'2^ ŠTEVILKA 9 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI n n K05TF) UUKRSIHOUIC LIUBL^RDR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina modnih čeuljeu in usnjatih izdelkov: — Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. dr. jj] Samoprožaja in zaloga izčelkou touarne ,,PETOUIR“, č. d. [■ BEOGRAD Dionička glav. .. Din 60,000.000 \ Rezerva...... Din 30,000.000 Podružnice: \ Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-j cegnovi, Jelša, Jescnice, Ljubljana, J Maribor, Metkovič, Prevalje, Sara-J jevo, Split, Šibenin, Tržič, Zagreb, Amerikanski odio. J Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: J Jadranska banka: Trst, Opatija, J Wien, Zadar; Frank Sakser State 'tf Bank, Cortland Street 82, New-York J City, Banco Yugoslavo de C hi le, J Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-i nas, Puerto Natales, Porvenir. m K5l5l!lJI o m o o mmm o Najfinejša svetlobna telesa =- =— za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. r vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu Itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atriji „VESTA“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 27. Sreda, 28. Četrtek, 29. Petek, 30. Sobota, 1. Nedelja, 2. Nedelja, 2. Ponedeljek, 3. novembra Zaprto. „ Smrt majke Jugoviča • ■ • „ Danes bomo tiči, burka. Na korist Udruženja gledaliških igralcev................. „ Mogočni prstan. Premijera decembra ob 3. uri popoldne Gospa z morja. Dijaška predstava „ ob 3. uri popoldne 2X2 = 5. Ljudska predstava.... „ ob 8. uri zvečer Osma žena „ Mogočni prstan................ Red D Izven Izven Izven Izven Izven Red F OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 27. novembra Nikola Šubic Zrinjski ■ . ■ Red C Sreda, 28. Novela od Stanca. Zapeča- Četrtek, tenci. Vojaška predstava Izven 29. » Zaprto. (Generalna vaja.) Petek, 30. »» Psoglavci Red B Sobota, 1. decembra Gosposvetski sen. Premijera Izven Nedelja, Ponedeljek, 2. »J Aida Izven 3. Zaprto. Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se tvrdka največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti samo št. 12 Začetek ob 8. Konec ob 11. Smrt majke Jugoviča. Dramska pjesma u tri pjevanja od Ive Vojnoviča. Režiser: ROGOZ. Majka Jugoviča . . . • ga Rogozova Prva snaha • - . . gna M. Danilova Druga snaha . . . . gna Rakarjeva Treča snaha • . . . gna Juvanova Cetvrta snaha . . . . gna Ježkova Peta snaha . . . . gna Kovačičeva Šesta snaha ■ . . . gna Gorjupova Sedma snaha . . . . gna Artlova Osma snaha . . . . ga Medvedova Deveta snaha Angjelija . . . . . . . ga Šaričeva Kosovka djevojka . . . . ga Danilova-Balatkova Jedna baka . . . . ga Juvanova Damjan Jugovič . - . . g. Rogoz Slijepac guslar . . . . g. Skrbinšek Bakin unučič . . . . g. Tavčar Jedan čobanin . . . . gna Gorjupova 1. glasnik . . . . g. Drenovec 2. glasnik I-1 1 . . . . g. Sancin II. ( Turčin ( . . . . g. Cesar III.) 1 . . . . g. Smerkolj Djeca Jugoviči, kopljanici turski, hriščanskizarobljenici, hriščanski kopljanici, starci, žene, djeca, ranjenici, narod itd. itd. Glas zarobljenika turskog. Glas zvijezda-krijesnica. Glas nočnog vjetra. Prva su dva pjevanja na čardaku Jug Bogdanove kule, a treče na Kosovu. Doba: O Vidovdanu god. 1389. - 2 - Začetek ob 8. Konec ob 11. Danes bomo tiči. Veseloigra v štirih dejanjih (osmih slikah). Spisal J. Nestroy. Poslovenil * * * Režiser: O. ŠEST. pri Plavcu g. Lipah gna Gorjupova g. Rogoz g. Plut g. Sancin gna Rakarjeva g. Kralj g. Drenovec g. Skrbinšek ga P. Juvanova ga Wintrova ga Medvedova g. Jan gna V. Juvanova gna Ježkova g. Kumar g. Jerman g. Cesar g. Terčič g. Medven g. Smerkolj Dejanje se vrši pri Plavcu, v malem mestu, potem v bližnji stolici in na koncu spet pri Plavcu. Po četrti sliki daljši odmor. Plaveč, trgovec v malem mestu . . . Minka, njegova sestranka in varovanka Bobek, trgovski pomočnik Matiček, vajenec Zmikavec, hlapec Jera, hišna Melhijor, hlapec brez službe................. Drugovič..................................... Poskočil, krojaški mojster................... Globočnikova, trgovka z modnim blagom Jelovškova, vdova............................. Cvetkova, Plavčeva svakinja.................. Komar......................................... Tina, izdelovalka lišpa . . .•................ Liza, služkinja pri gospodični Cvetkovi . Hišnik........................................ Kočijaž....................................... Stražnik ..................................... Grabež, potepuh............................... Prvi natakar.................................. Drugi natakar................................. Salon za da m e in gospode EMIL. NAVINŠEK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledališkimi lasulj in potrebščin — 3 — Začetek ob 8. Konec ob 11. MOGOČNI PRSTAN. Narodna pravljica z godbo, petjem in plesom v štirih dejanjih (sedmih slikah). Spisal Fran Milčinski. Glasbo zložil Viktor Parma. Kapelnik: g. FR. BAUER. Režiser: A. DANILO. Kraljica belih vil......................... . gna M. Danilova Vila Dragomila................................gna Slavčeva Prva vila, \ <.............gna Juvanova Druga vila, > čuvarice zakladov {.............gna Ježkova Tretja vila, > '.............gna Kramarjeva Prvi škrat....................................gna Tilka Jezeršek Drugi škrat...................................gna Heda Janc Tretji škrat..................................gna Rezi Brcar Car Aleš, eno manj nego deseti................g. Lipah Princesa Viola................................ga Saričeva Minister Rigomir..............................g. Skrbinšek Minister Rogoslav.............................g. Plut Strežaj carja.................................g. Bertok Deveti kralj..................................g. Peček Minister Mehmed ..............................g. Kralj Prvi suženj, ■( (...................g. Terčič Drugi suženj, I ^......................g. Markič Kraljev sluga.......................................g. Kumar Glasnik.......................................... . g. Danilo Prvi mož iz naroda............................. g. Sancin Drugi mož iz naroda.................................g. Medven Stražar.............................................g. Smerkolj Majka Marta.........................................gna Rakarjeva Stanko, njen sin....................................g. Drenovec Kuža Zvestin . *....................................g. Tavčar Muca Liza...........................................gna Hillejeva Evfemija, roj. von Prezeltaig.......................ga V. Danilova Tonček, Tinček, Binček, Markec, Mirkec, njeni otroci ......................gna Gorjupova .......................g. Windiš .......................g. Marn ........................g Smerkolj I. .......................g. Smerkolj II. Zakleti mladeniči....................................gg. Jan, Medven, Jerman Janičarji, odaliske, narod. Slike: 1. Imenitna kupčija. 2. Zahvala kraljice vil. 3. Čudeži mogočnega prstana. 4. Neprijeten gost. 5. V sovražni oblasti. 6. Potujoči umetniki. 7. Vsemogočna ljubezen. Rešeni. Med prvim dejanjem mimodrama o našem ljubem kruhku. Izvaja baletna šola. Plese aranžiral baletni mojster g. Trobiš. — Deloma nove kulise naslikal g. Skružny. Sodeluje del muzike dravske divizijske oblasti. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. OSMA ŽENA. Komedija v treh dejanjih in štirih slikah. Spisal A. Savoir. Poslovenil dr. F. S. Režiser: B. PUTJATA. Brown.....................................g. Putjata Hubert....................................g. Rogoz Marki..................................f. . g. Danilo Cok.......................................g. Medven Tajnik....................................g. Jan Matard....................................g. Jerman Natakar...................•...............g. Sancin Monna.....................................ga Nablocka Lucienne..................................gna Mira Danilova Miss Georg................................ga Medvedova Dejanje se vrši v Ostendu in Parizu. Čas: Sedanjost. Toalete g. Rogoza so nabavljene pri tvrdki Drago Schwab. Ca® RCDTT ts CiTj €113 HLJJ M GRADIŠČE 7 IZDEMVAi KOŽO HO VIM E IVAN PERDAN, LJUBLJANA Veletrgovina špecerijskega blaga Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic Dobro volj ačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunajska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje - 5 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Nikola Šubic Zrinjski. Glasbena tragedija v treh dejanjih in osmih slikah. — Po drami T. Kornerja spisal Hugon Badalid. — Vglasbil Ivan pl. Zajec. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: V. SEVASTJANOV. Nikola Šubic, hrvatski ban, poveljnik Sigeta g. Cvejič - Levar Eva, njegova žena . . . gna Sfiligojeva Jelena, njiju hčerka . . ga Gaj-Jermanova - gna Thalerjeva Gašpar Alapič...........g. Pugelj Lovro Juranid...........g. Banovec — Kovač Vuk Paprutovič .... g. Mohorič Sulejman Veliki, turški car...................g. Betetto — Zupan Mehmed Sokolovič, veliki vezir..............g. Sovilski — Šimenc Mustafa.................g. Rus Ali Portuk..............g. Ribič Ibrahim Beglerbeg . . g. Erklavec Levi, Sulejmanov zdravnik ....................g. Debevec Timoleon................g. Perko Osmanka, Sokolica, Mejra, Fatima, Zulejka. — Hrvatski častniki in vojaki. Bule, odaliske, evnuhi, čuvarji saraja. Zbor vil, turški vojaki. Prva slika se godi v Beogradu, ostale v Sigetu in pred njim v turškem taboru leta 1566. J. Wanek, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 krznar in izdelovatelj čepic Velika izbera raznovrstnih kož, moderniziranje plaščev in kolje v najmodernejše modele. - 6 - Začetek ob pol 8. Konec okrog 11. PSOGLAVCI. Opera v treh dejanjih (šestih slikah). Besedilo napisal po romanu Jiraskovem Karel Šipek. Vglasbil Karel Kovarovic. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST. kmetje iz hodskih vasi g. Šimenc ga Lewandovska ga Valouškova-Borova k. g. Jan Sladky Kozina, kmet iz Ujezda Hanči, njegova žena.................... Stara Kozinova, njegova mati . . Krištof Hruby, rihtar iz Draženova, njegov stric Jurij Syka, rihtar iz Ujezda Matevž Pribek, kmet iz Ujezda Adam Eci, imenovan Šaljivec, iz Klenč Jakob Brychta, rihtar iz Postfekova Jurij Peč, rihtar iz Hodova Nemec, rihtar iz Klenč. Jiskra Rehurek, godec . . Dorla, njegova žena . . • Maksimilijan Laminger z Albenreuta, imenovan med Psoglavci Lomikar, poglavar plzenskega okraja, gospodar hodske zemlje Katarina, rojena Lobkovic, njegova soproga Vaclav grof Sternberg, predsednik prizivnega sodišča.......................................g. Zathey Koš, Laminger jev valpet......................... g. Pugelj Sodni sluga........................................g. Debevec Ječar..............................................g. Habič Zenski glas za odrom..............................gna Kocuvan Kozinova otroka. Hodi, vojaki, plemiči, sodniki, pisarji, Lamin- gerjevi gosti. Dejanje se vrši 1695, do zadnje slike je minulo eno leto. Prvo in drugo dejanje in poslednja slika se vrše na Hodskem, prva slika tretjega dejanja v Pragi, druga v Plznu. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Kostumi: Gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. g. Bogojevič g. Perko g. Zupan g. Mohorič g. Finko g. Lumbar g. Rus g. Šubelj ga Matačičeva g. Cvejič gna Sfiligojeva Začetek ob pol 8. Konec ob 10. Gosposvetski sen. Narodna opera v dveh dejanjih s predigro. Besedilo spisala skladatelj in Franjo Roš. Vglasbil: Risto Savin. Dirigent: A. BALATKA. Dušan............................... Bernard, knez Korotana in Kranjske marke.......................... Kneginja, njegova mati . . . . Otokar I. Premisi, kralj Seški . . Juta, njegova hči................... Grofica Andeška..................... Margareta, njena hči................ Mojmir, vitez, Bernardov prijatelj Pastovčan,! (............. Gradekar, j kmeta |................. Režiser: O. ŠEST. g. Betteto - Zupan g. Sowilski ga Smolenska g. Pugelj ga Lewandovska ga Borova — Ropasova g. Rewicz — gna Kattnerjeva g. dr. Rigo g. Debevec g. Banovec Gosti, lovci, ljudstvo, vojaki. Predigra se vrši v sedanjem času, prvo in drugo dejanje na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju. Nove dekoracije: slikama Narodnega gledališča pod vodstvom g. Skružnyja. IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA. • Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac. Herojska komedija ■* rU VKUr IZ>&LU • v pefi/t dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din. Franco ka književnost /.adnjih 50 let moida ne premore dela, ki bi bilo v svoji dovtipnosti. vznešenosti in sijaju besede t iko tipično francosko, kakor je Rostandov „Cyrano“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljubezni, usta preKipev*joča od po^neha nad seboj; lev, ki bi si moge' priboriti svet in se ne upa dvigniti oci odžene, Ki jo ljubi evo vam junaka te čudov te komedije! „Cyrano de Bergerac“ je uvrščen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodne«;.! sJed ilišča. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 Začetek ob pol 8. Konec ob 11. AIDA. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Kralj egiptovski..........g. Pugelj - Zupan Amneris, njega hči.ga Rewiczeva - gna Sfiligojeva Aida, sužnja etiopska .... ga Lewandovska - gna Zikova Radames, vodja egiptovske vojske .............................g. Sowilski - Šimenc Ramfis, veliki svečenik ... g. Betetto - Zathey Amonasro, etiopski kralj in oče Aide....................g. Cvejid Sel.....................g. Banovec — Mohorič Svečenica.................gna Mišič-Saxova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. Plese naštudiral baletni mojster g. A. Trobiš. Vsebina: 1. dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramfis in Radames govorita 0 vojni; Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem slučaju lahko popelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena tudi Amneris. Kralj ga imenuje glavnim poveljnikom in Amneris mu izroči zastavo. v Sprememb a: V templju. Veliki svečenik izroči Radamesu sveti ®eč in prosi boga za zmago. 2. dejanje: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem zmagovalne vojske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora pozabiti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. . Sprememba: Radames se vrača kot zmagovalec. Med ujetniki je Pripeljal seboj tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj sicer na prošnjo adamesovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj Poroči kraljevo hčerko Amneris. 3. d e j a n j e: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v zinem templju. Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda n]egov načrt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti. 4. dejanje: Kraljeva dvorana. Amneris še vedno ljubi Radamesa in Sa skuša osvoboditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupana •»mneris preklinja sodnike. ■ Sprememba: V svetišču Vulkanovem umreta v objemu Radames 111 Aida. — 9 — K prvi uprizoritvi „Mogočnega prstana“. (Intervju.) Napotili smo našega poročevalca g. Fr. Z. v gledališko garderobo, da so mu posodili modni klobuk, skoro čisto nov, inv. št. 5, in modno suknjo, sveže likano in z vsemi gumbi, inv. št. 9. V tej razkošni opremi smo ga spustili nad gospoda pisatelja, da ga izpraša o njegovi igri. Gospod pisatelj se je bil baš ukvarjal s svojo potno torbico, tlačil je vanjo neke spise, kos kruha in precej bel ovratnik. Najprej gospod pisatelj ni razumel, kaj želi naš poročevalec v razkošni svoji opremi, in je trdil, da ga ni doma in da se bo dalo z njim govoriti šele po prvem. Potem se je polagoma zavedel in je postal prijazen. Dejal je, da bi rad postregel z ognjem, ako bi bile na razpolago cigarete, in je o svoji igri razodel to-le: Dejal je, da nima časa, da se mu mudi na vlak, in da njegov čas sploh ni njegov, ker ga je prodal državi. Toda vsako leto da ima kos dopusta, nemara zato, da se država odpočije od njegovega delovanja. Takrat je čas njegov, tisti čas lahko zase uporabi in mu ne more nihče očitati, da ga krade državi. Pa je ob predlanskem dopustu spisal nekaj, lani tudi nekaj in je bilo oboje tiskano in so njegovi otroci radi brali, ako so dobili h knjigi še suhih hrušk, fig in orehov. Letos pa je spisal „Mogočni prstan11 in upa, da bo občinstvu všeč, seveda da bodo na razpolago suhe hruške, fige in orehi, to spada po njegovem mnenju v področje režije, za to stran uprizoritve se gospod pisatelj ne šteje odgovornega. Izjavil je: da jako ljubi pravljične snovi na odru, da pa je morebiti še kaj drugih ljudi, ki so enako razpoloženi; da dan prinaša delo, skrbi, jezo, kako dobro dejo večerne ure v gledališču, če nudijo nekaj drugega kakor dan, namreč veselje, sijaj, čudeže in nazadnje še to, da ljubezen in dobrota zmagata nad krivico in nasiljem — tega ni več v vsakdanjem življenju, pa naj bi bilo včasi vsaj na odru. Potem se je gospod pisatelj pogladil z roko preko lica in brade in je vprašal našega poročevalca, ali zna briti, in mu je bilo jako žal, da ni znal. Rekel je, da je mislil: Ko bo stvar spisana in spre- Zavarovalnica in pozavaroval- nica Din največjo vplačano glavnico med jugoslov. zavarovalnicami uonodki premij l. 1922 18,036.500 Din Škode l. 1922 ............. 6,343.000 Din — 10 — jeta, pa bo dobro! Toda kruto se je varal — hujše delo se je pričelo šele potem. Prvič je bilo treba godbe. Zdaj se je gospod pisatelj razvnel in je z živo besedo razložil, kolikšne da so bile težkoče zastran godbe. Gospod upravnik Narodnega gledališča da je bil sila klavrno nabiral ustnice in stokal, kako ogromen denar bo stala godba. Ako je igra tako šibka, je dejal, da ne gre čisto brez godbe, naj bo godba kolikor mogoče skromna; ljubo bi mu bilo, ako bi se dala opraviti igra vsaj brez hrupnih godal in trobil zgolj z nežnim sprem-ljevanjem kitare. Gospod pisatelj da je bil razumel gospoda upravnika, pa mu k sreči še ni bil čisto potekel dopust in se je požuril v Maribor, tam mu živi očetovski pokrovitelj in naklonjeni dobrotnik Parma in se poznata še iz časov, ko je imel Parma čisto bele lase — zdaj so mu že močno osiveli. Imenovani pokrovitelj in dobrotnik je dobrohotno poslušal gospoda pisatelja, položil mu je roko na glavo in je izjavil, iz ozirov na nedolžno rodbino pisateljevo, da bo zložil glasbo. Toda dejal je, naj pove gospodu upravniku, da za samo kitaro ne more zložiti godbe ob najboljši volji, vsaj veliki boben da mu mora biti dovoljen poleg kitare. V težkih dvomih da se je vrnil gospod pisatelj. Doma pa ga je rešil vseh skrbi prijazni gospod režiser; v poset da je prišel ob pol enajstih zvečer, smodko je pustil zunaj in je gospoda pisatelja iznenadil s prijetno novico, da je gospod upravnik že dovolil h kitari m bobnu še triangel in rene in poldruge gosli in od klavirja zadnjo nogo. Gospod pisatelj da je bil jako vesel ob tej novici in da se je takoj opravičil prijaznemu gospodu režiserju, da je že v spalni srajci. Tudi gospodu upravniku da je bil jako hvaležen in mu je to tudi dejansko razodel. Dejal da mu je, da tudi njega, skromnega slovenskega pisatelja, boli, da so gmotna sredstva uglednega našega Taliji-nega templja omejena v taki meri, da je oviran prosti razmah tanti-jem in kulis in sploh vse umetnosti. In je gospod pisatelj zaupno povedal gospodu upravniku, da v drugem dejanju „Mogočnega prstana" dežuje zlato. In je rekel, da bo zatisnil eno oko, ako bi gospod Najugodnejši nakup igrac in primernih daril za Božič in Novo leto pri tvrdki Vaso Petričič nasl. J. Samec Ljubljana, Mestni trg št. 21. — 11 - upravnik v prid gledališki blagajni malo podstavil klobuk pod zlati dež. Le obljubiti da mora gospod upravnik, da tega ne pove nikomur, drugače bi prišli oni in ne bi ostalo nič zlata za Devetega kralja in bi se igra nepričakovano končala že sredi drugega dejanja — lahko da to komu ne bi bilo prav in bi zahteval vstopnino nazaj. Gospod upravnik da je bil jako zadovoljen in je bila ta stvar v redu. In potem se je vrstilo drugo delo - je pravil gospod pisatelj — in da je imel obilo opravka, da ni bil nikomur na potu. Pa se je gospod pisatelj nenadno spomnil in je vprašal našega poročevalca, koliko je ura, in jo je naš poročevalec imel in je tudi šla in je povedal, koliko kaže. Tedaj je gospod pisatelj vzkliknil: „Moj vlak! Moj vlak!“ — popadel je potno torbico in zbežal in je bil v naglici nase vrgel klobuk in suknjo našega poročevalca, inv. št. 5 in 9, in nismo mogli brez njiju igrati in so nam tako izostale tri predstave, dokler se ni vrnil gospod pisatelj. Rekel je, da se mu je kaj zdelo, da njegov klobuk in njegova suknja nista tako razkošna, da pa je mislil, da se je morebiti zgodil kak čudež — čudeže da jako ljubi. -n-a. O. Š. Risto Savin: GOSPOSVETSKI SEN. Vse se vrši danes, jutri, črez leto dni — vršilo se bo še toliko dni, mesecev in let, dokler ne bo gosposvetsko polje imelo tistega gospodarja, ki mu po vsej pravici in dolgu gre. Za enkrat pa je vse to sen, želja, morda spomin . . . In Dušan, to je, mi vsi, naš narodni čut, listamo po historiji in najdemo tam svojo lastno minulost, ki je imela lastne kneze in jih volila na svoj način, po lastni volji in izberi. * * * Prolog: Dušan pride na Gosposvetsko polje in pred njegovo duševnostjo zrasto slike minulosti. S silo ljubezni do naroda zasanja zgodbo o Bernardu, knezu Korotana, in o Juti, hčerki kralja Prenesla — stopi med nje in vodi njih usodo. Prvo dejanje: Z lovu se vrača Bernard z dostojanstveniki in gosti. Mlad in vesel sprejme nagnenje Margarete, grofice Andeške, lahkomiseln in zaverovan le v njeno zunanjost. Mojmir, njegov prijatelj, spozna vso preračunjeno logiko, ki vodi staro grofico, da sili Margareto v to zvezo — želja po oblasti in moči — in v obupu, nemoči mu svetuje čuvar Dušan: v berača preoblečeni Bernard naj preizkusi dobroto src obeh deklet, Margarete in Jute. — Tista, ki HED. ŠARC IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllll Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Perilo, opreme za neveste, platno, prti in brisalke, žepne rute, švicarske vezenine, perje in puh. Pralnica in likalnica. — 12 - prestane preizkušnjo, bodi kneginja Korotana in Bernardova žena. — Ko Mojmir predlaga Bernardu načrt, ga ta smehljaje sprejme — češ, saj itak vem, da bo Margareta ona, na katero pade ugoden izid. — Zgodi se pa drugače: Bernard berač ne najde v Margareti odziva za bedo in trpljenje — a Juta mu priskoči z odprto roko. — In s te roke sname Bernard berač po nasvetu Dušanovem prstan v dokaz za to, da je bil berač on in nihče drugi. — Zasmehovaje in prezirljivo odide Juta mimo Margarete. Drugo dejanje: Na gosposvetskem polju, kjer pričakuje ljudstvo svojega novega kneza, da mu izroči po starem običaju vse pravice. Bernard sprejme iz rok preprostega kmetiča oblast in obljubi biti pravičen in dober poglavar .... Vse dejanje se pomakne nato k knežjemu prestolu, ki ga Bernard zasede z željo, da se javijo vsi, ki imajo pritožbe, da jih razsodi. Nihče se ne oglasi — le grofica Andeška, ki sluti poraz, se zgraža nad dogodkom z beračem, ki je ukradel Juti prstan — ki je imel po ustnem izročilu to moč, da postane tisti, ki ga od Jute prejme, njen soprog. Tu se vse razjasni — Bernard ne sme več prikrivati, da je on sam oni berač — in da mu je Juta ona žena, ki si je želi. — In Korotan ima kneza, Korotan ima kneginjo — Korotan je srečen .... Dušan pa zaključi: Gosposvetski prestol, znamenje si slave, sile in ponosa! Narod tvoj je večen! * * * Morda je v „Gosposvetskem snu“ preveč trpkosti za današnji čas, morda je rana še preveč odprta. Zaceliti se pa ne sme, sen naj ostane samo danes in jutri — in pojutrišnjem — potem pa naj postane to resnica — in dokaz Dušanovih besed. A. Balatka: K premieri „Gosposvetski sen“. Risto Savin, avtor številnih pesmi, zborov in drugih glasbenih del, ne prihaja s to novo opero prvič na slovenski oder. Pred štirimi leti je dosegla njegova muzikalna „Lepa Vida“ izreden uspeh in dve leti pozneje se je uprizorila graciozna pantomima „Plesna legen-dica“. Iz neuprizorjenega baleta „čajna punčka" se je igrala na Čerinovih simfoničnih koncertih obsežna suita. To pot pa si je izbral avtor zgodovinski sujet, ki ga je inspiriral h kompoziciji „narodne °pere“, kakor jo imenuje sam v podnaslovu. SRICflR & MEJflC LJUBLJANA, ŠE[ENBURQOUfl UQCfl 3 KNAFLJEVE- ULICE ZALOGA OBLEK ZA DAME, G05P0PE IN OTROKE - 13 — Opero pričenja Dušanov prolog (eden najlepših delov opere), ki predstavlja vizijo narodnega preroka v minulosti in bodočnosti. Iz začetnih temnih akordov se počasi razvije Dušanov važni refleksivni motiv in med njegovim govorom se večkrat ponavlja Bernadov junaški motiv in Jutin sladki thema. Slovesni akordi, spremljajoči Dušanovo zadnjo frazo „Jaz bom govoril zate, narod moj!“ konča-vajo prolog. V prvem delu I. afekta je imenitno naslikano živahno vrvenje ljudstva, ki pričakuje vrnitev Bernarda in njegovih gostov z lova na dvorišču krnskega gradu. V veličastni koračnici nostopa Bernard, kralj Otokar in drugi gostje. Sledi scena viteza Mojmira, ki bi rad preprečil poroko Bernarda z Margareto. Po dveh dialogih se oglasi veseli valček — igra grajske družbe. Veseli živahni ritmi oživljajo sceno, kateri dominira Margareta — in kar naenkrat jo prekinejo globoki temni akordi: pojavi se neznan berač (preoblečeni Bernard). Margareta ga odganja, Juta pa ga obdaruje. Po Margaretinem odhodu se jazvije krasen duet med Bernardom in Juto v liričnih kan-tilenah. Se enkrat pridrvi družba in globoko kakor in daljave zazveni Bernardov motiv, ki konča I. dejanje. II. dejanje ima v začetku značaj narodne pesmi in konča po močnih dramatičnih slikah s kratkim epilogom Bernarda, ki naraste do grandioznega tutti v orkestru. R. Savin taktira to svoje najnovejše delo z bolj enostavnimi, a zato tem bolj lapidarnimi linijami, ki dobro odgovarjajo zgodovinski vsebini libreta. Instrumentacija je bleščeča in tehnično dovršena, posebno v dramatičnih prizorih. Narodni duh je posebno zadet v zborovi sceni II. dejanja. Osobito Savinovo noto nosi duet I. dejanja, ki spominja v glasbenem oziru (ne motivsko) po svojih širokih kan-tilenah na duet Vide in ljubimca. Posebno veličastno zvene slavnostni prizori radi svoje enostavnosti. S to opero je R- Savin izpolnil v slovenski glasbi mesto historične narodne opere, katere se bomo ob slavnostnih prilikah posebno veselili. OSIP ŠEST: In kamor se oko ozre. (Dalje.) V deželi multimilijonarjev. Tako sem prišel zopet v Berlin, da tam spoznam, da živim točno eno leto prepozno. Nič več in nič manj — eno leto . . . Kajti vse moje želje: imeti milijon, so se promptno uresničile, celo nad moje pričakovanje. Jaz sem milijonar — kaj milijonar — multimilijo-nar — ampak strela ubij Nemce — vsi ti moji milijoni so presneto malo vredni. Jaz tega ne razumem, te smole, in se tolažim samo s tem, da jih je mnogo v Berlinu, ki v tem hipu (v tem, kajti v prihodnjem pade lahko marka zopet tako močno, da bi se ne mogel več pobahati), ki niso milijonarji — v banknotah. Na sploh pa je tu vsakdo milijonar — že to, kar ima na sebi, predstavlja številko s šestimi ničlami. V tem vrtincu, plesu, orkanu je imenitno — — 14 — imenitno — zanimivo .... Človek se izpremeni v računico, v stroj, kajti ob vsakem koraku ga čakajo transakcije, presenečenja. Imenitno. To daje življenju čisto novo obliko. Nemška Avstrija je bila pred letom dni diletant v padanju valute, diletant. Nemci so tudi v tem spretnejši. Tobogan — navzdol — hitro, hitreje. Cilj? — Imenitno! — V tem poglavju je potreba, da spregovorim najprej o popolnoma drugih stvareh, potem pa šele o Berlinu .... Namreč o Kitajcih. Bil sem jim vedno zelo naklonjen in sledil sem za njihovo historijo ter iskal, kjer se je le dalo stikov . . . Tako sem bral pred dolgimi ieti, v neki knjigi, da so najljubša jed Kitajcev na ricinovem olju pečeni črvi, ki se pojavijo, kadar dežuje. Li — Tai — Po, lirični pesnik, je torej hrustal pečene črve in potem pisal svoje nežne verze. Ta misel vzbuja sicer v želodcu priličnega Evropejca revolucijo, a se ne da pomagati. Te navade pa so obstojale najbrž ob onem času, ko je bil krog Kitaja še zid; sedaj pa je že vse drugače in tudi črvov ne zauživajo več. Kite so si porezali in njih frizure so lepo urejene in se svetijo od pomade. Njih dame si ne kvarijo več nog, kar je bilo, med nami rečeno, barbarska navada, temveč nosijo prav moderno obutev. Torej Kitajci so zelo dostojen narod, in to se v Berlinu lahko vedno konstatira. So tihi, diskretni, imajo dobro valuto in najlepše Berlinčanke so jim naklonjene. Pred kratkim so odprli tudi svojo restavracijo. Odprli so jo, ker so od nature filozofi, v filozofski ulici — v Kantstrage. Tako sem prišel do smotra ravnega po krivi poti. Torej ta restavracija, v katero sem padel, po naključju, je vzrok . . . Vse je tako kot v običajnih restavracijah, samo da sede ob majhnih okroglih, belo pogrnjenih mizicah gospodje Kitajci . . . Kličejo plačilnega (Herr Oper!), pijejo pivo in zauživajo skodelico riža. Riž je obligatna jed in edino on spominja na daljnjo domovino in na navade rodnega doma. Tudi jedilni list je tak kot navadno, samo njegova leva plat je potiskana s kitajskimi črkami . . . Tam je tudi jed, ki se ji pravi Chicken-Chops-Curry. Edino to je eksotično... Ker so Kitajci moja davna simpatija, kar kot slovenski režiser ne morem spoznati navad in običajev na licu mesta, naročim takoj to zadevo . .. Sedaj seveda se prične nemir. Kakšna je ta jed? Ali je meso? Je to jajčnata zadeva — morda salata. Ne, ne, Curry — to je kura — fazan bo — kitajski fazan, in jaz srečnik bom jedel fazana s perjem v sedmerih barvah — morda bo celo pel . . . Ampak zadeva je druga. V majhni lični skledici mi prineso, zmes zelenjave z gobami, majhnimi koščki kuretine (Ha! Slutnje!) Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo — 15 - I koščki fileja — vse zelo mastno polito z jajčno omako . . . Poleg — skodelica riža. Poleg — dve palčki igrački in z njimi — izvolite gospod po kitajski. Jaz vem — in gospod Bog mi bo odpustil — jaz sem se s tistimi palčki nesmrtno blamiral — kajti gospoda Kitajci so me opazovali in se nalahko muzali (zelo diskretno, ampak smejali so se — videl sem). Razkačil sem se in glasno sem naročil vilice in nož ... V protest! Kdor ima korajžo, naj zine! Blamaža pa je ostala — ne pomaga nič. Zato svetujem vsakomur, naj ostane raje pri starih navadah — naj ne je Chicken-Chops-Curry, temveč raje svinjsko pečenko — in izogiblje naj se palčic, kajti gospoda Kitajci so se na moj račun zabavali .... Herr Oper — zahlen! . . . Jaz do letos, do meseca julija anno Domini 1923 nisem vedel, da znam angleški. Sicer tudi trenutno nisem o tem popolnoma prepričan, vendar imam dokaze, da je tako in ne drugače . . . Grem k Kempinskiju — po predstavi — tam zraven stanujem — in Kempinski je bil včasih zbirališče berlinskih špisarjev . . . Poceni, točno — solidno. Sedem v kot . . . Dvorane pol prazne — več natakarjev kot gostov . . . koj za menoj pride v isti rajon gospod ... s kotleti . . . Starejši gospod ... Ko pride natakar k njemu, kaže z gesto name . . . češ, isto prinesite kot gospodu . . . Sediva vsak v svojem kotu, večerjava in pijeva Liebfrauenmilch iz renskih goric . . . Potem kličem plačat — gospod s kotleti pa vstane in jo priseka k moji mizi — z gesto, če sme prisesti — potem z gesto natakarju: še eno steklenico, še dve . . . Anglež, ki zna deset besed nemščine: tovarnar nožev iz Portsmesa. Je sam in mu je „lange Zeit . . . Jes!“ Pa sediva, pijeva in jaz uporabljam ves svoj besedni zaklad, ki se mi zdi primeren za to priliko: Shakespeare, Strife, god dei, spek engliš — London, . piknik, fotbal — in podobno ... ko se je ura pomikala na dvanajsto, se je zgodilo čudno, da sva se razumela, govorila sva, glasno in energično — ter ugotovila, da med našimi jeziki sploh ni nobene razlike, da smo Jugoslovani in Angleži en narod, da je le nesrečna zabloda geografične karte kriva — in tako dalje . . . Tako sta častita mistra Sest in Cavelei našla sorodstvo, o katerem zgodovina trenutno ne ve in najbrž ne bo zvedela nikoli. (Liebfrauenmilch, strela te ubij!) (Dalje prihodnjič.) RAZNO. O. Pavel Golia, upravnik v Osijeku, režira tam te dni Tolstojevega «Živega mrlveca>. Sluga velikega Kainza je prišel nekoč s svojim gospodom, ki se je moral zdraviti na morju, zvečer v obmorsko italijansko mesto in pri tej priliki prvikrat videl morje. Zjutraj, ko se je Kainz komaj prebudil, plane dobri Dunajčan v njegovo sobo in kriči: cGospod Kainz, gospod Kainz, to so lopovi: morja že ni!» Kainz mu ni mogel razložiti fenomena plime in oseke in šele zvečer, ko so morski valovi zopet butali v steno tik pod hotelom, se je dobri Dunajčan potolažil in prišel Kainzu javit: «Gospod Kainz, gospod Kainz! Morje je zopet tu! So vendar čisto pošteni ljudje, samo zjutraj nekoliko varčujejo z njim.» — 16 - j Pisarniške potrebščine in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. j Kavarna, slaščičarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stari trg št. 21 TRGOVSKA BANKA, D. o. tlUBDJSna, ŠCLCnBUROOVH UD. ■ • zvr&ujc vse snntnr TRnnsMKciic nn)Kuc.nnTnE)E „ Orient* , družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin SREČKO POVŠE uglašovalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 mednarodna iranej-ortna in komisijska družba z o. z. Ljubljana, Dunajska ce»ta štev. 31 — Maribor, Rakek, Jesenioe Naslov za brzojavke : _ Adrijaaped*' — Tekoči račnni: Zadružna goapodaraka banka — Intermbannki telefon št. 791 Mednarodni transporti — Prevo* vsakovrstne robe — Vskladiščanje robe — Komisija Carinsko posredništvo — Transportno osiguranje — Zbirni promet na vse strani — Prekomorski transporti — Zastopništva in zve/e v vseh večjih trgovskih eentrlh tu/emstva In Inozemstva Založna knjigarna Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. Ib družba X o. c. 1 A'§UN[J4UMIC HliCt|ANA ♦ /A(STN|tTR^^ MODNA+ I CG( \IS A* ;taV^da/ \r ♦is+Gt * r eri ♦ Urejuje Fran Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.