Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne13. februarja 1924.
Uhaja vsako sredo ob 6 zjutraf. — Cona 38 Oio za celo leto. — Za inozemstvo 60 Oio. — Posamezna itevilka 1 Din. — V inseratnam dela raaka drobna vrstica ali nie prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se naročnina, reklamacije
Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
o Uradniitvu Domoljuba, in inserati pa Upravnlltva
Fantom-rekrufom v slovo.
Le še nekaj dni in poslovili se boste za 9 ali 18 mesecev od svojih dragih. Ob slovesu vam bodo dajali lepe nauke in vam želeli, da se vrneta zdravi in nepokvarjeni v svojo domovino. Tndi od svojega zvestega prijatelja »Domoljuba« boste za nekaj časa vzeli slovo, ker pri vojakih ga boste le težko dobili. Zato pa poslušajte njegove na-j) ve te in si jih vtisnite v spomin.
Odhod od doma.
Že tvoj odhod naj priča, da si dorasel aio/, ki ve, kaj dela. Nihče ti ne bo zameril, 5e so okinčaš s cvetjem in zapoješ lepo slovensko pesem. Pazi pa, da te ne obvlada alkohol, ki te iz pametnega in poštenega fanta izpremeni v suroveža, ki kakor neumna žival ne ve, kaj dela in kod hodi. Marsikomu jo bilo že bridko žal za neumnosti, ki jih je zagrešil v pijanosti in jih ni mogel več popraviti. Pazi, da se z nerodnim vedenjem ne osmešiš pred meščani, ki so aorčuje iz tebe, pred srbskimi tovariši, ki Jih že v Ljubljani srečuješ in ki se zgražajo nad teboj, in predstojniki, ki bodo po tebi Hodili in obsodili ves slovenski.narod. Tudi mi tvoje zdravje je zelo nevarno, če se opijaniš. Prav lahko so v tem mrazu prehladiš m dobiš pljučnico. Ali bi ne bilo žalostno, da bi moral vsled svoje nepremišljenosti in nepazljivosti žrtvovati zdravje ali pa celo ttlftdo življenje?
Senčno in solncne strani.
V prvi vrsti naj se fantje ne udajo črni ®«h, da odhajajo v mučilnico, kjer bodo «mo preganjanje trpeli, gladovali ter Bogu 'n sebi dragoceni čas kradli. Taka zavest JIJa> jemlje korajžo in veselje ter ogreni fsako delo. Za sleherno težko dolžnost — ® vojaška dolžnost je težka — je treba ne-ljubezni in veselja, potem postane izvr-r£anJ° dolžnosti neprimerno lažje, mnogo J, , °dpade, čas hitrejo mineva in mlad hlj - porabi Pfdiko, da v tem času tudi «ekaj zaso profitira. Kdor pa gre na izvrtah !? ,t'olžnosti z jezo in pristujenostjo, £ doi dolžnost ne le slabo izvrševal, temveč 1 trikr«t težje. Čemu pa naj si fantje de-
lajo vojaško dolžnost še težjo, kot jo v resnici.
Res, da je v vojaškem življenju dovolj trpljenja, najrazličnejšega in neprestanega, res pa je tudi, da ima vojaško življeja tudi mnogo solnčnih strani, katerih naj vojak ne zamudi izkoristiti v svoje dobro. Pri vojakih je prva stvar red, točnost, disciplina. Da se to doseže, je treba premnogih ponižanj, silne samoodpovedi in skoro nadčloveškega premagovanja. Kdor se zaveda, kakšen velik duševni kapital je red, točnost in disciplina napram sebi in drugim v vsem življenju, tudi v družini in gospodarstvu, ta bo vedel ceniti vrednost teh ponižanj, samoodpovedi in samopremagovanj. Kdor pa bo gledal v teh ponižanjih, v tej slepi pokorščini, mnogokrat tudi v krivicah, samo šikane in surovost podčastnikov, ta se seveda no bo nič naučil. Kdor pa se zaveda, da se kot mlad človek in kot bodoči oče in gospodar in javni dclavec mora naučiti činivečjega reda, točnosti iu discipline in da to ne gre brez pouižanj in samoodpovedi, ta bo znal z veliko koristjo zase in za svojo bodočnost izrabiti prisiljeno priložnost pri vojakih, kjer se vsemu temu more, sicer s trpljenjem, a vendar z gotovostjo naučiti.
Isto velja o predstojnikih. Fantje, vzemite to stvar resno I Predstojnik je predstojnik in tu je vsak napačni demokratizem gola fraza! Predstojnik je najvišja in naj-socialnejša in najpametnejša iznajdba na svetu. Kristus ji ne daje preveč časti, ako pravi, da je božjega izvora in sv. Pavel ni brez potrebe tega podčrtaval. Predstojnik ni samo zato tukaj, da ga ubogamo in da nas — če je slab — po nepotrebnem šikanira, temveč nas čuva s svojo avtoriteto in močjo v dušnem in telesnem oziru. Svet brez predstojnikov postane brlog besnečih volkov, ki se koljejo med seboj, dokler kaj živega ostane. Tudi pokorščina ni radi predstojnika, temveč v prvi vrsti v korist stvari in v korist tistega, ki je pokoren. Zato tudi napram vojaškim predstojnikom spoštovanje! Če pa ta ali oni zlorabi svoje mesto, potem je prav, da se pritožite na pristojnih mestih, kjer veste, da kaj pomaga, zakaj tudi pritožba zoper slabega predstojnika jo delo za rod, točnost in disciplino.
Fantje, glejte vojaško službovanje s toga stališča, potem si boste pri vojakih utrdili svoj značaj, potem bo tudi vojaško življenje pomagalo, da pride v vašo šo prekipevajočo mladost neki red in stalnost, kar boste zopet kot možje, očetje in gospodarji morali imeti.
Nevarnosti.
Drugo, na kar moramo posebno opozarjati fante-rekrute, so velike nevarnosti, ki jim pretijo v raznih garnizijskih mestih. Te nevarnosti so toliko hujše in večje, 5® pomislimo, da fant v kraju, kjer ga nikdo ne pozna, no čuti nad sabo nobene kontrole niti opore. Doma ga drži poleg lastnega poštenja tudi lastni ugled in ugled domače družine, beseda staršev, organizacija, Cerkev in krščanska javnost. V nepoznanem mestu, daleč od doma vse to odpade in za toliko se nevarnosti tudi povečajo in pridobijo na svoji privlačnosti. Tu zlasti mislimo na nesramno druščino, umazano kvantanjo in ženske. V tem oziru ti mora posebno le v tujem, neznanem kraju, kjer ne čutiš nobenega tozadevnega nadzorstva nad sabo, biti vest tvoje vodilo, od vsega, kar bi to imelo ponižati nad stopnjo živali, naj te odvrača zavest, da si sin poštene krščanska hiše, da tvoji starši v skrbi za tvojo poštenost mislijo nate, zlasti pa misel, da je vsaka spolna zabloda brezčastno ponižanje človeškega dostojanstva, velik greh, težka kršitev božjih zakonov, ki naj bodo vrhovno merilo vseh trojih dejanj in nehanj. Velika sramoto za človeka je, da postane suženj tistih razbrzdanih strasti, ki v njem najpro-je ubijejo vsak plemenitejši čut, ga živinsko podivjajo in mu končno skoro vedno uropajo iz srca dejavno vero v Bogu iti večnost.
Le opazuj tovariše, ki prebijejo vefP prosti čas v kvantanju, kletvini in ženskah. Iz oči jim gleda živalska strast, surovost in brezčutnost. To so ljudje, ki bodo prinesli od vojakov domov neozdravljivo bolezen in bodo s tem uničili sebe in svojo bodočnost, svojo bodočo žono, ki je sedaj še veselo in nepokvarjeno dekle, okužili bodo svoje bodoče otroke do tretjega rodu in še čez. Če ne poznaš grozote teh strašnih bolezni, katerih ae vsakdo sramuje in jo zato skriva, potem pojdi ob priliki v bolnice^ kjer se zdravijo to vrste bolniki, pojdi M
blaznice, katerih polovica je obljudenih radi teh bolezni, pojdi v otroške bolnice, kjer ležijo, hirajo in pri živem telesu pni je jo ubogi nedolžni otročički, ker so se pregrešili njihovi očetje in stari očetje. In teh bolezni je danes toliko, vedno več, posebno v tujih garnizljskih mestih. Taki ljudje naj bodo torej tvoji prijatelji, svetovalci in voditelji? Ne prodajaj svoje častil Zato naj bo tvoje geslo: s slabimi tovariši toliko skupnosti, kolikor jo ravno služba zahteva, z ženskami nobene zveze, nobenega opravka 1 Celo en sam poljub ti za celo življenje lahko nakoplje neozdravljivo bolezen. ■— Popolna zdrinost!
Alkohol!
S pitjem zapravljaš tiste borne kronice, p katerimi si veliko pametneje kupiš pri- ; lk»ljška pri hrani, izpostavljaš se nevarno- j Bti zanemarjenia svojih dolžnosti, za kar j
posebno pri vojakih vedno delal hujšo pokoro, kot jo zaslužiš, glavno pa je, da pri alkoholu nobeni ženski izkušnjavi ne boš kos. Skoro vse spolne zablode imajo svoj eaietelc v alkoholu; ne pravim v pijanosti — sploh v ulkoholu, recimo v beznici in gostilni. Alkohol, četudi užit v manjši množini, toliko, da se ti pozna, omaje sleher- ; na načela in izprevrže najtrdnejše trdne 6klepe.
Dobra družim.
Dobra družba je steber poštenega fantovskega življenja. Zato si takoj poišči, ko prideš v organizacijo, poštenih fantov. Pogosto se shajajte, prijateljsko se pomenkujte, dajajte si korajžo in veselje, zapojte, zlasti pa sklenite, da se ne daste strahovati tistim, ki bi vas radi potegnili navzdol s kvantanjem, kletvino, z roganjem, zmerjanjem in norčevanjem. Zakaj le prerado se dogodi, da si propali ljudje skušajo pridobiti ugled pri tovariših in upliv s kvantanjem, kletvino in norčevanjem. In se jim velikokrat posreči. Bodite v tem oziru neupogljivi. Vedite, da je nod vašo častjo, da j bi propali ljudje vsled drzne nesramnosti ' igrali prvo violino med fanti, dočim bi se morala vaša načela skrivati. Kjer je kvanti drzna, naj bo dobra beseda drznejša, kjer ima slabi vpliv eno mesto, naj ima dober dve mesti!
segli medsebojni sporazum, čimbolj bo srbtko ljudstvo spoznavalo našo kulturo in naše življenje. Vojaki v tem oziru lahko vršijo veliko apostolsko nalogo.
Prosti čas.
Pri vojakih je večkrat veliko prostega časa, ki ga premnogi izrabijo za pohajkovanje, izbijanje nedostojnih šal itd. Ti pa ta čas izrabi zase. Kupi si zvezek in piši dnevnik. Vse vojaške zanimivosti in dogod-ljaje zapiši, običaje, ki jih opaziš ali slišiš prpovedovati od srbskih tovarišev — ko prideš domov, boš imel lahko lepa predavanja, ki bodo zamlajše člane tudi podučna. Poleg tega pa izrabi prosti čas za čitanje. Zato vzemi s seboj nekaj lepih povesti, ki si jih potem med seboj izposojujte.
Cerkev in molitev.
Na nekaj pa ne smemo pozabiti. Za
versko življenje katoličanov pri vojakih ni še tako preskrbljeno, kot bi bilo želeti. K nedeljski sv. maši, ki je dolžnost vsakega katoličana, mnogokrat ne bo mogoče iti. Tudi sicer za versko udejstovanie niso po vojaških garnizijah najugodnejša tla. In vendar brez verske opore ne boš mogel brez velike škode prestati vojaških let. Ves strah pred posledicami greha te ne bo mo-. gel obdržati spričo velike moči, ki jo ima v gotovih slučajih skušnjava na človeka, če te ne l>o podpirala milost božja. Te pa brez molitve ne boš deležen. Zato naj ti bo vsakdanja molitev — čeprav kratka in na skrivnem — vsakdanja dolžnost. Pa dobra, prisrčna ln iskrena molitev in bodi prepričan, da bodo mnoge priložnosti šle mimo tebe. kot bi jih ne bilo. Kadar pa le moreš, pojdi k nedeljski sv. maši in k cerkvenemu govoru. Preden pa odideš od doma, prejmi sv. zakramente in tudi v gar-niziji — če se ti ponudi ugodna priložnost — ne izpusti tega najkoristnejšega sredstva poštenega življenja.
To vam daje, fantje-rekruti, Domoljub na pot. Vedno bo mislil na vas v tihi skrbi in nadi, da boste tudi pri vojakih slovenskemu narodu v čast in ponos, bratom Sr-lx>m in Hrvatom v zgled in pouk. Bog živi!
Stik z domom.
Vzdržujte neprestan stik z domom I Velikokrat pišite domačim ter jih prosite, naj vam tudi iz domovine pridno dopisujejo. Tako pisemce od doma včasih čudeže dela. Ko človek v tujini dušno že peša, omahuje in hira, je tako pisemce kot hladilni balzam, ki ga vllješ v pekočo rano. Spomini na dom in domače, ki ga vzbuja tak stik, velikokrat odvzamejo vso privlačnost raznim garnizijskim nevarnostim.
Srbi in Hrvatje.
Do tovarišev-vojakov, zlasti do Srbov tn Hrvatov bodite prijazni in zgovorni. Ne zaničujte jih, če so v marsičem bolj zaostali od vas, pač pa jim dopovedujte o Slovencih, o naših običajih in navadah, o naših gospodarskih, kulturnih in cerkvenih organizacijah, o našem verskem življenju. Zavedajmo se, da živimo v skupni državi in da bomo v lastnem interesu tem preje do-" 2»
Radičeva izpre-obrnitev*
Voditelj Hrvatske republikanske stranke Stjepan Radič je bil v nevarnosti, da ga državna oblast zapre, in zato je zbežal na Angleško. Tam je mnogo občeval s treznimi angleškimi politiki, in zdi se, da se je od njih tudi marsikaj naučil. Kajti ko je okoli novega leta z Angleškega pripotoval v Avstrijo na Dunaj in se tamkaj posvetoval s svojimi pristaši iz Hrvatskega, ki so ga prihajali obiskovat, jim je svetoval, da naj njegovi poslanci )e gredo v Belgrad, ako bo treba. Isto je sklenila potem Radičeva stranka v Zagrebu, in ko sla se dne 26. januarja dr. Korošec in dr. Spaho v Zagrebu sestala z vodstvom Radičeve stranke, se jima je naznanilo, da se je stranka odločila za Belgrad, kakor hitro bo njihova
prisotnost tamkaj potrebna. Ta preokret v taktiki Radičeve stranke je vzbudil po celi državi veliko pozornost.
Dosedaj Radič ni hotel nič slišati o Belgradu, kar je bilo seveda velesrbskini politikom le voda na njihov mlin. Ti so do-nesli take temeljne zakone (ali ustavo), da se po njih ves denar steka v Belgrad in da imajo odločilno moč v državi Srbi v svojih rokah. Do tega ne bi prišlo, ako bi bil takrat, ko se je delala ustava, Radie v Belgradu. Toda Radič tega ni hotel uvideti, ampak je sanjaril, da mu bo pomagala Amerika, ali Italija, ali Francoska, ali Angleška. Amerika in Francoska se sploh za Ra-diča nista zmenili. Italija je pravkar sklenila s Pašičem pogodbo, s katero so Italijani dobili hrvatsko-slovensko Reko, a Pašič Italijansko prijateljstvo. A Angleži so Radiču vsi svetovali, da se naj sam začne boriti za hrvatska prava v Belgradu, kakor se bori Slovenska ljudska stranka za slo. venska. V stvari so torej tudi Angleži odbili Radiču pomoč, češ, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Tako Radiču nič dru-zega ni preostalo, nego da, ker se še vedno ne upa domov, pride na Dunaj, pozove k sebi zveste svoje pristaše in jim svetlijo, da gredo pri prvi priliki v Belgrad ter se tam skupno s Slovenci in muslimani borijo proti srbski nadvladi ter skušajo preurediti sedaj tako slabo urejeno državo.
Radič in njegova stranka so se torej spreobrnili k politični taktiki, ki jo od vsega početka že zasleduje Slovenska ljudska stranka. Mi smo vedeli, da nam tuje državo ne bodo pomagale, ampak da si moramo sami priboriti svoja prava. Radičeva spreobrnitev je veliko zadoščenje za našo stranko, zakaj stranka se lahko ponaša, da si je v sporazumu s svojimi voditelji izbrala isto taktiko, katero proglaša sedaj po uso-depolni zmoti tudi Radič za edino pravilno. Tudi naš *Avtonomist«, v katerega pišejo nekateri iz Zagreba podpirani ljubljanski socialisti, bo sedaj moral spremeniti svojo farizejsko pisavo o taktiki naše stranke, seveda ako ne bo dobil iz Zagreba drugih navodil.
Sklep, da Radičeva stranka gre v Belgrad, je torej storjen in dosedanja zmota priznana. Toda kdaj bodo svoj sklep Radi-čevci izvršili, to še danes ni določeno. Prej bo še treba veliko posvetovanj z dr. Korošcem in dr. Spaliom, kajti že radi časti in imena hrvatskega naroda se mora gledati, da bodo prišli takrat v Belgrad, kadar se bo dal doseči kak uspeh z njihovim prihodom, ne pa kar tako na slepo roko, morda celo v trenutku, ko bi njihov dohod izzval pri škodoželjnih Srbih in naših v velesrb-stvo zaljubljenih samostojnežih in demokratih le smeh in krohot.
Borba za zakonodajno samoupravo Slovenije in drugih pokrajin napreduje počasi, a nikakor ne po naši krivdi. Mi stojimo in vztrajamo od početka na pravilnem stališču vkljub vsem odkritim in zahrbtnim sovražnikom. Toda borba se vendarle razvija in kadar bodo vse čete prišle na fronto ter se junaško lotile dela, tudi zmaga ne bo izostala.
Priporočamo vsem rodbinam Kollnsko cik®* ri|o, izvrsten prida tek za kavo.

-w-
POSVETU
_Ml_

Rikov, Ljeninov naslednik, je bil rojen 1. 1881. v mestu Saratov kot sin kmetskih starišev. Študiral je na kazanskem vseučilišču. Leta 1899. je vstopil v socialdemokratsko stranko; leta 1905. pa se je pridružil boljševikom. Rikov je poleg Kra-sina (sedaj ministra za zunanjo trgovino) najboljši poznavalec ruskih gospodarskih razmer. Zaradi posebne poštenosti in pa spretnosti ga je L jen in zelo cenil in mu pomagal, da je prišel v stranki do vrha.
Uradni naslov nekdanje ruske države. Na kongresu ruskih zveznih republik, ki se je nedavno vrši! v Moskv!, je bilo sklenjeno, da se bo Rusija odslej uradno imenovala: Zvez? socialističnih sovjetskih republik (Soiuz socialističeskib sovjetskih republik — SS8R). Cičerin mip.-stsr sa zunanje zadeve, je o tem sklepu obvestil vse inozemska vlade in jih pros'1. da v bodoče rabijo samo to oo.Tnar.enovanje.
1'itkr-Uclijarekc pogodba. Dne 7 t m. je bila 7 Rimu podpisana pogodba med Ru
d Odposlanstvo slovenskih invalidov pod vodstvom poslanca Kremžarja je sprejel minister za socialno politko. Ko so ministru povedali, da je bilo v Sloveniji črtanih 5000 invalidov se je začudil in obljubil svar urediti Seveda je obljuba centralistična.
d Kako se je v Zagrebu zidalo. V letu 1920 je bilo sezidanih 48 novih stanovanj, 1. 1921 304, 1. 1922 878 in v letu 1923 796 novih stanovanj.
d Laž iina kratke noge. »Jutro« se je zlagalo, da misli ljubljanski občinski svet povišati trošarino na vino od 2 Din na 4 Din pri litru. Pojasnilo se je pa takoj, da na tem ni niti sence resnice.
d Kuluk delajo okrajna glavarstva namreč. Kar po pet strani dolge okrožnice pošiljajo županstvom in na dolgo in široko razlagajo, kako se dela kuluk. Gospoda, ali ni škoda časa in tinte'*
d Neki iniener pri Gradbeni direkciji
sijo in Italijo, glasom katere je Italija do- s J6 ves vnet za kuluk. Pravijo, da bodo go-
l • 1	,,	I. 1/vl nnitAr\1ntm.t	./.nn	* OHAri IO frPOrlli/iTlO /1 ■ Tirtlrnlirt n*,,,' _n.,tkn1!__
bila za dob" treh let paroplovno prv«nst/e v Croero moriu S to pogodbo pn j* (talija tudi, kot prva za Anglijo, pravno prizn«ia sovjetsko Rusijo. Sovjetska Rusija se je v j tej pogodbi tudi zavezala, da bodo užival' , laški kolonist na Ruskem ooseboo za«č;io. ' Nas zanima posebno to, da bodo io zaščite deležni slovenski naseljenci iz Reziie, o \ katerih je bilo pisano svoičas / koledarju ■ družba sv. Mohorja ln o katerih je tre<* ! vojno obširno in zanimivo pisal v Dom in [ avetu znani naš ruski potopisec dr. Ivan Snific, profesor v škofijskih zavodih. )GleJ j Dom in svet L 1912. str. 47. In 95. Med . slovenskimi izseljenci v Vladikavkazul) ! Prsd vojno p tudi naš list pridno zahaial ! med njo.	" ;
Anglija. Y torek 12. t. m. je imel Mak- j donald v parlamentu velik govor, v kate- j rera je radožil delovni načrt svoji vlade. • Ta njegov govor h r.ričako,*i ved politični i svet z veliko napetostjo. V njem je razjasnil stališče nove Anglije do najbolj pere-
spodje gradbene direkcijo prvi zavihali rokav« m vzeli kr&mca 7 roke, ker zgledi vlečejo.
d Število Jugoslovanov v Zedinjenih državah Amerike. Po službeni statistiki Je bilo i. 1920. v Zedinjenih državah 408 tisoč 973 Jugoslovanov, t j. 208.552 Slovencev Ir. 200.421 Srbo-Hrvatov. Poslednje število eestoji iz 140.559 Hrvatov, 3119 Dalmatin-cev, 52 208 Sr^ov a 1533 Črnogorcev.
d Cerkev na Rakovniku. Delo, ki Je bilo po zimi prenehalo, se bo že skoraj znova začelo. Sedaj se dovaža les za odranje obo-iov Že se; gozd nictlo-' so morali pripeljati za to velikansko m težko stavbo. Cerkev do visoka * pročelju Jn v dveh stranskih fasadah 00 2^5 m, / notranjščini bo najvišja točki m, jtoipa ;:osta merila vsak 30 matjvv. Dolžina ce/icve v notranjščini znaša 34 m, liri.v v glavn; ladiji 14 m, v križišču 24 m. Tri ve.iku cLa& 30 po 7 m visoka in ^ m široku. Glavni oltar bo stal ločen od stene, pod takozvanim ciborijem, ki bo slo-
čih evropskih in sploh svetovnih političnih ! ne' na aiarmornatih stebreh in bo vprašanj. — .Makdjnald namerava posta- i dosc«el vlšiuj * xetrov. Baje bo prevzela viti pri vseh angleških poslaništvih soo,	......«-	—
hstične atašeje (zastopnike), ki bodo ime!i nalogo, da zasledujejo socialistično gibanje v pelinih državah. — Makdonald je s«m in/L?1,!*®1 P,ačo 7JX Polovico in sicer od N-000 funtov na 5000. Podobno so storili radi drugI ministri. Razlika med an-jl. in našimi ministri je samo Ia, da si Jo anglo-
plačo5™1 znižujej°' naši Pa sami zvišujejo
Nemčija. Naučno ministrstvo je obvestilo belgraj. vlado, da bodo smeli v bodoče študirati na nem. vseučiliščih samo tisti "'»ki iz Jugoslavije,. ki bodo obvladali nemš5]n0i Vsled neumnega učnega reda,
dL a v Mdevl Pozvanja tujih jezikov «anes na naših srednjih šolah, bodo pač redki oni dijaki, Id bodo ob dovršitvl fired-^ 6010 Popolnoma obvladali nemščino.
(Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj t)
načrte in oknuitiv oltarja in ciborija sve-tovnoznana b^i.ronska šola. Dekoracija cerkve je z&lo srečno in živahno zamišlje-aa. Vse v tej cerkvi posebno, vse novo. A	rvči, da zelo srečno novo. Po-
svetitev se Cnj ua vsak način vršila na praznik Marijinega rojstva to jesen: posvečevali boar., jjrk^v: salezijanski kardinal nadškof Kaljero, belgrajski nuncij nadškof Pelle-grinetti in naš presvetli gospod knezoškof. Marijanski shod, ki bo v onih dnevih zboroval v Ljubljani, se bo slovesno udeležil teh svečanosti. Pripravlja se tudi sijajen
Grčija. Radi stalne bolehnosti je bil Venizelos prisiljen, da je odstopil. Novo vlado je sestavil Kafazdaris, ki je določil, da se vrši ljudsko glasovanje o tem, ali naj bo Grči ja kraljevina ali republika v prvih dneh aprila.
sprevod, ki naj ponese kip Matere Božje Pomočnice v novi hram, kjer bo stal novi, sijajni prestol Nebeške Gospe.
Salezijanci nas prosijo, naj priporoči mo vsem našim naročnikom, da naj pome« gajo. To tudi radi storimo, uverjeni, da za Marijo in za njeno čast vsak r a d da, in tudi večkrat da, in karlemore, da. Sedaj so razpisana mala okna, vsako pa 15.000 K in rože pri velikih oknih, vsaka po 20.000 K. Imena darovalcev ali far ali društev, ki bi jih ustanovila, se bodo vdelala v okenske ploskve. Za vsak tudi naj* manjši dar bodo hvaležni Salezijanci, ki zidajo, a bo hvaležna tudi Marija, ki se ji zida to krasno svetišče.
d Dolge počitnice. Iz Prežganja pri Litiji se nam poroča: čitamo, da je v Ljub. Ijani stanovanjska beda, veliko brezposelnih in da jih ne manjka tudi med učiteljskim stanom. Pri nas imamo lepo šolska poslopje, udobno Btanovanje za učitelja, lep vrt za zelenjavo poleg šole in kljub tem ugodnostim se šolsko leto 1923/24. še da danes ni pričelo, ker nismo dobili učitelja, tako so otroci brez šolskega pouka že šesti mesec. Le gosp. župnik poučuje krščanski nauk. — Ljudje plačujejo velike in težke davke za prazen nič. Zato se ne širi brea vzroka nevolja med ljudstvom. Prejšnje šolsko leto so bili otroci strogo kaznovani za vsako zamudo, komu gre pa sedaj graja za to brezbrižnost Zadnji čas je, da se nekaj stori, da se šola prične. To povemo na uho okr. šolskemu svetu v Litiji in Višj. šolskemu svetu v Ljubljani, ako morda ie ne veste tega.
d Umrl je v Kamniku 81. januarja dR.
Anton Binter, višji okrajni zdravnik v pokoju. Dasi po rodu Nemec, je imel sočutna srce za naše ljudstvo in je na stotine ubogim bolnikom rad zastonj pomagal. Ljudje ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. mic njegovi duši!
d V Javorjah nad Poljanami je dne 6. t. m. umrla v 82. letu starosti Helena Peternel roj, Demšar, sestra pok. g. Janeza Demšar-ja, župnika v Št. Vidu na Vipavskem, in mati prejšnega župana in stara mati sedanjega župana. Naj počiva v miru I
d Vlak ga je podrl. Na Svečnico opoldne je šol ob železniški progi pri Medvodah gluhonemi Janez Kožuh z Ladje. Blizu ladijsko podružnice pride za njim tovorni vlak, katerega seveda ni slišal. Lokomotiva ga zadene in vrže precej daleč proč. Ima zlomljeno levo nogo in je tudi drugače precej poškodovan. Nezavestnega so odpeljali v ljubljansko bolnico.
d Izkopana je bila iz groba ga Alojzija Ahlin, gostilničarka na Ježici, ki je pred šestimi tedni umrla. Sumničili so njenega soproga, da je on zakrivil njeno smrt. M raztelešen ju po zdravnikih se je pa dognalo, da umrla ni imela nikakfh poškodb' in da ni umrla nasilne smrti.
d Nevarna igrača. Šestletna Anica Kosec iz Trbovelj se je igrala z očetovim r*-
V
volverjem. Pa se je sprožil in zadel deklico v trebuh.
d Ogenj je nastal v Trzinu dne 3. t. m. opoldne! Pogorelo je gospodarsko poslopje županu Mihaelu Čolnar. Zgorelo je veliko gospodarskega orodja ter vsa krina, tako da ni imel prav nič živini položiti. Ker je župan vsej okolici dobro znan in priljubljen, mu ljudje radi pomagajo. — Upati je, da mu bodo še nadalje prišli na pomoč, ne le domače ampak tudi sosedne občine, ker škoda je ogromna. — Neumornemu trudu gasilnih društev iz Mengša, Domžal, Stoba in Trzina se je zahvaliti, da se požar ni razširil na sosednja poslopja. — Goreti je začelo v steljnaku, kjer je ogenj zanetil, kakor se splošno sodi, neki slaboumen otrok.
d Novice is Amerike. V Forestu City, Pa, je ubil v jami voziček Franca Končar-ja, doma iz Vač pri Litiji. — Iz Gilberta, Minn. poročajo: Vzpenjača se je v rudniku sredi luknje ustavila radi obilnega ledu. Inžener ni ugledal tega ter je odvil žično Vrv do konca. V tistem trenutku se je led, ki je vzpenjačo zadržal, odtopil in vzpenjača je treščila na dno rudnika z veliko silo. Vzpenjača je padla kakih 40 Čevljev globoko v rudnik. Na njej se je nahajalo pet rudarjev, med njimi so bili štirje naši rojaki in en Finec, Rojak Frank Pres si je pri tej nesreči nogo zlomil. Frank Fine se je težko poškodoval. Rojak Janez Kustel si je zlomil desno rebro. Rojak Janez Rejec si je zlomil desno roko in tudi na glavi poškodoval. Finec se ni hudo poškodoval, dobil Je le par prask. — Kakor preje že po par drugih večjih slovenskih naselbinah, se je dne 20. januarja t. I. vršil slovenski katoliški shod tudi v Chicagu. Bil Je izborno obiskan in se je razvil v lepo manifestacijo slovenske in katoliške misli. Prirediteljica je bila Kranjska slovenska katoliška jednota. Dopoldne je bila slovesna 6v. maša v slovenski cerkvi sv. Štefana, kamor so udeleženci odkorakali v slovesnem sprevodu. Popoldne se je v cerkveni dvorani vršilo zborovanje.
d Obhajanje boljševiSkega božiča, pri čemer je rdeča mladina sramotila krščanske obrede, je letošnje leto ruska vlada prepovedala. Ni kazalo.
d V hipnotizmu. V Zadru v Dalmaciji je pred nekaj tedni neki hipnotizer pred polno dvorano ljudi hipnotiziral (umetno uspaval) nekega policista. Nato mu je dal pipo s pozivom, naj z njo strelja na ljudi v dvorani. Policist pa je pipo vrgel proč, potegnil revolver in ustrelil tri gledalce. Ko se je policist zbudil in zvedel, kaj je naredil, je znorel. Hipnotizerja so zaprli.
d Najmlajša stara mati. Vsaka dežela Ima svoje rekorde, Japonska ima ta rekord, da ima najmlajšo staro mater na svetu. Stara je 28 let. Omožila se je, ko je bila stara 13 let,- kmalu je dobila hčerko, ki bo le omožila v 14 letu. Ta je kmalu dobila dečka in sedaj 28 letna stara mati pestuje svojega vnuka. Ta vnuk ima poleg stare matere potem Se prababico in praprababi-co. Zakaj stara mati tega otroka ima tudi Se staro mater, ki je stara že 92 let, a vendar še živi.
d liri. Prosimo mnogo krajše dopise.
f Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj I)
fW--^
POLITlCni • 2HPISK1
__&&
p Hude levite je bral vladi poslanec dr. Kulovec ob priliki proračunske debate v narodni skupščini. Najprej je dokazal, kakšno izdajstvo nad Slovenci in Hrvati je uči-nil Pašič z italijansko pogodbo, da za 700 tisoč Hrvatov in Slovencev v Italiji niti prsta ni zganil, dočim bi za vsakega pravoslavnega Srba v Macedoniji vojsko napovedal. Dr. Kulovec je nadalje izjavil, da ni nobenega mostu med centralizmom in avtonomijo, ki jo neizprosno zahteva SLS. Popisal je grozne posledice Pucelj - Žerjavovega centralizma ter končal s klicem, ki ne bo nikdar utihnil: izprememba ustave. Poldru-gourni govor je vplival na vladne stranke kot ploha. Kar potuhnile so se, vsa opozicija pa je burno ploskala. Tako SLS izvaja, udarec za udarcem, dokler se ne zruši vsa Pucelj-Žerjav-Pašičeva centralistična stavba.
p Govor poslanca Brodarja. Govor naših poslancev vsa zbornica vedno z veliko pozornostjo posluša. Zakaj stvarne, dobro premišljene in neizprosno dosledne izjave SLS vzbujajo tudi v vladnih krogih spoštovanje. 9. februarja je govoril poslanec Bro-dar. Najprej je obrazložil »bratstvo in enakost«, kakor ga doumevajo Srbi, nato pa je prešel na nekatere tipične posameznosti proračuna, ki to enakost in ljubezen kaže v najbolj temni luči. Dočim se enemu delu dajejo najraznovrstnejše in celo protiustavne svobodščine, se drugemu delu nalagajo bremena, kakor da živimo v srednjem veku. Za pojasnitev teh nečuvenih razmer, ki so jih zakrivili oni, ki so glasovali za centralizem, je poslanec Brodar navedel več dra-
VOJAŠKE ZADEVE.
d Vpoklicani so 20. februarja novinci, ki so potrjeni k pehoti )pešadiji), letalcem, pionirjem, pontonerjem, telegrafistom in k obrtniški četi.
d Preložitev nastopa vojaške službe. V mnogih slučajih bi bilo za mladeniča ali njegovo družino zelo neprijetno, ako bi moral takoj isto leto nastopiti vojaško službo, ko je bil potrjen. Zato dopušča vojaški zakon, da se novincu nastop vojaške službe preloži in sicer v sledečih slučajih: Ce sta v isti družini samo dva za delo sposobna brata in eden od teh sluili pri vojakih, tedaj se drugemu, če je tudi potrjen, nastop vojaške službe odloži za toliko časa, da prvi odsluži svoj rok. — Ako sta iz ene družine vpklicaiia dva novinca naenkrat, se na prošnjo družine enemu preloži nastop vojaške službe, dokler drugi ne odsluži. — Tudi rednim dijakom visokih, srednjih in podobnih šol Be dovoli odlog vojaške službe, da dovrše študije; vendar Be jim ne odloži preko dovršenega 27 leta starosti. — Ako je vojaški novinec obsojen na zaporno kazen, se mu odloži nastop vojaške službe, dokler ne prestane kazni. — Mladenič, ali družina, ki reflektira na ugodnost preložitve vojaške službe, naj pošlje pismeno prošnjo komandi vojnega okruga.
stičnih, s številkami in dejstvi podprtih pri. merov. Splošno pozornost so zbudila od. kritja, kako se iztirjavajo davki v Sloveniji in kako v Srbiji. Nadalje je govornik navedel neenakost glede plačevanja posameznih vrst davkov, taks, trošarin, carin in monopolov. V daljših izvajanjih je črtal položaj nnSili kmetskih fantov-vojakov. Posebno je v svojem govoru podčrtal neznosno stanje kmetskega stanu, za katerega so je zavzel s tnko ljubeznijo in iskrenostjo, da mu je pritrjevala cela zbornica. Svoj govor je končal s krepko izjavo, da mora proti takemu pristranskemu, protiljudskemu in centralističnemu režimu v imenu slovenskega ljudstva nastopiti z vso odločnostjo in glasovati proti njemu.
p Nepoboljšljivi centralisti. Liberlaci pod vodstvom velikega svobodomiselnega slovenožrca dr. Žerjava so imeli — kakor smo že poročali — zaupni shod. Na tem shodu so proglasili, da niti za las ne odnehajo od vidovdanske ustave, ki je slovenskemu kmetu, obrtniku, delavcu in uradniku ukradla že na stotine milijonov iz žepa. Cela prečanska Jugoslavija je danes prepričana, da je vidovdanska ustava zlo, na katerem se bo naša država razletela, če se čimprej ne odpravi. Ne tako naši »Domovi-narji« in »Jutrovci«. Na zboru zaupnikov sta dr. Žerjav in dr. Kramer govorila, da je centralizem program, cfd katerega liberalci no odnehajo in v tem smislu piše zadnja »Domovina*, da se dado »na temelju vidovdanske ustave vse razmere v državi lepo urediti«. Kako lepo se na temelju vidovdanske ustave vse razmere urejajo, skušamo na svojih žepih. Liberalci so nepo-poljšljivi centralisti.
p Opozicijski blok, to je zveza vseh protivladnih strank z namenom, da se vrže sedanja centralistična radikalna vlada in da se započne revizija ustave, skuša osnovati dr. Korošec. Dogovarja se s predsednikom demokratske stranke Davidovičem, ki je pripravljen stopiti v blok. Davidovi pa ima velike težave s Pribičevičem in prečan-skimi demokrati, h katerim se štejejo tudi slovenski liberalci. Pribičevičevi pristaši v demokratski stranki so odločni pristaši centralizma, kar je pokazal tudi nedeljski zaupni shod, ko sta dr. Žerjav in dr. Kramer proglasila centralizem za svetost, ki se je ne sme nihče dotakniti. V istem smislu piše zlasti »Domovina«, ki se našim ljudem tako vsiljuje. Opozicijski blok bi bil že davno ustvarjen, ko ne bi na vse strani skušal ovirati Pribičevič. Ce se posreči Davidoviču Pribičeviča ter njegove slovenske in hrvatske centrallste premagati, se bo blok ustvaril. Ce se to zgodi, so pa tudi Radičevci pripravljeni iti v Belgrad in pomagati SLS boriti se zoper vlado.
p Nepoboljšljiv eentralist je tudi gospod Pucelj, ki sicer šviga-švaga čez dva praga. V narodni skupščini je imel načelen govor o proračunu. Dočim je naš poslanec dr. Kulovec odločno povdarjal naše neizprosno stališče, ni g. Pucelj v svojem govoru niti besedice zinil proti centralizmu-Umevno: na shodih v Sloveniji ga poslušajo samostojneži in tem natvežeš, kar hočeš, v Belgradu pa poslušajo gospodje radikalni ministri, kateri Puclju plačujejo »Narodni dnevnik«. Zato treba previdnosti I
(l)alje glej na naslednji strani spodajl)
Knjižica »Dekle as Močevja« je izšla in smo jo žo doposlali vsem novim naročnikom in pa vsem starim, ki so jo plačali. — Ugodnost ali nagrada, ki smo jo zadnjič obljubili velja nepreklicno samo do 29. februarja. Fo preteku tega časa mora ta knjižico bre« izjeme vsak plačati polno e e n o (7 Din za izvod). — Do gori navedenega dne more novi naročnik dobiti knjižico brezplačno in stari naročnik za ceno 3.,r>0 Din, ako poravnata do tega dne celoletno naročnino na »Domoljuba«. — Plačil po tem dnevu ne bomo več vpoštevali pri pošiljanj« nagrad.
List smo začeli ustavljati z današnjo 7. številko. Ustavljanje bomo nadaljevali prihodnji in naslednji teden in bo s koncem meseca dovršeno. Kdor torej želi, da mu bomo list redno dalje pošiljali, naj nemudoma, zanesljivo pa vsaj do konca tekočega meseca plača vsaj polletno naročnino. Zamudnikom bomo mogli dopošiljati zadržane številke »Domoljuba«: le toliko časa, dokler jih bo kaj v zalogi.
Pozor naročniki, ki še niste obnovili naročnine! Zadnje dni je na naše upravništvo došle vprašanje, če moremo ustreči onim naročnikom, ki niti polletne naročnine morejo utrpeti naenkrat. Ustreglo naj bi se jim na ta način, da bi od takih naročnikov sprejemali izjemoma tudi četrt-letno naročnino (ali okroglo 10 Din). — Na to odgovarjamo, da bi tak način plačevanja povzročil upravi mnogo več dela. da pa hočemo kljub temu vpoŠtevati sedanje izredne razmere, ki jih posebno trdo občutijo nekateri kraji našo domovine. Sprejemali bomo torej tudi taka delna plačila, ako s tem ustrežemo ubožnejšim naročnikom. — Ta izjema pa ne velja za skupne odjemalce, pn katerih določa način plačevanja samo doticni poverjenik.
Položnice, za obnovitev noročnine smo poslali pred novim letom vsem posameznim naročnikom. Ako jo je kdo izgubil, mu laho postrežemo z novo. Zahtevajte jo po rlopisnici. Tudi novi naročniki naj zahtevajo Položnico po dopisnici, ker si s tem prihranijo poštnino za pošiljatev denarja.
n Zadružno-gospodarski tečaji sc bodo vtsiIi v bodočem tednu: Vodice v pon-
, P Večkratni milijonar Kristan zopet Pr'reja shode med delavstvom. Socialistično delavstvo je ali neskončno potrpežljivo 811 Pa neskončno neumno.
P Sporazum z Italijo je zunanji mini-rr ?vr; Ninčič vendarle predložil narodni pscini v odobritev. Izvolil se je odbor, !tl "o pogodbo prerešetal.
P Znižanje števila ministrov. V zakonodajnem odboru so predlagali poslanci SLS ie v? iio ministrov zniža na 12. Predlog
sprejet Pr0ti glasovom vladne stranke
Dreii» D/' Seipel Voiuje. Avstrijski kancler 8"h ii S,eipel rad Potuje po glavnih me-
evropskih držav in si dela prijatelja, se mudi v Riununijt.
deljek, dne 18. februarja; Mengeš v torek, dne 18. februarja; Boh. Bistrica v sredo, 20. februarja. — Tečaji so ono-drovai. — Predavanja se prično med 8. in 9. u«o dopoldne. — Predavatelji iz Ljubljane bodo predavali o kmetijskem zadružništvu (zlasti o kreditnem in blagovnem), o k-.ietijskem gospodarstvu (živinoreja, prašič..eja, mlekarstvo, gnojenje itd) in o [potrebi ter pomenu strokovne organizacije. — Člani zadrug, zlasti člani načelstev in nadzorstev, udeležite se polnošteviluo tečaja in privedite s seboj tudi druge!
n Ustanovni občni zbor novomeškega okrožja Kmetskih zvez se vrši v pondeljek, dne 3. marca v Rokodelskem domu v Novem mestu. Kot delegati se vabijo k ustanovitvi vsi odborniki Kmetskih zvez sodnih okrajev Novo mesto, Trebnje, Žužemberk, Črnomelj in Metlika. Ti kraji bodo spadali v okoliš okrožja. Občni zbor bo ob 10. dopoldne in bo na dnevnem redu najbrž tudi poročilo poslanca.
n Kmetska zveza na Homcu priredi v nedeljo dne 17. febr. po sv. maši ob 10. javen shod. Poročal bo g. posl. Štrcin. ^si pristaši uljudno vabljeni.
n V Tržiču se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob četrt na 10. v »Našem domu« občni zbor in shod Kmetske zveze, h kateremu ste vabljeni posebno okoličani.
n Redni občni zbor Obrtne zveze v Novem mestu se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 1. popoldne v Rokodelskem domu. Udeležba vseh članov je strogo obvezna. Vabimo na občni zbor tudi one obrtnike, ki do-sedaj Še niso vpisani v naši obrtni organizaciji, pa želijo vstopiti.
n Telovadni odsek Orel v Smlednika priredi v nedeljo, dne 17. februarja ob 3. popoldne v društveni dvorani akademijo z zelo izbranim sporedom. Prijatelji koristne in lepe organizacije prisrčno vabljeni!
n Jožica pri Ljubljani. V nedeljo, 17. t. m. ob 3. popoldne priredi tukajšnji »Orek telovadno akademijo s prav zanimivim sporedom v slovo bratom, ki odhajajo v prihodnjih dneh v vojaško službo, /si prijatelji, zlasti pa svojci vpoklicanih bratov, se prav prijazno vabijo, da se udeleže v polnem številu poslovilne akademijo. Bog živi!
u Izobraževalno društvo v DraigOšah priredi v nedeljo 24. februarja lepo tride-janko »Na dan sodbe«. — Vabimo domačine kakor tudi okoličane, da pribite v obilnem številu v naš gorski raji
n Slov. kat. izobraževalno društvo v Dravljah ponovi v nedeljo, 17. februarja t 1. radi velikega zanimanja prvikrat igro-kaz »U n i č e n o življenje«. Začetek ob 6 zvečer. Vabljeni zlasti obiskovalci iz okolice. — Bog živil
n Pevski odsek izobraževalnega društva v Št. Jakobu ob Savi priredi v nedeljo, dno 17. februarja pevski koncert. Na sporedu so poleg pesmi tudi kupleti in šaljiv prizor. Prijatelji poštene zabave uljudno vabljeni.
n Vinarsko društvo za politični okraj novomeški v Novem mestu ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 24. t. m.^ ob pol 10 v prostorih državne kmetijske šole na Grmu. Pri tej priliki se bodo sprejemali novi člani. Ker jo glavni namen društva oodpirati težnje vinogradnikov, je želeti.
da je vsak zaveden vinogradnik v njegovih vretah.
n Vinsko polcušnjo priredi Vinarska društvo v Novem mestu o priliki svojega zborovanja v nedeljo, dne 24. februarja ob pol 11 v prostorih državno kmetijsko šolo na Grmu. Vabijo se tako vinogradniki, ki imajo dobro vino na prodaj, kakor tudi kupci, ki želijo dobro vino nakupiti, da to prireditev posetijo.
Največji davek plačaš, če kupiš blago po previsoki coni /,alo ti svetujem, da greš v trgovino Mihajlo Lapuh, v Skofjo Loko, Spodnji trg, kjer kupiš vsakovrstno manufakturno blago 7.a moške in ženske obleke po 10—20% znižani ceni.
ZOPER SLABOKRVNOST, BLEDICO, SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj aromatično ŽELEZNATO TINKTURO, ki io izdeluje lekarna na Vrhniki Ista ne kvari zob in je izvrstnega okusa, zato jo vlivajo z najboljšim uspehom odrastli in otroci. PoU litrska steklenica stane 20 Din (80 kron). Razp<» šilja se zaradi izkoriščanja poštnine najmanj 3 steklenice. — Pišite na lekarno pri .ANGELU VA-RIHU« na VRHNIKI I	689
Pozor!
Preselitev!
Popolnoma ramo naložite svoj denar pri
»Vzajemni posojilnici«
t Ljubljani — r. s. i o. a.
(d se je PRESELILA iz biše Uršulioskega samostana na Kongresnem trgu poleg nuoske cerkve r lastno no*o palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poletf hotela .UNION,. — Hranilo« vloga se obrestujejo
po 6%
brez odbitka rent ne ga in invalidskega davka. —« Vloge * tekočem računu m obrestujejo
po 5'/,%, vez. tudi po 6v»%
VARNOST za hranila« vloge Je ZELO DOBRA, ker posedaj« Vzajemna posoji'-ica relativno večino delnic stavbne delniške družb« hotela .Union« * Ljubljani. — Vrhutega i« njena last no*« lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč ia zemljišč v tata inozemstvu — Denar s« nalofi lahko tudi p« puStnih položnicah.	_5881

ftefcje možje »e posoefuafi, Kako zamorca bi optafi: — ln ftenečno &e je sklenilo, DpotaOffi — 3laf otofl »milo.
Nadaljevanje sledi
j
51
EDSPDDIfHH
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 12. febr.: lira Din B.60, dolar (ček) Din 83.50, dolar (denar) Din 82.50, francoski frank 3.75—3.80, švicarski frank Din 14.60, funt-šterling Din 860, čehoslov. krona Din 2.40-2.45, 1000 avstr. kron Din 11.80, 1 biljon nemških mark Din 20.—.
CENE.
g Tržišče z umetnimi gnojili. Povprečna cena za umetna gnojila pomladne sezone: superfosfat 125 do 135 Din z vrečami, brutto za uetto, ob postaja; kalijeva sol 155 do 165 Din; apneni dušik 320 do 330 Din; 17 do 18 odsL Thomasova žlindra 160 Din k vrečami, brutto za netto; vse za 100 kg. Pričakuje se nazadovanje cen.
g Iz tržišča jajc. V Hrvatski in Slavoniji stanejo jajca komad 2.50 do 2.75 Din, na Štajerskem 2.50 Din. Po i odatkih izva-la Hrvatska in Slavonija 960 vagonov, Slovenija 260, Bosna 110, Banat 200, Bačka 690 in Srbija 150 vagonov. Na tujih tržiščih se najraje kupuje in najbolje prodaja hrvatsko in slovensko blago. V kakovosti nam konkurira samo Ogrska, važna je tudi Bolgarija.
g Vinski trg. Pogajanja Italije s Češkoslovaško so končana, pogodba sklenjena in podpisana. S to pogodbo je dobila Italija iste ugodnosti za uvoz vina v Češkoslovaško kakor Francija, namreč 50 odstotkov znižanje carine, kar znaša 4.50 Kč pri litru. To ugodnost si je pridobila tudi Portugal-Bka. Ena država za drugo se skuša udomačiti nu češkoslovaških vinskih tržiščih, medtem ko mi izgubljamo počasi še tisto kar smo imeli. Naša vlada ne povseča vinski industriji nikake pozornosti in kapital v velikih vinskih zalogah leži brezploden. V pretečenem tednu je bil promet z vini iz Vršaca nekoliko živahnejši. Cene temu vinu so bile trdne in so se menjale med 3 dj 5 Din. Vina iz okolice Negotin-Smede-revo so imela v zadnjem času manj prometa. V Dalmaciji vlada stagnacija, cene nespremenjene. V Hrvatski se kupuje po večini za Zagreb. Cene hrvatskih vin se sučejo od 3.50 do 5 Din. Promet s slovenskimi vini je bil v zadnjem času zelo slab. Boljša namizna vina so imela ceno od 5 do 7 dinarjev.
21VINA.
g Cene živini. Ljubljana, dne 6. februarja. Na današnji sejem so prignali 396 konj, 140 volov, 53 krav, 9 telet in 15 prašičev. Povprečne cene za kg žive teže: voli I. vrste 14 do 14.50, II. vrste 13 do 14, III. vrste 12 do 13. krave za klobase 8.50 do 9 Din; plemenske krave so se tržile po istih cenah kakor dobri voR. Kupčija je bila srednja. Manjkali so zunanji kupci zlasti na konjskem tržišču. Par dobrih konj je stal prilično do dvajset tisoč dinarjev. — Maribor, dne 8. februarja. Na današnji evmjski sejem so prignali 129 svinj. Cene: V
prasci, 5 do 6 tednov stari, komad 100 Din, 7 do 9 tednov stari 295 do 300 Din, 8 do 4 mesece 400 do 650 Din, 5 do 7 mesecev 950 do 1125 Din, 88 do 10 mesecev 1250 do 1300 Din, 1 leto 1750 do 1875 Din. En kg žive teže se je tržil po 22 do 22.50 Din, kg mrtve pa po 26.50 do 30 Din. Za izvoz ni bilo nič prodano, ker so pripeljali le plemenske svinje.
DAVKI.
g Davčna izprememba v Rusiji. Do 1. januarja t. 1. so plačevali ruski kmetje davko v naturalijah (v živilih), zlasti v žitu; od tega dne dalje pa se je naturalni davek zopet izpremenil v denarnega. To izpremembo bo kmetje že davno zahtevali. Naturalni davek so uvedli boljševiki leta 1918., ker kmetje niso hoteli prodajati svojih pridelkov rdeči armadi, iz inozemstva pa je bil vsak uvoz vsled pomorske blokade (zapora) nemogoč in pa, ker je zaradi parletne suše nastala po vsej državi grozna lakota. Narodni komisarijat za prehrano, kateri je zbiral davke v živilih,, jc vsled te reforme s 1. januarjem t. 1. ustavil svoje poslovanje; vsi mnogoštevilni uradi tega ministrstva so razpuščeni. Na-dalino pobiranje davkov je prevzel finančni komisariat. — Kljub tej spremembi, ki velja šele od letošnjega leta dalje, pa je Ukrajina že v preteklem letu plačala samo četrtino davka v naturalijah, ostale tri četrtine pa v denarju, to pa zato, ker so zavladale v Rusiji zopet ugodne prehranjevalne razmere.
ZADRUŽNIŠTVO.
g Mlekarske zadruge c naši državi. V Jugoslaviji imamo 78 mlekarskih zadrug; od teh je 46 v Sloveniji. Te zadruge pro-ducirajo letno 3.900 q sira in 7240 q surovega masla. Mleko izvažajo zadruge zlasti v Italijo.
RAZNO.
—- Spomenica izvoznikov jajc. Finančni minister dr. Stojadinovič je prejel od izvoznikov jajc spomenico, v kateri se zahteva znižanje izvozne carino na jajca od 300 Din (za 100 kg nettto) na 100 Din. Brez tega znižanja carine je, kakor trdo izvozniki, onemogočen vsak izvoz. Prošlo leto se je izvozilo za pol milijarde, kar je prineslo državi okrog 50 milijonov Din. Naš izvoz jajc je bil prej v glavnem usmerjen v Švico, ki je služila samo za tranzit. V zadnjem času so se jajca izvažala največ/ v Francijo, Španijo, Italijo, a v najnovej-1 šem času v Češkoslovaško in zlasti v Nemčijo. Nemčija je sedaj najboljša odjemalka jajc iz Jugoslavije. Baš zaradi tega zahtevajo izvozniki znižanje carine, ker bi 6icer na važneirt nemškem trgu podlegli ruski konkurenci. Finančni minister je obljubil, da bo na eni prihodnjih sej ministrskega sveta predlagal znižanje izvozne carine na jajca.
g Rusko žito v Trstu. V teku decembra pr. L in januarja t. 1. je prišlo v trža-
ško luko 82.000 ton ruskega žita, od kal* rega se je 17.000 ton razpečalo v Italiji, ostalih 15.000 ton pa je šlo v Avstrijo io Češkoslovaško. Rusko žito je postalo v zadnjem času glavni konkurent našemu.
g Nabava pšenice za teme. Po odo-brenju ministrskega sveta je ministrstvo m poljedelstvo iu vode določilo 4 milijone di-narjev za nabavo jare pšenice in ječmena iz Češkoslovaške. To žito se bo razdelilo, oziroma razprodalo med prebivalstvo za seme, ker je prvovrstne kakovosti.
POKUSITI JE TREBA razne vrst« testenin «Pekatete«. Temu dišijo ene, drugemu druge, akoravno so vse izdelane fe enega testa.
NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol? Tr^anjeJ
Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi FeH«r{ev Elzailuidt Nij. boljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jači ta čez 25 let priljubljen kosmetikum za nege kože, las in usti Veliko močnejši, izdatnejši it boljši kakor francosko žganje! S pakovanjem ir poštnino stanejo 3 dvojnate ali 1 ipecialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatib ali 12 Specialnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstotkov doplatka Razpošilja: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STU. BICA DONJA, Elza trg »t. 16. HrvaUko.
STALEN in* DOBER ZASLUŽEK
dobite na ljubljanskem pokopališču Sv. Krita, Pripravno je za delavce iz ljubljanske okolic«, Zfjlasili se je pri upravitelju nu pokopališču.
Pfaff šivalni stroji
so nalbo« priporočili*!. - cene §olldne, Piatillvo no obrobe. I<xN. VOK
LfUBLJANA & NOVOMESTO.
719
A VIII 603/23-1«
DRAŽBA!
V Zunanjih Goricah pri Brezovici (• proda dne 17. lebrnarja 1924 ob 3. ari popoldne na lica
mesta pritlična hiša št. 57, zidana, z opeko krita, 2 »obi, veža, kuhinja, hlev, svinjak, kozolec, 2 njivi 1 travnik, skupn3 mera 11.316 m' ter nekaj premičnin. — Cena 35.300 Din. Pogoji pri podpisanem sodišču, soba štev. 33.
OKRAJNO SODISČE V LJUBLJANI, ODD. Vm, dne 2*. februarja 1924.
VESELJE IN ZADOVOLJSTVO
sije x obraza vsake gospodinj«, ko vidi eneZno-belo perilo. 7. lahkoto In malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le
MILO ..GAZELA
katerega dobi v vsabl trs«vl"
EnSPDMRf
DELO NI SRAMOTNO.
Kljub jasnim krščanskim pojmom v vrednosti dela, tičimo že prav zelo v docela nekrščanskero umevanju dela, kakor da bi bilo delo sramota. Kakor da bi se s tem, ie se ženska ogne domačemu delu, kar dvignila v višje kroge in bi postala kar či-eto druga! Napačno pojmovanje dela ln pa dolžnosti zanj je vzrok delamržnosti. In vendar prav dobro vemo, da se naše moči v delu najbolj izkažejo, razvijejo in izpopolnijo. Tudi vsa izobrazba je delo, namreč predelava zunanjega v notranje. Lahko torej rečemo, da je naše domaČe delo z vsemi napori ln težavami obenem tudi vaja našega duha, torej prava izobrazba. Vprav me ženske imamo v svojih domačih delih, nekako predvajo za potrpežljivost in zbranost, razumevanje in odpoved, ki je življenje toliko zahteva od nas in spada k naši ostrosti zaradi našega ženskega poklica. V domači hiši, 00 domaČem deiu, pri domačih razmerah 8e navzame dekle one ženskosti, ki ji je potreha, kras in ponos vseskozi v življenju. In prav v domači hiši ima za to toliko prilike
Don; ali veš kaj je dom? Pravijo —* In izkušnja to potrjuje — da vredr.o«t doma spemamo šele tedaj, ko ga n I nemo več. Ti pa veš tudi že sedaj, ko ga imaš — in najsi Jc tudi le mala lesena hišica — koliko je vreden. Doma so tvoji najdražji in talo ti je dom tudi toliko drag, ima tako moč do tebe in tak blagodejen vpliv, da ti v tujini misei na dom prežene vse temne oblake.
Te tajne sil©, ki te vežejo na dom, pu bo obenem tudi vzrok ln nekaka gonilna sila, da za ta svoj dom delaš in sicer rada delaš. Koliko ti je na tem, da je dom čeden »n snažen I še v poznih urah </ sobot«> zv»v čer ti ni odveč, da osnažis v domači hiši, česar po dnevu zaradi drugega dela nisi utegnila. Ponosna ai, ako veš, da je vse v redu v sobi, v kuhinji in shrambi. V tvojih rokah je red In snaga v domači hiši. Na ta način postane dom nekako del tebe same. Navadno se sliši: ^Kakršne so ženske pri wši, tak je tudi dom.«
V tvojem delu in v tvojih rokah pa je udi domači mir. Ti si takorekoč solnce v lornači hiši. Iz tebe mora Izžarevati veselje, zadovoljnost, prijaznost in dobrota, česar vsega potrebuje tvoj dom in njegovi Prebivalci. Ni pa lahko to delo. Treba je mnogo tihega truda, premagovanja In sa-jnozatajevanja, da moreš nuditi vsakemu to, ^sar pričakuje od tebe kot od žene, mate-rei gospodinje. In vendar: karkoli daš Iz-jned teh dobrot svoji okolici, vse ti je boga-Povrnjeno pri zavesti, da si ti središče »se domačo hiše, da se vsi zbirajo pri tebi " so ob tebi zadovoljni ln srečni.' Tedaj zarot« resničnost pregovora, ki pravi, da je
slajše nego jemati.
v .. Ye,š P« prav dobro, da te k tej zado-™ijni in tihi sreči vodi le pot dela, delo dom, za lastno družino, pa tudi delo za
vse one, ki iščejo pomoči pri tebi. Tako se siri blagoslov tvojega dela preko domače hiše v svet. Čutila »i že morebiti, da te je k takemu delu izven doma gnala neka nepoznana moč, ki se ji nisi mogla ustavljati. Glej, Bog sam te je vodil, da si obdarila tudi druge s sadovi svojega nesebičnega dela.
Ko vidiš, da ne samo tvoj dom, ampak vsa tvoja okolica, takorekoč ves svet pričakuje tvojega dela, ali si moreš še misliti, da bi bilo to delo sramotno?
RAVNANJE Z MOŠKO OBLEKO.
Koliko blaga je treba za obleko, vedo v V6aki prodajalni; vendar je dobro, da se pogovori kupec prej s svojim krojačem in da vzame kak decimeter več, posebno pri otrocib. Ko je blago kupljeno, pride še enkrat pogovor a krojačem. Tu se je treba natančno dogovoriti in premeriti še enkrat blago. Posebno pri otroških oblikah ne more gospodinja nikdar dovolj strogo naročati krojaču, da jih ne naredi premajhnih. Hes ni zdaj več navada, da bi se naredila obleka tako velika, da bi otrok kar Izginil v rokavu, kakor je bilo včasih, ker je bila obleka vmišljena za par let naprej; toliko velika pa mora le biti, da ne bo že črez dva meseca pretesna in prekratka. In vezati, tiščati ne sme otroka nikjer, posebno v ramah ne.
Odrastli ima pa vsak zase pravico, da je glede prikrojitve obleke natančen, krojač bo rekei siten. Lepo ukrojena obleka te povzdigne, več velja lepi kroj kakor blago. Pomeri raje večkrat. Važno je, da se položi ovratnik lepo, da so rame dobro podloženo, du so prsa široka in da imaš dovolj prostora v rokavih, ki ne smejo biti prekratki, kar je smešno. Kratki »rokavek se moškim ne podajo posebno. Povojni krojači ne podlagajo obiske, kakor bi treba, prej sta obdržala »rekelcv. ali suknja dolga leta svojo obliko, zdaj se razteipu kmalu, raz-obliči in tudi razpara. Slabo sešita obleka pa je slabo izpričevalo žalostnega mojstra. Hlače, ki niso prav podložene na kolenu, v žepih, v koraku in v pasu, se nosijo jako slabo, klobuki na kolenih pokvarijo ves vtis.
Lepo zglajeno je prinesel učenec obleko domov. Zakaj je km-ilu taka, kakor da ni videla še nikdar železa? Taka je obleka, kakor ravnaš ž njo. Okrtači jo vselej, kadar jo spraviš, srekelc« obesi na obešalo z ramami in ogrni ga z životnikom, hlače raztegni jpo dolgem, uravnaj tako, da ležita oba hlačnika enako, kakor sta oglajena, stisni jih v klešče in obesi; ako pa nimaš hlačnih klešč (obešala), jih deni po dolgem v predal. Če jih zganeš, jih prelomi v kolenu. Ako visijo, ne da bi bile v kleščah, se razvesijo, da je grdo.
Moško obleko, posebno hlače, Je treba večkrat zlikati, potem je kakor nova. Ciste hlače raztegni po mizi najprej po širini In uravnaj kolena. Zmoči platneno, bolj debelo cunjo v čisti uirzli vodi, ožmi dobro in
položi na koleno. Nato pojdi hitro z razbeljenim likalom enkrat po cunji in odloži likalo. Uravnaj hlače zopet, tako da je guba od glajenja ob robu po celem hlaonikut enaka (najbolje je, da se pripne), deni mo« kro cunjo gor in pojdi hitro z likalom pol njej. Cunja se ne sme posušiti, sicer bi dobile hlačo »špegle«, treba jo je zmeraj znova zmočiti. Hlače ostanejo malo vlažne, pal to se skadi hitro. Železo mora biti belo. Gladi se najprej koračna stran hlač, potem žepna 6tran, nato se primeta obe hlačnici, uravnata in stisneta v klešče.
(Konec eledi.)
KUHINJA.
Limonina omaka. V razbeljeno masi deni nekoliko stotčenega sladkorja, da s« zarumeni, prideni moke in drobtin, prece-jen sok ene limone in nekoliko drobno zre-zanih lupinic. Ko se dobro prekuha, precedi in daj na mizo.
Limonin tok za v čaj. Obribaj p«* srednjevelikih limon. Iztisni sok in ga precedi. Sok in obribane lupine kuhaj 2—3 minute v zavretem izčiščenem sladkorju. Sladkor se izčisti na sledeči način: V pol kile sladkorja vlij dobro osminko vode ia pusti, da se raztopi. Raztopljeno daj na ogenj, prideni iz enega beljaka sneg in mešaj toliko časa, da Be segreje. Ko sladkor dobro zavre, prilij 1 žlico mrzle vode, odstrani od ognja in poberi po vrhu nabrano umazane pene. Ko zopet zavre, naredi isto kot prvič, samo mesto vode prilij 1 žlico hudega jesiha. Odstrani s snažna v vroči vodi namočeno krpo umazanijo, ki 6e je nabrala na straneh posode, v kateri si kuhala sladkor. V tako izčiščen sladkor deni sok In lupinice. Vse skupaj naj še dobro zavre, pa je gotovo. Shlajeno stoči v primerne steklenice in zamaši. Kep so ne pokvari, je priporočljivo, da si pripraviš ob Času, ko so limone najcenejše. Ena žlica tega soka zadostuje za skodelica čaja.
IVAN 2UMERCERKNICA išče treznega In poštenega HLAPCA'
ki bi bil uporaben tudi za vinsko klet, ▼ itaroiti od 25 do 40 let. — Plača po dogovoru.
IZDBRHZBI
Ali ste že ka) gnojili sadnemu drevju?
Nič? — Škoda! Poglejte malo po drev ju! Dobra sadna letina se nam obeta. Vse je tako lepo brstnato. Pa kaj pomaga! Komaj bo dobro ocvetelo, pa bo zmanjkalo hrane in mnogobrojni zarodek bo na tleh, vaš žep na jesen pa prazen. — Vam se nekam čudno zdi tako prerokovanje. Pa je tako! Iz nič ni niči Zakaj pa njive tako pridno gnojite, pa travnike! In v vinograde bi radi zvlekli ves gnoj. Le malo prevda-rite, pa boste kmalu uvideli, kako veliko krivico delate sadnemu drevju, sebi pa ikodo.
Sadno drevje raste na Istem mestu deset- in desetletja. Od kod pa naj jemlje hrano, da bi ven in ven rodilo? Res, da prodirajo njegove korenine na globoko in široko, toda sčasoma pa vendar porabijo vse, kar morejo doseči in nazadnje mora drevo stradati, ako mu ne priskočite na pomoč.	/ <
Kar takole zapuščeno in negnojeno drevo kako leto vendarle nabere toliko snovi, da nekaj preostane za plod, res da obrodi tudi brez gnojenja. Toda zemljo pod seboj tako izvleče in izmolze, da potrebuje potem najmanj eno, navadno pa še več let, da se poživi in da pridejo korenine do novih virov redilnih snovi. Odtod taka nered-nost v rodovitnosti našega sadnega drevja — neredna rodovitnost, ki je ne najdemo skoro pri nobeni drugi kulturni rastlini, ker vse druge pač redno gnojimo. Dokazano pa je, da redno gnojeno sadno drevo tudi redno rodi, ako ni kake posebne ujme med cvetjem.
Pravite, da je težko gnojiti sadnemu drevju, ker primanjkuje gnoja, pa tudi zalo, ker drevje raste v travi in gnoja ne morete spraviti v zemljo tako kakor na njivi ali vinogradu. To je vse res. Zato pa gnojite B takim gnojilom, ki ga najlaže utrpite, ki ga navadno ne uporabljate za njive in vinograd, in ki ima še to dobro lastnost, da samo zalezo v zemljo. To je g n o j n i c a Za naše sadovnjake ga ni boljšega in bolj pripravnega gnojila nego je živinska gnojnica, ki jo zbirajo pametni gospodarji v gnojničnih jamah, kjer se zgodi in pokipi Pozimi in zarana spomladi jo je tTeba raz-važati po sadovnjaku. S takim gnojenjem , ne zadostimo samo potrebam sadnega drevja, ampak jako pomnolimo tudi pridelek pod drevjem, najsibo že kakršenkoli, zlasti pa travnat, ki je pri pa. najbolj običajen.
Sedaj pa poglejte malo okrog sebe in preštejte v svoji soseščini vse gospodarje ki imajo dobro urejene gnojnične jame! Koliko ste jih videli to zimo, ki so razvajali in polivali gnojnico po sadnih vrtovih? Potem pa poglejte koliko je takih, ki puste, da se gnojnica izceja noč in dan, leto za letom izpod hleva in izpod gnoja v jarek ob potu, ali pa da teče že od pamtiveka pa isti »strugi« na vrt, da naredi ve« škode nego koristi, BT
Kdor ima dovolj hlevskega gnoja 'n malo drevja, lahko gnoji tudi z njim. Pa ne tako, kakor vidimo prepogostokrat. Vrže<o namreč par vil gnoja okrog debla, , a mislijo, da je drevo pognojeno. Tako gnojenja bi komaj zadostovalo mlademu drevescu, ki je bilo ravnokar posajeno. Ali ne veste, da ima starejše drevo ž i v i c e (korenina, ki sprejemajo hrano) daleč od debla, najmanj tako daleč kakor segajo veje, v slabi zemlji pa še mnogo dalje? Raztrosite gnoj po vsem sadovnjaku enakomernol Tako je pravilno. Seveda, največjo korist od takega gnojenja ima trava, toda nekaj vjame vendarle tudi sadno drevo.
Gnoj za sadne vrtove bi moral biti dro-ban, predelan, ne kakšna slama ali listje kar izpod živine. Trositi I ga morali dovolj zgodaj, da ga zapade sneg ali vsaj iz pere dež. Za letos je že skrajni ča3, vendar še ne prepozno.
Gnojnica in hlevski gnoj sta bol j d u -š i č n a t i gnojili. Drevje potrebuje pa tudi mnogo kalija, fosforove kisline in apna. Glejte! Tudi te snovi imate doma in sicer v p e p e 1 u , ki je dragoceno gnojilo. Kdor ga redno uporabila za gnojenje sadnega drevja, bo imel čvrsto, zdravo, pa jako rodovitno drevje, ker pepel (od lesa, ne pa od premoga!) ima v sebi baš tlBto, kar manjka gnojnici in sicer f o s -forovo kislino (.1—4%), kali (6 do 10%) in apno (30%). Skrbno torej spravljajte pepel! Trosite ga po sadovnjaku pozimi, da se pravočcsno razkroji in da redilne snovi zalezejo v zemlio!
Pri koščičastem sadnem drevju, zlasti pri breskvah, marelicah in črešn'ah bodite previdni z gnojnico, ker preobilo gnojenje z dušikom provzroča razne bolezni (n. pr. smoliko). Nasprotno pa gnojite takemu drevju obilo s pepelom. Fosforova kislina, kali in apno so mu posebno potrebna.
Iz življenja katoliške Cerkve
Cerkev zmaguje.
Sloviti angleški izpreobrnjenec Che-sterton trdi: »Ob koncu 19. stoletja se je od mislečega človeka, ki se je oklenil katoliške Cerkve, pričakovalo, da preti javnostjo opraviči ta svoj korak. Danes se od takega, ki se no oklepa katoliške Cerkve pričakuje, da se pred javnostjo opraviči.« Angleški zgodovinar Hilarij Belloc piše podobno: »Evropa se dan za dnem bolj bliža katoliški cerkvi. Vojska je še pospešila njene korake. Katoliška Cerkev bo v dogled-nem času zopet zavzela vodilno mesto v evropskem kulturnem razvoju. Protikatoli-štvo je dogospodarilo, zlasti, odkar je pro-testantizem prišel na boben.« Z njima soglaša nemški modroslovec Scheller sledeče: »Vsi čutimo, da stojimo na početku nove zgodovinske dobe, ki se bo po vsej pravici v nasprotju s takoimenovanim novim vekom, ki je vzdramil v človeku in v naravi vse njegove in njene tostranske sile, imenovala doba pozitivne vere.« Najbolj
znani poznavatelj svetovnega položaja o ka. toliški Cerkvi F. R. von Lama je pa zapisal te dni o njenem napredovanju pose hej v Nemčiji sledeče: »V ouih delih Nemčije ki so bili še pred revolucijo neprodušno zaprti vsakemu vplivu katoliške Cerkve se vrši korak za korakom vedno večja izpre-memba v tem smislu, da ljudje postajajo dostopni v vedno večjem obsegu za katoliško resnico. Na kar še pred par leti niti misliti nismo mogli, to je danes dejstvo, ki prav nič ne razburja duhov, namreč, da predava v Lipskem ob napolnjeni dvorani jezuit Lippert o verskih vprašanjih in da ponavlja ta predavanja tudi v Halle, v naj-večji visokošolski dvorani, kjer pa je več kot polovica poslušalcev protestantov. V Marburgu (v Nemčiji) bere profesor Heiler predavanja o modroslovju sv. Tomaža Akv.; obisk poslušalcev pa je tolik, da jo moral pričeti svoja predavnaja že v dveh oddelkih. Istotako bo škof Schreiber v kratkem bral svoja modroslovna predavanja v Halle. Podobno imajo jezuiti diseldorfske provinco sredi protestantovakih mest vsak mesec več govorov, h katerim zahajajo prav tako katoličani in protestantje.«
VABILO
«a • lični zbor Kmetijske nabavne in prodajne it-drnge v šmartnem pri Litiji, r. z. z o. r_, ki Be vrši dne 2. marcu 1934 ob pol & iiri dopoldne t predorih društvenega Dom« v Šmartnem s slede« uu dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za L 1923. 8. Volitev nadzorstva.
4. Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bU sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in z istfm dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih ali zastopanih članov.
Prodam AMBI-STROJ
s 500 ploSčami, aparat za žlebnike, barvo, olic in celo opravo. — Naslov pri upravi pod žtev. 792.
"SPREJMEM DEKLICO K OTROKOM*
ali tudi starejšo osebo z dežele. Plača po dogo-voru. Naslov v upravi c Domoljuba« pod štev. 799«
llrFNPA m pekovsko obrt, zdravega, krep-UbLIluH kejja in poštenih staršev sprei^e FRANC RUPERT, pekovski mojster, ŽIRI. 738
Veverčne, polhove i dr. KOŽE
div|a£in« kupuje v vsaki množini za inozemstvo skozi celo leto D. ZD^AVIČ — LJUBLJANA -trgovina usnja v Florjanski ulici štev. 9.
_____ NJZKJH CENAH
dobite pohištvo
vseh vrst, n. pr. postelje, omare, predalčnikc. stole, mize itd. kakor tudi modroce in vso drug« tapetniške izdelke pri tvrdki
»KOLIZEJ« oprema stanovanj, d. z o. t>
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13.
NEVESTE in ŽENINI
KUPITE NAJCENEJE razno blago za oblek«, *» rjuhe, za žimnice, koteuino belo in pisan j. odeje v krasnih barvah, brisače, prte, servete, »-.ainoveiio svilene robce, bele molke srajce In kravat« edino le pri tvrdki
F in L G0B3ČAR. »Pri Ivanki«
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 29.
Pri Tečjih naknpih primeren popusti
LISTEK
Kaznovani uboj.
Ei.rika Handel-Mazzeti.
(Dalje.)
četudi so ji vsi domači in znanci, župnik kakor tudi okrajni sodnik iz Rotbruna jasno predočili ogromne stroške in neuspeh tožbe, je vendar vdova Lene vztrajala na tem, da toži gospoda pl. Roita kot »morilca« svojega Jožeta. Razprava se je vršila pri okrožnem sodišču v K. Tožiteljico je zastopal neki zakotni odvetnik najnižje vrste; obtoženca, ki ni bil osebno navzoč, pa imenitni pravni zastopnik iz prestolnice.
Najzanimivejši pri razpravi je bil brez dvoma zagovor zadnjega, v katerem je jasno dokazal, da si je zidar Lene iz gole zlob-nosti in pa zato, da bi izsilil bogato odškodnino za bolečine, razbil lobanjo, in da je tožba zgolj anarhistični napad na zastopnika nravnosti in inteligence.
Mož nravnosti in inteligenco Je bil oproščen. Tožiteljica je padla skoraj v nezavest, ko je slišala obsodbo; dve slugi sta Jo morala peljati iz dvorane.
Konec je bil, da je morala plačati svojih par grošev odvetniku in se vrniti domov z enim samim goldinarjem v žepu. Doma pa je vrgel gospodar njo in njenega otroka na cesto; 09ebe, ki je tožila grašča-ka, ne more imeti pod streho.
Strta na duši in na telesu je blodila ves dan po poljih in po pečinah, prišla do potoka, ki je ozek, pa zelo globok* Hotela je skočiti v vodo ,tedaj je začel njen otrok plakati: »Mamica/ Mamica!«
Kaj naj stori z otrokom? Ali naj ga utopi? Njen Jože ga je imel tako rad. Ali naj ga pusti na razpotju, da ga bodo našli ljudje iz vasi in ga vtaknili v ubožnico, kjer ga bodo pretepavali in ne bo dobil ničesar jesti?
Njen Jože ga je Imel tako rad! Ne, ne bo uničila malega črvička, in ne bo mu uničila tudi matere; radi otroka se bo vrnila v življenje — v bedo.
Šla je skozi vas, kot skozi tuj kraj. Nihče je ni poznal, nihče ni hotel o njej vedeti. Na mnoga vrata je potrkala fn prosila mleka za otroka.
.. Prosjačiti! O Bog, kako to boli! Nihče m imel česa zanjo. Bogata kmetica jj rekla: »Ioziti graščaka! Fuj, hudič!« — In Leblov Janež, ki ji je bil nekdaj naklonjen, je rjovel s svojim basom, da ga je čulo pol vasi: >no, to gj ga polomila! Ti Urša neumna! oeaaj imafi! Pojdi le naprej, sedaj te ne bom ^oh poročil.«
V mali hišici poleg cerkve je gledala pozi okno mala, grbasta oseba z sivimi 'asmi. Bila je to pobožna Mina, tretjered-nica> ki vsak dan moli psalme in gre vsako ®°tobo k spovedi. Živahna Marija se je večkrat smejala, če je tako pridigovala: zakonci stan — bolestni stan! Boljši je samski Bani _ o, kako prav je Imela! Zakonski Btan - bolestni stan!
»Marijakje zaklicala starka z okna. — »»arija, pridi gor k menil Rada bi ti nekaj Povedala.«
Vdova je prišla gor ter sedla tresoča se in jokajoča na stol, ki ji ga je Mina ponudila. Mina ji je dala kave, otroku mleka in kruha ter govorila marsikaj, tako po svoji navadi, da moramo zaupati na Mater božjo, da bo že vse spet boljše, da bo sam Bog v nebesih obrisal nače solze in končno je stavila revi predlog: »Marija, nočeš li ostati pri meni? Vzamem te pod streho, tebe in tvojega otročička. Ne bo ti treba nič plačati, samo semtertja mi boš malo pomagala pri šivanju. — Hočeš ostati pri meni? Da?«
Vdova se je naslonila s komolci na mizo, glavo na roke in zaihtela par besedi: »Saj je vseno, toda hočem že — Bog ti bo povrnil, Mina, za mojega ubogega otročička.«
II.
Tako je ostala torej Lene Marija z svojim otrokom pri grbasti Mini, ji pomagala izgotavljati obleke za prvobhajance in obleke za neveste ter semintja tudi kako mrtvaško obleko.
Dan za dnem, leto za letom je sedela pri šivalnem stroju in izgovorila komaj besedico.
Cemu sploh živi? Nebo in solnce in cvetice in ptički, to kar druge ljudi razveseljuje povzroča nji le bolest. Mina ji je podarila lepo obleko. Za koga naj se pač lišpa, če je ne vidi njen mož, njen Jože? Dobila je nekaj denarja za svoje delo, vrgla ga je proč, da se :e zakotalil po tleh; saj ga ne more pokazati svojemu Jožetu: poglej, to sem si zaslužila. Na cesti igra sva-tovska godbo, ona pa drdra s šivalnim strojem, da ne sliši ničesar: kako se morejo ljudje poročati, če pa je bil odtrgan od svoje žene najboljši mož, kar jih je sploh bilo? Zvonovi vabijo v cerkev. »Pojdi,« pravi Mina, ^Marija, pojdi v cerkev! Moli, žalostna Mati božja te bo potolažila.« —
»Potolažila? Zame ni tolažbe! Vse je proč! On se ne bo več zbudil.«
Zvečer, ko regljajo žabe in se prikaže luna, izza hriba, gre vdova vedno po isti poti, po ozki poti za cerkvijo ,ki vodi ob zidu, v katerem so železna vratica. Preko poti plešejo strahotne sence križev. V zapuščenem kotu stanuje mrtvi Jože; vse dni, kar jih da Bog, ga obišče. Toda ona ne moli in no škropi na grob blagoslovljene vode. Sede v vlažno travo in strmi v črni nagrobni križ, dokler je ne polijejo solze, odganja z ru;o netopirje, ki prhutajo okoli in izpuli, skoraj divje, plevel, ki se bohotno razrašča med dvema revnima rožnima grmoma. In včasih se vrže preko gomile, izdolbe malo jamico in skrivnostno šepeta noter: »Jože, pridi! Danes ponoči te bom čakalal« — A ne pride, se ne oglasi!
Čemu sploh šo živi? Ne more umreti kot on?
Dvoje jo veže na svet. Prvo je ljubezen do otroka. Ljubka kakor cngelj je deklica, in ima očetove oči, usta in njegov hudomušen nasmeh. Večkrat jo vzame v naročje in jo stiska k sebi, dokler ne zaječi: »Mamica, mene boli!« Tako silno ljubi otroka.
In drugo, radi česar ne more umreti, je njeno sovraštvo napram 6taremu Roita,
»To človek je prost in svoboden in potuje po svetu ;in moj Jože, ki ga je on po gubil, leži mrtev v zemljil Ali ni \eč Boga? Ali se ne more zemlja odpreti, da bi ga živega požrl pekel? Ne, ne grem prej k svojemu Jožetu, dokler ne bom videla Roita v črni krsti. Ne, nočem umreti prej!«
(Dalje.)
Duh v Kentervilu.
(Angleška pripovedka.)
(Dalie.)
III.
Ko se je sešla drugo jutro družina Othi pri zajutreku, so naravno precej govorili o duhu. Poslanik Združenih držav je bil, sa-moposebi umevno, malo nervozen, da je bilo njegovo darilo tako prezirano.
»Nikakor nisem imel namena,« je izjavil, »duha kakorkoli osebno razžaliti, in moram reči, da že z ozirom na dolgo dobo njegovega bivanja v hiši ni vljudno obmetavanje z blazinami« — vsekakor .dobro-mišlena pripomba, ob kateri pa sta se dvojčka, — kakor moram žal priznati — spustila v glasen smeh. »Sicer pa,« je nadaljeval gospod Otis, »če na noben način ne bo hotel uporabljati Sunovega mazila, mu moramo odvzeti njegove verige; pri takem ropotu na hodniku je popolnoma nemogoče spati.«
Grajski stanovalci so vendar ostali ves teden nemoteni in edino, kar je vzbujalo njihovo pozornost, je bila stalna obnovitev krvavega madeža na tleh v knjižnici. To jo bilo vsekakor čudno, zakaj vrata in okna so bila ponoči vedno trdno zaklenjena in zapahnjena. Tudi menjajoča se barva madeža je povzročala razna domnevanja. Zakaj včasih je bila mastnordeča, drugič zopet svetlikajoča se, aH tudi temnordeča, in ko je nekoč prišla družina k zajutreku, je bil madež svetlo, smaragdnozelen. Te barvne izpremembe so seveda družbo zelo zabavale in vsak večer so že sklepali o tem stave. Edina, ki se ni zanimala ne za to, ne za ono šalo, je bila mala Virginija, ki je bila iz nekega nepoznanega vzroka vedno zelo potrta ob pogledu na krvavi madež in oni dan, ko se je madež lesketal v smaragdni barvi, je začela grenko plakati.
Drugi nastop duha je bil v nedeljo zvečer. Kmalu na to, ko so tudi odrasli moški legli v posteljo, so bili nenadoma splašeni vsled groznega ropota v vhodni dvorani. Vsi so drli dol in našli, da je padla stara bojna oprava s svojega stojala na kamenita tla, v nekem naslonjaču pa je sedel duh ia Kentervila in si z obupanim izrazom bolečine drgnil svoja kolena. Dvojčka sta prinesla s sebOj loke s strelicami in ustrelila vanf dvakrat z gotovostjo, ki sta si jo po dolgi vaji pridobila od svojega učitelja. Poslanik Združenih držav je nameril medtem na duha svoj revolver in zaklical z kalifornijska uljudnostjo: »Roke kvišku!« Duh se je po gnal z divjim krikom kvišku in zletel kakor dim skozi družino, medtem pa je ugaa* nil Vašingtonovo svečo in pustil vse v popolni temi. Zgoraj na stopnicah si je duH opomogel in sklenil, da se spusti v svoj slavni, vražji smeh; ta se mu je pokazal že pri več kot eni priliki ia koristnega. Vsled
tega smeha no lasje lorda Rakersa v eni sami noči osiveli in so se tri francoske guvernante gospodične Kentervilove tako prestrašile, da so predčasno in brez odpovedi zapustile svojo službo. Tako se je smejal sedaj s tem groznim smehom, da je cdme-valo od stare visokoobokane strehe; komaj pa je potihnil zadnji grozni odmev, so se odprla neka vrata in prišla je ven gospa Otis v svetlomodri spalni obleki.
»Bojim se, da vam ni popolnoma dobro,« je rekla, in zato vam prinašam sedaj tu stekleničico dr. Dobellihovih kapljic. Ce imate prebavne težkoče, boste videli, da je to prav izredno sredstvo.« Duh jo je opazoval ves rdeč in se je hotel na mestu iz-
(jremeniti v velikega psa — umetnost, po-om katere je po pravici postal slaven in kateri je pripisoval hišni zdravnik blaznost strica lorda Kentervila. gospoda Tomaža Hortona. Tedaj je zaslišal korake in moral je opustiti svoj namen; zadovoljil se je b tem, da je zasvetlikal in izginil z mrtvaškim Ječanjem baš v trenutku, ko sta dvojčka prišla do njega.
Ko je duh dospel v svojo sobo, se je zgrudil in padel v stanje močne duševne razvnetosti. Surovost dvojčkov in materiali-zem gospe Otis je bil seveda nenavadno ozlovoljiv; toda kar ga je najbolj potrlo, je bilo to, da ni mogel več nositi Bvoje stare bojne oprave. Upal je, da bodo celo moderni Amerikanci prestrašeni ob pogledu na duha v bojni opravi, če ne iz kakega drugega pametnega vzroka, pa vsaj iz spoštovanja do svojega pesnika Longfellowa, pri katerega graciozni in prikupljivi poeziji je sam prebil marsikatero urico, dočim so bili Kentervilovi v Londonu. In pri vsem tem je bila to njegova lastna oprava I Z velikim uspehom jo je nosil na turnirju* v Kenilvortu in o kateri je zelo laskavo govorila mlada kraljica. In ko je hotel danes nadeti opravo, ga je teža oklepa in jeklene čelade tako potlačila ,da je padel pod njo na tla, si močno potolkel oboje kolen in si Izvinil desno roko.
Več dni se je čutil po tej nezgodi resno bolnega in je zapustil sobo samo, da je držal v redu krvavi madež. Ker se je pa sicer precej varoval, si je kmalu opomogel in sklenil napraviti še tretji poizkus, da prestraši poslanika in njegovo družino. Za ta svoj nastop je določil petek, 13. avgusta, in |e ves dan uporabil v to, da je preizkušal Bvoje zaloge oblačil. Končno si je izbral velik mehek klobuk z rdečim peresom, okoli vratu in na rokah rjuhe, in zarjavelo bodalo .Proti večeru je nastala velika ploha in vihar je stresal vsa vrata in okna stare hiše. To je bil baš veter, kot ga je on ljubil.
Njegov načrt je bil sledeči: prav tiho se je hotel splaziti do Vašingtonove sobe, mu ob vznožju postelje klepetati razne neumne stvari in se nato ob lahnem sviranju godbe strahov trikrat zabosti z bodRlom v srce. Na Vašingtona je bil prav posebno jezen, ker je vedel, da on vedno odstranjuje * Pinkertonovim čistilom krvavi madež. Ko bo tako objestnega in drznega mladeniča »pravil v nepopisni strah, bo šel v spalnico gospoda ln gospe Otis in položil ledeno-mrzlo roko na čelo gospe Otis, dočim bo tre-
• Turnir m ne Imenovale »tare viteJfoe Igre.
(Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj!)
Katoliški Slovenci!
Že ste čitali v časopisih za nas porazno vest, da nam je 14. januarja t. 1. upe-pelil požar ognjišče vseh naših organizacij, gospodarskih kakor tudi prosvetnih, za mesto Split in vso Dalmacijo. Ogenj je namreč uničil poslopje, v katerem se je nahajal »Hrv. Kat. Narodni Savez« s svojimi prostori, Leonova tiskarna, knjigarna, hranilnica in uredništvo »Jadrana« s svojo upravo.
Katoliško gibanje Dalmacije, ki je prva in z največjimi koraki sledila dr. Kreku in Sloveniji na kulturnih potih, je ta požar zadel smrtno v srce. Sami sebi prepuščeni bi morali obupati nad pogoriščem, nikakor več ne bi mogli nadaljevati za ljudstvo pre-potrebnega kulturnega dela.
V tem obupnem stanju se z vsem zaupanjem obrača katoliška Dalmacija do Slovenije za izdatno pomoč. Prosimo Vas, Katoliški Slovenci, ne zapustite nas, pomagajte nam! S tem boste omogočili veliko dobro delo v korist potrti Dalmaciji, v podporo naši skupni ideji, v svojo čast in utrdili boste tiste bratske vezi med Slovenijo in Dalmacijo, ki jih je započel največji Vaš in naš dobrodelnik dr. Krek.
Kdor hitro da, dvakrat dal
Prosimo Vas vse, da potom Vaših občin in hranilnic pošiljate darove s priloženimi čeki, ki nosijo znamko »Pavlinovič« (prosvetno društvo dalmatinskih katoliških akademikov v Ljubljani).
Za društvo »Pavlinovic«:
Predsednik:
Ivo V. Bucič, st. theol.
Tajnik:
Ivo Semenčic, cand. iur. Dr. Anton Bonaventura Jeglič m. p., škof ljubljanski. — Dr. Andrej Karlin m. škof lavantinski. — Ivan Stanovnik m. p., za Župansko Zvezo. — Bogumil Remec m. p., za Zadružno Zvezo.
RRIN IF — naflineiie laSko UnlHUC pri FRAN POGAČNIKU LJANA — Dnnajska cesta Itev, 36.
zopet dobite LJUB-812
Mlad, pošten HLAPEC se sprejme
na HRANO in STANOVANJE pod ugodnimi pogoji. — Kje, pove uprava »Domoljuba« pod 729.
petajočemu soprogu sikal v uho grozne skrivnosti kostnice. Kar se tiče male Virgi-nije, ni bil o njej še popolnoma na jasnem. NI ga še nikoli na kak način razžalila ter je bila ljubka in nežna. Par globokih vzdihov izza omare bo več ko dovolj zanjo, si je mislil, in če se od tega ne bo zbudil, lahko z trepetajočimi prsti trga njeno rjuho. Z ozirom na dvojčka je bil pa trdno odločen, dati jima pošten nauk. Prvo je seveda, da jima bo sedel na prsa in jima povzročil dušeč občutek more. Potem se bo vstopil med njiju, ker stoje postelje druga tik druge, v podobi zelenega, ledenomrzlega mrliča, dokler ne bosta od strahu ohromela; in za sklep se bo plazil okoli po sobi z pobeljenimi kostmi in kotalijočim očesnim zrklom kot »nemi Daniel ali okostje samomorilče-' vo«. Ta vloga je imela velik uspeh pri več kot eni priliki in se mu je zdela pravtako dobra kot njegova slavna predstava »blazni Martin ali prikrita skrivnost«.
OBED PRI KRALJICI ELIZABETI.
Sodobnik angleške kraljice Elizabete (1558—1607) nam pripoveduje sledeče zanimivosti o takratnih obedih:
Pol ure pred obedom sta stopila dva dvorjana v obednico. Prvi je držal palico v roki, drugi pa namizni prt. Ko je ta mizo pogrinjal, ga je oni pazljivo gledal. Čeprav je bila dvorana čisto prazna, sta oba trikrat pokleknila, ko sta prišla noter, in spet trikrat, ko sta šla ven.
Vstopila sta dva druga dvornika; eden zopet s kiicarsko palico, drugi pa s posodico za sol, s kruhom in s par krožniki. Z izrazom največjega spoštovanja sta trikrat pokleknila; potem je pa položil eden sol, kruh in krožnike na mizo, drugi ga je pa gledal. Spet trikrat pokleknivši sta odšla.
Sedaj sta pa prišli dve dvorni dami, ena poročena, druga neporočena, oblečeni obe v belo svilo. Spet sta trikrat pokleknili; nato je neporočena dama s soljo in kruhom krožnike skrbno odrgnila; njena tovarišica je stala s poskusnim nožem v roki zraven in je gledala.
Nato so vkorakali v dvorano spremljevalci kraljice, nepokriti, oblečeni v rdei žamet, na hrbtu všit zlat križ, štiriindvajset mož. Vsak je imel v rokah srebrno skledo z jedjo, torej štiriindvajset jedi. Komorni^ ki je prišel z njimi, je vzel prvemu skledo in jo je postavil na mizo, z največjim spoštovanjem. Dama s poskusnim nožem je odrezala grižljaj od jedi v skledi in ga je dala nosilcu, ne, da bi pokusil, temveč, da se prepriča, ali ni morda jed zastrupljena.
Ko je mož grižljaj použil, je stopil v stran, in njegov naslednik je prišel na vrsto. Seveda je trajalo precej časa, preden so vsi opravili svajo nalogo.
Medtem, ko so se vršile te priprave v obednici, so pred obednico bobnali in tro bentali, da je bilo groza: dva bobnarja in dvanajst trobentačev. Ta godba je nekako nadomestovala namizni zvonec in se je morala torej slišati po vsej prostorni stavbi. Po končanem koncertu je prišlo v obednico štiriindvajset neporočenih dam — Elizabeta ni bila namreč poročena — trikrat so pokleknile, vzele vsaka eno skledo ln jO nesle v zasebno sobo kraljice; vse to se j9 vršilo v največji molčečnosti. V sobi so bile zmeraj tri ali štiri najbolj odlikovane dame, ki so smele delati kraljici družba Kraljica je vzela od jedi to, kar ji je ugajalo, in tiste sklede so stale pri njej. Druge so pa nesle elegantne nosilke spet ven v veliko obednico.
Dočim se Je kraljica s svojimi damami po kraljevsko dolgočasila, se je razvilo * obednici prav živahno in neprisiljeno obe* dovanje. Vse so pojedli, kar je ostalo, seveda še svoje jedi zraven.
To se je ponavljalo vsak opoldan jo vsak večer, in prav posebno priporočen M zaslužen je moral biti tisti, ki je smel deliti • kraljico dolgočasne njene obedne ure.
POZNAVALEC GLASBE.
Dva gospoda sta sedela pri koncertu »kupaj. Eden je ploskal in kričal: »Bravo! Pravo! Se enkrat!« — Drugi ga je vprašal: »Oprostite, gospod sosed, kaj pa so sedaj terali?« —■ >Sam ne vem.c — »Zakaj pa potem tako kričite?« — »Ker bi ljudje si-£er mislili, da se na glasbo nič ne razumem.«
laskavo.
Slavnega italijanskega komponista opere Rossinija (1792—1868) — n. pr. Brivec teviljski — je obiskal nečak komponista Mayerbeera. Igral mu je lastno kompozicijo, žalobnico na čast Mayerbeeru. »Kaj pravite k tej ialobnici, mojster?« vpraša malo naduti nečak znamenitega umetnika. »No,« reče Kossini mirno, »bolje bi bilo na vsak način, če bi bili Vi umrli in bi bil Vaš »trie skomponiral žalobnico za Vas.«
Portugalski kralj je obiskal Pariz. Zelo strastno je igral čelo in bi bil rad videl, kakšno sodbo ima visokospoštovani Bossi-ai o njegovi igri. Povabil je mojstra k sebi, mu igral ter ga potem vprašal: »Torej, kaj rečete o mojem igranju9« Rossini je prijazno prikima! in dejal: »Hm. za kralja še ni tako slabo. Vrli tega pa vemo, da smejo vladarji narediti kar hočejo.«
Kje je Alenčica?

Modrocj
Hud. Sebbp, Ljubljana, tospomiska c. s.
vicb vrat, iedennodroci K 1700 vrlini alrik K 1600, mreie K 700 in v»« tozadevne potrebščine. — Blago na izbiro in solidno delo.
Prevzeti globoke žalosti naznanjamo tužno veat, da nam je umrla dne 1. svečana 1924 naša iskreno ljubljena žena, mama in sestra, gospa
Ana (JrbonciC rot. Zajcc
na Iglenku, župnija Trebnje, v starosti 68 let.
Bila je skrbna mati, dobra gospodinja ter marljiva kot čebelica. Bila je skrajno ponižna, potrpežljiva in miroljubna.
Štejemo si v dolžnost, da ji postavimo skromen spomin v »Domoljubu«, katerega je rada čitala.
Tem potom se zahvaljujemo vsem onim, ki so |o obiskali na bolniški postelji, na mrtvaikem odru, ter jo spremiti k zadnjemu počitku na pokopališče v Trebnje
2ALUJOCA RODBINA.
Priporočamo
vsem, da st pred nakupom blaga za obleke, za perilo vsake vrste, za nevestine bale itd., ogledalo zalogo
Oblačilnice za Slovenijo
r. z. z o. z.
▼ Ljubljani. Njena otrednja prodajalna je v Ljubljani, v hiš! „Vzaiemne posojilnice" na Mikložtčovt cesti poleg nUntona". Podružnica pa ae nabaia v htSi „(iospodarske zveze" na Dunajski cesti St. 29.
Cene zelo zmerne!
Zadružno podjetje!
Ma F. Fajdiga i
nlzariln li taiaga pakillta
Priporoča omare z ladclci in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, mo-droce, žimnice, iičnikc stole, mize, sploh vso hišno jpravo dobite le v
f Ljubljani, Mira Gesta 17
o uajoižiili ;ciu!i.
LjAl fl | Šmentana stvar, Jurčkova Ančka je n«LU • pa .Domoljuba« pozabila, sedaj pa hiti ponj v kaplanijo.
TINE: Saj bi ga lahko jutri dobila!
JAKA: Oče in sosedje so ji naročili, da ga mora takoj prinesti, da bodo videli, na kateri sejem naj lutri gredo, da pri PERKOTU usnje kupijo.	ZATO POZORI
Kdor hoče svojo družino dobro obuti, naf kupi nsnfe na sejmu v Velikih Laščah, Šmartnem pri Litiji, Laškem, Cirknici in Toplicah
na stojnici PERKO.
Največji ropar in abijalec naših ljudi je oštarija. Ropa milijone, abija pamet, preprečuje potrebno izobrazbo.
Nevednost več denarja stane, kot gai požre davkarija.
Več obresti ti nese temeljita izobrazba v tvoji stroki kot stotisočt v hranilnici.
Sedlarske obrti EJfdjK KSsE
mu mojstru da pojasnilo uprava lista pod it. 826.
MIŠI, podgan«, stenice in Siurfcl
morajo poginiti, »ho uporabljate naša preizkušena •radet.va: proti mišim in podganam Din 7 50, sa 46arko lo Din, za Htenioo 10 Din, za molje s Din, proti mrčesu 3 in 7-fto Din, mast proti aaem i Dia, mast proti nšem v obleki 7 3''' Uin, proti mravliam 7-60 Din. Heier ca <-i4<'onjo madežev 7 Din. Pošilja po povzetju. ,Artea*, kam. laboratorij. h. Jttnkar, Zagreb, Patrlnjak* ulloa 8(1X1.
Pozor sadjerejci!
Vosek za ceplenje
izdeluje v vsaki množini
Jos. Reich
tvornica kemičnih izdelkov
Maribor, Trstenjakova ul. 21.
"VELIKO ŠKODO
si sami delate, AKO KUPITE BLAGO DRUGJE,
preden si ogledate NIZKE CENE v trgovini
»DANICA« MAJZELJ * RAJŠELJ — LJUBLJANA Turjaški trg itev. 1 (bivia Preskrbovalnica).
Velika zaloga štofov, hlačcvinc, žameta, kontenl« ne, tiskovine, barhenfa, ilanele, odej, pletov, no* gavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, pred* pašnikov, jopic ter najrazličnejšega drugega blaga. Istotam ZALOGA USNJA VSEH VRSTI
Postrežba vestna in točna.	'
Ne zamudite
UGODNE PRILIKE
M j« Vam nudi rama sedal. Žensko volnena blago vseh vrst ter llstre lamoret« de-Mtl najceneje »d tvrdki
A. DULAR, Uubllana, Miklošičeva c. 36
kjer sa prodaja globoko pod tovaraBklml cenami i« drobno in debelo. Oglejte si.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Igiefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon žt. 57.
v lastni palači (vls k vis hotela iaUnlon"). Ba====;==== Kapital in rezerve skupno nad K ©0,000.000- -	=»
Podružnice; Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šlbenik. Ekspozitura: Bled, interesna skupnost z Gospo-
darsko banko d. d. v Novem Sadu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute ln devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne ln borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
********
Hranilnica in posojilnica v Kranju
Hranilnica sprejema tudi vloge na tekoči račun in daje posojila na vknjižbo in poroštvo pod najugodnejšimi pogoji.
JLjudski dom"
poleq ccrkvc.
Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago.
' Hranilne vloge se obrestujejo po ®°/0 brez odbitka rentn.in invalidn.davka
Večje hranilne vloge se obrestujejo Se višje po dogovoru. Hranilne vloge se izplačujejo brez napovedi.
Za nakup
pomladanskega, letnega blaga, za ženske in možke obleke. ki so pravkar došle, potem perila, Sifona, kotonine, oksforta, cefira, cvilba, odei, koccv, posteljnih garnitur i. dr, santO
(ehoslovaškl Izdelek
i; priporoma domaČa trgovin*
pri Čeiniku
v Ljubljani, Lingnrjeva-Stritarieva ulica.
Hasti se opozarjajo na to trgovino neveste in ženini, ki nakupijo ooreno (baliž). Cena izredno nizka in zmerna.
JUGOMETALIJA" Ljubljana
pmm^
SfLOŠflA " KOVINSKA IfinUSTRIJA"
izdeluje
vse vrste bakrenih kotlov nadalje vseh vrst kleparska,
ključavničarska in
i vodovodno - inštalacijska dela.
Znižane cene. Točna in solidna postrežba.
Kolodvorska ul. 18.
KUPUJE SE
Ia brezov les
▼ deblih ne pod 20 cm na ožji ia ne £«z 45 cm ni SirSi strani debla. Debla ne tmc|o bit! krita ll morajo biti brez grč. — Ponudbe naj te glase) siranko vagon postaja KRANJ« in poll)ejo nai
C. POLLAK d. d. - Ljubljana
DOBAVNI ROK in KOLIČINA na) se navedel
y * ar k m a v a m « a m m w£w£mk'£t£ % ar s % ar ar w
m	ti
S* 5«
M
M M H H
M
h
n a
N
Ljudska posojilnica
m
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri
reg. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
in vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
ti
Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad K 140,000.000.
ti ti
S
ti ti

▲▼a ati aTa ata ata aTa ata aTa aTa aTa aTa Ma aTa aTa Ma Ma aTa aTa Ma Ma Ma Ma Ma Ma Ma Ma Ma Ma Ma Ma*
U<U|a koontei »Domoljub*«,
4*
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Liubllanl
T!,ka Jtrto«loT«iulMi ti»ktf»*