2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. decembra 2011  Leto XXI, št. 48 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 1. decembra 2011 Porabje, 1. decembra 2011 SMO „POZABILI”, KAJ JE NARODNOSTNO ŠOLSTVO? STR. 2 PRVO JE TAU, KA NAJ SREČNO TAPRIDEM STR. 6 György Habsburg je obiskal Slovence v Porabju Ponedeljek, 21. novembra, je György Habsburg (Georg von Habsburg), sin zadnjega avstroogrskega prestolonaslednika Otta von Habsburga preživel v Porabju, kjer se je na povabilo Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave mudil na uradnem obisku. Visoki gost se je v družbi veleposlanice RS v Budimpešti Darje Bavdaž Kuret in generalnega konzula v Monoštru Dušana Snoja najprej srečal s predsednikoma obeh slovenskih krovnih organizacij na sedežu Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku. Tam ga je predsednik Martin Ropoš seznanil s položajem slovenske skupnosti in delovanjem manjšinskih institucij. Po pogovoru si je ogledal Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča, ki jo je predstavila ravnateljica Ildiko Dončec Treiber. Nato je sledil še ogled gornjeseniške cerkve in Küharjeve spominske hiše. Popoldne se je prog-ram nadaljeval z obiskom Slovenskega kulturnega in informacijskega centra v Monoštru. Tam si je član habsburške kraljeve družine ogledal razstavo likovnih del, ki so bila ustvarjena na mednarodni likovni koloniji, sedež Razvojne agencije Slovenska krajina ter uredništva Radia Monošter in časopisa Porabje – prej je tudi sam dolgo deloval kot novinar. Z videnim in slišanim je bil György Habsburg zelo zadovoljen, menil je, da so rezultati Porabskih Slovencev zgledni. »Dobil sem zelo dobre vtise. Videl sem, kako tu poteka kulturno življenje in kako velik trud vlaga slovenska manjšina v to, da ohranja svoj jezik, kulturo in navade in to je zelo pomembna stvar. To je velikanski kapital, ki ga je treba obdržati« - je dejal. György Habsburg je sicer potujoči ambasador Repub-like Madžarske in častni predsednik madžarskega Rdečega križa, vendar Slovenskega Porabja ni obiskal kot funkcionar, temveč, kot je povedal, predvsem v vlogi predstavnika svoje družine. »Moj oče je negoval zelo dobre stike z narodnostmi. Zmeraj je bil pozoren na njihove rezultate, pa tudi probleme. Jaz pa skušam nadaljevati njegovo delovanje. S svojo družino že 20 let živim na Madžarskem in me zanima vse, kar se tu dogaja. Mislim, da imam možnost pomagati pri nekaterih zadevah, zato sem želel spoznati položaj slovenske manjšine in njene dejavnosti«. Nikoletta Vajda-Nagy György Habsburg (drugi z leve) je svoj obisk začel na Gornjem Seniku, kjer si je v družbi predsednika DSS Martina Ropoša, sodelavke generalnega konzulata Andreje Kovač, veleposlanice RS Darje Bavdaž Kuret in generalnega konzula Dušana Snoja ogledal nekatere inštitucije in tudi seniško cerkev V razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru v družbi predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka in veleposlanice Darje Bavdaž Kuret SMO »POZABILI«, KAJ JE NARODNOSTNO ŠOLSTVO? »Narodnostno/manjšinsko šolstvo – kot del madžarskega šolskega sistema – uresničuje splošne cilje in naloge šolske vzgoje ter izobraževanja, obenem zagotavlja učenje manjšinskega jezika, izobraževanje v jeziku manjšin, spoznavanje zgodovine, duhovne in materialne kulture manjšin, ohranjanje in ustvarjanje tradicij, samospoznavanje in spoznavanje ter uveljavljanje manjšinskih pravic. Narodnostno/manjšinsko šolstvo pomaga pripadnikom narodnih in etničnih manjšin pri izoblikovanju, ohranjanju in razvijanju lastne identitete, pri sprejemanju drugačnosti, pri sprejemanju in posredovanju manjšinskih vrednot ter pri krepitvi občutka, da pripadajo manjšinski skupnosti…« Citat iz Smernic za šolsko izobraževanje narodnih in etničnih manjšin (Priloga št. 2 Odredbe št. 32/1997 – XI. 5, NAT), prevedenih celo v slovenščino in, z majhnimi dopolnitvami, še vedno veljavnih, je najboljša definicija narodnostnega/manjšinskega šolstva na Madžarskem. Če jo malo premislimo, izvemo prav vse: da je narodnostno šolstvo v prvi vrsti namenjeno pripadnikom manjšine /narodne skupnosti/ in njihovim potomcem, da se od večinskih madžarskih šol loči po specifikah – v njem je na prvem mestu ohranjanje in učenje manjšinskega jezika, oblikovanje zavesti manjšinske pripadnosti, negovanje manjšinskih tradicij in sprejemanje manjšinske identitete kot vrednote. Če ima šola status narodnostne šole, je njena osnovna naloga, da dosledno uresničuje predstavljene cilje! Če jih ne ali jih zavestno zaobide, je pač bolje, da odgovorni razmislijo o smiselnosti obstoja take ustanove. Zlorabe statusa manjšinske šole so nedopustne, verjamem, da bodo slej ko prej odkrite. Porabske narodnostne šole se že vrsto let srečujejo z vedno manjšim številom učencev, celo tako majhnim, da to ogroža njihov obstoj. Iz leta v leto so šole pred dilemo, kaj storiti, da bi zagotovile lastno delovanje, celo preživetje. Zapiranje narodnostnih institucij v porabskih vaseh je imelo vedno izredno negativne učinke, ki se jih Porabci še danes premalo zavedajo. Potruditi se je potrebno, da se manjšinske ustanove ohranjajo. Toda – za vsako ceno? Bojim se, da bo v takem primeru učinek negativen, dejstvo o zavedanju pomena narodnostnega šolstva za obstoj manjšine pa popolnoma prezrto, celo zlorabljeno. Pred kratkim sem zapisala, da se vsi skupaj moramo zelo truditi, da narodnostna šola ostane res narodnostna. Število učencev pri pouku slovenščine v porabskih šolah sicer narašča, kot je razvidno iz statističnih podatkov posameznih šol. Toda – kaj pomeni to za kvaliteto pouka in predvsem rezultate, doseženo znanje, in doseganje vseh temeljnih ciljev narodnostne šole?? Vzemimo primer Dvojezične osnovne šole Števanovci. V tekočem šolskem letu se je število učencev z lanskih 27 od 1. do 8. razreda povečalo na 43. Krasno, lahko rečemo. Dnevi odprtih vrat, kjer se je šola predstavljala kot ustanova, ki z majhnim številom učencev v razredih, družinskim vzdušjem v mirnem okolju in številnimi brezplačnimi ugodnostmi, ki izvirajo iz narodnostnega statusa šole, lahko učencem ponudi nekaj več, npr. od monoštrske šole. Do tu je vse lepo in prav, privlačno za starše iz monoštrskega šolskega okoliša, ki so se odločili, da bodo kar 10 svojih otrok zapisali v števanovski 1. razred. V ušesa me je sicer zbodla ravnateljičina izjava na lokalni monoštrski televiziji, ki je bila nekako takšna: »Povedala sem staršem, da imamo pri nas tudi slovenščino, da se jo učijo vsi učenci in v redu je, če se naučijo vsaj 5 slovenskih stavkov, saj ne bo škodilo nobenemu…« Iskreno rečeno, bila sem šokirana. Gospa ravnateljica, ste se kdaj poglobili v minimalne standarde znanja pouka slovenščine kot manjšinskega jezika? Ste kdaj prebrali zgoraj citirano definicijo manjšinskega šolstva? Ste se kdaj vsaj malo vprašali, kaj, razen ugodnosti, pričakujejo od števanovske šole starši vaših prvošolcev?? (Gotovo ne ohranjanja in učenja manjšinskega jezika in krepitve slovenske zavesti!!!) Če zadevo pogledamo pragmatično – slovenski jezik kot priložnost za te učence, in če se ga res spodobno naučijo – je zelo v redu (seveda brez tiste izjave o 5. slovenskih stavkih). Z velikim trudom, doslednostjo in lojalnostjo do narodnostnih vrednot vseh učiteljev vam bo uspelo. Mogoče je potrebna še kakšna zahteva po resnem učenju slovenščine za učitelje, ki le-te ne obvladajo, ker si pač ne predstavljam dvojezičnega, madžarsko-slovenskega pouka brez znanja slovenščine…Tudi sama sem nekajkrat rekla, da je pridobitev teh prvošolcev pohvale vreden uspeh za števanovsko šolo in zgodbo o tem tukaj zaključila. Potem pa se je zgodilo nekaj, kar še vedno imenujem zloraba manjšinske šole s strani slovenskega vodstva: eden za drugim, od 2. do celo 8. razreda, so v števanovsko šolo kapljali monoštrski učenci, v 2. razred celo 5, starši nekaterih pa so števanovski ravnateljici »pozabili« pokazati odločbe, da gre pretežno za madžarske otroke s posebnimi potrebami. Starši so očitno računali na to, da bo majhno število v razredih pomenilo pozitivne ocene brez posebnega truda (in dodatnih obveznosti staršev z obiskovanjem različnih specialnih pomoči za otroke). Rekla bi, katastrofa na dolgi rok, rušenje zavez narodnostne šole, preprosto – zloraba. Za božjo voljo – kako lahko učenec s posebnimi potrebami, na primer tisti v 8. razredu – tak, ki se še nikoli ni učil slovensko – normalno doseže vsaj minimalne standarde znanja slovenščine za 8. razred? Mar ne bi bilo normalno in povsem naravno, da bi tem staršem razložili, da je števanovska šola pač narodnostna (zaradi tega še obstaja in dobiva denar za delovanje!), to pa pomeni, da je narodnostni jezik potrebno obvladati na določenem nivoju, in ker ta učenec tega ne obvlada, se ne more vpisati k vam. Kako boste v bodoče zagovarjali verodostojnost narodnostne šole (verjetno bodo tudi vaši financerji razmišljali v tej smeri) in njenih temeljnih vrednot, če jo s takimi nerazumnimi potezami sami spodkopavate? Tudi brez teh nepremišljeno v višje razrede sprejetih monoštrskih učencev bi števanovska šola delovala in se morda s svojo verodostojnostjo in lojalnostjo do narodnostnih vrednot lažje borila za obstoj. Gotovo se na šoli vsi trudite, da bi le-ta obstajala še dalje, a pogoj za to bo – gotovo tudi v novi madžarski šolski zakonodaji – kvaliteta in ne kvantiteta na narodnostnem področju, verjemite. Zakaj bi madžarski proračun financiral po statusu narodnostno šolo, ki se pusti zlorabiti s strani madžarskih otrok s posebnimi potrebami (oz. staršev)? Slovenska narodnostna šola mora ostati narodnostna. Le-to, spoštovano in dosledno izvajano, jo lahko ohrani. Nihče vam je ne bo vzel, če boste resnično izpolnjevali vse pogoje zanjo in v taki šoli videli iskren interes za ohranjanje manjšinskega jezika in identitete najmlajših Porabcev, obenem pa učenje slovenščine od začetka do konca šolanja ponudili vsem, ki to iskreno želijo. Sami veste, da majhna šola, ki nima specifičnih posebnosti in ciljev, ne more preživeti, ker je država ne bo vzdrževala. Napaka je bila torej storjena, upajmo, da se jo bodo v Števanovcih potrudili popraviti. Zakaj sem kot primer dala števanovsko šolo? Ker na Gornjem Seniku nekako skrbijo za to, da se jim apetiti po večjem številu učencev ne povečajo preveč. Sprejeli so sicer monoštrskega učenca, ki je dva tedna vedril v Števanovcih, in glede na ne preveč pozitivno socializacijo le-tega v novem okolju bodo v bodoče gotovo premislili ali v šolski statut vgradili kakšno varovalko za take primere. Gotovo se vse začne in konča pri dobrem razumevanju osnovnih ciljev narodnostne šole in ljudeh, ki jih uresničujejo. Ali pa ne… VALERIJA PERGER zveza.hu Tretja Domanja rejč Tri dame Na tretjo Domanjo rejč, stera je bila 17. novembra v Slovenskom daumi v Monošti, so organizatorge – založba Franc-Franc pa Slovenska zveza – pozvali tri dame, tau so bile Bea Baboš Logar, Klarisa Jovanović pa Vesna Radovanovič. Pri vsej trej je gnako tau, ka so se strašno rano začnile spravlati s knjigami, dapa njina prva knjiga (knjižni prvenec) je bila naštampana te, ga so bile že zrejle dame, zrejle ženske. Tak nji je napovedala moderatorka večera, Simona Cizar, potistim, ka smo poslüšali spejvanje Klarise Jovanovič z njenoga najnovejšoga CD-na. V zvünredno lejpoj prekmurščini je spejvala pesem Ferina Lainščka Kmica. Bea Baboš Logar se je narodila 14. majuša 1945. leta v Murskoj Soboti v mejšani, vogrsko-slovenski držini. Njeni oče je biu Madžar, steri je kak državni uradnik (állami tisztviselő) prišo za čase druge bojne v Prekmurje. 48-oga leta je mogo nazaj na Vogrsko, gde je taminau. Pisateljica je pripovejdala, ka so ga iskali v Budimpešti, dapa nigdar več so ga nej najšli. Samo edno ji je ostalo za njim, samo edno je erbala: tau je njeno menje, ka se po pravici ne piše Bea, liki Beatrix. (H)ranile so go same ženske, mati, tetica Annuš, stera se nej oženila, pa stara mati, ali kak go je ona zvala »omama«. Že kak dejte je trno rada mejla knjige. V mlašeči lejtaj je tau bila njena velka želja, ka bi si v knjižnici leko sama s polic prebirala knjige. (Gnauksvejta je po knjižnicaj tak bilau, ka si sam nej smeu do knjig, knjžničarki si pravo, ka bi emo, pa ti je ona prinesla.) Študirala je v Ljubljani, gratala srednješolska profesorica za slovenski gezik. Istina, ka v šauli, gde so se mlajši sakmo včili, so slovenščino nej trno radi meli, dapa ona se je dun trüdila, ka bi go vzljubili. Pisati je začnila kak zrejla ženska. Že 50 lejt je bila stara, gda je napisala zgodbo za revijo Republika, pa je bila vöodebrana. Ranč tak se je zgodilo pri reviji Mladika. Pisala je za Vestnik pa za Pen tö. Prva njena zbirka novel je vöprišla 1997. leta z naslovom Grlica. V tej zgodbaj notripokaže meščansko (polgári) Soboto. »Prve zgodbe so bile tiste, stere so mi pripovejdale omama pa tetica. Tak se mi vidi, kak če bi živela v Soboti od leta 1905. Poznala sam vsakšo držino, vsakšo žensko tistoga časa,« je povedala Bea Baboš Logar. Druga njena zbirka z naslovom Mala ulica je vöprišla 2010. leta. V njej najdemo 21 črtic. Eno od tej je gospa Bea, stera sicer pravi, ka se ešče gnes tö ne čüti za pisateljico, nam gorpreštejla. Črtica Čas nedolžnosti (Az ártatlanság kora) nas popela v Soboto njene rane mladosti pa pripovejda o tom, kak sta s teticov, staro dejklov, v kino/mozi ojdle. V tej zgodbi smo poslušalci, sploj pa malo starejši, leko prepoznali samoga sebe, napisana je z milino pa dobrim humorom, z žensko glavo in srcem. Zatok pa nej čüda, če je znana slovenska novinarka Manca Košir za Beo Baboš Logar napisala, ka je prekmurska Jean Austen. Klarisa Jovanović je prava Mediteranka, stera že šest lejt živi v Panoniji (v Lendavi). Njeni oče je biu Črnogorec, mati pa Istrijanka. Rodila se je pa, kak je sama pravla, v Panoniji. Narodila se je 3. decembra (na gnaki den kak France Prešeren) 1954. leta na Ptuji, gde je biu njeni oče sodački oficir. Spomini na panonski svejt so ji ostali iz mlašeči lejt tö, gda so ojdli po Vojvodini/Vajdaság pri žlati. V spomini ji je osto kejp, kak če bi bijo iz filma: z materjov pa očo dejo po dugoj, dugoj gnakoj pauti, stera se nin daleč, kak daleč samo okau leko vidi, sreča z nebom. Pauleg pauti je drevored… Klarisa Jovanović je študirala v Ljubljani primerjalno književnost pa fracoski gezik, v Atenaj pa novo grščino. Dosti je pisala v razne novine za mlajše, najbole je pa znana kak pevka. Njeni najnovejši CD je nej tak dugo nazaj vöprišo, na njem je dvanajst pesmi o lübezni. Naslov CD-na je Od ljubezni. Kak je sama avtorica pravla, tau leko dvauje pomeni: o ljubezni ali zavolo ljubezni. Na tom CD-ni leko poslüšamo tri njene pesmi tö z naslovom Rusalke, Govori Agata in Govori Izidor. Zadnji dvej je napisala po knjigaj Visoška kronika, stere ma trno rada. Klarisa Jovanović je pesnica za mlajše pa odrasle tö. 2010. leta je zagledala svejt njena slikanica Dvanajst mejsecov, njena prva pesniška zbirka za odrasle lidi je pa bila vödana 2008. leta z naslovom Zgiban prek Mure. Tau je erotična pesnitev (költemény), stera v vsakom spevi (ének) nasprauti postavi lübezen (eros) pa smrt (thanatos). Pesnitev ma univerzalno temo, dapa v geziki pa v metaforaj dosti gemlé iz prekmurskoga svejta (Müra, mrtvice, tulipani, vözašiti heteški prčeci…). Klarisa se zdaj vči madžarski, bi se pa rada navčila prekmurski tö, samo v Lendavi tau néde, ka tam ne gučijo prekmurski. Prštejla je par svoji pesmi v knjižnoj rejči, prekmurski prevod ene pesmi smo pa čüli od Simone Cizar. Njeni par pesmi je dojobrno na prekmursko rejč Milan Vincetič za Slovenki koledar. Vesno Radovanovič po Prek-murji poznajo kak pravljičarko (mesemondó) Vesno tö. Dela v soboškoj knjižnici, trno rada pripovejda pravljice, zgodbe tak mlajšom kak odraslim. Tau, ka trno rada ma knjige, ka je navezana na knjige, je erbala v držini, vej pa kak je sama pravla, njena mama je tö knjižničarka (könyvtáros), tetica tö, sestrična tö, stric je pa slavist. Njena prva knjiga je bila vödana 2005. leta z naslovom Kdaj ste umrli? V njej je napisala štorije mladinski pisatelov, šteri pridejo na srečanje Oko besede. Tej pisateli, pesniki odijo na šaule, gde majo srečanja s šaulari. Na takši srečanjaj se leko dostikaj zgodi. Mlajši je poslüšajo, spitavajo o njinom živlenji, deli. Za te pitanja se že dostakrat naprej pripravijo, največkrat je pitajo, gda pa gde so se rodili. Zgodilo se je pa takšno tö, ka so je pitali, gda so mrli. Zatok je pa ta knjiga dobila te naslov. Prva knjiga, stero je Vesna Radovanovič napisala za mlajše, je bil Rožnati avtobus. Gnauk je prej soboško avtobusno podjetje pripelalo k njej mlajše v knjižnico, naj jim prpovejda, dapa prosili so, ka naj bau zgodba o autobusi. Ona je iskala, iskala, dapa taše zgodbe nin nej najšla. Drugo ji je nej ostalo, kak ka go je sama napisala. Potistim se je rodilo ešče par slikanic o prevoznij sredstvaj (közlekedési eszközök). Njena slejdnja pravljica z naslovom Zvezdica guči o deklici v cirkusi, stera se je poškodovala. Tau zgodbico je Vesna posvetila svoji čeri, vendrik zatok je bilau njeno štenjé puno čustev. Lepšoga zaklučka tretjoga srečanja Domanja beseda bi si težko želejli. Na zadnjom srečanji do gostje: Dušan Šarotar, Milan Vincetič in Vlado Žabot. Marijana Sukič Na tretjoj Domanjoj rejči so Porabje goraziskale (z leve) pisateljica-pravljičarka Vesna Radovanovič, moderatorka Simona Cizar, pevka-pisateljica Klarisa Jovanović in pisateljica Bea Baboš Logar OD SLOVENIJE… Dolenci: Simpozij o Jožefu Kleklu mlajšem Z BESEDO K LJUDEM V PREKMURJU IN PORABJU „S Krajne v Dolence, z besedo k ljudem,“ pod tem naslovom so v Dolencih organizirali dvodnevni (18. in 19. november) simpozij o duhovniku Jožefu Kleklu mlajšem. Referate so pripravili dr. Andrej Hozjan: Čas in prostor delovanja Jožefa Klekla ml.; dr. Stanislav Zver: Popis in potek življenja Jožefa Klekla ml.; Vinko Škafar: Pastoralna dejavnost in moralni nauk Jožefa Klekla ml.; Lojze Kozar: Razsvetljenska dejavnost Jožefa Klekla ml.; dr. Jožef Smej: Jožef Klekl ml. Zaradi obrambe slovenstva ujet in vržen v zapor; Jelka Pšajd: Kleklov prispevek k narodopisju; Metka Fujs: Zgdovina v Kleklovi publicistiki; Mojca Horvat: Jezik in struktura Historiae – kronike Jožefa Klekla ml,; Franci Just: Leposlovna besedila Jožefa Klekla ml.; Jože Vugrinec: Uredniško delo Jožefa Klekla ml. in mag. Franc Kuzmič: Prva svetovna vojna in vojaki iz dolenske župnije. Za uvod v simpozij je domači župnik Vili Hribernik, ki mašuje tudi v Porabju, predstavil zgodovino župnije sv. Nikolaja v Dolencih, naslednji dan, po sveti maši, je škof dr. Peter Štumpf blagoslovil doprsni kip Jožefa Klekla mlajšega, delo kiparke Irene Čuk, za zaključek so udeleženci obiskali nekaj porabskih znamenitosti. Razstavo o življenju in delu Jožefa Klekla, ki je bila odprta med simpozijem, je pripravila Darja Kalamar Frece. Jožef Klekl se je rodil leta 1879 na Krajni, umrl pa kot župnik v Dolencih leta 1936. V Sombotelu je študiral in leta 1902 bil posvečen v duhovnika. V župniji Veliki Dolenci se je soočal z velikim pritiskom Madžarov, ki so nasprotovali slovenski besedi ali kot je v svojem referatu poudaril škof dr. Jožef Smej, so bili Dolenci nekakšna trdnjava jugoslovanstva na meji z Madžarsko. Zelo močna so bila tudi prizadevanja za priključitev Dolenec Madžarski. Škof Smej je tudi povedal, da so Madžari od Jožefa Klekla zahtevali, da se odpove slovenski besedi. V Monoštru so ga zasliševali in postavili pogoj, da ga izpustijo le, če verouka ne bo poučeval v slovenskem jeziku, ampak madžarskem. Ker je zahtevo odklonil, so ga premestili v Budimpešto, kjer je bil zaprt, po posredovanju slovenskih razumnikov pa potlej izpuščen. Stanko Zver je v svojem referatu poudaril, da Jožef Klekl skupaj z drugimi člani takoimenovanega Ivanociyevega kroga sodi v dobo, »ko si je veči-noma ljudstvo med Muro in Rabo, in to predvsem zaradi dela, čustvovanja in žrtev te skupine, vse bolj pogumno in odločno odstiralo slovensko nacionalno in kulturno zavest. To se je v polnosti razkrilo avgusta 1919 ob pridružitvi matičnemu narodu.« Stanko Zver, sicer župnik v Bogojini, je podrobno razčlenil življenje in delo Jožefa Klekla in v zaključnem delu izpostavil, da je bil čas, v katerem je živel in deloval, prežet z velikimi političnimi in družbenimi spremembami, tako razpadom avstroogrske monarhije in nastankom novih držav, kar je ogrožalo tudi slovenstvo v Prekmurju. »Zato Župnija Dolenci, poleg groba, tudi v tretjem zvezku svoje mrliške matične knjige, pod št. 22, hrani lik in podobo človeka – duhovnika, ki s svojo duhovno veličino in naravnanostjo uči in vstopa v naš čas kot učitelj in varuh vrednot, med katerimi krščanski etos, narodnost in njene korenine nikakor niso na zadnjem mestu.« Zgodovinarka Metka Fujs je predstavila večje število zgodovinskih člankov, objavljenih predvsem v Kalendaru srca Jezušovoga, tako iz leta 1909 prispevek Iz zgodovine Slovencev – ljudstvo med Muro in Rabo. Povedala je tudi, da je Jožefa Klekla najbolj zanimalo gos-podarstvo, tako je pisal o čezmejnem sodelovanju, se ukvarjal s pravicami sezonskih delavcev in drugimi temami. Mojca Horvat je o Kleklovem pisanju dejala, da je njegov slog kratek in jedrnat. Literarni zgodovinar Franci Just je predstavil Jožefa Klekla ml. kot literata in povedal, da predstavljajo leposlovni prispevki 20 odstotkov njegovega opusa. Njegova literatura je kot kulturni dokument neke dobe. O uredniškem delu Jožefa Klekla ml. je govoril Jože Vugrinec, in sicer o Kalendaru srca Jezušovoga, ki je izhajal od leta 1904 do 1944, najpogostejši avtorji te publikacije so bili Franc Ivanocy, Ivan Baša, Jožef Klekl starejši (njegov bratranec). Uredil je tudi nekaj letnikov Novic. Jožef Klekl ml. je namenil veliko pozornosti I. svetovni vojni, je povedal Franc Kuzmič in opomnil, da v Dolencih ni nobene spominske plošče padlim v tej vojni. Predvideno je, da bodo celoviti referati objavljeni v zborniku. Tako bo s simpozijem, odkritim kipom in publikacijo predstavljena še ena, širše manj znana, a za Prekmurje in Porabje pomembna osebnost. E.Ružič Dan Rudolfa Maistra Slovenci se 23. novembra spominjamo Rudolfa Maistra in njegovih borcev, ki so preprečili priključitev Maribora Avstriji. Od leta 2005 se v Sloveniji obeležuje dan Rudolfa Maistra kot državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Letošnja osrednja slovesnost je potekala v Slovenski Bistrici, slavnostni govornik pa je bil predsednik republike Danilo Türk. General Rudolf Maister - Vojanov se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. V letih 1918 - 1919 je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Nemški Avstriji. Ob koncu prve svetovne vojne je tedanji mestni svet namreč razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, zato je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev. Novembra in decembra istega leta so Maister in njegovi soborci zasedli narodnostno mejno območje na Štajerskem. Maister je umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru. Islamski verski center Islamska skupnost RS in Mestna občina Ljubljana sta predstavili zmagovalca natečaja za projektno rešitev Islamskega versko kulturnega centra. Žirija, ki ji je predsedoval ljubljanski podžupan Janez Koželj, je izbrala podjetje Bevk Perović arhitekti. Zmagovalec bo nagrajen s 30.000 evri denarne nagrade, ki jo prispeva islamska skupnost. Vseh kandidatov je bilo 44, od tega 16 iz tujine. Kot je ob predstavitvi izbranega projekta pojasnil Koželj, žiranti pri izbiri zmagovalnega projekta niso imeli dilem in so vse odločitve sprejeli soglasno. Po njegovih besedah bo objekt intimen, prostor bo odprt, podoba centra pa bo preprosta in bo kombinacija abstraktnega jezika moderne evropske arhitekture, ki se izraža z modernimi kubičnimi oblikami. Džamija bo stala na 11 tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču med Parmovo in Kurilniško ulico. Islamska skupnost je za nakup okoli 4,5 milijona evrov vrednega občinskega zemljišča najela kredit v višini 2,6 milijona evrov, ki ga še odplačuje, računajo pa tudi na pomoč donatorjev iz tujine. Spomenik Jožefu Kleklu ml. pred cerkvijo v Dolencih Udeleženci simpozija so v soboto obiskali tudi Porabje, v Andovcih jih je pozdravil tudi soboški škof Peter Štumpf … DO MADŽARSKE »Aj drüge slovenske skupine pa pesmi tö spoznamo« »Što spejva, lagvo ne brodi, lejpa pesem pa je duplanska molitev,« - so leko navzauči čüli na začetki zdaj že tradicionalnoga Srečanja slovenski pevski zborov v varaškom gledališči. V svojom pozdravi je predsednik organizatorke, Zveze Slovencov na Madžarskom, Jože Hirnök povödo: Cilj prireditve je, ka gordrži slovenski gezik, kulturo pa bogato tradicijo, Porabskim Slovencom pa okrepi identiteto. Pozvani zbori iz Slovenije in Rovačke pomagajo pri tom lejpom deli Porabcom, šteri se morejo vsikši den znauvič boriti za pravice. V svojom prvom uradnom svetešnjom guči v Porabji je nauvi generalni konzul Republike Slovenije v Monoštri Dušan Snoj tapravo: nega lepšoga kak muzika, štera nas napauti v globino. Po njegvi rečaj je erični slovenski skladatelj (zeneszerző) iz Trsta na Taljanskom Marij Kogoj v svojom cajti gvüšno djenau tak čüto kak gnes Slovenci v Porabji. Slovenske manjšine prej povezujejo pa bogatijo narode vküpne evropske iže. Glas manjšin morejo prejkdati politiki, glas slovenske pesmi se pa more čüti, vejpa brezi kulture nega politike. Program srečanja se je začno z domanjim Komornim zborom ZS Monošter, šteri je zaspejvo tri narodne pa edno umetno pesem. Zborovodja Tomaž Kuhar je v intervjuni povödo: »V preminauči peti lejtaj smo gratali po mojom fajni, dober zbor. Gnesnedén se že nauve pesmi tö bole brž včimo. Zvekšoga spejvamo slovenske narodne pesmi v dostaféle domanji gučaj, letos pa smo se včili že iz mjuzikla pa nika od Schuberta tö.« V zbori spejvajo pevke in pevci iz Slovenije ranč tak, je raztomačo zborovodja: »Gnauk smo mogli titi spejvat v ljubljanski Cankarjev dom, pa je nej zavolé altov bilau. Proso sem dvej pevki iz radenskoga zbora, štere so prišle pa ostale. Pa tak so k vsikšomi glasi pomalek cüjprišli.« Na oder so potom toga staupili pesmarge Slovenskoga doma v Zagrebi, gde se v zbori spejva že od leta 1930. En mejsec majo nau-vo zborovodkinjo Anemarijo Šimičič, štera nam je povödala: »Ohranjamo slovenske pesmi s vsej koncov Slovenije. Naši 36 članov rade vaule odi na vaje. Gnešnjomi srečanji se veselimo, ka leko med seuv vöminimo izkušnje, pesmi, pa se drüžimo.« Zbor je zaspejvo himno Slovenskoga doma v Zagrebi, edno prekmursko nauto pa na konci eške skladbo Orkestar v rovačkom geziki. (V etoj so tak spejvali kak liki bi več fele muzične škeri spejvale, najoprvin ejkstra, te pa vküper). S pomočjauv kitare so navzaučim primorski pesmarge MePZ Lipa iz Šempasa raztomačili, ka more vsikši meti padaša. Tak so uni padaške s Porabcami, šteri že štiri lejta odijo spejvat v njino krajino. »Nejsmo oprvin v Monoštri, vsikdar radi pridemo med Slovence zvün Slovenije. Pripelamo jim prave slovenske narodne pesmi, takše, štere bole poznajo,« - je povödo zborovodja Miran Rustja, šteri je napiso himno ’Pesem ne pozna meja’. Tau zamejski zbori dostakrat vküper spejvajo. Dale v programi so na oder staupile mlade pevke in pevci s Cankove, MePZ Cantata, šteri so oprvin v varaškom gledališči gorstaupili. Dosta energije so meli, vej so med spejvanjom edne hejcne tiraul-ske naute eške s kolenami tö plesali. Ovak spejvajo cerkvene, gospel pa pop pesmi ranč tak, če pa je pozovejo, dejo na zdavanja tö. Zbor Zvon v Šmartnom pri Litiji že več kak 120 lejt spejva pa je s tem tretji najstarejši v Sloveniji. Njino spejvanje v Varaši je sprevajo mladi fudaš, pesmarge so se večkrat zibali. »Mamo več kak 350 pesmi v repertoari, gnešnja skupina spejva vküper od leta 1984. Spejvamo ljudske, klasične pa umetne pesmi, depa naute drügi narodov ranč tak. Dosta poznancov mamo v Porabji, ništerni so že spejvali pri nas, pa je vsikdar srečamo v Šentvidi tö. Vsikšo leto vküppridemo z zbori z imenom Zvon,« - je pripovejdo predsednik zbora Milan Klančnik. Srečanje so začnili domanji, depa končali ranč tak. MePZ Avgust Pavel ZS Gornji Senik je s tremi pesmimi pa z nauvim zborovodjo Cirilom Kozarom gorstaupo. Od nekdešnje zborovodkinje Marije Trifusz, štera je v 26 lejtaj pripelala zbor na viski nivo, je slobaud vzeu predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök, člani pevskoga zbora pa so se vsikši z enov raužov zavalili za njeno delo. Na takši srečanjaj je že šega, ka na konci vsi pesmarge vküper spejvajo. Zdaj je ranč tak bilau, na odri se je zbralo kauli 150 pevk in pevcov. Preozke so stezice – se je čülo, pa se je pokazala istina rejči organizatorke Biserke Bajzek: »V Porabji mamo dosta pevski skupin pa smo veseli, ka mamo mlade pa starejše, šteri radi odijo vküper. Radi spejvajo naše porabske, depa se včijo drüge slovenske pesmi tö. Cilj naše prireditve je biu, ka aj drüge skupine pa drüge pesmi tö spoznamo. Pa ka aj naše drüženje prijetno bau.« -dm- Pismo upokojencem Prejšnji teden so upokojenci na Madžarskem dobili pismo s podpisom premiera Viktorja Orbána. V njem jih informira o tem, da vlada jamči, da bo v letu 2012 ohranila kupno moč pokojnin. Nadalje zagotavlja, da se cene elektrike, plina, vode in kanalizacije ne bodo zvišale bolj, kot se bodo zvišale pokojnine. Viktor Orbán se je pred nastankom pisma usklajeval z Lászlóm Ivánom, članom sveta starejših občanov, ki je obenem predsednik odbora upokojencev stranke FIDESZ. Iván László in Viktor Orbán sta potrdila pogodbo, ki je bila sklenjena leta 2009 v duhu, če bo FIDESZ na vladi, ne bo sprejel takih ukrepov proti gospodarski krizi, ki bi obremenjevali upokojence. Osnutek manjšinskega zakona pred parlamentom 19. novembra je namestnik premiera Tibor Navračič predložil madžarskemu parlamentu osnutek zakona o narodnostih. Po mnenju Ministrstva za javno upravo in pravosodje, ki je pripravilo osnutek zakona, so le-tega več kot eno leto usklajevali z manjšinskimi samoupravami in organizacijami. Zavrača kritike, da je imel manjšinski ombudsman le poldrugi dan časa, da oceni osnutek in tudi nekateri predsedniki državnih manjšinskih samouprav so mnenja, da je bilo premalo časa za temeljit pregled osnutka. V novem zakonu se bodo spremenila poimenovanja, namesto narodne in etnične manjšine se bo uporabljal pojem narodnosti, namesto manjšinskih samouprav se bodo volile narodnostne samouprave. Novi zakon bo priznal istih 13 narodnosti, kot jih je priznaval Zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin iz leta 1993. Po mnenju vlade bo zakon zagotavljal širši nabor pravic na področju maternega jezika, kulture in šolstva. Zagotavljal bo močnejšo legitimnost narodnostnim skupnostim in bo preprečeval zlorabe narodnostnega statusa. Prvič so gostovali v Porabji pesmarge Slovenskoga doma iz Zagreba Slovenska zveza se je zavalila Mariji Trifusz, stera je več kak petdvajsti lejt vodila gorenjesenički zbor Prvo je tau, ka naj srečno tapridem Lacina Nemeša iz Sakalauvec najbola vejn vsakši tak pozna kak bivšoga igralca Gledališke držine Nindrik indrik, zdaj pa že kak šoferja Porabje d.o.o.-ja. Vse skupine, ka ji Slovenska zveza ma, Laci vozi, gda nastope majo doma ali na tihinskom, pa ranč tak drüge tö, šteri nücejo mali bus, za volo tauga je dosta na pauti. Kak sem od lidi čüjo, fejst so zadovolni z njim. Vsigdar pricajtoma pride, prijazen je, nikdar ne zablaudi, pa ka je najbola važno (fontos), sploj dobro vozi. Kak šegau majo prajti, za tau se tö naroditi trbej. Kak je on šofer grato, od tauga sem ga spitavo med dvöma vožnjama. - Laci, ti si vsigdar šofer sto biti? »Kak si nazaj brodim, tak mislim, ka nej. Dapa kak mlajši, gda je po vesi kakšni traktor prejkpelo, se je nam vsigdar fejst vidlo, pa smo ga gledali. Tašoga reda leko ka mi je tau tö na misli prišlo, ka bi šofer bijo. Če se dobro spaumnim, te sem dja mehanik sto biti, šteri televizije, radione pa taše menše mašine popravla. Samo gda sem se dja v tisto šaulo sto zglasiti v Sombotel, te sem zvedo, ka je tau srejdnja šaula z maturov, dja sem pa k tauma nej emo volé. Te sem pleča obrno pa sem se v Vép glaso na kmetijsko šaulo. Zato ka so niše prospekte poslali na našo šaulo, mena se je te povidlo, pa zvün mena so se ešče trgé glasili v tau šaulo iz našoga klasa. Tak sem te taprišo leta 1971.« - Ka ste se tam včili? »Tau je taša kmetijska šaula bila, zvün toga ka za traktor smo napravli izpit, smo se včili, kak trbej s kmetijskimi mašini delati, popravlati je, kak trbej sejati, orati, vse tašo, ka se na kmetiji dela.« - Tau se je teba vidlo? »Pomalek, kak sem v šaulo odo, pa sem vido tiste völke traktore, tak se mi je vsigdar bola povidlo. Tri lejta sem taodo, pa gda smo skončali, hvala baugi, te sem že včasin slüžbo daubo, zato ka na Dolejnjom Seniki so te ustanovili zadrugo (szövetkezet). Tam so vsakšo leto dva, tri nauve traktore küpli, za volo tauga so pa fejst iskali traktoriste, sploj pa taše, šteri so tau šaulo končali.« - Tistoga reda je izpit za traktor težko bilau naprajti? »Ranč tak, kak gda za osebni avto napraviš izpit. Najprvin samo rutino spraviš, na prikau-lico moraš znati goraprežti (priklopiti) pa samo potistim se leko vöpelaš v promet. Mi smo v Somboteli vozili pa izpit smo tö tam mogli naprajti.« - Ka si emo za delo pri zadrugi, gda si delati začno? »Grünt smo najbole delali pa flanco smo sadili, zato ka te v Porabji dosta goštjé se je posadilo. Travnike smo gorzorali pa zemlau smo taobredli, potistim smo pa flanco sadili. Dapa zemlé smo tö delali, najbola pšenico pa ovas, sprvoga pa ešče kukarca tö bila. Pozimi smo v lejs odli pa drva vövozili, najbola za celulozo. Če je pa velki snejg spadno, te smo dopust vövzeli ali traktore smo popravlali.« - Kak leko človek vözdrži cejli den v traktora, gda je vrauče, sploj pa te, gda je mrzlo? »Človek zdaj, gda si tak nazajmisli, te smo z rusoškim traktorom vozili, mrzlo je bilau v njem pa trauso tak, ka si skur vöspadno iz njega. Zdaj so pa že traktordje takši, kak če bi avto vozo, pa ešče klimo tö majo. Te smo se od zazranka do večera trausili, švicali ali drgetali v njem, ešče obed sem v traktora emo. Ranč ne vejm, kak je tau človek leko vözdržo, vejn zato, ka sem te ešče mladi bijo. Proti konca sem že na tovornjaki pa na kombajni tö delo, gda sem izpit emo. Dja sem tak bijo, ka sem lüstvo menjavo, če stoj dopust emo ali nej mogo delat priti, te namesto njega sem dja mogo delati. Sedemnajset lejt sem star bijo, gda sem tam zač-no, pa sedemnajset lejt sem delo pri zadrugi.« - Zaka si ti tam njau zadrugo? »Dja sem sploj rad tam delo, zato ka sem se že vcujzejo pa paulek doma sem bijo. Tau je tak bilau, ka proti konca se je že vidlo, ka dugo več nede šlau pa plača tö slaba bila. Te je bila edna prilika, ka sem k drugi firmi leko üšo delat, pa plača je tö baukša bila, tak sem te zadrugo tam njau.« - Kama si od zadruge üšo delat? V Varaš v lejsno fabriko, ka go je KTSZ emo, gde so te lesene lade (zaboje) delali. Tam sem tau emo za delo, ka sem lejs vcujvozo s taši traktorom, šteri si sam naklade prikaulico.« - Gde si se navčo z nakladalkov delati? »Te izpit sem dja že pri zadrugi emo, zato ka sem tam tö naklajo drva. Z nakladalkov delati se samo tak leko navčiš, če probaš pa delaš. Dapa k taumi nüceš pau leta, edno leto dočas prakso dobiš.« - Kak si leko vöprstau, ka osem vör samo na ednom mesti delaš, nej tak, kak gda si se s traktorom vozo tüta pa tamta? »Malo špajsno je bilau, dapa k taumi se tö vcuj leko vzemeš. Dapa kak sem že pravo, najbola za pejnez volo sem vzejo tau delo. Če se dobro spaumnim, leto pa pau sem samo tam delo, pa sem išo v drugo slüžbo.« - Kama? »Edna austrijska firma me je poiskala iz Csákánydoroszlóna, štera je gramoznico odprla za šauder. Oni so me pitali, če bi nej üšo k njim delat na bager. Te sem je začno spitavati, kak bi tau bilau, ka bi trbelo delati pa kelko bi plačali. Pa moram povedati, ka pa za volo pejnez sem vzejo tisto delo tö.« - Ka si pa tam emo za dela? »Najprvin smo v Avstrijo šli, gde so nam pokazali bagre, pa so nas prosili, aj delamo z njimi. Tau so steli videti, sto kak se razmej k tej mašinom. Dja sem ešče s tejmi mašini tö nej emo prakso, dapa tak mislim, ka mi je šlau, zato ka so me gorvzeli. Potejn sem pa te z bagerom šauder začno vönakapati. Tau se je mena sploj vidlo sprvoga, zato ka tau je eden velki goseničar bijo, na šterom sem delo. Sprvoga gda smo šauder na süjom brali, te smo ga včasin na tovornjake klali, gda smo tak globoko prišli, ka je že motjer bijo, te smo ga najprvin vösklali, aj se voda vöscedi z njega, pa samo potistim smo ga naklali. Tau sem delo pri tauj firmi pet lejt, dočas me je Joži Hirnök nej poisko pa pito, če bi nej emo volau k Porabje d.o.o. -ni pridti za šofera. Tam je te že tö tak bilau, ka se delo skonča, zato sem si pa tak zmislo, ka vzemem nau-vo delo. Samo prva kak bi zač-no voziti, sem mogo naprajti izpit za avtobus.« - Težko je bilau izpit naprajti za avtobus? »Nej bi pravo, na prvo se mi je vse posrečilo. Telko je razlika, ka eden avtobus je nej osebni avto ali traktor. Z avtobusom lüstvo voziš pa skrb moraš meti na njij te tö, gda samo normalno voziš. Gda smo rutino delali, tam je tisti, šteri nas je včijo, edno prazno pločevinko djau pred nas. Tau nam pravo, ka tak moramo voziti, stanti, z mesta titi, ka se tista ne smej goraobrnauti. Na tau se sploj spomnim pa tak je v meni ostalo, ka vsigdar gda lüstvo pelam, tau mi na misli pride, pa ešče zdaj tak pelam, kak če bi tista pločevinka pred menov bila.« - Kak leko tak voziš, gda silo maš? »Silo leko maš, dapa dja vsigdar tau pravin, ka prvo je tau, ka naj srečno tapridem. Če malo zamidiš, s tistoga niša navola nede, dapa če kakšna nesreča se zgodi, te je vrag vse vzejo. Zato pa dja, če nej mujs, naglo ne vozim tam gde ne more, mena je bola važno tau, aj vsakši domau pride.« - Ne mauti te, gda pevski zbor pelaš pa ti tam za hrbtom spejvajo? »Nej, name tau sploj ne mauti, dostakrat gda tašo volau mam, pa če znam, ešče dja z njimi vret spejvam, etak je te mena tö bola veselo.« Karči Holec Lacina je prvo tau, naj varno (biztonságosan) pripela potnike do cilja pa domau Laci s svojim goseničarom, gda je delo pri avstrijskoj firmi MRAVLAK LEJKI OTROŠKI 20-letnica Moškoga kvarteta Martinje Od Martinja prek Porabja ... do Budimpešte V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. 19. novembra je svetiu Moški kvartet Martinje 20-letnico sküpnoga popejvanja pod vodstvom Cirila Kozara. Proslavo so pripravili v šauli v Gornji Petrovcaj. Na 20. jubilej je pozvanje daubo Mešani pevski zbor ZS Avgust Pavel tö. Naš gorenjesenički zbor je že dugo lejt povezani s Cirilom Kozarom, steri je najprva samo spejvo pri nas, po tistim nas je pa kak kantor sprvajo pri sveti mešaj, od geseni mau je pa prejkvzeu naš zbor, je naš nauvi zborovodja. Moški kvartet Martinje je emo svoj prvi nastop leta 1991 na božičnom koncerti na Gorenjom Seniki. Kak mladi podje so se redno pripravili na koncert v lejpoj cerkvi sv. Ivana Krstitela (sv. Janeza Krstnika). V toj cerkvi so bili krščeni njini stric, Lojze Kozar, starejši, steri so duga lejta bili župnik v Odrancaj. Tistoga ipa so trgé Kozarovi bratke ešče nej bili dvajsti lejt stari, samo štrti član, Andrejek, je biu par lejt starejši. Zdaj je pa že dvajsti lejt stara njina skupina. Na te lejpi večer se je zbrala množica lidi, steri smo komaj čakali slavljence (ünnepelteket). Program so začnili s pesmijo Dober večer Bog daj. Program je vodo Srečko Kalamar, steri je potejm pozdravo vse nas, steri smo se zbrali. V programi smo med drugim vidli skeč Botre od KUD-a Goričko, poslüšali vesele pesmi Gorički klantošov. Potem je bila na vrsti diaprojekcija, stero je pripravo brat gospod dekan, odranski župnik Lojze Kozar, mladi. Na kejpaj smo leko vidli, kak kvartet dela, kraje, gde vsepovsedik so gorstaupili, popejvali. Njine poti so vodile »Iz Martinja prek Porabja do Budimpešte«. Kvartet je spopejvo tisto pesem tö, za štero so gospaud župnik napisali reči, Ciril Kozar pa melodijo. Ta pesem je »Hiša na Srebrnem bregu«. Po projekciji je zašpilo družinski trio Novak, steri je trno dobro volau napravo publiki. Med tejm časom so se podje preoblekli v nauve gvante. V naslednjom sklopi so spopejvali eno takšno pesem tö, za štero je besedilo napiso brat Metod (Pesem domačih zvonov), melodijo pa Ciril Kozar. Po tem so rejč dobili vsi, steri so slavljence pozdravili, njim čestitali pa se zahvalili za 20-letno spejvanje. Kvartet se je tö zahvalo, najbole svojim domanjim, materi pa ženam, stere so ji skozi ta lejta pomagale, podpirale. V zahvalo so njim podje dali rauže. Dvej ženi sta prinesle takšo velko torto, stera je mejla formo kak odprejta knjiga, ka sta go komaj nesle. Program se končo s skupnim popejvanjom kvarteta Martinje pa družinskoga tria Novak. S publikov vred so spejvali pesmi že pokojnoga Lojzeta Slaka, zatok ka je on njini zgled (példakép). Po šesti Slakovi pesmi se je končo na odri te lejpi nepozabni večer, na steroga mo se eške dugo spominali. Kesno v nauč smo se družili v avli šau-le, gde so stoli tak vögledali, ka je venak cejlo Goričko pek-lo in pripravilo dosti dobrot za vse nastopajoče pa publiko. Dugo sam se pogučavala s Kozarovo mamo Veroniko, steri so rejsan leko ponosni na njino velko držino. Ob 20. obletnici delovanja kvarteta v imeni Mešanoga pevskoga zbora Avgust Pavel njim iz srca gratulejram in njim želejm eške dostikrat dvajsti lejt. Vera Gašpar Lejke noge Mravlak Lejki je vcejlak po svoje šou tadale po svejti. Kamakoli je pogledno, je kaj nauvoga vido. Kamakoli je pogledno, je kaj nauvoga spozno. Kamakoli je pogledno, je kaj nouvoga vpamet vzeu. Depa, vse tau je nej najbole razmo. Tak je tam daleč od svojoga domanjoga mravlišča srečo edno mravlo. Nej mravlaka! Srečo se je z mravlo, z mravlo, žensko mravlo! »Kama pa ti?« go je pito. Mravla ga je gledala, kak bi z Mejseca spadno. Ga je gledala pa si brodila, ka ga tau briga. Pa njemi je tau prajla tö. »Ka pa tau tebé briga! Ge dem, kama ge škem,« njemi je zabrüsila. »Na, na, pomalek si dej! Vej sam te pa samo pito. Šken prajti, samo sam škeu pitati,« je mravlak Lejki vcejlak mali grato. Mravla pa kak gizdava mravla. Nej pa nej je škela biti ovakša. Takša, kak bi mravlak Lejki škeu. »Leko pitaš, depa, nikšna briga te nej, kama dem pa zakoj dem!« Tak je zdaj lejki nej vedo, kak aj tadale sploj kaj povej. Brodo je, es pa ta klau svoje tenke noge, depa, nika čednoga si nej zbrodo. »Zbaugom ostani, ti mravla edna mravlasta,« je mravla že škela tadale klejmati. »STOP!« je zapovedo Lejki. »Kak prvo, ge sam nej nikšna mravla! Kak drugo, ge sam mravlak! Pa kak tretjo, ge sam mravlak Lejki, ka ‘š vejdla!« se je gora postavo kak kakši general. Mravla je dun vpamet vzela, ka je zdaj vse gratalo vcejlak ovak. Dola se je stavila pa je njena gizdavost tak nagnauk preminaula. »Lejki, tak se zovéš?« ga je pitala. »Nej! Ge sam sebe nikak ne zovém! Moje menje je gé Lejki. To vsikši vej, ka po tom svejti ojdi,« je grato eške vekši general. »Na, na, na, skrb mej, ka se ne razpoučiš!« njemi je prajla mravla. »Depa, zakoj Lejki? Leko bi biu Feri, Pišta, Laci ali pa Peter. Lejki, kakšo menje je tou?« ga je spitavala, kak bi go vijer vküper noso. »Ti rejsan nika ne vejš! Leko bi biu Pali ali pa Pejpi tö. Depa, ti rejsan nika ne vejš, nika ne pouniš! Ge sam Lejki zatoga volo, ka mam od vsej mravel pa mravlakov najbole lejke noge. Zatoga volo pa leko dem po svejti vcejlak po svoje,« njoj je povedo mravlak Lejki. Pa gda njoj je tau doj djau, je tadale šou po svejti vcejlak po svoje. Tiste mravle pa je ranč nej več pogledno. Miki Roš Moški kvartet Martinje v nauvi gvantaj Skupno spejvanje po proslavi KOTIČEK PETEK, 02.12.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 KRAVICA KATKA, RIS., 10.25 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 10.35 ROBI, RIS., 10.45 BINE: ZIMSKO VESELJE, LUTK. NAN., 11.00 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 11.10 GLASBENA ŠOLA (ŠALA), 11.25 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET: ŠTUDIJ KOT INDUSTRIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 NA ZDRAVJE!, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 16.00 SLOVENSKI UTRINKI, 16.25 BABILON.TV: ZAVEST, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV NAD., 18.20 TIMI GRE, RIS., 18.30 BALI, RIS., 18.40 PENELOPA, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2011: SOOČENJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 GANDŽA, AM. NAD., 0.50 POSEBNA PONUDBA, 1.15 INFOKANAL PETEK, 02.12.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.35 VIDEOZID, 14.25 EVROPSKI MAGAZIN, 14.55 OSMI DAN, 15.30 FIRMA.TV, 16.05 KRAJI IN OBIČAJI, 16.35 CIRCOM REGIONAL, 17.00 RAD IGRAM NOGOMET, 17.30 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 18.00 NOGOMET: ŽREBANJE SKUPIN ZA EP 2012, 18.55 ALPSKO SMUČANJE, SVETOVNI POKAL, 21.40 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 22.30 MORILCA NA KOLEKTIVCA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.15 ZADNJI VLAK DOMOV, DOK. ODD., 1.40 VIDEOZID, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 03.12.2011, I. SPORED TVS 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: AJKEC IN SLIKE NA PLATNU, 7.20 NOČKO II.: ZGODBA O DVAKRAT OKRADENEM MENJALCU DENARJA, 7.40 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.25 RIBIČ PEPE: KAMEN NA KAMEN KAKADUDU, OTR. SER., 8.45 IZ POPOTNE TORBE: ČUDEŽI NARAVE, 9.00 SMRKCI, RIS., 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 NEDISKRETNA, AM. FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 PRENOVA DOMA, 17.30 KDO IMA PRAV, 17.45 JERMANOVO OKO, 17:50 TRIJE NA DAMJANA, 18.30 OZARE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.25 VOLITVE 2011, 20.00 DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT, 21.30 KULTURNI VRHOVI: VESELA IN ŽALOSTNA GORA V MIRNSKI DOLINI, DOK. SER., 22.00 POROČILA, 22.30 OZEMLJE NA PREPIHU: PO GRAJSKIH STAVBAH, 22.35 POPLAČILO, ANG. NAD., 23.30 OZARE, 23.35 DNEVNIK, 0.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.35 INFOKANAL SOBOTA, 03.12.2011, II. SPORED TVS 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 POSEBNA PONUDBA, 9.20 SLOVENSKI UTRINKI, 9.45 KRAJI IN OBIČAJI, 10.20 CIRCOM REGIONAL, 10.45 KLIC DOBROTE, 12.40 NORDIJSKO SMUČANJE, SVETOVNI POKAL, 14.30 ŠPORTNI MAGAZIN, 14.55 ROKOMET, LIGA PRVAKOV: WISLA - CIMOS KOPER, 1. POLČAS, 15.35 NORDIJSKO SMUČANJE, 15.45 ROKOMET, LIGA PRVAKOV: WISLA - CIMOS KOPER, 2. POLČAS, 16.30 NORDIJSKO SMUČANJE, 17.45 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 18.15 LONDONSKI VRTILJAK, 18.55 ALPSKO SMUČANJE, SVETOVNI POKAL, 21.40 NA LEPŠE, 22.05 VIDEOZID, 22.50 SOBOTNA GLASBENA NOČ: NIET: ČAS JE ZA REVOLUCIJO, KONCERT, 0.20 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 04.12.2011, I. SPORED TVS 6.40 OZEMLJE NA PREPIHU: PO GRAJSKIH STAVBAH, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKA ODDAJA, 10.20 ŠPORT ŠPAS, 10.50 IZVIR(N)I, 11.15 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.05 PRVI IN DRUGI, 15.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.00 ONKRAJ OBZORJA, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.10 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.30 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 18.45 VOLITVE 2011, 19.00 DNEVNIK, 19.45 VOLITVE 2011, 22.00 INTERVJU, 23.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.40 MARIA WERN, ŠVED. NAN., 1.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.45 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL NEDELJA, 04.12.2011, II. SPORED TVS 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 GLOBUS, 9.45 12. DRŽAVNO TEKMOVANJE CITRARJEV V KOMORNIH SKUPINAH: KONCERT NAGRAJENCEV, 10.20 DEKLICA IN LISICA, FR. FILM, 11.55 TURBULENCA: OTROCI IN KAZEN, 12.25 UNIVERZA, 12.55 NORDIJSKO SMUČANJE, SVETOVNI POKAL, 15.40 NOGOMET, PRVA LIGA: CM CELJE - LUKA KOPER, 17.40 ALPSKO SMUČANJE, SVETOVNI POKAL, 20.10 ŽREBANJE LOTA, 20.25 ALPSKO SMUČANJE, SVETOVNI POKAL: VELESLALOM, 21.30 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 22.20 TIŠINA, DOK. FELJTON, 22.55 AGHET – GENOCID, DOK. ODD., 0.30 FRAGMA: LJUBEZEN JE ENERGIJA, KRATKA TV-DRAMA, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 05.12.2011, I. SPORED TVS 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RISANA NANIZANKA, 10.35 BACEK JON, RIS., 10.40 TV KOTIČEK: DEŽELA BREZ BARV, PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.50 IZ POPOTNE TORBE: ČUDEŽI NARAVE, 11.05 ŠPORT ŠPAS, 11.35 SPREHODI V NARAVO: NA ODPADLEM LISTJU, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ALPE DONAVA-JADRAN, 13.55 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 PRVI IN DRUGI, 16.00 INTERVJU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA …, 17.55 RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV NAD., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2011, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, VREME, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 GLASBENI VEČER. 0.25 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN UROŠ LAJOVIC, FRANZ SCHUBERT: SIMFONIJA ŠT. 8 V H-MOLU, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.10 DNEVNIK, 1.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 05.12.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.05 DOBRO JUTRO, 14.05 VIDEOZID, 15.05 DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.00 SOBOTNO POPOLDNE, 17.10 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 FIRMA.TV, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: KRUPP - NEMŠKA DRUŽINA, NEMŠ. SER., 21.30 PRO MUSICA VIVA, GLASBENO DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.25 J. S. BACH: TOCCATA IN FUGA V D-MOLU, ORGLE LJERKA OČIČ, 22.35 GROZLJIVO SREČEN, DANSKI FILM, 0.15 ARITMIJA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 06.12.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 PENELOPA, RIS., 10.25 ANČINE NOGICE, RIS., 10.35 DIM, DAM, DUM, RIS., 10.40 PINGU - PINGVIN, RIS., 10.45 STUDIO KRIŠKRAŠ: NASPROTJA, 11.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: IZ POPOTNE TORBE: ČUDEŽI NARAVE, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 VOLITVE 2011, 14.30 BABILON.TV: ZAVEST, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 SVETO IN SVET: ŠTUDIJ KOT INDUSTRIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 TV NADALJEVANKA, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 NAŠA HIŠA, DOKUMENTARNA ODDAJA O PRENOVI LJUBLJANSKE OPERE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 OBRAZI ISLAMA, DOK. ODD., 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 1.00 DNEVNIK, 1.30 SLOVENSKA KRONIKA, 1.40 VREME, 1.45 ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL TOREK, 06.12.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.00 ARITMIJA, 13.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.20 IZVIR(N)I, 14.45 NA VRTU, 15.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.05 KULTURNI VRHOVI: VESELA IN ŽALOSTNA GORA V MIRNSKI DOLINI, DOK. SER., 16.35 DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT, 18.05 GLASNIK, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 18.55 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 19.55 KOŠARKA (M), EVROPSKI POKAL: KRKA - BC AZOVMASH, 21.50 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 22.10 ZDA PROTI JOHNU LENNONU, AM. FILM, 23.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.35 VIDEOZID, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 07.12.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE: KO KOVAČ PEPE KUJE, 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: JEZERKO IZ CERKNIŠKEGA JEZERA, 11.20 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 DOSJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 DUHOVNI UTRIP, 14.40 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST: TRENING SPOMINA, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 18.00 RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV NAD., 18.25 PENELOPA, RIS., 18.30 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PREBERI IN ZAŽGI, AM. FILM, 21.30 OD ELEKTRIČARJA Z LJUBEZNIJO, KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 PRAVA IDEJA!, 23.35 TURBULENCA, 0.05 USODNA NESREČA, AM. NAD., 1.00 DNEVNIK, 1.30 SLOVENSKA KRONIKA, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL SREDA, 07.12.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 13.30 VIDEOZID, 14.15 ONKRAJ OBZORJA, DOK. SER., 15.10 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 16.35 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: ZAGREB, DOK. SER., 17.05 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 DOSJE, 18.30 NOGOMET, EVROPSKA LIGA: MARIBOR - BRUGGE, 21.05 NOGOMET: BRAGA : BIRMINGHAM - POVZETEK TEKME, 21.20 ŽREBANJE LOTA, 21.30 LONDONSKI VRTILJAK, 22.00 ŠPORTNI IZZIV, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ RAVNE, VID JAMNIK KVARTET Z GOSTI, 0.00 VIDEOZID, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 08.12.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 10.20 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 10.25 ALEKS V ČUDEŽNEM VRTU, RIS., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 SLADKA SKUŠNJAVA, KRATKI FILM, 11.30 SLAVNA PETERICA, RIS., 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SILENCE, GLASBENIKA S KONCA SVETA, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 BABILON.TV: NEBO, 17.50 TV NADALJEVANKA, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL ČETRTEK, 08.12.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.35 VIDEOZID, 14.25 12. DRŽAVNO TEKMOVANJE CITRARJEV V KOMORNIH SKUPINAH: KONCERT NAGRAJENCEV, 15.00 EVROPSKI MAGAZIN, 15.30 UNIVERZA, 16.00 KINGDOM, ANG. NAD., 16.55 PLAVANJE: EVROPSKO PRVENSTVO - KRATKI BAZENI, 19.00 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 STASI - ZGODOVINA, DOKUMENTI, SPOMINI, 20.25 ŽIVLJENJE DRUGIH, NEMŠKI FILM, 22.40 KOMISAR REX: LE KAJ BI BREZ MAME, ITALIJANSKO-NEMŠKO-AVSTRIJSKA NADALJEVANKA, 23.30 KIFELJC: POSEBEN PRIMER, FR. SER., 1.00 VIDEOZID, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU vas čaka z novim prizidkom. Spet si lahko ogledate razstavo keramike in ogledni depo v kletnih prostorih s predmeti iz porabskih vasi. Muzej je odprt od torka do sobote med 11.00 in 15.00 uro. Staro stalno razstavo o Porabskih Slovencih si lahko ogledate doma na CD-ju (cena: 5 evrov). Nova razstava je v pripravi. Kontaktna oseba: Marijana Sukič 00-36-94-380-767 Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 1 evro, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 50 centov. www.porabje.hu KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.