Poštnina plačana \ gotovini.
Posamezna številka I din-
Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73.
Leto XXIII. &t. 28.
Kranj, IS. Julija 1939
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20-četrtletno 10 - din.
din,
Ljubezen in sovraštvo med narodi
Zaskrbljeno se danes vsi sprašujemo, ali bo mogoče ohraniti mir? To je tisto vprašanje, ki se vedno bolj in bolj grozeče dviga na evropskem političnem obzorju. Izven Evrope itak že divja vojna na Daljnem vzhodu med Kitajci in Japonci, ki postaja vedno bolj usodna. Vendar se nam zdi to nekam vsakdanje in brez interesa, kakor da bi Irila ta vojna !e neka predigra za- neprimerno večjo dramo, ki bo zadela mogoče tudi Evropo in ves svet.
Stara Evropa stoji danes v znamenju vojnega razpoloženja pod kamenitim obrazom vojnega boga Marsa. Bojna pesem vedno bolj in bolj glasno odmeva pred vsem v tistih deželah, ker prehaja oboroževanje naravnost v blaznost. Zagotavljajo mir, ko pa pogledamo njih revije, liste in ilustracije, pa že površen pogled zadostuje, kako intenzivno se je začelo pridobivanje javnega mnenja v prilog vojaških in imperialističnih teženj, kako mogočno je zavel po totalitarnih državah utilitaristični duh in propaganda, ki je brez krvave vojne ni mogoče uresničiti. Svet ne pozna efektivnega oboroževanja nekaterih držav, ne pozna skritih zalog morilnega orožja. Zato se smatra politika prejšnjih zmernejših vlad za narodno izdajstvo, kajti zdaj se zažigajo na javnih trgih vsi antimilitaristični in pacifistični spisi. To se godi danes skoro po vsej Evropi. V tej divji tekmi morajo male države, ki so si komaj po svojih najboljših sinovih drago odkupile svojo svobodo, v strahu za svojo neodvisnost votirati vedno višje vsote za vojaške izdatke, ko bi tako krvavo rabile sleherni denar za svoj mladi kulturni in gospodarski razvoj.
• In kdo je tisti krivec, ki žene Evropo v ta smrtonosni vrtinec? To je razbrzdani nacionalizem, ki dobiva dan za dnem vedno več slepih privržencev in gorečih apostolov, čeprav je preteklo šele dobrih 20 let, ko je ista nacionalistična zabloda povzročila svetovno klanje. In ti blodni skrajni nacionalisti na primer zahtevajo za svojo „ m* raso Prvo in priviligirano 'mesto pod soncem, ter v svojem političnem katekizmu na prvem mestu zahtevajo od svojih članov zavest nadvlade nad drugimi plemeni. Ni čudno, če potem zgledi velikih narodov vlečejo male narode in če se pojavi kak nacionalistični prerok, ki bi hotel postati vsaj kak — ček. Od brezvestnih vojnih liferantov plačano časopisje ustvarja vojno psihozo, ki je zatemnila jasna spoznanja, da narodi ne vidijo več, v katero torezdno drve po tej poti.
V takšnem napetem ozračju, bi se morali zlasti mi katoličani zavedati svoje velike zgodovinske naloge. Pred začetkom svetovne vojne se niso katoliški narodi dovolj zavedali o-gromnega pomena mirovne ideje, za katero se danes mora boriti vsak kulturni in krščanski človek. Pasivno zadržanje napram vojni propagandi pogosto opažamo v naših vrstah. Vendar pa se moramo zavedati, da pomeni to greh in izdajstvo na naši krščanski kulturi in splošni blaginji vsega človeštva.
Katoliški patriotizem je utemeljen na solidni bazi, tako da ne more o njem nihče dvomiti. Saj tudi papež propoveduje in ukazuje domovinsko ljubezen, ki jo mora vsak imeti do svojega naroda. Po krščanskem nauku je tudi človeku ukazano na zemlji, da časti Boga v duhu in resnici, ki se odraža v Gospodovih besedah: Ljubi svojega bližnjega, kakor sa mega sebe. V tej splošni ljubezni, ki je ukazana kristjanom, je dovolj jasno povedano, kdo nam je bolj ali manj blizu. Ljudje, s katerimi živimo dati za dnem skupaj, so nuni gotovo najbolj Uizu. Kaj nam naj bo bližje, kakor naša domovinu? Prav gotovo se moramo njej zahvaliti, da nismo postali barbari in da nam je dana možnost kulturnega in civiliziranega življenja. Pravičnost in ljubezen torej zahtevata, da smo domovini hvaležni.
Tega patriotizma se katoličani ne smemo posluževati le navide/, ampak ta petriotizem
Naša prosveta - naš ponos in dika
,iVa«a apostola« v Šmartnem pri Kranju
Po slovenski zemlji se vrše zopet nedeljo za nedeljo prosvetni tabori >'n prireditve FO in DK. Več ali manj enako podani programi teh ljudskih slavnosti zbirajo množice naših ljudi, da v njih zopet zaživi navdušenje in» ljubezen do slovenske zemlje in naših vzorov. Naša fara sv. Martina onkraj Save pa je to dosegla na prav svojevrsten način.
V nedeljo 9. julija zvečer so zaigrali za Šmurtinskim domom Petančičevo igro „Naša apostola." Brez kakih kričečih lepakov ali velike reklame so gledalci napolnili obsežni vrt. Nikomur ni bilo treba stati. Za vsakega so vrli šmartinčani pripravili udoben sedež, ki so se v širokih redih vrstili skoro do ograje. Naval na karte je bil izreden. (Prav bi bilo, če bi v bodoče pripravili več blagajniških mizic). Ko se je dobro zmračilo, je nastopil igrski vodja in nas povabil, da vsi navzoči zapojemo „Vi oblaki ga rosite!" S tem se je igra začela. Tiho in napeto so gledalci sledili prizoru za prizorom. V vsakem pa je šele sedaj zaživela prava slika težkih razmer, v katerih sta mimogrede delovala za naše krščanstvo sv. bra a Ciril in Metod. Koliko težav so jima povzročali domači oblastniki; še težje udarce so jima pripravljali z mečem v roki nemški oznanjevalci nove vere. Pa sta le zmagala, ker jih je ljudstvo radi domačega jezika vzljubilo takoj ob prihodu. Igra je ves čas na dramatski višini z močnimi zapleti. Ljudje niso verjeli, ko so pred njihovimi očmi zdaj pa zdaj zdrveli resnični konji z jezdecem. Neizbrisen vtis lx) brez dvoma v vseh zapustil prihod obeh apostolov: V župni cerkvi je potrkavalo, (kot znajo samo v Šmartnem), s cerkve so se oglašale orgle, na oder pa je med bengaličnim ognjem in pod raketami prihajala množica z gorečo svečo v roki, avbe so se menjavale s peča mi in množice ni bilo konca.
Nastopajoči so izvršili svoje delo zelo pohvalno. Vojvoda Hlebceta Francita je vodil dobro s sinovoma in Zoro. Odličen je bil Gra-diščan Cegnarja Mirka nič manj kot njegova hčerka Božena gdč. Milke Hlebcetove, ki je s svojim mirom in odpornostjo res prinesla mnogo jeze v srca njenih nasprotnikov v igri. Oba tabora so s priznanjem vezali Aron Hlebceta Toneta in v ljubezni zuvidna Alda s svojim očetom. Ves zbor množice je bil na višini, čeprav bi si želeli njegove hitrejše intervencije. Ciril in Metod sta bila v resnici dostojanstvena. Z nemškim škofom smo bili zadovoljni. (Kaj, če bi mu igrski vodja dovolil ves
čas nemški govoriti. Efekt bi bil radi kontrasta glavne ideje še silnejši).
K prvovrstnemu uspehu sta pomagala poleg dobrih igralcev dva faktorja. Inscenacija domačega dijaka Keržiča Staneta je deležna najširšega priznanja. S temnim tonom barv je mogočno podal vhod v vojvodov grad, da lepše ni pričakovati, drugi faktor in glavni obenem si pa ti dragi režiser — Miha. Nekaj mescev si presedel ob tej knjižici. Večer za večerom so morale biti skušnje, ker je bilo treba popravljati in vzgajati množico, ki nastopa. To zmore le človek jeklenih živcev in obenem človek, ki praktično pozna dra-matsko umetnost, kot je iz lastne izkušnje pozna g. (egnur Miha.
Tudi mi vsem sodelujočim iskreno čestitamo in posebno pohvalimo izredno režiserjevo požrtvovalnost ter zmožnosti. Kaj, če bi v vrtu montirali zvočnik za zadnje vrste sedežev? Tisti, ki se jih tiče, bi verjetno ne imeli nič proti. Večina gledalcev bo pa skupno pela, ko bodo prisostvovali pri še kaki podobni igri.
»Naša apostola" sta res dogodek za vso kranjsko dekanijo. Je to '■ ' . dvoma prva farna igra. ki je bila v našem okraju igrana na prostem v tako velikem obsegu. Pokazala je poleg resnične globine svojo polno vrednost tudi v dramatskom oziru. Ne bi bilo morda napačno, če bi razne jubileje po društvih praznovali poslej s takim programom mesto doslej številnih točk. ki nikdar ne zajamejo toliko sodelavcev.
Taka igra pa, kar je posebno važno, ne druži samo članov enega društva, ampak združi celo faro. S sociološkega vidika nudi torej velike prednosti, ker poveže celo župnijo. In kdo ne bi Ml tega vesel? Na drugi strani pn s tem moremo naši prosveti vzgojiti celo vrsto igralcev, ki jih najdemo sicer pasivne po društvih. Pa bi bilo tako naenkrat mnogo več delavcev za zimsko dobo, poleti pa skupnosti v vseh farnih vaseh. In še mnogo drugih koristi lahko odnese farna skupnost! Zato je šmar-tinski zgled zelo vabljiv tudi za druge fare.
Drži tole: V ftmartnu pri Kranju so izredno posrečeno in z uspehom proslavili nedeljo sv. Cirila in Metoda. Obrnem pa je bila predstava dostojna priprava za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, kar je hotela v bistvu biti.
V nedeljo 16. julija igro ponove. Prva predstava je izpričula, da bo tudi to nedeljo prostor poln — brez reklame. Nikomur ne bo niti malo žal, ne vaščanu in ne meščanu. T.
Praznik goriške progvete
Preteklo nedeljo v vročih opoldanskih urah je postajala goriška vas vedno bolj živahna. Začeli so se zbirati konjeniki v narodnih nošah, katerim na čelu je jezdil predsednik domačega fantovskega odseka v kroju. Odšli so na Golnik, da sprejmejo botrico go. dr. Neu-bauerjevo in botra g. dr. Kokalja.
Ravno ko so konjeniki odšli, se je pripeljal zastopnik visokega pokrovitelja ministra g. dr. Mihe Kreka okrajni načelnik g. dr. Lipovšek Gašper, katerega je pozdravil g. župan Karol Zuplotnik.
Med tem so se že tudi zbrali fantje fantovskih odsekov in dekleta dekliških krožkov v krojih, zastave ..Prosvetnih društev" iz Tržiča, Kovorja, Križev in zastava fantovskega odseka iz Predoselj. Zbrale so se tudi družice z našim novim praporom ter veliko ljudstva. Tržiška godba je veselo igrala.
Malo čez 2 uro sta se veselo razpoložena pripeljalu boter in botricu. Vozil ju je prima-rij zdravilišča Golnik g. dr. Rol>ert Neubauer v svojem avtomobilu. Po pozdravnem nagovoru, kuteregu je izvršila gdč. Ivanka Konc, je
moru biti pripravljen tudi pomagati, kadar je potrebno. Ta dolžnost domovine naj ne bo izvršena z obciitkoiu sužnosti, ampak z zavednim in ponosnim srcem. Seveda velja to lr tedaj, če voditelji države in domoviue ne ravnajo proti božjim in nravnim postavam, ker v tem slučaju velja, da je Boga treba bolj poslušati kakor ljudi. V tem se krščanski patriotizem bistveno loči od onegu, ki ga goji pretirani nacionalizem, ki postavlja narode namesto Boga. Bog je katoličanom tudi izvor urejene domovinske ljubezni.
Krščunski putriotizem, ki vidi v svojem sunarodnjaku, brutu, ne bo Žalil pravičnosti do njega s tem, da bi gu preganjal, zatiral in mu rema] svobodo. Skrajni nacionalizem torej huj-j ska narod proti narodu. Krščanski patriotizem
pa uči ljubiti domovino. Vprašanje miru postaja izključno le vprašanje pravičnosti in ljubezni med narodi. Kjer ni tega, tam je sovraštvo in vojna. Ako pomenijo mednarodne pogodbe le krpe papirju, tam ni in ne tnore biti prave volje za mednarodno pravičnost, še manj pa M pravo ljubezen. Politiki so izločili Boga iz mednurodnega življenja in kjer ni Bogu, tam ginejo tudi tiste čednosti, ki edino morejo trajno urediti odnose med narodi.
Hudi te rastoče vojne atmosfere čakajo nas kutoličaue težke naloge. Kutoličauoiu pripudu naloga, du rešimo človeštvo pred grozečo vojno, ki poiuenju samomor. To je važnu nalogu organiziranega katolicizma dupnšnjega moder-nega čusu, v tem smislu se trudi tudi naš i,o-vi papež Pij XII. CM.
krenil lepo formiran sprevod v farno cerkev, kjer so bile večernice. Po večernicah je bil blagoslovljen naš novi prapor, ki ima na eni strani zelo lepo sliko farnega patrona sv. Andreja, na drugi strani pa sliko odličnega slovenskega moža nadškofa dr. Jegliča. Prapor nam je dobavila „Naša sloga" iz Ljubljane in je zares umetniško izdelan. Blagoslovitvene obrede je opravil domači g. župnik in duhovni svetnik.
Nato se je zopet formiral sprevod, ki je krenil skozi vas na taborno mesto, kjer je bila zbrana nad tisočglava množica ljudstva, med njimi več odličnih oseb iz Golnika, Kranja in okolice. Tako smo opazili gdč. Terezijo Ko-vačič, bivšo5 upraviteljico goriške šole, ki je bila dolga leta tajnica ..Prosvetnega društva" in se zanj mnogo žrtvovala, soprogo botra g. Kokalja, soprogo sreskega načelnika g. Lipov-ška, upravitelja zdravilišča na Golniku g. če-plaka s soprogo, g. Gorjanca iz Kranja v spremstvu več odličnih prijateljev.
Prvotni predsednik in sedanji župan g. Za-plotnik je otvoril zborovanje, pozdravil zastopnika g. ministra g. LipovSka, botro go. dr. Neubauerjevo, botra g. Kokalja, gdč. Kovači-čevo jn je predlagal sledeče brzojavke: knezu namestniku Pavlu, škofu dr. Rozmanu, predsedniku senata dr. Korošcu in pokrovitelju ministru g. dr. Kreku. Nato je dal besedo g. dr. Lipovšku, kater i je izročil pozdrave g. ministra, in v svojem lepem govorn orisal pomen naše Presvete. Za tem je« govori! boter in obe nem zastopnik Prosvetne zveze g. dr. Kokalj, kateri je v svojem krasnem govoru orisal začetno zgodovino našega društva in njenih ustanoviteljev, župnika čg. Jerneja Zupanca in gdč. Kovačičeve skupno z vsemi dobrimi fa-rani, ki so položili temelj naše prosvete. Za tem je v imenu fantovskega odseka pozdravil vse zborovalce, predvsem pa člane in članice okoliških fantovskih odsekov in dekliških krožkov brat predsednik Franc Bidovec. Vsem govornikom se je g. župan toplo zahvalil in izrazil željo, da bi se res po teh besedah delo vršilo naprej.
Po končanem zborovanju se je razvila vesela zabava, ki je potekla v vsestransko zadovoljstvo. Goriški prosvetarji se vsem cenjenim obiskovalcem naše prireditve najprisrčneje zahvaljujejo z iskrenim Bog živil
Mladinski praznik v Irzivu
Blagoslovitev mladčevskega prapora.
Kakor niz biserov — nedeljo za nedeljo — praznik za praznikom — od pomladi do jeseni roji naše mladina. Zdi se, kot da bi se naša slovenska zemlja zamajala, ko vsako leto plane iz naših društvenih domov slovenska mladina ven med ljudstvo — med narod, da tam javno pokaže sadove zimskega dela, sadove telesne ir duševne vzgoje v naših društvih. Kakor lansko leto v velikem v Ljubljani in letos v Mariboru tako tudi podeželska mesteca in vasi doživljajo nedeljo za nedeljo čudo mladostne pomladi. Mladina hoče ven, na plani Noče biti stisnjena ob stene in pritisnjena ob zid, kakor je to morala trpeti toliko let, ko so jo narodu tuje sile prisilile, le k molku in brezdelju. Zdaj je spet sproščena svobodno zadihala v svobodi — ne da bi mislila na maščevanje, ampak, da dela in spet dela, ter pokaže hvaležnost tistim, ki se trudijo zanjo.
Tudi naša tržiška mladina bo imela v nedeljo svoj praznik. V prvi vrsti njeni najmlajši — mladci. Lepo število jih je in v nedeljo se bodo vsi strnili okrog novega prapora. Prapor je simbol povezanosti, simbol discipline, simbol ljubezni in zvestobe. In tako bo ta nov prapor naše najmlajše še bolj povezal med seboj, še bolj zakoreninil v naših vrstah in privabil še druge sovrstnike, da se bo tako število vedno bolj in bolj večalo in iz njih dobival Fantovski odsek vedno novih svežih moči.
Pokazalo bo članstvo Fantovskega odseka in Dekliškega krožka svoje znanje. V vsakem gibu in zamahu bo košček vztrajnosti, košček ljubezni do vztrajnega dela; nad vsemi pa se bo čutilo, da je še vedno naša glavna moč in sila — idealizem slovenskega fanta in dekleta, ki imata kljub tovarniškemu deiu še vedno
STR\N 2
.GORENJEC«
Javna dela v Kranju in okolici
Razširitev »avskega mostu, gradnja kopališča v Kranju, blagoslovitev vodovoda v Preddvoru
Kranj je zadnja leta postal središče gradbene delavnosti in živahnosti.. V primeri z onimi leti, ko je vladalo v Kranju pravo mrtvilo v gradbeni stroki, če izvzamemo privatno iniciativo, moramo priznati, da sta sedaj tako državna kot Še bolj občinska uprava pridno na delu. Tako lahko rečemo, da bodo vsa ta dela Kranj v nekaj letih zelo preobrazila.
Terenska sekcija ceste Ljubljana—Podkoren gradi sedaj cesto od Kranja proti Naklu, pri-četek del za modernizacijo ceste skozi Kranj se pričakuje vsak čas, dela pri razširitvi savskega mostu se z vso hitrico vrše že par tednov, na železniški postaji v Kranju pripravljajo prostor za položitev novega tira, v Cirčičah gradi banovina moderen mlekarski obrat za Združene gorenjske mlekarne in novo mlekarsko šolo, pripravlja se gTadnja tekstilne šole, ki bo predstavljala kompletno tekstilno tovarno v miniaturi.
Ze dovršenim občinskim delom to je: nova šola, leseni most čez Kokro, pokopališče, se je letos pridružila gradnja kopališča in pa vodovoda. Obe gradnji bosta dovršeni do jeseni. Sedanji občinski upravi se ne more očitati, da ni delavna, da ni podjetna, da ni v službi splošnih interesov občine in njenih občanov.
Razširjenje savskega mostu.
Končno smo dočakali dela za razširitev savskega mostu, ki kot najprometnejša dovozna žila predstavlja glavni vhod v mesto. Most bo razširjen na vsaki strani za 165 cm, cestišče bo pa tudi popravljeno. Delo je izlicitirala tvrdka ing. Aleksander Pretner iz Ljubljane za din 733.167.—.
Da bo tudi našim čitateljem znano, kako bo to delo izvršeno, jim bomo postregli s kratkim opisom.
Najprej so na južni strani mostu podrli železno ograjo in pa betonske stebre. Potem so ob robu mostu, v višini cestišča položili opaž, oprt ne lok mostu. Ta opaž sega toliko izven sedanjega robu mostu, kolikor široka bosta nova hodnika. Potem so skozi ol>ok mostu zvrtali luknje, v katere bodo pritrdili, ali „z.a-sidrali" „sidra" to je ukrivljene železne drogove, ki so debeli 30x40 m/m.
Ta „sidra" bodo položena v razdalji 1.50 m in jih bo na vsaki strani mostu 80. torej skupaj 160; sidra bodo spodaj pritrjena na obok, kjer pa obok prehaja v 'podporne stebre, pa pod ploščo cestišča. Sidra so položenu vodoravno na leseni opaž, med sidra bodo pritrdili železne palice s profilom 12 m/m v razdalji 10 cm
položene enako kot sidra pravokotno n« smer cestišča. Železne palice in sidra bodo zalili z betonom, da bo nastala 20 cm debela betonska plošča, vrhu" katere pride 3 cm debela asfaltna plast. Plošča, ki bo tehnično povedano— vpeta na most, bo na zunanji strani debela 20 cm, na notranji pa 26 cm. Prvotno je bil mišljen tudi varnostni pas, to se pravi, da bi bila hodnika ločena od cestišča z majhno pregrajo, po sedanjem načrtu bo pa ta pas odpadel.
Vodovodna cev, ki se je nahajala sedaj pod hodnikom na južni strani mostu, bo prestavljena iz starega kanala v novega, ki ga sedaj delajo in ki bo za 25 cm pomaknjen proh' sredini cestišča, to pa iz razloga, da se bo napravil prostor za položitev železja in radi površinske vode. Ta površinska voda se bo sedaj stekala v drenažne cevi, s premerom 5 cm, ki se bodo nahajale v razdalji 3 m druga od druge. Teh cevi sedaj most ni imel ter se voda ni mogla odtekati, zato se je zbirala na opornikih, ki so zlasti pozimi radi zmrznjene vode precej trpeli in se že vidijo male razpoke. Ta nedostatek bo torej sedaj odpravljen.
Poleg obeh novih hodnikov, širokih po 165 cm in ne kot je bil prej načrt 225 cm, bo pa tudi cestišče na mostu temeljito popravljeno. Cestišče bodo odkopali prav do betonske plošče obokov. Na to betonsko ploščo pride nekaj nasipa, na tu nasip bodo betonirali še 11 cm debelo betonsko plast, nanjo pa v svrho izolacije položili najboljšo asfaltno lepenko. Na to lepenko pride nasut material, nato pa drobne kocke v premeru 10x10 cm. Tako bo cestišče in seveda tudi oba hodnika za 25 cm višje kot je sedaj. Oba hodnika bosta ločena od cestišča po 18 cm širokih robnikih. Z ozirom na zvišano cestišče bo treba na obeh straneh zvišati nivo ceste. Na nova hodnika bodo montirali staro ograjo in jo dopolnili tam, kjer so bili sedaj stebri.
Hodnik na spodnji strani mostu bodo pričeli betonirati v pričetku prihodnjega tedna. Zbe-tonirana plošča mora potem počivati 28 dni. Čim bodo gotovi z betoniranjem pri spodnjem hodniku, bodo pričeli s podiranjem ograje in stebrov na zgornji strani mostu,»nato pa bodo tja prenesli tudi opaž, kot pripravo za nn-dalnje delo. Ko bodo prihodnji teden pričeli betonirati ploščo za spodnji hodnik, bodo radi pomanjkanja prostora že sedaj zoženo cesto zaprli še toliko, da bo mogoč le enostranski promet, to je samo za eno vozilo. Zato bosta za regulacijo prometa potrebna dva čuvaja in signalne? priprave. Čim bosta dovršena
dosti časa in smisla za naša katoliška društva.
Popoldne ob poli dveh bomo pred Župniščem slovesno sprejeli gospo lledviko Pravstovo in gospoda dr. Kozma Ahačiča, ki sta blagovolila prevzeti čast botre in botra novemu mladčev-skemu praporu. Ob 2. uri bo v cerkvi slovesen govor kot uvod k proslavi Karmeljske Matere božje. Po govoru bo blagoslovil novi prapor gospod duhovni svetnik Anton Vovk in l>o k slovesnosti imel še kratek nagovor na mladino, nato pa se bo razvila procesija s kipom Karmeljske Matere božje, ki se je bo udeležila tudi mladina z novim praporom ter
tako pokazala vdanost do Cerkve. Po cerkveni slovesnosti bo javen nastop vsega člunstva Fantovskega odseka in Dekliškega krožka na prostoru dr. Kozina Ahačiča »Za Viljem". Po telovadbi prosta zabava z veselim sporedom. Sodeluje tudi našu domača godba.
Prav iskreno vabimo vse. da v nedeljo, dne 16. juliju obiščete nuš tržiški kot in tako pokažete, da cenite delo naše mladine na tuko vu/ni postojanki kot je Tržič in ji daste pobude še za nadaljnje delo. Torej v nedeljo 10. julija na svidenje v Tržiču, kjer bodite že V nuprej prisrčno pozdravljeni. Bog živi!
hodnika, bodo pa popravili še cestišče in sicer najprej eno polovico, nato pa še drugo. Svetilk bo 5 na vsaki strani in bodo montirane na drogovih, ki bodo prišli na sedanje stebre. Za vsa betonska dela se bo porabilo 160 kubi-kov betona in cca 18 ton železa.
Betonsko mešanico bodo pripravljali pod mostom, ker zgoraj ni prostora in so sedaj postavili že dvigalo, ki bo nosilo material na most. Dobili bodo tudi stroj za mešanje betona. Pri delu je zaposlenih okrog 25 delavcev in sicer tesarjev, kovačev, zidarjev in nekaj težakov.
Upati je, da bodo v jeseni vsa dela dovršena in bo savski 'most dobil novo lice, novo obliko, ki bo spet nekaj desetletij zadoščala prometnim potrebam te živahne ceste.
Nov tir na železniški postaji.
Železniška postaja v Kranju ima od letn do leta vedno večji promet in je ena izmed najbolj frekventiranih postaj v Sloveniji tako glede osebnega kot tovornega prometu. Vse naprave na postaji pa so zastarele in že dolgu leta ni bilo nobenih večjih popravil, ali novih del. Tako se trgovci med drugim tudi močno pritožujejo radi pomanjkanja dobrih skladišč.
Menda je v načrtu, da se bo enkrat v bodočnosti postaja razširila, saj ima na kranjski strani dovolj zemljišča rezerviranega v ta namen. Za prvo silo bodo sedaj v svrho razširitve voznega parka zgradili ob bregu Kalvarije še en tir. Ker pa sedanji tiri segajo prav do hriba, bodo morali odkopati precej bregu in napraviti škarpo, da se ne bo zemlja posipala. Dosedaj so odkopali že precej bregu v dolžini postaje, napravili so tudi že nekaj škarpe. Vendar pa ta razširitev, ki radi neugodnega terena ne bo tako poceni, celotne ureditve posluje ne bo rešila. Baje bodo delo sedaj prekinili, ker potrebujejo delavce drugje.
Danes objavljamo ob priliki blagoslovitve tudi poročilo o preddvorskem vodovodu'. O gradnji novega kopališča v Kranju in o kranjskem vodovodu, ki se istotako gradi, bomo pa poročali v prihodnji številki našega lista.
Vodovod Preddvor — Nova vas — Breg.
V nedeljo, dne 16. julija popoldne bo Vodovodna zadruga v Preddvoru, ki ji načel j lije g. župnik Sitar Valentin, blagoslovila svojo vodovodno napravo. Pri blagoslovitvi bo navzoč tudi g. ban dr. Marko Natlačen, ter odposlanstvo Higijenskega zavodu v Ljubljani, ki je zgradilo vodovod.
Ker je vodovolcl v Preddvoru maticu za vo-vodovod Preddvor—Kranj—Škofja Loku. smo prepričani, da zanima tudi širšo javnost, kaj zmore  vztrajnost in vzajemnost.
Prva misel in pobuda, da dobi lepa podgorska vas Preddvor z okolico svoj vodovod, se je pojavila v letih 1897—98 od strani tamkajšnjih gruščakov, ki so hoteli poleg tega, du bi sebi izgradili vodovod, pomagati tudi vaščunom. Ker pa bi bilo to preveliko breme zu vuščune, se ta misel ni uresničila.
Misel na vodovod se je za daljšo dobo opustila. Po svetovni vojni pa se je spet začelo misliti na napravo vodovoda in so dobili nekateri privatniki vodo iz kranjskega vodovoda. S tem pa :ii bilo pomagano splošnosti. pač pa samo posameznikom. Leta 1926 je bil prvi sestanek vseh zainteresiranih. Pri tem sestanku pa ni prišlo do zužcljenega sporazumu, rudi
odškodninskih dajatev in prispevkov. Vas Preddvor se je radi svoje lepe lege v tistih letih pričela razvijati v letovišče. Največja ovira za dober napredek pa je bilo ravno pomanjkanje vode. Ljudje so zajemali vodo iz vaškega potokn, ali pa vozili iz reke Kokre. To je rodilo ponovno pobudo, da se je potom krajevnih faktorjev (šola, župni urad, občina) pričelo res intenzivneje delati na u-resničenju zgraditve vodovoda. Večina zainteresiranih se je izrekla za vodovod. Ustanovil se je vodovodni odbor, ki je imel predsednika, tajnika in 3 odbornike. Ta vodovodni odbor je imel dolžnost, da pri Iligijenskem zavodu v Ljubljani zaprosi za generalne načrte, nabira člane za bodočo vodovodno zadrugo in izvede vse predpriprave. To je bila nekaka prva etapa vodovoda v Preddvoru.
Ko je bil izvršen načrt in preizkušena voda v izvirku potoka Bistrica, je vodovodni odbor uvidel, da ni zmožen sam izvesti gradnje vodovoda, kljub podpori vseh uvidevnih faktorjev in dobre volje prebivalstva. Zato je likvidiral svoje poslovanje. S podporo občine, Higijenskega zavoda in banske uprave je bila k po proračunu predvideni vsoti preko 600.000,— din zagotovljenu 2/3 podpora. Na podlagi tega se je ustanovila v Preddvoru dne 21. X. 1934. vodovodna zadruga. Izvoljen je bi! odbor, ki še danes posluje in je tudi izvedel gradnjo vodovoda.
Težko je bilo breme 204.300.— din za 60 zadružnikov. Stavili so se različni predlogi, ka ko naj se dobi tu vsota. Nekateri BO želeli plačevati po neposrednih davkih, drugi bi radi odslužili z delom, tretji so se spet upirali plačevanju po neposrednih davkih, ker imajo obrt ali rentnino ali kak drug davek, ki ne predstavlja faktične vrednosti premoženja. Vodovodni odbor je na eni prvih svojih sej sklenil sledeče dajatve. Ustanovil je t. z. enote. Stal je na stališču, da naj se plača po uporabi vode. Kdor ima več ljudi, živine in večji !uk-sus pri pipah, naj več plača. Tako se je štelo za eno enoto odrasel človek, odraščenu živina in vsaka pipa. Teh enot se je nabralo nekaj čez bOO tako, da je odpadlo na eno enoto preko 300 din, kot prispevek za glavni vod, Higijenski zavod, ki je vodil vse delo, je bil pripravljen, da se vsota, ki jo morajo duti zadružniki, lahko odsluži z delom. Vodovodnu zadrugu je sklenila, du se plača za delo (težaško) po din 2.— od ure. Kolikor bo kdo zuslužil se mu odpiše od njegove dajatve. Delo je trajalo preko enega leta. Dne 26. IX. 1935. je bil vodopravni ogled, na kar se je takoj pričelo z delom. Voda v vasi je pritekla junija mesca letu 1936.
Tehničnih rezultatov v celoti ne moremo prikazati. Studenec, ki je zajet, daje minimum 100 1 sek. vode, tuko du jo bo zadostovalo zu Klanj in njegovo okolico ter za Škof jo Loko. Zajetje je zgrajeno 10 m pod zemljo v skalo. Od zajetja do prvega raztežilnikn so položene cevi s premerom 22,5 cm. Samo te cevi, ki so" dolge cen 800 m. držijo preko 50 kub. m vode. Razte/ilnik ima vode zu 3 ure gušenja v Preddvoru. Vsakih 7 minut priteče v raztežilnik 57 kub. m vode.
Vse to delo je plod vztrajnosti in vzajemnosti. Prebivalci Preddvora in okolice so lahko ponosni na to svoje največjo delo v vseh letih, kar pomni tukajšnja zgodovina. Tudi mi jim častitamo k temu uspehu in jim želimo, da bi vedno pili dobro vodo.
Joža Herfort:
Očnice so zacvetele, murke zadehtele! Modri svišč je že odprl nebesnomodre čaše in uprl svoj pogled v nebo. ki je v poletnem soncu dobilo njemu enako barvo. V skritih kotih so pokazali svoj čar lepi čeveljci, še malo in zacvetela bo bajna triglavska roža. Vse cvete, vse deliti, vabi, mami, očaruje.
Prti narcis so se pomaknili višje, prav kot bi se hoteli umakniti pohotni grabežljivosti izletnikov, ki so hujši kot naj!>olj lačne koze in krave. Ni jim dovolj, da si natrgajo šopek rož, šopek ključavnic (tako se pravi pravzaprav narcisi), potem, ko sta se oko in duša napojila nad to našo edinstveno lepoto. Ne šopka ne butarice rož, svežnje rož prineso izletniki, polne nahrbtnike in nabite bisage cvetja, malih napol uvelih mrličkov. Prodno pridejo vse te male žrtve izletnikov v svežo vodo, jih je najmanj polovico že suhih ali pa tako uvelih, da se jih komaj tretjina popravi — za dan ali dva in potem zopet uvenejo in odmro brez slehernega husku.
Ostre besede! Preostra so za nas, bo marsi-
I kdo dejal. Jnz pa vam odgovarjam, da so premalo ostre. Mučimo in borimo se, da ohranimo naš ponos, naše cvetje, s tem pa, ko prosimo, naj bodo izletniki prizanesljivi do te tako urno minljive lepote naših krujev. jih še podžgemo v njihovi slepi strasti po uničevunju važnega cvetja. Kaj bi se pa zgodilo, če bi le enkrat prišli z izleta brez butare cvetja? Če bi imeli zu klobukom samo par cvetov, v duši pa prelep vtis, ki so ga na vas napravile cvetoče poljane? Vašemu zgledu bi pra\ gotovo sledili tudi drugi in cvetje bi ostalo, bi napravilo seme in bi dokončalo in opravilo od Boga ji podeljeno nalogo, drugo leto pa bi bilo cvetja vsaj še enkrat toliko, kot ga je bilo leto prej.
Dejali boste, saj so rož cele poljane, saj so jih polna vsa pobočja! Zakaj si ne bi smel natrgati rož, kolikor bi si jih hotel?
Prijatelj, postregel ti bom samo z nekaj zgledi in upam, da boš potolažen v svojem prekipelem srdu in boš stopil z menoj v isto vrsto — v vrsto onih, ki ščitijo rože in boš se voda tako dober, da boš povedal to in pove-del druge v naše vrste.
V Polhogrnjskih Dolomitih in v Zasavju raste dokaj redka roža blagajka ali blago dišeči volčin (daphnc Blagaynu). Vedeli so zanjo dolgo časa sumo domučini in pa botaniki.
čim bolj pa je jelo prodirati zanimanje za naravo, čimbolj smo pričeli hoditi na izlete in ture ob nedeljah in praznikih (tedaj seveda še ni bilo izletniških vlakov), tem bolj je jela blagajka ginevati, redkejša je postajaln. Zgodaj spomladi so jo že jeli trgati in že povsem od-cvelo rastlino za vedno. Ni imela sploh prilike dozoreti — napraviti  semenu. Zavzeli  so se
zanjo toliko, da so jo z zakonom prepovedali trgati. Kaj se je zgodilo tedaj. Blagajke so romale v Ljubljano in drugam v nahrbtnikih. Zaman je bilo vse prizadevanje orožnikov in mitničarjev, blagajk je bilo čezdalje manj, ker raste v obliki otokov, so nekateri otoki — zginili. Populili so jih s koreninami vred. Tu je najina prva naloga. Če že trgaš rože, jih res trgaj, ne pa puli. Niti ne zavedaš se, kakšno škodo napraviš, če rože puliš! Sedaj so ostale blagajke le na mestih, ki so skrita ali pa težje dostopna, torej se je morala tudi uboga blagajka, čeprav jo ščiti sum zakon, umakniti pred — civilizacijo. Kajne, to je lep dokument naše dobe?
Kaj ni tvoja prejšnja osornost prešla v rdečico sramu? Kaj ne boš za to, da se blugujke sploh ne trga? Vem, boš! Z blagajko v isti vrsti je Cojzova vijolicu (Viola Zoisi), planika, murka in še pur naših planinskih rož, pa tudi čisto navadni rododendron (pravzaprav rja, bi ju v a-nec) — v Zasavju in Iškem vintgarju pod Krimom, tukaj se umika tn sicer odporno rastlina pred silo civilizacije, katere skoro nobena roža ne prenese, prav kot vsa vesoljna Stvar-nica.
Gospoda, mar je res lepo, če pride planinec z gora in je tako ..okrašen" z rožami, ponavadi z redkim planinskim cvetjem, kot bik, ko ga peljejo na jesen s planine? Na palici takega planinca binglja šop rož, z nahrbtnika drugi, okoli in okoli klobuka pa spet roža zraven rože. In če ste bili vi kduj taki, pa vas ni bilo sram? V svoji goreči in Imtanični strasti niste rabili nožiekn, pač pa ste trgali, ru-vali in pulili vse v prek in vam ni bilo mar potomstva rož! Spet mi boste pritrdili, da imam
prav in  marsikdo bo v srcu sklenil iti za
menoj.
Ali ni lepo iti na izlet, v gore, kamorkoli in vas povsod mesto pustoši pozdravlja cvetje s svojimi lepimi očesci, kot bi nas pozdravljalo in nas lepo sprejemalo v svojem lepem domu v božji prirodi. Zakaj bi te naše ljubke prijateljice uničevali in morili.
Lepa tiha dolina je bila posutu z. morjem drobnih ivanjščic, ob robu je dehtel bezeg in obetal ptičkom pogrniti pod jesen polno mizo sludkega črnega sadu. V dnu dolinice je bilo močvirje in ob njem venci rumenih, zlatoča-ših kalužnic. Tam pa, kjer je voda napravila zrcalno gladino, je odprl svoje čudežne cvetove čudež naših vodu — lokvanj. Poznate to našo najlepšo rožo? Ne? Veliki, 10 — 15 cm visoki beli cvetovi, ki so sem in tja mulo, nežno rožnati, odpro zjutraj soncu svoje divne viola čaše na večer pa spet zapro svoja očesu. Skoro vsak teden sem bil 2 — 3 krat pri njih na obisku in vedno sva z ženo strmela v te bele cvetove kot v čudež.
Nekega dne pa sva našla ivanjščice v dolini pregažene in povaljane, bezeg polomljen in mlako 7. lokvanji opustošeno. Divjak, ki je tu divjal in po svoji kruti duši gospodaril ni pustil niti enega cveta. Oba z ženo sva žalostno strmela v to razdejanje in tiho odšla. Nikdar več se nisva vrnila v to dolino, ki nama je dala toliko lepih ur, pa je vso lepoto uničil divji in surov človek.
Bi hotel biti to ti? Ne, nikoli! Jaz tudi ne. Povejva to zgodbo še drugim in vsi, ki jo bodo čuli, bodo enoglasno rekli z nama: Cvetju na pomoč, ono je okras naše lepe domovine, čuvajmo ga!
»GORENJEC«
^% STRAN 3
Delavski obzornik.
Vsemu kranjskemu delavstvu r vednost
Volitve obratnih zaupnikov se bližajo, borba se nam vsiljuje preko katere ne moremo iti. Mi jo sprejmemo, vedo naj združeni nasprotniki, da bomo znali braniti čast in avtoriteto delavskega stanu, ker se zavedamo, da smo predstavniki edine prave delavske-nnrod-ne strokovne organizacije, ki temelji na pravih iskrenih katoliških načelih, ki ima edina resnično legitimacijo, da je prava predstavnica delavstva. Naša organizacija je izšla iz slovenskega naroda, j«' torej slovenska in Jugoslovanska. Centrala naše ZZD je Ljubijana-Beograd. Dočim imajo naši nasprotniki svoj center v Amsterdamu itd. Torej pokret naših nasprotnikov je proti-jugoslovanski, za jugoslovansko delavstvo škodljivo — poguben.
Pokret naše ZZD pa je slovcnsko-naroden, skrntka pokret ZZD — je pokret vsega iskreno zavednega jugoslovanskega delavstva. Tega se dobro zavedamo, zato gremo pogumno v boj, da si priborimo obratne zaupnike, ki bodo imeli za seboj cilj delati, ki ne bodo iskali na račun delavstva boljših mest, ker se bodo na račun delavstva plazili okoli inženirjev in gospodov ravnateljev ter gojili razmerje, katero škoduje delavstvu. Mi hočemo take o-bratne zaupnike, ki bodo častno zastopali naše delavstvo pri podjetjih.
Parski fondi so Vaša lastnina. Zato jih izročite zaupnikom poštenjakom, ki bodo čuvali Vaše imetje, da se ne bo dogajalo to, kar se je zgodilo v tovarni  ..Jugobruna"  v Kranju.
Purski fondi
Marksistično gospodo je naše poročilo o par-skih fondih v „Jugobruni" in „Semperitu" zelo zbodlo ter nas po „Dclavski politiki" sprašuje po imenu one marksistke, ki se mora radi parskega fonda zagovarjati pred sodiščem. Mi stojimo na stališču, da se greh pove, grešnika pa ne, ker hočemo zlo odpraviti, ne pa voditi osebne politike. Imena nam še toliko manj ni treba označiti, ker je ime te marksistke ravno marksistični gospodi bolj znano kot nemarksistom. Ni pa lepo, da se gospodje marksisti te svoje somišljenice sedaj tako otepajo, kakor da bi bila izšla !z naših vrst. Zvestobe marksist pač ne po/na.
..Delavska Politika" pa prav nič ni radovedna, kateri marksist iz „Semperita" je zatajil demokratična načela in zahteval od odbora, da se mu dovoli posojilo, pa tudi zahteval, da delavstvo o tem ne sme nič zvedeti. Očivid-no ..Delavska Politiki tudi za to ime že ve, le da ji je stvar neprijetna in hoče z molkom preprečiti, da bi bilo delavstvo pravilno informirano. Ta molk pe nam daje tudi sicer misliti, da se s pnrskim fondom v ..Semperitu"
ne postopa po določilih pravilnika ter bi bilo vsekakor interesantno, če bi hotela „D^lavska Politika", ki ima prav dobre zveze s svojimi prijatelji v „Semperitu", razložiti v prihodnji številki vsemu delavstvu, koliko denarja je v parskem fondu ter katerim delavcem so se podelile podpore, odnosno komu vse se je izplačal denar iz parskega fonda. Mi nikakor ne moremo verjeti govoricam, ki se širijo po ..Semperitu", da je večina parskega fonda bila vpornbljena za Cankarjevo dvorano ter da so dobili podporo taki delavci, ki so bili upravičeno odpuščeni iz tovarne, dočim delavci, ki so dalj časa bolehali in ki se še vedno nahajajo v tovarni, niso dobili niti pare: to pa le radi tega, ker niso pristaši marksizma. Te številke bi gotoVo delavstvo bolj zanimale, kakor pa imena tistih, ki so se kaj pregrešili, ker za ta imena ve že vsak delavec. Le tiste nesrečne številke delavstvu niso znane in bi bilo za pomirjenje delavstva zelo potrebno, da se glede parskih fondov delavstvu nalije čiste vode.
Marksistične lasti
Naše marksiste najhujše boli izguba venke opore, ki so jo imeli marksisti v prejšnji »Delavski zbornici". Da prikrijejo svojo žalost in potolažijo svoje somišljenike, pa tudi tisti del delavstva, ki je živelo pod terorjem marksistov, klevetajo na vse načine sedanje delovanje nove „Delavske zbornice". Je pač težko pozabiti na velike denarne podpore, ki jih je prejemala marksistična organizacija od „Delavske zbornice", pa tudi moralno podporo, katero so dajali zustopniki „Delavske zbornice" marksistom v vseh tovarnah. Sedaj ne morejo ti marksistični osrečevalci delavstva s pomočjo zastopnikov „Delavske zbornice" intrigirati proti krščanskemu delavstvu. Tudi njihovi fondi bodo ugasnili in splahneli. Ni čudu, da so sprva poskusili s protesti vpostaviti prejšnjo ..Delavsko zbornico" ter se sklicevali na svojo laži-demokracijo. Ko pa tudi s tem niso uspeli, so začeli obrekovuti ..Delavsko zbornico", češ, dn je „Delavska zbornica" odklonila predlog banske uprave zu zvišanje minimalnih mezd. Seveda je to neresnično ter bodo razširjevalci teh neresničnih vesti, ki škodujejo ugledu javne oblasti, prejeli tudi zasluženo plačilo. Delavstvo pa opozarjamo, da tem neresničnim vestem ne naseda. Ozadje teh vesti pa je sledeče:
Ko so marksistični voditelji pri ..Delavski zbornici" začutili, da bo „Delavska zbornica" ruzpuščena, so nemudoma predlagali banski upravi, da se uvede postopek za zvišanje minimalnih mezd. Dokler so bili sigurni. da ostanejo še v „Delavski zbornici", tega predlo-
gu niso stavili. Očividno je bil ta predlog napravljen le z namenom, da bi mogli kovati iz tega povzročenega mezdnega boja zase političen kapital. Če bi jim bil na srcu interes delavstva, bi bili ta predlog pač preje napravili. Bansku uprava je tn predlog poslala novo sestavljeni ..Delavski zbornici", ki mora iz-(ršiti vsa pripravljalna dela in sestaviti go-gospodarskim in socialnim razmeram primeren predlog. Razumljivo je. du ..Delavska zbornicu" ni mogla takoj dovršiti teh pripravljalnih del ter se končno odločiti za primeren predlog. Seveda ..Delavska zbornica" predloga ni odklonila. Kadar pa bodo vsa delu dozorela pa bo ,.t)lelavska zbornica" pravočasno stavila primerne predloge.
Dejansko stanje stvari je torej povsem drugačno, kot ga slika jo marksistični klevetniki.
6. avgusta 1939
I. velika obrtniška
TOMBOLA
V KRANJU
Odmevi
Marksisti in takozvani nacionalisti v ..Semperitu" so postuli nervozni. Naša poročila jim gredo na živce. Doslej so zvesto podpirali drug drugega tako napram vodstvu, kot napram javnosti in če ni šlo drugače tudi z lažjo. Katerikoli delavec je pridobil zaupanje kake skupine delavstvu, je bil kmalu na cesti, če ni trobil v njihov rog. Znali so mu podtukniti ali sluh material ali ga celo oklevetali na drug način, tako, da je iz najboljšega delavca postal v očeh vodstvu nuenkrut nesposoben de-l ivec, kateremu se je meni nič, tebi nič odpovedala služba. To metodo se je izkušalo vporubljuti celo proti tistim delavcem, ki so se pri katerikolih volitvah pridružili našim vo-lilcem. Če ne drnguče pa so tuke volilco kaznovali na ta način, da so jim preskrbeli vsaj začasno znižanje mezde. Tudi pri sedanjih o-bratnih volitvah se kažejo znaki poizkusov takega terorja. Povemo pa jim že danes, da nc bomo več verjeli v kaka sladka opravičevanju in izmišljene pretveze, ampak da bomo storili
V nedeljo popoldne vsi k TELOVADNI PRIREDITVI na Primskovo.
Le mizar zna narediti pohištvo
kakor more perilo čisto oprati le dobro milo Terpenhnovo mib Ziatorog do gosto belo
feno, le« z lahkoto odstrani vsako umazanijo e malo Iruda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno.
TERPENTINOVO
TEDENSKE NOVICI
vse, da bo vodstvo dobilo točne informacije in možnost, da na enakopraven način zaposli tudi delavstvo našega mišljenja. Če pa vodstvo tega morda ne bi razumelo, potem bomo pač uveljavili načelo, da smo na svoji zemlji svoji gospodje. Posledice pa naj si gospodje marksisti in takozvani nacionalisti pripišejo samim sebi.
Dne 9. t. m. sta se poročila v Šmartnem oba naša člana gospod Volčil Franc, ustanovni član ZZD v Kranju in sedanji podpredsednik glavnega odbora, z našo članico gospodično Ponikvar Kristino. Novo poročencema iskreno čestitamo I
V nedeljo 16. julija se vrši članski sestanek ZZD v Šmartinskem domu, namesto 9. t. m., ki je odpadel radi igre. Vse člane in prijatelje našega pokreta vljudno vabimo, da se tega sestanka sigurno udeležijo. Govori zastopnik iz Ljubljane.
Koliko ste že darovali za kongres Kristusa  Kralja v Ljubljani?
Strokovno trgovsko šolstvo — važno zn državne nameščence. Znano je, da celo iz trgovskih krogov, ki imajo prvenstvo pred drugimi, ni lahko spraviti otroka v državno dvo-razredno šolo v Ljubljani in da je trgovska akademija, ki ima po najnovejših določilih že pet letnikov, za marsikoga nedostopna. To na eni strani, dočim na drugi strani na trgovskih tečajih izgubiš rodbinsko draginjsko dokludo za otroka, ki je všolan, če šola nima pravice javnosti.
Dne 17. junija 1939 pa je pod št. VI/19.062 minister trgovine in industrije priznal pravico javnosti ..Trgovskemu učnemu zavodu" v Ljubljani, Kongresni trg 2.
Ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju bo sprejemalo prijave kandidatov za 1 letnik v času od 1. do 28. avgusta 1939. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 28. avgusta 1939. ob poli 9. uri. Vpisovanje se bo vršilo 2. septembru 1939. od 8. do 12. ure.
Popravni razredni in završni izpiti se prično dne 26. avgusta ob poli 9. uri dopoldne.
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in sumu-vozačev motornih vozil, se bodo vršili za sre-ze Kranj. Radovljica in Skofja Loka v torek, dne 22. avgusta 1939 ob 8. uri pri sreskem načelstvu v Kranju.
Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.
Dražba. V smislu odloka kr. banske uprave z dne 2. III. in 1359/21 z dne 4. III. t. 1. se bo dne 17. julija 1939 ob 9. uri pri sreskem načelstvu v Kranju, soba št. 7 (kmetijski referent) na ustmeni javni dražbi prodalo 114 komadov rubljenih. vendar še dobro ohranjenih juta vreč. Zanimanci si lahko vreče predhodno ogledajo ob uradnih dnevih v sobi št. 7.
Izdražitelj mora vreče takoj plačati in prevzeti.
Vojaški nabori. Nabori v Kranju bodo dne I H. t. m. in sicer ob 7. uri za občino Kranj, ob 7.40 za občino Stražišče, ob 8.45 za občino Besnica, ob 9. 30 za občino Naklo in ob 10. uri za občino Mavčiče. Dne 19. t. m. ob 7. »tri za občino Predoslje, ob 7.45 za občino Smlednik, ob 8.30 za občino Golnik, ob 9. uri za občino Jezersko, ob 9.15 za občino Šenčur in ob 10. uri zn občino Preddvor. Za vse občine bodo nabori v dekliški šoli na Pungertu v Kranju. Dne 20. julija t. 1. bodo nabori ob 7.30 uri v Cerkljah za občino Cerklje. Dne 22. julija t. 1. bodo nabori v drž. meščanski šoli v Tržiču in sicer ob 7. uri za občino Tržič, ob 8. uri za občino Kovor, ob 8.30 za ob-fing Križe, ob 9.30 za občino Sv. Ana in ob K) uri za občino Sv. Katarina. Po potrebi se vršijo nabori preko zgoraj navedenega časa
Tablice
za obrtniško tombolo se že dobe povsod.
Imena prodajalcev so  navedena v rubriki: „ Obrtniška tombola".
Vsi naborniki naj pridejo na nabor čisti, mirni in v treznem stanju. Vsako razgrajanje in preklinjevanje se bo najstrožje kaznovalo, pijanih rekrutov se ne bo pustilo k naboru temveč se jih bo do iztreznjenju zaprlo ter bodo morali dotični iti pozneje v Ljubljano na svoje stroške radi pregleda.
Vojaška zaprisega ne/.apriseženih obveznikov bo dne 18. (ne 19.) julija t. 1. Zbirališče pred župniščeni istega dne ob poli 11. uri.
Pregled voj. uniform od rez. oficirjev bo 18. juliju t. 1. v Kranju, 20. t. m. v Cerkljah, in 22. t. m. v Tržiču, vsakokrat pred pričet-kom rekrutovanja.
Naredba. V smislu čl. 66. in 76. zakona o notranji upravi prepovedujem vsako točenje in oddajanje alkoholnih pijač rekrutom, ki bodo
letos šli na nabor in sicer za dan 17. in 18. julija zu občino Besnica, Mavčiče, Naklo, Stražišče; za 18. in 19. julija za občino Šenčur, Predoslje, Smlednik, Golnik, Jezersko in Preddvor; za dne 19. in 20. julija za občino Cerklje, za 21. in 22. julija za občino Kovor, Križe, Jv. Ana, Sv. Katarina in Tržič.
Prepovedano je tudi vsako posredno toče-uje in oddajanje alkoholnih pijač po spremljevalcih. Nabornim obvezancem je prepovedano od doma s seboj prinesti alkoholne pijače.
Kršitelji te naredbe bodo v smislu čl. 69 toč. 3 kaznovani z denarno globo od 10 do 500 din, oziroma" ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku z zaporom od enega do deset dni.
Prepoved velja celodnevno za določene dni in za vsa naselja, skozi katera potujejo naborni olrvezanci in stopi za gorenje dneve v veljavo takoj po razglasitvi na krajevno običajni  način.   —    Sreski načelnik: Lipovšek:
Oklic. Kraljevska banska uprava dravske banovine kot uprava banovinskih cest namerava tekom leta 1939. zgraditi nov železobe-tonski most preko Kokre v Lajhu pri Kranju. V zvezi z gradnjo mostu je tudi preložitev banovinske ceste na obeh bregovih Kokre po zemljiščih, ki jih bodo morali lastniki prostovoljno odstopiti, ali pa jih bo potrebno razlastiti.
V svrho vodopravne odobritve projektiranega mostu in v svrho pridobitve potrebnih parcel pogodbeno, oziroma z razlastitvijo razpisuje sresko načelstvo v Kranju vodopravno in odškodninsko obravnavo na kraju samem za četrtek, dne 20. julija ob poli 9. uri dop.
Interesenti morejo pregledati do dneva razprave načrte in seznam zemljišč na sreskem načelstvu v Kranju soba št. 4 ter podati morebitne ugovore pismeno do dneva razprave uli ustno pri razpravi sami.
KRANJ
Predsednik vlade Dragiša Cvetković v Kranju. V torek se je z dopoldanskim brzovla-kom pripeljal do Kranja predsednik vlade g. Dragiša Cvetković. V Kranju je izstopil, se sprehajal po kolodvoru, nekaj časa se je mudil tudi v pisarni, nato pa se je z avtomobilom odpeljal na dvor na Brdo. Z istim vlakom se je vozil na Gorenjsko tudi predsednik senata g. dr. Korošec, ki je prijazno odzdravljah
Farna knjižica v Ljudskem domu v Kranju prične v četrtek, dne 20. t. m. poslovati tudi zvečer. Uradne ure bodo v četrtkih od 7 do poli 9 ure zvečer in ob nedeljah od 9 do 12 ure dopoldne. Ob četrtkih bo poslovala le do preklica. — Vsi ki si želite zabave ob poletnih večerih, pridite po lepe knjige, ki jih dobite v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku.
Mednarodne rokoborbne tekme v Narodnem domu v Kranju od nedelje 16. julija vsak večer od poli 9. ure naprej.
30 letnica mature na gimnaziji v Kranju iz 1. 1909. Dne 12. julija zvečer so se zbrali v hotelu „Stara pošta" nekdanji gimnazijski tovariši, da proslave 30 letni jubilej mature. — Sestanka so se udeležili sledeči: Alič Franc gimnazijski ravnatelj v Ptuju, Hafner Anton, župnik v Trbovljah, Križnar Lovro, ravnatelj vodne zadruge Kovina pri Beogradu, Lazar Ivan, ban. uradnik v pokoju v Ljubljani, Mlakar Ka-rol, poštni uradnik v Ljubljani, Pfajfar Franc, župnik v Velesovem, Sajovic Jakob, župnik na Planini pri Sevnici, dr. Sajovic Stanko, odvetnik v Kranju, dr. Stempihar Jurij, apelacijski sodnik v Ljubljani, Vilfan Matej, katehet v Ljubljani.
Pred 30 leti je v Kranju maturiralo 27 dijakov. Izredna odlika tega gimnazijskega razreda je bila ta, da so vsi izdelali semestralno in vsi so dovršili zrelostni izpit - kar se navadno ne dogaja. Od nekdanjih tovarišev jih je 9 umrlo, 7 je pa opravičilo svojo odsotnost. V četrtek 13. julija je bila v župni cerkvi sv. maša za vse pokojne tovariše. Nato so se udeleženci odpeljali na izlet na Jezersko.
Kranjski pevci v radiju. V sredo 19. julija zvečer od poli 0 do četrt na 10 uro bodo v ljubljanskem radiju peli priljubljeni pevci moškega zbora .Prosvetnega društva" iz Kra-
STRAN 4
»GORENJEC«
nju. Vse rudijo poslušalce opozarjamo na In nastop naših pevcev.
HOTEL „JELEN" - KRANJ
Vsako sobot« in nedeljo zvečer godba. Igru tržiftki „šramel" (poznani »Fogvlni")
Kapetan Kovinčič zaprt. Gorenjcem je 5e v živem spominu kupctan Kovinčič, ki je ol> šeučnrskih dogodkih silno surovo nastopal pinti našim ljudem. Njegova dejanju so bilu taka, da nas ni presenetila vest, du so kapetanu Ko-vinčiča naše oblasti zaprle. Mursikomu bo trpljenje, ki ga je moral trpeti s tem olajšano. Enako zadoščenje bodo imeli tudi Prekinurei. ki so okusili njegovo nastopanje ob času njegovega službovanju v Murski Soboti.
Obrtniška veselica. Vse prijatelje vabimo ia vrtno veselico nu „Planino" to nedeljo popol dne. Za razvedrilo, gorka in mrzla jedila, ter posebej izbrano vino je preskrblje no. Pu tudi z drugimi dobrotami bo vsestransko postreženo. Igra godba Kranjskega glasbenega društva. Prijetna okolica in lep izprebod čez novi most bo privabila številne prijatelje in ker gre za obrtni dom. pričakujejo obrtniki številnega posetu.
PRIMSKOVO
Nastop: V nedeljo se vrši telovadni nastop, ki se začne po litunijuh ob 3. uri pred „Pro-svetnim domom". Nustopi domač« članstvo in iz okolic«" ter vrsta iz Kranju z br. Kcriuuv-nerjem nu čelu, ki uživa sloves tudi v inozemstvu. Pozabiti ne smemo omenili, du nastopi 13 letni mladec Grmek, ki je vzbujal veliko pozornost v Muriboru. Vsi oni, ki bodo nastopili, morajo biti ob 1. uri popoldne na te-lovndišču pred Prosvetnim domom.
Vabimo vsa okoliška društva, da se nastopa udeleže polnoštevilno v krojih. Posebno pa vabimo naše prijatelje, da nas podpro pri dograditvi doma, ker smo danes brez dvorane.
Pri vsej prireditvi sodeluje vojaška godba iz Škofje Loke.
MOŠNJE - BREZJE
Dne 16. t. m. bomo imeli v Mošnjah dan priprave na kongres Kristusa Kralja. V ta namen bodo ob 8. uri zvečer pete litanije v župni cerkvi v Mošnjah, nato pa procesija s prižganimi bakljami k evharističnemu križu no Otok. Tu bomo slišali par govorov o pomenu kongresa. Farani mošenjske župnije iz Mošenj, kakor tudi z Brezij in drugih krajev so vljudno vabljeni, da se te lepe slovesnosti v črni večjem številu udeležijo!
PREDDVOR
Blagoslovitev vodovoda. V nedeljo 16, julija se bo pri nas vršila slovesna blagoslovitev vodovoda. S to slovesnostjo hočemo dati poudarka vsemu vztrajnemu in požrtovalnemu delu za pridobitev te potrebne naprave, katera je sad vzajemnega truda vse vasi. Ta dan bo za Preddvor zgodovinskega pomena, saj je uresničena naša dolgoletna želja, da je po naših hišah končno vendarle pritekla zdrava, pitna voda. Kako visoko je to naše delo ocenjeno tudi pri oblasti, nam kaže dejstvo, da se bo slovesnosti udeležil sam g. ban dr. Natlačen. Spored je pa sledeč: ob tričetrt na 5 bedo v
cerkvi pete litanije, nulo bo blagoslovitev, ob poli 6 uri se pa vrli v Ljudskem domu ljudska igra v 5. dej.: „Mlinar jev Janez" (Teharski plemiči). Okoličani od blizu in daleč, pridite nu našo slovesnost in naš pruzuik!
IZLETI.
Obrtniška tombola_
V  naslednjem nuvajutuo imenu produjnlcev tablic zu vsuk kraj. Obračajte se nanje. Kiirnik Franc, kolur Tupuliče. Športi Lizi, trgovina Preddvor. Križnar J., gostiln« Preddvor. Sen k Vinko, čevljar Preddvor. Jenko Matija, trg. in gostilna Zg. Bela. Kern Jožef, mizar Zg. Bela. Lombnr Ivan, trg. in gostilna, Trstenik. Mlekarska  zndrugn, Gorice. INik Matiju, pek Gorice. Sitar Jože. mizar Križe. Bohorič Anton, pek Tržič. Vnljavec Leopold, krojač Tržič. Stritih Anton, krojuč Bistrica. Košir Anton, trgovina Kovor. Kaltnekar Jožef (delavski dom) Jesenice. Levičnik Milan, urar Jesenice. Beguš Peter, pek Jesenice (gostilna Čufar). Sedej Ludvik, ključavničar Javornik. Građen Franc, trafika Bled. Bulovec Ivan, trgovina Radovljica. Prestrl Ivan, miza   Radovijicu. Šifrer A., gostilna 2abnicu (gostilna Cegnur). Planinu, dežnikur, škofju Loka. Porenta Anton, gostilna (Binkel) Stara Loku. Logar Jane?;, mizar Železniki.
Gospodarstvo
Uspešna obnovitev in okrepitev našegu krompirja.
Med najpriljubnejše in najizdatnejše ukrepe za obnovitev in zlx)ljšanje krompirja smo smatrali izmenjavo semena. Kdor je hotel pridelati še posebno obilno zdravega krompirja, je pazil tudi, da je pravilno kolobaril, da ni preobilno gnojil z dušikom, da je gnojil tudi s kalijem in fosforjem itd.
Prav odlično rast in razvoj krompirja je vendar videti letos pri krompirju posestniku Drakslerja p. d. Zirovniku v Mavčičah, kateri je letos prvič sadil luni na domači njivi, med domačim nasadom smotrno odbran krompir.
V času cvetenja je Draksler lani na njivi zaznamoval z rafijo in palicami posebno do bro razvite krompirjeve rastline (grmušlje). Gomolje zaznamovanih grmušljev je posestnik v jeseni posebej izkopal in posebej spravil.
Letos spomladi je te gomolje sadil na isti njivi in ob povsem enakimi pogoji (enako gnojenje in oskrbovanje), ko navadni krompir in vendar kažejo krompirjeve rastline, ki so zrastle iz gomolja lani odbranih grmušljev neprimerno lepšo in zdravejšo rast. Kažejo skoraj za ped višjo rast, kot po našem domačem starem običaju sajen krompir.
Priporočamo vsakemu poljedelcu, ki se zanima za preprosto, uspešno in ceneno obnovitev našega sicer odličnega domačega krompirja (oneida), da se zglasi te dni, ko je krompir še v polnem razvoju, pri Dlakslerju, p. d. Zirovniku v Mavčičah in se na lastne oči prepriča o uspešnosti odhire na njivi! W.
Od 12, — 13. avgiiNta z avtobusom v Gorico, Sv. Goro: Doberdob in Trst. Vožnja in potni list din 140. .
Od 15. - 1?. avgusta na Veliki Klek (Gross-glockner) din 2l>o,-—.
Od 14. — |S. avgusta nn Sv. Višarje din -
Prijnvite se v Izletni pisarni M. Okom, Ljubljanu. Frančiškanska, ali pa: Stanko Umnik, Predoslje 70, telefon 74.
V Gorenjski oblačilnlcl v Kranju,
dobite najtrpežiiojšo modne, športne in delovne obleko itd. — — — Kot krojača bova postregla najbolje in nnjeenejo. — Se priporočava
Čenčlč Štefan In Koželj Franc
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasiti se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši fc. Šipica).
Kolesa, nova in rabljena kupite ugodno le pri Julij Zevnik, Stražišče na „Gašteju".
Trisobno stanovanje s kopulnico in vsemi pri-tiklinami se oddu s 1. avgustom. Poizve se v upravi ..Gorenjca".
Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami v podstrešju se odda s t. septembrom. Poizve se v upravi ..Gorenjca".
Vajenec za kleparsko obrt se takoj sprejme. Več se poizve pri Grašič Stanko. Kranj. Tavčarjeva ul. 9.
Oddam v najem hlev, suh, prostoren, zračen, primeren za skladišče uli kuko rokodelsko obrt.
Odda se trosobno stanovanje z vsemi pritiklinami na Cojzovi cesti Kranj s 1. septembrom.    Več se poizve v upravi „Gorenjca".
Prodam v sirovem stanju 4 stanovanjsko hišo na prometni točki v Kranju blizu farne cerkve. Poizve se v upravi „Gorenjca".
Kupim dobro ohranjeno žensko kolo. Poizve se v upravi ..Gorenjca".
Odda se 1 sobno stanovanje s prvim avgustom. Stru že vo 43.
Kompletna žensku narodna noša se poceni produ. Ivanka Jenko, Savski breg 3.
Zlatarja, 2 poštena vajenca sprejmem takoj, B. Rangus, zlatar, Kranj.
Lepo sončno sobo z uporabo kopalnice s posebnim vhodom, v bližini nove šole in celo oskrbo, oddam s 1. avgustom. Naslov v upruvi „Gorenjca".
Stanovanje oddam z dnem 1. oktobra 195u in to: dvosobno, večja kuhinja, kopalnica, vse ostale pritikline in primeren del vrtu v Kranju, Cojzova 22, Torkar.
Vajenca /u slaščičursko obrt po možnosti s 4. razredi sr. šole sprejmem tukoj. Ponudbe na upravo ..Gorenjcu".
Dvosobno stnnovnnje s pritiklinami se odda mirni stranki. Zlato polje št. 2. Po potrebi
se odda t it 11 i enosobno stanovanje.
Psa 6 mescev starega nemškega ovčarju Ima naprodaj Josip Beiiedik, Stražišče pri Kranju.
Parcela velika <>4r> kv. m ob cesti na Kokrico, "y minut od  Kranja, se proda. Poizve se v
upravi „Gorenjca".
SPIOJALNA TRGOVINA BARV
KRANJ
ftdtmdannha «. 6
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite  pri   Centralni vmarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11.
Novost v Kranju
Popravila auto - gum protektori! kolesnih p 1 a S O. e v A  a  I  o Š Itd.
Delavnica na dvorišču trgovine
KraŠOVeC* Vidovdanska c.
Vsa naročila Izvršujem tako] In v Vaše zadovoljstvo I
Gospodinje — uradniki — delavci POZORI POZORI
OTVORITEV
mlekarne z z.jtrkoraliico
trgovine i
v soboto, dne 15. julija BIZJAK - KRANJ
Tvrševa cesta štev. 14. (pri novi šoli)
Mimica Zagorska:
24
Marija Taborska
i        (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.)
Starec je odčotal s košem po seno za vole. Martin je obstal in pomišljal, potem je šel nazaj v vežo.
„Dober večer, Polonica," je pozdravil dekleta, ki je pihala v žerjavico. „Koštrune sem kupil od očeta."
„Koštrune? No, kruha si odreži. "Spet jo pihala v žerjavico in se zasmejula, ko so treske zagorele. „Vidiš, zdaj pa lepo gori. Na vrtu sera bila, pa mi je ogenj ugasnil."
„Aha," je zinil Martin in je nerodno stul za vratini.
„Martin, za mizo sedi," ga je vabilo dekle. Zasukalu se je, stekla po kamenitih stopnicuh in mu prinesla moštu. „Kruha si odreži in pij. Mošt se je začel nekam kisati, pu bo že."
Martin je sedel za mizo in poskusil pijučo.
..O, saj mu ni sile. Kar rezen je."
„Pa se kali."
..Prepozno ste ga zabili."
Potem sta oba umolknila. Martin je pil mošt, prigri-zoval je kruh iu skrivaj gledal Polonico, ki je pristavljala lonce in ponve na triogluti podstavek nad plamenom. Ni bila velika, Martinu se je celo majhna zdela, toda obrazek, bel in rdeč je bil prav prijazen, oči so zrle v svet skoro nagajivo in lepo črne so bile. „Moji sestri je podobna," si je mislil Martin, „sama Micka je bila večja. Hm, Polonicu je kar lepo dekle." Čim dalje jo je gledal, bolj mu je bila všeč. Rad bi bil govoril z njo, pa sam ni vedel, kako naj besede postavi.
„Očeta pa dolgo ni i/, hlevu."
„0, oče imajo tako navudo. Vedno in vedno hi gledali živino." Potem je tudi Polonica umolknila in je bila v zadregi, ker je videla, da jo Martin opazuje, Vilibaldov
Martin, tisti s črnimi očmi. Stopila jc od ognjišča na prag in pogledala proti Taboru.
„Delo na Taboru pa dobro napreduje."
„Dobro, ja."
„Prav je, da ga popravite. Če pridejo Turki, se bomo vsaj imeli kam skriti. Ženske bodo molile, moški se boste pa morali presneto dobro postaviti. Ti boš gotovo dobro tolkel Turke."
..Seveda jih bom. Če boš ti na Taboru, se vseh skupaj pruv nič ne bojim."
„Če bom jaz gori...?"
„Da, če boš ti." je rekel Martin in se je zasmejal. Pruv razposajena volja se ga je prijela.
Polonicu ga je začudeno pogledala.
..Ti. mati ti je umrlu, se pa smeješ."
Martina je bilo spet sram in je resno odgovoril.
„Res, mati mi je umrla, pa iščem druge gospodinje za na Vilibaldovo. 7 deklami je izguba."
„To je res. Pa se boš ženil?"
Martinu se je zdelo, da se je dekletu glas prav rahlo stresel. Zdaj bi lahko zinil, pa mu ni šla beseda z jezika. Pobral je ogorek, ki je ležal sredi veže in ga vrgel nazaj v plamen. Sklonil se je k Polonici in ji šepnil:
,.Če pridem v nedeljo po nagelj, ali mi ga boš dalu?"
..Morda bi ga."
„§e ne veš? Kam te bodo omožili?" ..Kamor bodo hoteli!" je jezno zabrusila Polonica in se obrnila proč.
„Nič mi ne zameri. Polonica. Ali bi dala nageljček?'
Polonica gu je pogledala in je videla, da se ne smeje. Nezavedno je dahnila.
„Bi ga.. ." * *
Iz črnili Poloničnih oči se je nekaj čudno prelivalo v Martinovo srce. lega občutja doslej ni poznal, ker ni nikdar govoril /. dekleti. Zdelo se mu je, da je to tisto, o čemer govori tovorniška pesem, ki vrisku, ko bi najraje plukala. Zunaj so se začuli počasni, drsujoči koraki in Martin je naglo vprašal:
..Polonica, če bi te prišel klicat, ali bi mi odprla oKno?"
Dekle je zardelo in ga postrani pogledalo.
..Beži!" je rekla in zbežala iz veže. Potem nista spregovorila nobene besede več.
Stari Lipe mu je ponujal mošt, potem mu je odrezal velik kos kruha in mu ga potlačil v žep.
..Pu očeta pozdravi, očeta," mu je naročal ob slovesu. „In reci mu, naj se oglasi kaj pri meni. Jaz sem nadležen, drugače bi sam stopil k njemu, da bi se kaj o dobrih starih časih pomenila."
Murtin je obljubil očetu izročiti povabilo in se je poslovil. ..Obvaruj vas Bog v svoji milosti," je rekel pri vratih, še enkrat se je ozrl po veži, todu Poionice ni bilo od nikoder.
Vilibald ga je že težko pričakoval.
,.Pa si dolgo hodil," ga je nagovoril, ko se je ves nasmejan vrnil.
„1. saj veste, Lipe veliko govori. Pozdraviti vas je velel in rad bi videl, da bi se kuj zglasili pri njem. Sam, pravi, ne more do vas, ker že komaj leze okoli hiše."
..Ti je še kaj drugega povedal."
.,(), mnogo stvari, pa se več vsega ne spominjam. Precej dolgo sem se zamudil, to je že res. Saj veš, kako je, kadar si hoče človek kaj prav dobro ogledati."
..Dekleta si videl?"
.,Sem."
,.Si govoril z njo ?"
..Mhm." m ,.Kakšnn se ti zdi?"
„0, mislim, da bi bila kar prava za k nam. Pridna je, pametna tudi, dela in se suče, da jo je veselje gledati, v gospodarstvu zna govoriti in ..." *
,.In . ..?"
,.Brdka je tudi," je v zadregi pristavil Martin.
Vilibald je lovil sinov pogled, todu funt je umikal oči pred očetom kakoi bi se bol, da bi oče ne spoznal njegovih misli. Todu Vilibald ga je razumel,
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.
61