Kronika. = Uravnava učiteljskih plač. Vsem mestnim in okrajnim šolskim svetom v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani je bil razposlan ta - le odlok: Narodna vlada SHS je na svoji seji dne 30. decembra 1918 sklenila, da ugodi prošnjam ljudskošolskega in meščanskega učiteljstva in uredi njegove službene prejemke, s 1. januarjem 1919 pričenši, tako da bodo ljudskošolski učitelji (učiteljice) dobivali plače XI.—VIII., meščanskošolski pa X.— VII. plačilnega razreda državnih uradnikov. Narodna vlada SHS je uvaževala sedanje težke čase in slabe gmotne razmere učUeljstva in upa, da jim je s tem korakom temeljito odpomogla in odstranila materialne zapreke, ki so doslej lahko ovirale učiteljstvo v izvrševanju njegovega poklica. Zato pa Narodna vlada — poimenoma poverjeništvo za nauk in bogočastje — z gotovostjo pričakuje, da bo učiteljstvo odslej, rešeno materialnih skrbi, posvetilo kar najintenzivnejše vse svoje moči visokemu in neizrečno va|nemu zvanju. Predvsem naj učiteljstVo skrbi zato, da bo svojo lastno splošno in strokovno izobrazbo neprestano izpopol- njevalo. Nulla dies sine linea: kdor ne ' napreduje, ta — nazaduje. Le globoko naobraženo učiteljstvo bo resnično kos tudi naobražanju in vzgoji mladine in tako umski in srčni izomiki naroda. Za pouk vsekdar skrbno in podrobno pripravljeno, naj vrši učiteljstvo kar najtočneje svojo dolžnost med mladino v šoli. Zurtaj šole pa naj izpopolnjuje ljudsko naobrazbo s tern, da sodeluje, kjerkoli se nudi prjlika. pri narodnih, kulturnih stremljenjih in naj nadaljuje vzgojo naroda zlasti s svojim lepim zgledom. Vse, kar učitelj (učiteljica) zunaj šole podvzame, naj bo tako, da bo dvignilo čast in ugled učiteljskega stanu. Pridobiva naj si zaupanje in ljubezen ljudstva, mu po možnosti pomaga tudi na gospodarskem in socialnem polju. Šolska oblast bo varno pazila na to, da se bo učiteljstvo — kakor je po svoji službeni prisegi dolžno — strogo ravnalo po zakonih in ukazih šolskih oblasti, da bo svoje službene naloge po svoji najboljši vesti in zavesti izpolnjevalo ter se skrbno ogibalo vsega, kar bi kršilo njegove dolžnosti ali bilo na kvar ugledu učiteljskega stanu in bi metalo kakršnokoli senco nanje, ki so poklicani, da poučujejo in v verskonravnem duhu odgajajo mladino in narod. Narodna vlada je z ureditvijo učiteljskih plač rada položila velik kapital na žrtvenik domovine, pričakuje pa, da ta kapital donese bogatih obresti za vsestransko kulturno povzdigo narodovo. — Ta odlok se pošilja po naročilu poverjeništva za uk in bogočastje z dne 8. prosinca 1919, št. 220, vsein oprajnim (mesttiim) šolskim oblastvom v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani z ukazom, naj nemudoma obveste o njem vsa šolska vodstva, ki naj zopet poskrbe za to, da vsak učitelj (učiteljica) ta odlok točno na znanje vzame, si ga za svojo uporabo prepiše in se natančno po njem ravna. — Predsednik V. Š. S.: Sušnik 1. r. = Nova ustava Jugoslavije. Ministrski svet je sprejel predlog komisije, da se srbska ustava rizširi na ves teritorij kraljevine SHS. Izvoljena je bi!a komisija 3 oseb (dr. Kramer, Trifkovič in Korač), ki je sestavila gori omenjeni predlog, katerega je ministrski svet odobril. V kratkem bo proglašena temeljna ustava za vse jugoslovanske kraje. Obsegala bo med drugim ne le politiških in državljanskih pravic, marveč tudi nekaj načelnih odredb za začasno organizacijo države, ljudsko zastopstvo, samoupravo ter neodvisnost sodnikov. Pridržana je inštitucija državnega sveta kot vrhovnega upravnega sodišča. = Slovenske kulturne zahteve. Znanstveni odsek kulturnega sveta je sklenil: Ustanovi naj se slovensko vseučilišče, in sicer, če je mogoče, popolno. Znanstveni odsek je tudi že imenoval kandidate za slovensko vseučilišče; med njimi so taki, ki so se že habilitirali, dalje taki, ki so sposobni po svoji znanstveni delavnosti, da takoj postanejo docenti,. in slednjič taki, ki jim je še treba dati priliko, da se primerno izobrazijo. — Organizuje naj se v Ljubljani osrednja znanstvena knjižnica. Združijo naj se vse bivše državne knjižnice (tako ljubljanska, goriška, tržaška, celovška licejska knjižnica ter graški Johanneum), potem muzejske knjižnice in po možnosti tudi zasebne (n. pr. Ijubljanska bogoslovna in frančiškanska knjižnica). Kot najprimernejši prostor za osrednjo knjižnico se je imenoval Narodm dom v Ljubljani. — Iz raznili državnih, deželnih, dvornih in zasebnih arhivov (n. pr. iz samostanskih arhivov, iz arhi. ov grofov Turjaških) naj bi se napravil skupen ctsrednji arhiv, ki naj bi bil na razpolago znanstvenim delavcem. — Vseučsliška komisija na Narodni vladi v LjubIjani je sklenila z ozirom na vlogo zbora Ijubljanskih bogoslovnih profesorjev, podano v soglasju z Ijubljanskim knezoškofom predlagati Ncrodni vladi, da naj se prizna bogoslovnemu učilišču v LjubIjani značai f a k u 11 e i e z vsemi pravlcami sedanjih bogoslovnih fakultet (podeljevajjje doktorata iid.) ¦- Prof. dr. Rešetar — odpuščen iz službe. Znanega učenjaka dr. Milana Rešetarja, profesorja slovanske filozofije na dunajskem vseučilišču, je vlada Nemške Avstrije odpustila iz službe. Prof. Rešetarja sprejme zagrebško vseučilišče. = Službovanje nad 40 let. Štajerski deželni šolski svet je sklenil vse učitelje voditelje (drugi itak prej opešajo) z nad 40 službenimi leti s 1. januarjem 1919 vpokojiti. Marsikaterega starega nadučitelja bo to trpko zadelo; za svoje dolgoletno, zvesto službovanje dobi v slovo neljubo — brco. — Nasprotno pa morarno pomisliti, da šola ni hiralnica in da vsak ne ve, da ni več za delo, pa službuje tudi 50 let. Naj se pri nas kaj ukrene, da ne botreba starih tovarišev nasilno odstranje- vati, kar je za vse mučno. Določi se naj najvišja meja, in če je ta 45 ali sedaj 48 ali celo 50 službenih let — kar je šoli v veliko škodo — samo določeno naj bo; tedaj vsakdo ve, da mora iti brezpogojno v pokoj in bo storil sam svojo dolžnost. = Dalmatinski učitelji Wilsonu. Iz Splita poročajo: Nad 600 daltnatinskih učiteljev je poslalo predsedniku Wilsonu brzojavko, v kateri pozdravljajo kot predstavitelji 99 odstotkov vsega dalmatinskega učiteljstva predstavnika svetovne demokracije ter pravijo, da so trdno uverjeni, da bo jugoslovanska Dalmacija v zmislu skoro brezizjemno vsega prebivalstva priznana od entetite Jugoslaviji in da ne bo pogažena na kongresu, na katerem bodo zastopniki velike zapadne demokracije uravnavali temelje medsebojnih razmer. = Mariliorski okrajni šolski svet t slovenskih rokah. V mariborski okrajni šolski svet so imenovani: dr. Leskov^r, dr. Rosina, dr. Koderman, profesor Ivo Vreže in urednik Žebot. Čeprav je mariborski okraj popolnoma slovenski, so sedeli v okrajneri'. šclskem svetu doslej izključno Nemci, ki so dosledno zatirali slovensko šolstvo Iii učiteljstvo. Z novim imenovanjein je colgoletna krivica popravijena. Upati je, da bo slovensko šolstvo pod novim vcdhtvom — rešeno nekdanjega pritiska — ¦ kar najbolje prospevalo. = Društva prostozidarjev so po novem zakonu v Nemški Avstriji dovoljena. V tej republiki so sedaj ustanovili »Veliko ložo«. - ¦ Čcškoslovaška akademija lepih umetnosti v Rimu. Grofica Piccolomini¦Menatti ie darovala Češkoslovaški republiki 1000 kvadratnih metrov obsežno stavbisče v lepi ^eii nasproti cerkvi sv. Petra v Rimu, da tamkaj zgradi češkoslovaško akademijo lepih umetnosti. -= Italijanski socialisti in Jugoslovani. V Milanu je zborovala italijanska socialistična stranka. Zborovanja so se udeležili državnozborski poslarci, strankin izvrševalni odbor in odbor splošne delavske zveze. Sklenili so organizovati skupno konferenco italijanskih in jugoslovanskih socialistov v svrho sporazuma glede državnih mej ter v namen, da preprečijo novo prelivanje krvi. — Itjiltjani in Ciril - Metodove šole. Itahjanski ckrajni komisar v Voloski in Ofratiji je pc naročilu guvernerja v Trstu ukazal zapreti vse slovenske Ciril-Metoclovc šole v okolici. Značilno je, da smejo neniške šole s poukom nemoteno nadaljevati. = Francosko vseučilišče v Strassburgu. Dne 15. t. m. so v Strassburgu slovesno otvorili novo francosko vseučilišče. = Popolen mir meseca marca. Iz Amsterdama javljajo Češkoslovaškemu tiskovnemu uradu: Po vesteh, dospelih semkaj iz Pariza, je zbornični odsek za zunanje stvari sklican na sejo dne 1. marr.a t. 1. Ob tej priliki vzame na znanje glavne obrise mirovne pogodbe. Clemenceaujevo glasilo »L' homme libre« pripominja k temu: Odločeni smo, priti do miru že v mesecu marcu, da na ta način "apotovimo pomladansko obdelovanje francpske grude po vračajočih se vojakih.