YU ISSN 0040-1978 Bitka za večji izvoz (stran 2) Odprli lovski dom (stran 4) S prostovoljnim delom do doma krajanov (stran 5) Odmev na srečanja DKFD (stran 8) XXXIV., ŠT. 26 Ptuj, 9. julija 1981 CENA 6 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA |\la bratstvu in enotnosti temeljita trdnost in moč Jugoslavije PROSLAVE OB DNEVU BORCA borca — 4. julij so delovni A\p in občani skupno z borci in flisti NOB slavnostno obele- raznimi slovesnostmi, kul- iimi i" športriimi prireditva- '.""'ijoraj v vseh krajevnih skup- "".(jh in ^di v delovnih organi- "'^ijah Žal imamo premalo dsnikov pa tudi prostor v : niku nas omejuje, zato nismo ^leli zabeležiti vsega, kar smo v a 3. do 5. juhja na naSem iočju pripravili m izvedli v Vastitev na tisti zgodovinski 4. .^j pred 40 leti, ko je politbiro JlZK-J pod vodstvom tovariša dal znamenje za začetek Jioroženega boja za osvoboditev '^užnjene in razkosane Jugosla- boja, ki je pomenil tudi -ietek socialistične revolucije. Tako kot pred štirimi desetle- j, nas tudi danes navdihuje •lipznanje in zavest, da je le Tniranje na lastne moči in trdno l^epricanje v te moči, edino Lotovilo, da bomo uspešno (^magali tudi sedanje težave, igjko Kot smo jih premagali v ■fflogih prelomnih oDdobjin na- ^ revolucionarne zgodovine. Zaupanje v lastne moči, v ljudske 3inožice je v bistvu samoupra- lijanje, ki zagotavlja delovnim 'iudem in občanom vse možno- i^,da še dosledneje utiramo pot ' ^voja socialističnega samou- jravljanja in neuvrščene zunanje \iliuke Jugoslavije. Na dan 4. julija je bila dopol- jne v Narodnem domu v Ptuju slavnostna seja skupščine občin- skega združenja Zveze borcev NOV Ptuj, ki so ji prisostvovali tudi člani vodstev občinskih DPO in občinske skupščine, predstavniki SIS, raznih zavodov m krajevnih skupnosti. Slavnost- no sejo je vodil JANKO VOGRl- NEC , predsednik obč. združ. ZB NOV Ptuj. Najprej so udeležence seje z minuto tišine počastili snomin na tovariša Tita, za tem je delegacija ponesla venec h grobnici heroja Lacka in soborcev, slavnostni govor je imel Alojz Gojčič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, delegacija pionirjev osnov- nih šol ptuiske oDčine je pozdra- vila udeležence slavnostne seje. sledila je podelitev priznanj za- služnim članom borčevske orga- nizacije, (imena objavljamo na 2. strani) ob koncu pa je bil še svečan podpis družbenega dogo- vora o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov ter spominskih obeležij^ iz NOV na območju občine Ptuj. pp Alojz Gojčič: »Se mar kdo poi- grava z ljudskim potrpljenjem?« (njegov govor v celoti objavljamo na 3. strani) Delovno predsedstvo na slavnostni seji Foto: Kosi rP ^ 'T' M w ^ • Na skupnem zasedanju zbora liruženega dela, zbora kr^evnih iupnosti in družbenopontične- ii zbora skupščine občine Ptuj, iije bilo v torek, 30. junija je predsednik skupščine" občine nuj dr. Cvetko UoDlihar izročil lOIZKI STROPNIROVI visoko državno odliK,ovanje RED DE- LA Z RDEČO ZASTAVO, s katerim jo je odlikovalo predsed- stvo SFRJ predvsem za njeno dolgoletno in ustvarjalno delo v skupščinskem sistemu. Lojzko Stropnikovo, njeno življenjsko in družbenopolitično deld smo našim bralcem že p^redstavili v letošnji 8. številki Tednika, zato podatkov iz njene- ga življenjepisa in utemeljitve ne ponavljamo. Naj poudarimo, da je kljub upokojitvi še vedno družbeno aktivna, je članica Sveta republike Slovenije in članica nadzorne komisije CK ZK Slovenije. Ob prejemu enega najvišjih delovnin odlikovanj v SFRJ, se je Lojzka Stropnikova zahvahla delegatom zborov občinske sku{^čine in poudarila, da to ni priznanje samo njej, temveč J^nik SO Ptuj dr. Cvetko Doplihar izroča odlikovanje Lojzki Upnikovi Foto: Kosi Delegati zborov SO Ptuj na skupnem zasedanju Foto: Kosi NA DELU DRUGA IZMENA BRIGADIRJEV ^soboto 4. julija so se od akcije povili brigadirji prve izmene jJ^^nje ZMDA Slovenske gorice iiit^^" pred tem se je sestala Psčina izmene, na kateri so J^^jeli poročilo o delu prve iz- p"^ na trasi in o uspehih na fočju interesnih dejavnosti, občini Ptuj so brigadirji treh brigad delali na izkopu primar- nega vodovodnega jarka, na re- laciji Levajnci — Desenci — Ločič. V štirih tednih (vsi dnevi niso bili delovni) so izkopali 5.096 kubičnih metrov zemlje, opravili so 9.680 efektivnih delovnih ur, cevi so položili in obtežili v dolžini 1.500 m. Skupna vrednost opra- vljenih del na trasi v ptujski občini znaša 2.798.464^- din. V občini Lenart je vsak teden delala druga brigada na drugi etapi i^radnje vodovoda na re- laciji Zerjavci—Cankova—Ana. Brigadirji so opravili 4.988 efek- tivnih delovnih ur. izkopali 1.728 kubičnih metrov zemlje, cevi so položili in obtežili v dolžini 1.300 m. skupna vrednost opravljenih del na tej trasi pa je 1,383.604.- din. V celotni izmeni je bila na de- lovišču dosežena norma 167,60 odstotkov. V nedeljo 5. julija pa so v brigadirsko naselje prišli že brigadirji^ druge izmene. Vseh je 168. Iz Žalca je prišla brigada Slavko- Šlander, ki šteje 36 briga- dirjev; iz Dravograda,je prišla brigada Franjo Golob, ki šteje 45 brigadirjev: iz Alibunarjaje prišla brigada Bratstvo i jedinstvo, ki šteje 51 brigadirjev, zadnja bri- gada Mato Vranek. kije prišla iz Dugog sela ori Zag e "'U. pa šteje 36 brigadi.n-^-v. V p .ncdvljek do- poldne '1 brigadirji 'c prvič hr^^Hro/.!^ -^Mi ' a npein K-pate na ^ibch diJovi.;:;- . Tud' njim želini; več usneh s M. Ozmec vsem odbornikom m strokovnim službam ptujske občine za delo, ki so ga (^Dravili za splošen napredeK nase socialistične druž- be in še posebej ptujske občine. Delegatohi in skupščini kot celoti je zazelela, da bi s kar največjim uspehom nadaljevali začeto d^elo na vseh za družoeni in gospodar- .ski razvoj občine. FF ^^''•fji druge so se medsebojno hitro spoznali in zbližali Foto: M. Ozmec SKUPNA SEJA OK ZKS IN OK SZDL PTUJ O vlogi in nalogah subjektivnih sil v krajevni skupnosti Včeraj, 8. julija popoldne sta se v narodnem domu v Ptuju sestali na skupni seji občinska konferenca ZKS Ptuj in občinska konferenca SZDL Ptuj. Skupni seji obeh konferenc sta po- menili zaključek obširne razprave o vlogi in nalogah subjektivnih sil v krajevni skupnosti. Na seji sprejete usmeritve, stališča in sklepi pa bodo vsem družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom v krajevnih skupnostih trdna podlaga za pripravo lastnih akcijskih pro- gramov in predvsem za njihovo uresničevanje pri konkretnem delu. Gradivo za sejoje pripravila posebna delovna skupina komiteja OK ZKS in predsedstva OK SZDL, kije o tem gradivu izvedla tudi razprave z vsemi najodgovornješimi predstavniki iz krajevnih skupnosti po po- sameznih območjih ptujske občine. Lahko smelo trdimo, da doslej nobena seja v ptujski občini ni bila tako skrbno pripravljena, gradivo za sejo tako široko predhodno obravnavano kot prav za to sejo. Ta primer nam mora biti tudi za vzgled, kako v bodoče pripravljati seje, da bodo usmeritve, stališča in sklepi odraz dejanskih potreb področja ali območja dejavnosti, ki je predmet obravnave na seji. Taka praksa bo tudi omo- gočala, da bodo skupno dogovorjene in sprejete naloge tudi našle svoj odraz v vsakodnevnem delu in praksi. Zapis o vsebini razprav na območnih posvetih preberite na 3. strani. O razpravi na skupni seji in sprejetih usmeritvah pa bomo poročali prihodnjič. FF JUTRI ZASEDANJE ZBOROV SO 0RM02 Po skupni še ločene seje zborov Jutri, 10. julija ob 8. uri se bodo v dvorani Delavske univerze v 'Ormožu sestali na skupni seji delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ormož. Med drugim bodo obravnavali poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva Maribor enote Ptuj za leto 1980 (povzetek iz tega poročila-objavljamo na 4. strani), nadalje poročilo o delu Temeljnega sodišča Maribor ter vprašanja delegacij in delegatov. Po skupni seji bodo zbori nadaljevali delo na ločenih sejah. Glavna pozornost bo namenjena razpravi o informaciji o gibanju osebnih do- lodkov v letošnjem prvem trimesečju v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih. Nadalje bodo na sejah obravnavali odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož, sklep o najetju posojila pri vojnem servisu v Beogradu za opremo TO in sklepali o razrešitvi sodnika Alojza Dojiaja, ki odhaja v pokoj. - u Dan borca slovesno tudi v ormoški občini V počastitev dneva borca in 40. obletnice vstaje narodov in na- rodnosti Jugoslavije je bila 4. julija dopoldan slavnostna seja skupščine občinske organizacije ZZB NOV Ormož in sicer v zadružnem domu pn Veliki Nedelji. Na seji'so podelili več priznanj, med drugimi tudi sekciji partizanskih kurirjev za uspešno prenašanje tradicij NOB na mladino. Predsedstvo SFRJ je VLADA OZBOLTA odlikovalo z Redom repu- blike z bronastim vencem, ki mu gaje na slavnostni seji izročil Mirko Novak, predsednik SO Ormož. V počastitev dneva borca je bila tudi svečana seja komiteja občinske konference ZKS Ormož, kjer so sprejeli 18 mladih v članstvo ZK, šestim članom, ki so nad 30 let v ZK pa je predsednica OK ZKS Ormož Gabriela Kuhar izročila zlate znake ZKJ. Pod pokroviteljstvom Droge TOZD Gosad Središče ob Dravi pa so gasilci v Obrežu predali v uporabo prenovljeni dom. Slovesnost so povezali s praznikom dneva borca. - u Teif^S m novi dom JLA Prebivalci občine Slovenska Bistrica so letošnji praznik dan borca proslavili v vseh delovnih sredinah in krajevnih skupnostih. Priložnostne svečanosti so bile tudi v TOZD Granit in delovni organizaciji Steklo Slovenska Bistrica, kjer so pripravili sprejeme za preživele borce in aktiviste NOB. obeležili spomin na 40. obletnico vstaje in ustanovitve OF. S posebno pozornostjo pa so prebivalci bistriške občine letos proslavili 40. obletnico ustanovitve JLA. Na dan 4. julija dopoldne so.se v krajevni skupnosti Pohorski odred Slovenska Bistrica zbrali številni gostje, med njimi tudi družbenopolitični delavci, predstavniki JLA. delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti. V svoji sredini so sprejeli generalmajorja Antona Zupančiča, predstavnike družbenopolitičnega življenja in garnizije JLA iz Maribora. Na prostoru, kjer bodo v naslednjih dneh pričeli ■Tieljska dela gradnjo novega doma JLA je pi;/dravil p-.Lscdnik OK SZDL Slovenska Bi ^rica Ivan F rL V »srednjem govoru pa je pred-jdnik ;kupsi'ine občine Slovenska Bistrica Mil a-^l Npindkr -ir:,ul težavni) pot NOB in tudi -V nt gr-.dif-v > = iaiistične Jugoslavije. Posebej je poudaril pomembnost ob pričetku gradnje novega doma JLA, katerega temeljni kamen je vzidal generalmajor Anton Zupančič. Brigadirja Sonja Olup in Boris Štefanič ter predstavnik delovne organizacije IM PO L Roman Jelen, so za tem posadili prvo od skupno 88 dreves, ki bodo tvorila jedro bodočega Titovega parka v neposred- ni bližini novega doma JLA v Slovenski Bistrici. Prav mladinska delovna brigada Pohorski bataljon Slovenska Bistrica bo prihodnje leto gradila Titov park ob novem domu JLA. V kulturnem programu so nastopili vojaki garnizije Pohorski bataljon, kvartet Mozaik in godba sindikalne konference IMPOL. Udeleženci svečanosti so se za tem odpeljali v krajevno skup- nost Tinje na Pohorju kJuhartovi domačiji, kjer so pri spomeniku NOB na Planini člani DPD Svobo- de Slovenska Bistrica izvedli kulturni program. Osrednji dogodek pa je bil sprejem 65 mladin- cev in mladink iz občine Slovenska Bistrica v vrste teritorialne obrambe. Vsem novo sprejetim t^rito- rialcem sta čestitala tudi generalmajor Anton Zupančič in predsednik skup.ščinc občine Sloven- ska Bistrica Mihael Špindler. Viktor Horvat 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 9.iuiiji98i~ TEDl^ii Z REGIJSKEGA POSVETA O GOSPODARJENJU Bitka za večji izvoz Ce se gospodarskih problemov ne bomo lotili z vso resnostjo, bodo rezultati našega dela ob koncu leta mnogo slabši od pričakova- nih, je na regijskem posvetu, ki gaje s sodelovanjem CK ZKS organizi- ral medobčinski svet ZK za Podravje. dejal Janez Zemljarič, predsed- nik izvršnega sveta SR Slovenije. V središču pozornosti bi morala biti višja proizvodnja in usmerjenost v izvoz. Vendar se je proizvodnja v podravskih občinah v prvih mesecih tega leta le neznatno povečala — za 0,1 odstotka. Vzroki za tako nizko stopnjo rasti so predvsem v pomanjkanju surovin in reprodukcijskega materiala, marsikje pa je nizka stopnja posledica neurejenih dohodkovnih odnosov. Prav z dohodkovnim povezovanjem bi lahko zagotovili surovine in reproduk- cijski material za velike predelovalne zmogljivosti v Sloveniji, je dejal Zemljarič. To pa bo moč uresničiti le, če se bomo dogovorili tudi o delitvi skupnega deviznega prihodka, da bomo lahko izpolnili predvi- deno projekcijo izvoza. Predvsem je treba povečali izvoz na konvertibilno tržišče, kamor je Slovenija do 15. junija letos izvozila za petino manj, kot je bilo planirano, medtem ko je bil uvoz manjši le za šestino. Sleherni tozd bi moral poiskati rešitve in povezovanje v večje sisteme je prav gotovo ena od bistvenih. Nemogoče je, da imamo 180 različnih gradbenih organizacij, ki nobena ne more sama zadovoljiti ponudb zunanjega tržišča namesto da bi združene nastopile z enotno ponudbo in z zago- tovljeno kvaliteto, je bilo slišati na posvetu. Tudi z investicijskim dinaijem kaj nepreračunljivo gospodarimo. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 3.091 investicij, kjer so delovne organizacije udeležene z 20 odstotki lastnih sredstev, 51 odstotkov pa je kreditov domačih in tujih bank. Vendar so investicije po virih financiranja nepokrite, razdrobljene, večina jih ni v funkciji gospodar- stva. Pri tem je treba povedati, da je stanje v Podravju nekoliko boljše, ker je mnogo investicij usmerjenih v pridelavo in predelavo hrane. Kljub temu nam investicije ta hip v izboljšanju odnosov s tujino kaj malo pomagajo. To torej pomeni, da je treba investicije ponovno preveriti in ostati le pri tistih, ki so vezane na izvozno usmerjene gospodarske organizacije. Zato je treba ob preverjanju osvoboditi del sredstev organizacij združenega dela in bank ter jih usmeriti v moder- nizacijo in pospeševanje proizvodnje, ki jo je treba preusmerjati v izvoz. V juliju in avgustu je nujno zagotoviti večjo rast proizvodnje kot je za ta, sicer dopustniška meseca, značilno, da se ne bi v jeseni spopadali s še večjimi težavami. Nobena skrivnost ni, da prav v omenjenih mesecih produktivnost pade in da so rezultati slabši. Seveda pa le s sprejemanjem novih sklepov in dogovorov predvidenega ne bomo uresničili. V vseh okoljih je treba poiskati notranje rezerve — boljšo organizacijo dela, delovno disciplino, moderno tehnologijo, dohod- kovne odnose itd. Zato so na posvetu menili, da je treba zaostriti tudi odgovornost družbenopolitičnih organizacij in vseh ostalih dejavni- kov, posebno pa mora zveza sindikatov bolj tvorno sodelovati pri samoupravnem dogovarjanju in sklepanju samoupravnih sporazumov, ki marsikje ostajajo le na papirju. Gotovo so rezerve tudi na področju skupne in splošne porabe, čeprav smo jo precej zmanjšali. Vsa razpoložljiva sredstva je treba angažirati v gospodarstvo, medtem ko je pri nas težnja, da bi ga čim boj obremenili. Republiški izvršni svet pripravlja potrebne ukrepe, ki seveda pomenijo administrativno reševanje perečih težav. Čeprav se jih v .našem sistemu poskušamo kolikor se da izogniti, jih čisto zaobiti ne moremo. Prednostne usmeritve so znane, le ne upoštevamo jih. Tako so udeleženci posveta opozorili na pridelovanje hrane, kjer predvide- vamo 85-odstotno pokrivanje potreb po hrani iz lastnih virov. Ob tem pa za kmetijstvo še vedno ne namenjamo dovolj denarja, mnogi pa menijo, da je to problem Pomurja in Podravja, ne pa problem cele republike. Janez Zemljarič je poudaril, da je treba takim razmišlja- njem narediti konec in da bomo morali vsi skupaj vlagati v pridelavo in predelavo hrane, saj je ta panoga premalo akumulativna. Na posvetu so sklenili, da morajo izvršni sveti, odbori medobčin- ske gospodarske zbornice in družbeni sveti v posameznih občinah pripraviti celovito oceno stanja s predlogi za izboljšanje. Že v tem mesecu bi naj o uresničevanju stabilizacijskih programov razpravljali tudi delegati zborov občinskih skupščin in hkrati predlagaH tudi ukrepe za doseganje — če se le da pa za preseganje — zastavljenih planov. Posebno pozornost je treba nameniti nerentabilnim in tozdom, ki poslujejo na robu rentabilnosti. Brez sentimentalnosti se je treba odločiti za ukrepe, ki lahko privedejo do pozitivnih rezultatov, pa naj gre za ukrepe družbenega .varstva ali za stečaj. Manj rigoroznega ukrepanja trenutno stanje gospodarstva ne bo preneslo. Sicer pa seje treba s problemi spopadati z našim sistemom socialističnega samou- pravljanja, je poudaril Zemljarič. Iz bitke za stabilizacijo moramo priti z okrepljenim sistemom, ob tem pa se mnogo bolj opreti na delavca, ki ga je treba vključiti v vse procese. N. Dobljekar 4 Priznanja borcem Na slavnostni seji skupščine občinskega združenja Zveze borcev NOV Ptuj so bila podeljena priznanja Občinskega združenja ZB NOV Ptuj zaslužnim članom borčevske organizacije. Priznanja so prejeli: Vinko Dolenc iz Majšperka, Janez Fric iz Gorišnice, Anton Hajšek iz Cirkovc. Karel Jurkovič iz KS Ivan Spoienjak, Jože Kaučevič iz KS heroja Lacka Rogoznica, Martin Kokol iz KS Olga Meglič, Zdenka Kovačič iz KS Boris Ziherl. Anica Langus iz KS Franc Osojnik. Franc Novak iz KS Kidričevo. Stanko Repič iz KS Juršinci. Boris Solovjev iz KS Jože Potrč, Marija Toplak iz KS Markovci, Alojz Valenko iz KS Dornava in Drago Zavec iz KS Bratje Reš. —u Janez Vrečer, novi podpredsednik OK SZDL Ptuj Po predhodni razpravi v vseh krajevnih konferencah SZDL, ki so dale tudi soglasno podporo, je bil na včerajšnji seji OK SZDL Ptuj soglasno izvoljen za novega podpredsednika JANEZ VRECER dosedanji član predsedstva OK S/,DL. drugače pa opravlja dela in naloge direktorja TOZD Mlekarna KK Ptuj. Dosedanji podpredsednik Zvonko Masten je v maju letos prevzel novo dolžnost na Republiški konferenci SZDL Slovenije, zato je prosil za razrešitev. —u Gospodarstvo občine Ormož v prvih petih mesecih 1981 Gospodarstvo občine Ormož je v prvih petih mesecih letošnjega leta realiziralo plan proizvod- nje s 37 od tega družbeni sektor z 39,6 zasebni pa 30 "lo. Pri tem je potrebno upoštevati sezonski značaj proizvodnje nekaterih organiza- cij, saj na družbeni in zasebni sektor kmetijstva odpade 38 % celotnega družbenega proizvoda občine. Dohodek v prvih treh mesecih je bil realiziran z indeksom 139,1, kar je za 7 indek- snih točk iznad republiškega povprečja. Sredstva za osebne dohodke so porastla za 26,2 sred- stva akumulacije za 43,3 "/o in sredstva za repro- dukcijo za 37,9 Na prvi pogled so rezultati ugodni, če pa upoštevamo visoko stopnjo inflacije ostajamo na nivoju lanskega leta. Ugodno je razmerje med posameznimi elementi rasti dohodka. Izboljšala seje gospodarnost s porabljenimi sredstvi, doho- dek je v hitrejšem porastu od celotnega prihod- ka, manjše je število organizacij, ki so poslovale z izgubo in manjši je znesek izgub. Ob tem pa je zaskrbljujoče, da je v petih organizacijah fizični obseg proizvodnje izpod dosežene ravni lanskega leta. Zaposlenost je realizirana s 95,4 '^'o in je ostala na ravni minulega leta. V gospodarstvu je 47 prostih delovnih mest, od tega polovico v kmetijstvu. V vinogradništvu se srečujemo s pro- blemom novih zaposlitev, ker so delovna mesta zaradi težjih pogojev dela manj privlačna. To se odraža tudi pri odzivu na razpisane štipendije za smer vinogradništvo, sadjarstvo in kletarstvo, na katere ni prijav. V ostalih dejavnostih z zapo- slovanjem ni' problemov. Tudi fluktuacija delovne sile je izredno majhna. Na skupnosti za zaposlovanje je prijavljeno 445 delavcev, pred- vsem nekvalificiranih, od tega je polovica sezon- cev. V kmetijstvu so še velike rezerve delovne sile, po grobi oceni cca 1500 oseb. Planska predvidevanja glede izvoza in uvoza se ugodno realizirajo. Izvoz je zaradi strukture proizvodnje sezonskega značaja. V petih mesecih je bilo doseženo pokritje izvoza z uvozom 356®7o. Investicijska dejavnost se umirja. Investicije, ki so bile pričete v minulih letih v znesku 3,537.871.000.—din so v glavnem zaključene. V tem letu so bile novo pričete v znesku 36,765.000.— din. Celoten znesek se nanaša na naložbe v kmetijstvu za nakup zemlje, mehanizacije, obnove, vinogradov in sadovnjakov. Na področju negosptidarstva so v teku naložbe za izgradnjo stanovanj in vodovodnega omrežja v znesku 36,913.000.— din. Gospodarske naložbe so pokrite s 25 % lastnih in združenih sredstev, 75 % pa so krediti in drugi viri. V letu 1981 na področju skupne in splošne porabe ni bilo pričetih novih naložb. Investi- cijske naložbe v teku so zjiatno izpod resolucijskih predvidevanj. Minulo leto je gospodarstvo izplačalo osebne dohodke izpod dovoljene rasti. Dogovor je kršila ena organizacija. Negospodarstvo je povečalo osebne dohodke za 13,9 '^'o, kar je za 2,1 indeksne točke izpod dogovora. V tem letu so se delitvena razmerja v gospodarstvu bistveno poslabšala, kršiteljev je več, v globalu pa je bilo izplačano za 2,3 indeksne točke preveč osebnih dohodkov. Stališče izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij je, da se preveč izplačani osebni dohodki poračunajo. V enem primeru pa bodo podvzeti ukrepi družbenega varstva v kolikor se stvari do tretjega tromesečja bistveno ne popravijo. V negospodarstvu letos kršitev ni bilo. Ose- bni dohodki so bili v mesecu juniju povečani za 10 Dotok sredstev za skupno por^L občinskih virov znaša komaj 82 % plana 4 števajoč druge vire so dohodki realizirani Največ problemov nastaja v dejavnostih « P in zdravstva. Tudi splbšna poraba je bila v petih m realizirana samo z 72,75 %. Pri doh^^'^ najbolj zaostajajo davki na osebne doh'^'''' Izdatki so bili realizirani za 1,332.490__ V občini so vse oblike porabe, oseb^ malenkost prebija v globalu, v dogovorjenji^ ^ virih. Presežkov, ki so nastajali v minulihi"''' letos ne bo. Občinski organi so v prvem poletju ii pristojnosti dovolili povečanje cen samo on ^^ skim storitvam, zaradi dviga cen nabavni pijačam in hrani. Z izgubo je ob prvem kvanf zaključila samo ena delovna organizacij^ gostinstvo. V četrtem tromesečju se ji jg družila nova, predvsem zaradi visokega d^u neplačane realizacije. V zadnjih mesecih bomo srečali še s problemom vinogradniStvj* sadjarstva zaradi visoke škode, ki je nastala'' zimskih mesecih v vinogradih in sadovnjakii' Ocenitev škode je bila izvedena. Za popravilo nove nasade bo potrebno !66,395.000__ izpad dohodka v tem letu bo ^^ 107,070.000.— din, izp^d dohodka v tem let^ v letih 1982 — 83 pa 79,260.000.— din. t škode v družbenem sektorju odpade 2/3. SicoA je občutnejša zaradi bolj občutljivih s^ Sanacija presega lokalne možnosti, zato |y potrebna skrb širše družbe. ' Ugotovitev je, da gospodarsko stanjt \ zadovoljujoče. Potrebna bo podvojena skr vseh delovnih organizacij in družbenopolitiinji skupnosti, da preprečimo večja neskladja, lti|| imela za posledico Se poslabšanje stanja it socialne varnosti zaposlenih. Franjo Križmaift Pomoč pri iskanju najustreznejših rešitev Komisija za spremljanje ures- ničevanja zakona o združenem delu pri Skupščini občine Ptuj je tako kot večina slovenskih občin v preteklem letu nekoliko zastala s svojo aktivnostjo, kajti izdelava samoupravnih splošnih aktov oz. njihovo izpopolnjevanje v smislu določil zakona o združenem delu je bilo največje v letu 1977 in 1978 tako, da se v tem pogledu ,,vedno manj novega dogaja" kot je dejal na zadnji seji eden od članov ko- misije. Kljub temu pa si je komisija pripravila za letos nov program dela tako, da je ponovno imenova- la posebne delovne skupine, ki bo- do v jesenskem času podrobneje analizirale vsa važnejša področja, ki jih obravnava zakon o združe- nem delu. Takih skupin je 6, ki bodo obiskale večino OZD in proučile stanje na področju: samoupravnega organiziranja združenega dela, dohodkovne odnose, delitev po delu, svobodno menjavo dela, planiranje ter delo- vanje delegatskih območij. Brez dvoma so vsa navedena področja pptrebna ponovne podrobnejše analize, na kar je tudi opozoril ne- davni III. kongres samoupravljal- cev Jugoslavije. Imamo že skoraj- da vse sistemske in podsistemske zakone, obilico samoupravnih sporazumov in družbenih dogovo- rov, nove ali izpopolnjene interne splošne akte v OZD in skupnostih pa vendarle vsa ta normativna zakonodaja ne omogoča radikal- nejših sprememb in hitrejšega nap- redka na področju samou- pravljanja. Mar je to znak nemoči ali pa nelagodja najodgovornejših subjektov, predvsem pa delavcev v združenem delu, da bi odločneje izvedli reforme, ki jih narekuje ustava in zakon o združenem delu? Mar je kriza v sedanjem razvoju samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja posledica razvodene- li osebne in kolektivne odgo- vornosti na eni strani, na drugi pa prejudiciranih ali preohlapnih predpisov? Prav gotovo. To je tudi potrdil nedavni kongres samou- pravljalcev Jugoslavije. Zapletenost sedanjega gospo- darskega in političnega trenutka nam torej narekuje mnogo več odločnosti in volje za premago- vanje nakopičenih problemov, kajti dokazati moramo in to je dokazal tudi kongres samou- pravljalcev Jugoslavije, da ne gre v sedanjem trenutku za krit samoupravljanja v Jugoslaviji, sa, bo samoupravljanje dokazalo, 4 je sposobno obvladovati tudi na, težje družbenoekonomske probk me. Komisija za spremljanje izvj janja zakona o združenem delu« naši občini bo zato v prihodnjei večji meri pomagala in sodeloval pri iskanju najustreznejših prat tičnih rešitev pri uveljavljanju teji najpomembnejšega sistemskejl zakona in ne le ocenjevala sedanji razmer. V veliko pomoč in oporo pa bc komisiji pri njenem delu pra resolucija III. kongresa samcu- pravljalcev Jugoslavije. Uresn: čevanje akcijskih nalog iz resoii cije pomeni tudi uresničevan; določil zakona o združenem delu. BRIGADIRJIZ AKCIJO ZADOVOLJNI Dan pred odhodom brigadirjev prve izmene iz Prištine, Bosanske Gradiške. Zagreba, Raven na Koroškem in Šiške, smo se od- pravili na traso proti Ločiču in jih zmotili med delom. Želeli smo zvedeti predvsem njihove vtise o akciji in o aktivnostih na področju interesnih dejavnosti. Drandofile Hoti, MDB 19. no- vember iz Prištine: »Lepo je tukaj pri vas v Sloveniji, kjer sem prvič na akciji. Delo ni pretežko, le vroče je. Obiskujem mladinsko politično šolo Edvarda Kardelja skupaj s prijatelji, predavanja so kar zanimiva, le včasih smo pre- več utrujeni. Všeč mi je, da obstaja tečaj za neplavalce, za prvo po- moč, fotokino tečaj in podobno. Le vseh ne moreš obiskovati, ker so ob določenih dneh ob istem času.« Jaha Gurgac, MDB 19. no- vember IZ Prištine: »Sem sekretar političnega ;-k!iva n:' nivs-ju n; - .,elja. Df - d J sm. cpravili vrsto ^ :: ■ ' -:m. k-t '^ru/i. p: V> ^ skup.j ::; ■ . : .. MOA ganizirana. Vsi brigadirji smo za- dovoljni, saj vemo, da zvezne ak- cije še bolj krepijo našo bratstvo in enotnost in delovno sposobnost mladine.<( Azra Heveševič, MDB Kozara iz Bosanske Gradiške: »Domov odhajam sicer malo utrujena, a srečna, saj je bilo zares lepo. Tako dopoldne na trasi, ko nas je ob delu hrabrila pesem, kot popol- dne' na interesnih aktivnostih. Obiskovala sem likovni krožek, brigadirji pa se množično ob- iskovali tudi ostale. Zelo mi je všeč sodelovanje z domačini, enkratni so.« Fajko Šepič, M DB Kozara: »Za mano je že več zveznih akcij zato ta ni zame nekaj posebnega. Morda bi v Dornavi lahko imeli bt)lj?t bivalne prostore. Kar se tiče ivnosti, te so dobre pripra- vljen- Sem predsei .iik komisije :: .p«' in. deja\ o .t in v :> d'^ ^ V- ::r-gari'- : številu odzvale na raznih športB' srečanjih med nami in domačii^ Nataša Ristevski, MDB Majj Gubec iz Ljubljane — Šiška: »J osebno sem s to akcijo zelo zaff voljna, pa tudi ostali brigadiij' po mojem enakega mnenja- ^ iskujem pevski zbor, kjer se si ne bomo naučili nevem kaj ^ vega,je pa zanimivo. Bilaseni^"! pri folklori in mi je ugajalo. K^J nas fantje iz Prištine učili plese. Na trasi je pa težko korenine, voda, vročina, znoj . . .« Mirko Petršič, MDB M^" Gubec: »V naši brigadi so^ brigadirji iz pobratene Zagreb — Trnje. Z njimi se J dobro razumemo, smo pr^^',^ tje. Tudi med ostalimi briga^^ je tesno sodelovanje. Tukaj^ akciji sem opravil tečaj iz pn metnih predpisov in pi^M no^^i. Rad bi obiskoval tudi t^ . i \^'A)-amaterje. pa ne ^ n,-' .k at Dr.igr^c scf Dobrodošlica rekorderjem Jutri bo prispelo v Ptuj 60 rekorderjev v pridelavi hrane iz vse Jugoslavije, udeležili sc bodo prireditve, ki bo 11. julija v Do- rnavi, tam bodo prejeli tudi po- sebna priznanja, ki jih Zadružna zveza Jugoslavije vsako leto po- deljuje kmetovalcem, ki dosežejo naijbolje pridelovalne rezultate. Priredltevje prejšnja leta potekala v okviru spomladanskega kmetij- skega sejma v Novem Sadu, po- zneje so se odločili, da bo prire- ditev vsako leto v drugi republiki, takoje letos pokrovitelj prireditve republi^k« --r^-nca SZDL Slover m 7 • - - Slo- venije, organizator pa Kmetijska zadruga Ptuj. Program prireditve je orga- nizator razdelil na tri dni in sicer bo začetek že jutri ob 10. uri. ko se bodo sestali novinarji iz vse Ju- goslavije, ter se s predstavniki kmetijstva pogovorili o uspehih in nalogah na tem področju, nakar si bodo ogledali družbene kmetijske obrate, objektezdruženih kmetov. Istega dne bo delovni pogovor predsednikov Zadružnih zvez Jugoslavije, republik in pokrajin. O ;;dnja prirediti . bi v - : ■-•b '0. uri v dvirani za- ! : ga do Ti. itnav - s po- turnim programom. V popoldan- skem času bo predsednik Zve- znega komiteja za kmetijstvo Milovan Zidar predal namenu 280 hektarjev melioriranih povr- šin v Pesniški dolini, na območju KS Dornava in Polenšak. Udele- ženci prireditve se bodo pozneje udeležili vsakoletne turistične prireditve na Polenšaku. Program predvideva v nedeljo še ogled vinske kleti v Ptuju in ogled zgo- dovinskih znamenitosti me.sta ter nekaterih prei; rrerjenih "imetij nakar ■ ; i rekord -iji in o?! gostje n':dv mri> polni vti-ov R ^DNIK DELEGATSKA SPOROČILA - 3 ponosni na vse, kar smo dosegli v 40 letih (GOVOn ALOJZA GOJČtČA NA SLAVNOSTNI SEJI SKUPŠČINE OBČINSKEGA ZDRUŽENJA ZB NOV PTUJ) ^nih dneh čiovc- _. ko >«. jc ^rtCt^^^'"^ javnost /n^JIa pri^ ^»eni: ali se boriti za mir, l^^^o. pravičnost in napredek. »vmin v barbarstvo, '^teh. za naše narode težkih h se je /r:a§!a v deždi ena 'j organizacija — KPJ. kije ^ obotavljanja — po množič- JJ^pripravah na bcy — 4. julija JJfna seji politbiroja partije ^jela zgodovinsko odločitev o ^ni vstaji vseh jugoslovanskih ^^ov in narodnosti- Komuni- •^vezani z ljudskimi množi- ""■^^delavci. kmeti mladino in pred no inteligenco, so dvignili Itavo ljudskega i^ra proti f^paioiju in domačim izdajal- Jn Nihče ni mogel gledati zlo- LflV nad našimi narodi, ne da bi ^ob tem — v vsakem poštenem poljubu — zbudilo brezmejno Srčenje. Ne. ni bilo mogoče Vnašati početja okupatorjev in ^l,ovih domačih pomagačev. ^ rodoljub se je zavedal, da je ^ za biti ali ne bili. Komunistična partija je s pozi- na vstajo pozvala v boj vse jste. ki ljubijo svoje ljudstvo in jjstrio svobodo. Ljudstvo je partiji jinožično sledilo. V boju za ži- vljenje in smrt. so se kovah temelji Jje neodvisnosti. Partija je jasno ijazila odločnost da je zvesta in ddgovoma svojemu ljudstvu, svojemu delavskemu razredu. Z SOB se je uresničila najgloblja lenja naših narodov in narod- gosti. da dokončno postanejo svoji na svojem, da so gosj^aiji lastne usode in načrtovalci svoje svobode. Na teh ključnih vprašanjih so padle druge politične sile buržo- azne Jugoslavije. Njihova pove- zanost s tujimi dejavniki in varuhi IZ tujine jih je odtrgala od resnič- nih ljudskih gibanj in jih pahnila cdo v odkrito sodelovanje z oku- paloijem. Žastran tega je imela tdino KPJ jasen program in sta- zato je mo^a in znala pod jojo zastavo strniti pripadnike ziv, da p nihče ne bo podaril svobode, -svobodo si mora sleherni narod izbojevati sam z lastnimi silami in im'ami. V narodnoosvobodilnem boju nastala Jugoslavija, tudi v povoj- nem obdobju ni mogla, niti smeta nikomur dovoliti, da bi se vme- šaval v njene notranje zadeve, da bi ji vsiljeval svoja stališča na no- tranjem ali zunanje političnem področju. Politika neuvrščenosti ' . ^iL.li. \c j.inu^o Illilti — ne p^ilitični! nc ibfJoki. ne tekir^ i v obo- roževanju. v"sa ta dejstva le vzdr- žujejo psih<^oško negotovost, go- vp^ar^o in politično nestabil- ncsL Res je. da naraščajo sile. ki se bojuj^ za mire. /a >narodno in Mjdaiiio osvoboditev, za enako- pravno in vsestransko medna- rodno sodelovanje na načelih ak- tivnega miroljubnega sožitja, za demokracijo mednarodnih go- spodarskih in političnih odnosov. Hkrati pa mednarodni položaj še nadalje obremenjujejo stare in nove težave pa tudi številne ne- varnosti in grožnje miru. Nad- aljuje se nevarno blokovsko tek- movanje in težiije po krepitvi vpliva po novih p^ročjih. politi- ka interesnih sfer, razne oblike politike sile. pritiskov in vmeša- vanj v zadeve neodvisnih držav. Množijo se nevarna krizna žari- šča. oboroževalna tekma dobiva nove razsežnosti, prepad med razvitimi in nerazvitimi pa se po- glablja. SVOJ PEČAT DAJE PRIBLI- ŽUJOČA SVETOVNA GO- SPODARSKA KRIZA Živimo v zelo protislovnem svetu, ko obdobja popuščanja mednarodne napetosti preraščajo v nove mednarc^ne zaostritve, ki jih je dozdaj svet vendarle uspe- šno reševal, tako da ni prišlo do izbruha tretje svetovne vojne. Krhkost svetovnega miru pa po- sebej dokazujejo številne lokalne vo^ne in vojaški po^gi. ^ Smo resnično v izredng zaple- tenih in težkih mednarodnih okoliščinah, ki jim daje svoj pečat približujoča se nam svetovna go- spodarska kriza. Ko se nam na cfezofju javlja nova mednarodna gospodarska, vojaška in politična kriza, je prav poudariti, da ni razloga, da bi bila v posebno kočljivem ali težkem položaju prav Jugoslavija. Jugoslavija pa je vendar del m^narodne skupno- sti zato je kot del sveta zaradi resne ogroženosti svetovnega miru dolžna povečati — ne le skrb za svojo varnost ampak mobili- zirati vse napredne in miroljubne sile v svetu, da očuvamo mir in ustvarimo možnosti za plodno razreševanje mednarodnih spo- rovo in problemov. Tu je vloga neuvrščenih nepogrešljiva. Res je. da so med neuvrščenimi dežele z različnimi sistemi in re- žimi. Vendar obstajajo načela in cilji ki so skupni vsem in koristni za vse. Tu gre za mir, mednarodno varnost za nevmešavanje v no- tranje zadeve drugih, za razoro- \a t^h načelih sije Jugo- iiuvija .n celotno gibanje tretjega Nveta ustvarilo svetovni ugled in vpliv Nfsmo le vest človeštva, ampak tista družbena sila, ki ve- liko prispeva k razreševanju blo- kovskih nasprotij in žarišč novih svetovnih spopadov. Jugoslavija je neuvrščena dr- žava in tej politiki bomo tudi v prihodnje čvrsto sledili. Tudi v državi sami ne bomo dovolili, da bi kdo skušal zaustaviti kolo na- šega razvoja in nas ovirati na Ti- ,lovi f)oti v zunanji m notranji politiki. Jasna je opredelitev, da le v samoupravnem socializmu, kjer lahko enakopravno uveljavljajo svoj ekonomski, politični in kul- turni razvoj vsi jugoslovanski na- rodi in narodnosti, so podane možnosti, da delavec odloča o usodi lastne prihodnosti. Ponosni smo lahko na vse, kar smo dosegli v leh 40 letih — od splošne vstaje jugoslovanskih na- rodov in narodnosti; za nami ni le nacionalna in socialna osvobodi- tev, zgradili smo čvrst družbeno- ekonomski sistem, varno živimo v svoji domovini, sami izkoriščamo svoja prirodna bogastva, družbe- ni in osebni standard smo dvignili na nivo srednje razvitih dežel sveta, ki ga izraža tudi število do- .larjev na glavo človeka v Jugo- slaviji. Za lansko leto znaša naci- onalni dohodek 2.500 dolarjev, v Sloveniji pa kar 5.000 dolarjev na posameznika. NEURESNIČENA USTAVNA VLOGA DELAVCA Ni dvoma, da smo se ob vsem tem srečali tudi s celo vrsto težav, ki so v precejšnji meri odraz ne- uresničene ustavne vloge in po- ložaja delavca. Ta neuresničena ustavna vloga delavca se nam kaže zlasti pri naslednjih vpraša- njih: — nemoč delavca, da razpolaga z rezultati lastnega in skupnega dela; — nedosledno izpeljario samo- upravno načrtovanje; — zaostajanje na področju učinkovitejšega sporazumevanja in dogovarjanja; — in v prepočasnem združe- vanju dela in sredstev. Začetna vnema za integracijska povezovanja je splahnela preden sodosegli zaželjene uspehe, boljše samoupravne organiziranosti, večje kadrovske in finančne kon- centracije na samoupravnih na- čelih povezovanja združenega dela. Sedanja razdrobljenost, zlasti pa še TOZD — ozko zapi- ranje in jamstvo za premaganje težav v katerih seje znašlo naše pa ludi svetovno gosf)odarstvo.' Jasno je. da Thckjiten ■kaina»>- upravni protcsj Nji poti jim stoje mire tehni^r.£S$k<(^ birokratskega oboa^ai^ piOKa- meznikov. česlo po\'ezji]iih « po- slovodno strukturo v pousKznih OZD, bankah. SIS, izvi«i or- ganov družbenopolitičiiih sku- pnosti, ponekod pa tu4i z dolo- čenimi strukturami v ZK. SE MAR KDO POIGRAVA L lJUDSKIM POTRPLJE- NJEM? Nerazumljive so poleže, odlo- čitve posameznih izviiniSi svetov, SIS, še zlasti za cene, da objjotsno dogovorjeni politiki da zadižiiino nadaljnjo rast cen nekateiriiBi osnovnim življeniskun (dkobraiaai in to kruhu, moki masti nmcHu,' mleku, stanarinam ijpd_ se nid komunisti ne vprasajjo za svojo moralno in politično odgovor- nost, kam nas pripelje nadaljnje zaostrovanje dnižbeniih komiliik- tov in nerazpoloženjje delmunih ljudi. Se mar kdo poi^avaz^jusdlskiiin potrpljenjem? Vsi se skliaoj^ na neke prej sprejete dogo^omc, me da bi upoštevali novo nastaBo siioii- acijo, ko smo že v prvonm poflkigiiii dosegli 50 odstotno inlflacijo, kože za prvo polletje laliko itMatnno, da je realni osebni dohodek padefl za 15 odstotkov v odnosmi saa Dan- skega. Nekateri si vzsrajmo priza- devajo izpodkopavati sistlem, da delavec ne bi odločali o fetvonuih vprašanjih ekonomiikepodjet^ in o širših družbeno ekomoiniMkiila problemih. Politika cen. ki klmfe vneam par- tijskim zahtevam, da nnaj delavo odločajo o višjih c?enafe im da'se Jih seznani s posledicami teh odlkšiai- tev, čvrsto ostaja v snokaln posSo- vodnih struktur. JASNA USMERITEV O NA- SLEDNJIH VPRAŠANJIH Stanje v kakršnem smosezmiašlli izključuje sleherno zadovoljstvo na vseh nivojih od TOZD, deflo- vnih orsanizacii do SOZD, od krajevnih skupnosti SIS do DPS v občini, republiki in federaciji Vsakdo bi v tem tieniuitku mkoraS imeti jasno izdelano msamcsilev. vsaj na naslednjih vprašanjih: 1) Kako povečati storilnosL produktivnost dela, kako po«'e£ali fizični obseg proizvodnje; 2) na kal^n način zraaanpati oziroma uskladiti vse oblike por trošnje: osebno, splošno, skaipaso. še zlasti pa investicijsko z realnimi možnostmi gospodarstva: 3) se v Mručenem delu tako organizirati da bomo zmanjšali dosežne trende uvoza in bastvieno povečali izvoz, ki v prvem poUei^u zaostaja za 20 ocbtolkovv od na- črtovanega? 4) izdelati jasno usmeritev v . dograjevanju družbeiK) ekonom- skih odnosov, kjer bo več psvisaora za dohodkovno povczovaim^ za združevanje dela in sredste*^ im delovanje enotne^ jugosknan- skega trga. Na teh nalogah smo dolžni da- nes in ne jutri motivirati in anga- žirati slehernega komunista, čla^ na zveze sindikatov, socialiistiične zveze, zveze socialistične mladine, zveze borcev, celotni ddeg^itski in skupščinski sistem. Odgovonno«! lastne vesti nam naj odgm^ii kdo, katera delovna živ^jemka sredina ima jasen program za obstoječe stanje. Redii. a pohvak vredni so ti kolektivi! Vse pjeveč pa je tistih, ki mislijo, da se bodo preživeli na račun drugih. Nenehno se moramo kritično ozirati na naš odnos in ravnanjje do lastne pripravljenosti vztr^ nosti in doslednosti v izpolByjc%a- nju zastavljenih nalo^ Komunisti morajo biti na čelu bc^ pnCanz- arstvu. oportunizmu. nedosle- dnemu ravnanju, česar je veliko pri vseh DPO pa tudi v sami ZK. Zaostriti moramo odeovomost zlasti komunistov na od^govonuih delovnih mestih v samoupravnih organih, delegatskih skupščinah, na vseh ravneh. Vse to je pogoj, če hočemo premostiti prepad med prakso in idejnopolitičnimi opie- delitvami. še zlasti tistimi ki smo jih nazadnje zapisali v resoluciji tretjega kongresa samoupravljal- cev. Le čvrsto opredeljeni in od- ločno organizirani za nakazano akcijo, smo sami sebi porošlvo, da bomo premagali sečnje gospo- darske in politične težave, kot smo jih že mnogokrat dosle], tudi tak- šne. ki so v Z4^tku izgledale ne- premagljive. Trdno sem (M^epričan. da se bo delavski razred, zveza komunistov in druge socialistične sile spopa- dle z izzivi današnjega časa in vnovič odločno zakorakale po Titovi poti v socializem. Dogovor o skupnih nalogah Na skupnem zasedanju zb^>ra siruženega dela. /^"""a krajev lur, iupnosti in družb-:nopoIititae^ ^ra skupine občine Ptuj. kije 30. junija dopodne v dvorani godnega dom;i \ Ptuju, so de- bati, ki so iz ptujske občine so- flelovali na 3. kongresii ^mo- "Pravljalcev Jugoslavije, poročali ® delu tretjega kc.ngresa. pred- pa so govorili o nalo^h. ki ■["ajajo iz resolucije. V imenu fegatov je poročala Dragica *oda; delegat Marjan StoJfa. kije deloval na koiigresu v delovni draga točka daevnega reaa. ki je obsegala poročilo o izvajanju za- Jfona o ^družeriei^ delu. k: ga je pripravila 33Streir.i kor: ^ija pri SO Ptuj. (Uvodno p-točilo h gracšl;^?!. ki sa? ga prejeli delegati za sejo. objavljamo na 2. strani;. V ' nadaljevanju pa je predsednik SO Ptuj dr Cvetko Doplihar. ki je obenem tudi predsednik komisije, podrobnge poročal o poteku po- pisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v občini Ptuj (tudi del tega poročila objavljamo na 5. strani gradivo o (»vih rezultatih dela-in zbv>ra krajevnih skupnosti, dižčim seje dnžbenopolitičnega zhora ni hilo. zalo sojo ponovno saIic,.:: za v t-.rek, 7. julija 1981. 3 ako 7^r združenega dela kot zbor krajevnih skupnosti sta bila enoma v odločitvah in sprejemu predloga dogovora o izročanju odlikovanj SFRJ na ravni občine Ptuj, o predlogu družbenega do- govora o varovanju in usmeijeni prenovi kulturno zgodovinskega jedra, mesta Ptuj. o predlogu do- govora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči, o pred- logu odtoka o spremembi pdloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj, o pred- logu odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v obdobju 1981—85 in o predlogu odloka o določitvi poprečne gradbene cene stanovanjske površine in odstot- ku. s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ptuj za leto 1981. Oba zbora pa sta preložila sklepanje o predlogu odloka o omejitvi uporabe olimpijskega strelišča na glinaste golobe v Hajdošah. Živahna razprava je bila tudi o osnutku odloka o ure- ditvi prometa na vodah v občini Ptuj, delegacije so dale številne predloge, ki jih bo predlagatelj moral upoštevati pri pripravi predloga odloka. V obeh zborih si tudi niso bili zadovoljni z infor- macijo o uporabi začasno prostih sredstev za izgradnjo centra srednjega usmeijenega izobraže- vanja in so zahtevali na prihodnji seji podrobnejše poročilo. Bilo je tudi več delegatskih vprašanj. FF Ojjl^m za področje delegatskega tj^^^nja in podružbljan^ pcSi- Pojj^^je poročilo dop^nil s tega s prvo je bila na »^•^em zasedanju zborov tudi popisa pa so delegacije prejele skupaj z drugim gradivom za sejo. Po skupnem zasedanju sta bili se ločeni seji zbora združenega zborov SO Ptuj BKd porotifon dde^vtke Dragice Voda o po 3. kongresu sausoapniHjalcr« Foto: Kosi Družbeni sistem informiranja iKkovni svet republiške konference SZDL je prejšnji teden organiziral predsednikov svetov za informiranje pri ob6!n5kih konferencah S/.DL. Osrednjo pozornost so namenili organiziranju javne razprave o «»iuiku zakona o temeljih družbenega sistema informiranja in o in- fonnacijskem sistemu v federaciji. V razpravi, ki bo po občinah trajala do 15. septembra, je treba ugotoviti, ali zvezni zakon pušča dovolj iitobode za regulativno urejanje tega ixxlročja v republikah in pokrajinah. Posebno pozornost bo treba nameniti vprašanju upravljanja s lem sistemom, da bo deloval doyolj avtonomno. Zato bo potrebno bolj precizno urediti družbeni vpliv predvsem na banko, SDK in statistiko. Vprašanje je tudi, ali osnutek zakona zajema vse temelje, ki so na področju informiranja enako veljavni za vse republike in pokrajine. V pripravi so tudi teze za osnutek republiškega zakona, ki mora povedati predvsem, kako zagotoviti večji vpliv delavcev in občanov na informiranje in kako povečati dostopnost informacij. V rjftpravi je bilo iisotovljeno, da še vedno nimamo usklajenega sistema na tem področju, saj je statistika prav tako kot banke in SDK, vezana na svojo metodologijo. Novo zakonsko urejanje področja informiranja pa zahteva enotno urejanje. Temeljni procesi informiranja brez dvoma potekajo v občini, zato mora imeti občina v informacijskem sistemu na voljo vse potrebno, da lahko koristno uporablja podatke in informacije. Združeno delo, krajevne skupnosti, interesne skupnosti in občinska skupščina so štirje temeljni nosilci, ki bodo dajali podatke, zanimive za občino, regijo, (republiko in federacijo. Zato noben podatek ne sme zaobiti občine, tako tot se to dogaja sedaj. V občinah bo za te potrebe najbrž nujno ustanoviti družbene svete, ki bodo potrebe občin ugotavljali in jih prek stojega vpliva tudi zagotavljali. V ja%m razpravi bi torej, preprosto povedano, morali ugotoviti, kaj je v osnutku Zveznega zakona dobro urejeno in kaj ne. Po 15. septembru tič&kmni svet zbral pripombe in jih posredoval slovenskim delegatom v zvezni skupščini. * Sicer pa je bila na omenjenem posvetu beseda tudi o težavah še v Ptuju za vseh 11 otuiskih KS m v Podklmiku za območje srednjih Haloz. Povsodje bila udeležba dobra, čeprav so bili posveti sklicani za zvečer, ob 19. uri je povsod razprava trajala po tri ure, ponekod celo dalje, kar kaže na veliko zanimanje predstavnikov krajevnih skupnosti za vsebino gradiva, ob- inern pa to potrjuje tudi aktualnost teme. ki je bila obravnavana na skupm seji. V razpravi na vseh posvetih je bila predvsem kritično obravnavana alOivnost članov ZK v krajevni skupnosti saj mnogi, ki^so povezani v OZD v KS ne delajo, vendar tega ne moremo posploševati za vse, saj tudi OOZKS v krajevnih skupnostih niso narfcdile vsega, da bi izkoristile vse sututame oblike aktiviranja vseh komunistov, ki živijo na območju KS, iMti niso polno aktivirale vseh svojih članov. Prav zato bo v bodoče treba več medsebojnega sodelovanja inpreverianja aktivnosti članov ZK med vodstvT OO ZKS v TOZD in v KS, ker članov, ki so »komunisti le med delovnim časom << ne rabimo. Z enako odgovornostjo in kritičnostjo je bilo na posvetih obra- vnavano tudi delo SZDL in ostalih družbenopolitičnih organizadij, ki morajo svoje sile združiti v okviru SZDL kot enotne fronte vseh orga- niziranih socialističnih sil v K S, v tem okviru je tudi glavno področje delovanja komunistov. V ra^ravah o samoupravljanju je bil dan poudarek vse večji decentralizaciji krajevne samouprave na vaške in ulične odbore, na vlogo zborov občanov, načrtovanje razvoja krajevnih skupnosti, us- klajevanje programov. zagotavljanje materialnih sredstev in podobno. Povsod so ugotavljali, daje krajevni samoprisi>evek davni vir sredstev in materialna osnova za razvoi kraievnih skupnosti tudi za materializacijo nalog na področju SLO in družbene samozaščite. Na tem področju bi moralo biti v bodoče večje razumevanje delavcev v združenem delu za potrebe krajevnih skupnosti, predvsem bi tu morali odpraviti dvojnost obnašaiiia delavcev, ki v TOŽD često zastopajo tako stališče, kot krajani na zborih pa drugačno. Mnogo razprave, kritičnih ocen in različnih predlogov je bilo na posvetih izrečenih tudi na delo delegacij, zlasti za skuf>šane SIS in na delo strokovnih služb. Iz vseh razprav pa lahko povzamemo enotno stališče, da je treba ob novih volitvah v vsaki KS izvoliti za vsako SIS družbenih dejavnosti posebno delegacijo, da je treba v okviru občine enotno rešiti način oblikovanja delegacij za skupščine SIS materialne proizvodnje, da ne smemo dovoljevati, da bi volili v zbore uporabnikov izvajalce in podobno. INa posvetih f>o območjih so se tudi dogovorili za razpravo na skupni seji in za stališča do f>osameznih problemov. Vsebina oDšimih razprav naposvetih pa je bila podlaga za uvodno jx)ročilo na včerajšnji skupni sqi OK ZKS 1 in OK SZDL Ptuj. O usmentvah in sklepih bom f>orocali prihodnjič. FF 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 9.i»lij1981-TElMj||n POROČILO TJT MARIBOR ENOTA V PTUJU ZA LET0 1980 ZA OBČINI PTUJ IN ORMOŽ Leto 1980 je tako, kakor za druge pravosodne organe v SR Sloveniji, pomenilo drugo leto v procesu samoupravne preobraz- bejavnega tožilstva. Koje torej po eni strani moč ugotoviti, da po- meni preobrazba proces, ki še ni zaključen, pa po drugi strani-dve leti pomenita vendarle dovolj dolgo časovno razdobje, ko so se lahko pokazali pozitivni rezultati, ki so bili začrtani že s cilji preob- zrazbe pravosodnih organov. V tej zavezi je pri ocenjevanju procesa preobrazbe zgolj na for- malni ravni, ki se kaže v združitvi pristojnosti ukinjenega okrožne- ga in občinskega sodišča, še vedno moč ugotoviti določene težave, ki so predvsem kadrovske narave. Določene kadrovske in organiza- cijske ovire pa niso smele postati ovira za doseganje primerne ravni vsebinske preobrazbe, čeprav je dosežene rezultate mogoče še iz- boljšati, izhajajoč iz idejnopoli- tičnih izhodišč za ustavno preob- razbo pravosodnega sistema, re- solucije VIII. kongresa ZKS, sklepov, stališč in priporočil skupščine SR Slovenije ter drugih dokumentov in normativnih ak- tov, ki so izhodišče in osnova za vzpostavitev enotnega in s potre-' bami razvoja socialističnih in sa- moupravnih odnosov usklajene- ga pravosodnega sistema. V tej zvezi je javno tožilstvo poskušalo vsaj ohraniti kvaliteto in kvanti- teto preventivnega dela iz l-^ta " 1979, z različnimi oblikami in metodami dela pa se je skušalo tudi vključiti v sistem družbene samozaščite. Tako je javno tožil- stvo v letu 1980 vzpodbudilo ustanovitev posebne strokovne koordinacije organov družbene samozaščite z namenom, da se izboljša pretok informacij med posameznimi organi, hkrati pa se nakazuje možnost koordiniranja akcije na področju preventivnega in represivnega delovanja. V stabilizacijska prizadevanja v letu 1980 se je javno tožilstvo po- skušalo vključevati z dveh vidi- kov. Prvi je notranji, v zvezi s ka- terim je javno tožilstvo z boljšo organizacijo in izrabo delovnega časa skoraj povsem ažuriralo svoje delo, odpravilo zaostanke, prednostno pa je obravnavalo tudi družbeno najbolj nevarne in škodljive pojave. V zvezi z dru- gim, zunanjim vidikom pa je po- trebno oceniti, da je javno tožil- stvo skušalo posvetiti posebno pozornost pregona storilcev tistih kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov, s katerimi so se kršili ukrepi ekonomske politike (npr. kršiteve zadržanih cen, neupravi- čeno izdajanje kreditov in zame- njava kreditov za gotovino, itd.) Več o teh pojavih je seveda govora na drugih mestih v tem poročilu, ko gre za konkretne primere. Specializacija posameznih ja- vnotožilskih delavcev, ki se je pričela uvajati v letu 1979,jevletu 1980 terjala utrjevanja že doseže- nih rezultatov, mogoča pa je oce- na, da^ je tudi v letu 1980 po- membfio vplivala na rast kvalitete dela. Posamezna zahtevnejša področja — zlasti na področju gospodarskega kriminala — te- rjajo še dodatno strokovno zna- nje, ki ga je moč doseči le s spe- cializacijo, za katero sta dve leti prekratko časovno obdobje za vidnejše uspehe na posameznem področju dela. V letu 1980 je torej šlo pri delu javnega tožilstva predvsem za ut- rjevanje tistih metod in oblik dela, ki so bile uvedene s preobrazbo javnega tožilstva v letu 1979. No- tranja izgradnja oblik, ki bi omo- gočala čim boljšo izvedbo pod- ružbljanja javnotožilske funkcije, pa je tudi v letu 1980 pokazala pozitivne rezultate take orienta- cije; ti se med drugim kažejo tudi v odzivnosti delegatskih skupščin ter delovnih in drugih sredin na delo javnega tožilstva. Opisana usmeritev pa bo terjala še daljše časovno razdobje, nadaljnjo skrb za rast kvalitete dela ter vztrajanje in razvijanje začrtanih usmeritev. Poročilo o delu, ki ga temeljno javn^ tožilstvo predlaga v obra- vnavo obsega zgolj kvantitativne in kvalitativne podatke o svojem delu. Glede na obseg, ne more biti to p<-»ročilo problemsko, ker osnovno poročilo, ki ga je sesta- vilo temeljno javno tožilstvo o delu in problemih pregona obsega 195 strani. Nekatere občinske skupščine so že sprejele pobudo TJT. da na svojih zborih ne obravnavajo po- ročila o delu. ki več ali manj vse- buje številčno podatke o opra- vljenem delu tako po kvaliteti kot kvantiteti, temveč problemsko poročilo o stanju kriminalitete na določenem področju. Za taka poročila pa bi m.oral priti pobuda tudi iz delegatskih vrst, ker prav ti vedo, s kakšnimi problemi se so- očajo s svojih okoljih in v vsak- danjem življenju. Lo bi pomenilo novo kvaliteto poročanja, mobilizacijo vseh subjektov družbene samozaščite za odpravo pogojev in vzrokov, ki porajajo kriminalno dejavnost. Obdelava posamezne vrste ka- znivih dejanj in vzrokov pa terja celovit pristop tako v kriminolo- ■škem, sociološkem, psihološkem in drugih pogledih. Skratka, delegatska skupščina naj bi obravnavala probleme s katerimi se soočajo delovni ljudje takrat, ko se ti porajajo, da bo lahko prišlo do njihovega zmanj- šanja'oz. odprave s skupno druž- beno akcijo. PREVENTIVNA DEJAVNOST TEMELJNEGA JAVNEGA •TOŽILSTVA Lanskoletni rezultati pri delu javnega tožilstva na področju preventivne dejavnosti so pome- nili ustrezno vzpodbudo za nad- aljevanje in izboljšanje dela na tem področju tudi v letu 1981, pri tem pa so se delavci javnega to- žilstva zavedali, da postaja pod- ročje preventivne dejavnosti če- dalje večjega pomena in v procesu preobrazbe pravosodje enako- pravno s področjem kazenskega pregona in drugimi poglavitnimi funkcijami javnega tožilstva. Kljub temu, da seje preventivna dejavnost javnega tožilstva odvi- jala tudi na druga načine in ne samo prek pismenih opozoril oziroma predlogov za prepreče- vanje družbi nevarnih in škodlji- vih pojavov, pa je morda prav glede pismenih predlogov znači- len večji obseg, ki lahko že sam po sebi potrjuje uvodno misel o vse večji enakopravnosti preventi- vnega dela z drugimi dejavnostmi javnega tožilstva, pa čeprav bo pt)trebno tudi v bodoče skrbeti za ustrezno kvalitetno raven pisme- nih predlogov oziroma opozoril. V letu 1980 je bilo delovnim or- ganizacijam in drugim poslanih 78 pismenih predlogov oziroma opozoril, to pa predstavlja glede na 64 opozoril v letu 1979 pove- čanje za 22 %. V zvezi s preventivnim delom je potrebno v zvezi s splošnimi zna- čilnostmi te dejavnosti za leto 1980 omeniti še to, da je javno tožilstvo tudi v tem letu skušalo kar v največji meri izkoristiti re- zultate, ki jih je že v letu 1979 doseglo na področju specializacije posameznih namestnikov. Speci- alizacija se deloma kaže v posa- meznih pismenih opozorilih, še bolj pa v vključevanju posame- znih delavcev v družbeno delo- vanje tudi izven tožilstva,, kjer naj bi s svojimi izkušnjami iz kazen- sko-pravnega področja aktivno prispevali k doseganju preventi- vnih učinkov, po drugi strani pa bi tam pridobljene izkušnje lahko uporabili pri reševanju konkre- tnih kazenskih zadev. . Navedene ugotovitve veljajo tako za temeljno javno tožilstvo v celoti, kot tudi za enoto v Ptuju. Tako je kot. splošno značilnost preventivnega dela v letu 1980 potrebno omeniti večje število neformalnih oblik preventivnega dela tudi v enoti Ptuj. Predvsem velja omeniti, pobudo za ustano- vitev posebne strokovne koordi- nacije specializiranih organov družbene samoza.ščite, ki jo se- stavljajo vodja enote, družbeni pravobranilec samoupravljanja, direktor podružnice SDK v Ptuju, član izvršnega sveta in načelnik inšpekcijskih služb v občini Ptuj in Ormož. Takšne ugotovitve kažejo na vrsto včasih še neizkoriščenih možnosti, ki jih ima javno tožil- stvo v zvezi s preventivnim delom, lahko pa kažejo tudi na možnosti za razširitev metod in oblik dela. v katerih jse javno tožilstvo ne po- javlja v vlogi državnega organa, kf deluje s sredstvi prisile, ampak v vlogi angažiranosti, pri kateri ja- vni tožilec in namestniki delujejo f ot družbenopolitični delavci, ki z demokratičnimi metodami na podlagi enakih interesov skušajo prispevati k odpravljanju vzro- kov. ki pogojujejo kriminalno dejavnost. V tej luči pa opravlja- nje preventivne funkcije ni samo vprašanje organizacijsko tehnič- nega ali kadrovskega značaja, ampak-tudi vsebinsko idejno po- litično vprašanje. OBSEG DELA TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA MA- RIBOR ENOTE V PTUJU V LETU 1980 Enota v Ptuju ima sistemiza- cijo enega vodje enote in štirih namestnikov, pri čemer je v letu 1980 pretežni čas delala v zased- bi štirih funkcionarjev, zadnje tri V letu 1980 smo tako rešili v bistvu ves tekoči pripad ter tudi še nekaj zadev iz leta 1979, ki so bile bodisi nerešene pri enoti v Ptuju, bodisi da so jih poslali s temeljnega sodišča Maribor po opravljenih preiskavah oz. po- samev.nih preiskovalnih dejanjih." V letu 1980 smo se udeleže- vali praktično skoraj vseh raz- prav pred enotami temeljnega sodišča v Ptuju in Ormožu, pri čemer je bila udeležba 100 % pri Nekoliko večje število zavr- nilnih sodb je posledica dejstva, da sta obe sodišči začeli reševati tudi starejše zadeve, nekatere tudi še iz leta 1972 in 1973, pri katerih smo nato morali obtožbo umakniti, zaradi dejstva, da se po 4aljšem času ni dalo več storil- cem dokazati očitanega jim deja- nja. Menimo, da bo v prihodnje zavrnilnih sodb vse manj, saj se bodo zadeve ažurneie in časovno Iz navedenih podatkov sle- di, da navedena dejanja predsta- vljajo več kot polovico vse struk- ture kriminahtete, ki jo je enota v Ptuju obravnavala v letu 1980. Glede ostalih kaznivih dejanj velja pripomniti, da po svoji fKjmembnosti v bistvu ne izsto- pajo in ne predstavljajo posebne- ga družbenega pomena, razen nekaterih dejanj zoper družbeno premoženje v gospodarstvu. Gle- de teh kaznivih dejanj pa bo temeljno javno tožilstvo v Mari- boru podalo posebno tematsko fH^ročilo skupščini občine Ptuj. saj gre za večje število oseb kot soudeležencev pri storitvi cele vrste kaznivih dejanj zoper gos- podarstvo, pri čemer je nastala tudi večja premoženjska škoda. mesece pa v zasedbi treh funk- cionarjev zaradi porodniškega dopusta namestnice. Kljub temu pa je enota opravila vso pripada- joče delo, tako da ob koncu leta 1980 ne beleži zaostankov. Takoje v letu 1980 enota v Ptuju prejela in rešila naslednje število zadev no osebah: obveznih obravnavah, pri tistih, kjer prisotnost na obravnavi ni obvezna pa je bila udeležba 96 %. Pri tem je treba poudariti, da so povečali na sodiščih intenzivnost dela, saj so v letu 1980 izrekli na enoti v Ptuju in Ormožu skupaj 962 sodb v primerjavi z letom 1979, ko jih je bilo izrečenih 806. Razmerje med obsodilnim, oprostilnimi in zavrnilnimi sod- bami pokaže naslednja tabela: manj odmaknjeno reševale. Struktura kaznivih dejanj tudi v letu 1980 ni pokazala bistvenih odstopanj od strukture teh dejanj v prejšnjih letih. Tako še naprej prednjačijo kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa, kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje ter kazniva dejanja zoper življe- nje in telo, kar najbolje pokaže nasledna tabela: Navedeno poročilo bo obravna- valo ta primer z vseh pomemb- nih vidikov ter predlagalo tudi ustrezne rešitve. V navedenem poročilu ni zajeto delo enote, ki ga je enota opravila s prisostvo- vanjem na glavnih obravnavah, kjer je obtožbo vložila enota v Mariboru, kije po razporedu del in nalog pristojna za tiste zadeve, ki so družbeno pomembnejše oz. pri katerih je zagrožena kazen nad pet let zapora za storjeno kaznivo dejanje. Enako velja tudi za obravnavanje mladoletniške delikvence, ki je po načelu kon- centracije zadev v pristojnosti enote v Mariboru. Vodja enote: Karel Rajniš Odprli lovski dom v okviru Zveze lovskih družin Ptuj — Ormož deluje nek 850 članov zelene bratovščine, ki so združeni v 23 lovskih dn i"'«! štrom obeh občin; vendar le le malo takih, ki se lahko pohv.i"^«! svi^im lovskim domom. M^ed tiste, ki se z domom lahko poh sodijo sedaj tudi lovci iz Cirkulan. Tamkajšnja lovska družina T,^-'']«, nekaj manj kot 40 članov, vendar so ti s svojo aktivnostjo in iavyp?^lt dosegli svoj dolgo željeni cilj. V soboto 4, julija so v počastitev h% borca slovesno odprli svoj lovski dom v Brezovcu. "^cvj Številne domačine, predstavnike lovskih družin Zavrč, Sob in Ptujsko polje, ter predstavnike družbeno političnega življenS uvodoma pozdravil lovec Stanko Brodnjak. Domačini so bili n^iJt veseli sv<^ega sorojaka, nekdanjega člana prosvetnega društva lane, dr. Vladimirja Bračiča. Lovec Stanko Brodnjak le povedal h*" i^radbo v kateri je sedaj lovski dom, kupili že pred leti od Kk p^^ Zaradi pomanjkanja sredstev so obnovo in dograditev odlagali la ■"] so se odločili in pričeli s prostovoljnim delom. Lovci so pri tem prek 5000 prostovoljnih delovnih ur ter zbralipotrebne količine Ip.''' gradbenega materiala. Posebej seje zahvalil TOZD Haloški Biseri za odstopljen odpisani inventar in vsem lovcem, ki so svoj prosti prebili ob gradnji in adaptaciji doma. ' ' ^ Slavnostni govornik je bil Milan Cuček, sekretar občinske konft renS? v Po tem. koje orisal pomen in vlogo borcevv NOB m borčevske organizacije nekdaj in danes, je jx)vdaril še pome društev m organizacij v naši samoupravni socialistiftii družbi. LWm IZ Cirkulan je zatem govoril še Miha Kolarič, predsednik Zveze lovskil druzm Ptuj — Ormož m jim ob koncu čestital k delovnemu uspehu Čestitkam seje pridružil še Mirko Šoba, predsednik sveta KS Cirkula ne, kije zatem v imenu skupščine KS predal predstavniku LD Cirkula- ne in prosvetnega društva Franček Kozel posebni priznanji. Vrvicc pred Ibvskim domom pa je z lovskim nožem simbolično prerezal Jakot Belšak, najstarejši lovec te LD. V kulturnem programu so nato nastopih člani pevskega zbor! prosvetnega društva Franček Kozel Cirkulane,'V dvorani doma pa« je zatem pričel ustanovitveni koncert tamburaškega orkestra, ki d^eiuj« kot sekcija pri domačem prosvetnem društvu v^inculanah. Razen tega na so na Koncertu nastopili še tamburaški orkestri iz Vidma, Cirkovcui Ptuja. Slovesnost so zaključili z lovskim slavjem in ogledom manj« razstave lovskih trofej v prostorih doma. M. Ozniec Lovci iz Cirkulan so ponosni na s^oj dom v Brezovcu. V kulturnem programu so nastopili člani mešanega pevskega zbon prosvetnega društva Franček Kozel iz Cirkulan. Kadrovske priprave in druge naloge v ponedeljek -29. junija je bila seja OK ZSMS, kjer so imeli zelo pester program. Uvodoma je Dragica Voda prebrala sklepe prejšnje seje. Priznanja, ki so bila podeljena 7a 25. maj in jih nekatere organizacije in posamezniki niso prejeli, ker so bili upravičeno odsotni, jih bodo podelili na naslednji seji. Veliko mladih, ki .so bili prijavljeni, da pojdejo v Beograd, se zaključne slovestnosti ni udeležilo. Topa je neodgovo- rno od osnovnih organizacij in v veliki meri tudi posameznikov. V nadalje so obravnavali kadrovske priprave na volilno progratnsko konferenco. Vsekakor je treba povdariti, da se je treba vključiti v aktivnosti, ki se odvijajo v ZSMS, SZDL in drugod. Pripraviti je treba rokovnik za naslednji mladinski kongres. Zanimivo je tudi da se predsednik in sekretar ne menjata hkrati, saj bi novo izvojenp vodstvo svojo nalogo opravljalo pomankljivo, ker ne bi imelo izkušenj. Pregled aktivnosti po posameznih področnih kon- leroncah: KMKS — ptisamezne organizacije se morajo udeležiti vsaj dveh udarniških dnevov v Slovenskih goricah in sicer tak(X da se bodo pridružili brigadirjem /.\1DA. V polni niCTi morajo steči tudi priprave ria občinski praznik, ki bo v Stopercah. Nadalje priprava pohodov, športnih I<'kmovani, kulturnih večerov in proslav v p^ičastitev dneva borca in dneva vstaje. K.\1K — pripravljanje ekskurzije po Hrvatski in BiM. vpliv mladih, ki so končali OŠ, da se vpi.šejo v šolo kmetijstva, poudarek na krožek o kmetijstvu na ()■> in ^sodelovanju na ZMDA. DO—D — obravnavajo predvsem stanovanjsko problematiko obravnava periodičnih računov, akcija za izbor najbolj.še DO in delavca samoupravljalca, veliko pozornost vlagajo v kadrovsko politiko, udele- žili pa .se bodo tudi udarniškega dneva na ZMDA. Obiskali bomo tudi posamezne delovne organizacije in pogledali kaj v določenih sredinah delajo. KM VI — je zelo aktivna, ker se je veliko dijakov odločilo za sodelovanje na ZMDA v Črni gori in Kozjansko 81', zravcnncga pojde pionirska brigada na akcijo v Brkine, brigada ,,Bratstva in enotnosti" pa v Srb. Treba ie povdariti, da je aktivnost študentov zelo slaba, saj se njihovo delo ne vidi nikjer. Vse OO ZSMS morajo pripraviti tudi kratk-a poro- čila, iz katerih bo razvidno predvsem to kaj delajo, kakšne akcije pripravljajo in kaj so od lega že napra- vili. Vloga mladine se najboljše ka?e v K.MVI, takoj za njo so mladi iz KMKS, mladi iz DO—D in mladi iz KMK, le študentje počivajo in ne delajo na področjih aktivnosti ničesar. J. Hvaleč Nova - kulturni doif in šola Dve veliki in dolgoletni želj' krajanov Trnovske vasi se v If tošnjem letu končno uresničujei^ Nemalo je bilo pogovorov m sf Stankov, zahtev in dokazovanj' nemogočih pogojih dela v sisj^ •šolski zgradbi in tudi tistih. ^ prosvetno društvo nima dvorai" in je tako brez osnovnih pogoja* za delo. Tako, kot že v mnogih kraj? ptujske občine so tudi v Trnovs" vasi ugotovili, da s tarnanjem "J bodo prišli daleč, tudi s sestan* ne, še manj pa samo z besedanij Zavihali so rokave, darovi gradbeni materijal. izglasovj, samoprispevek in pritegnili ^ nanciranju Se druge. Takoje nj jprej zrasla nova dvorana z vsef" potrebnimi prostori za kraje^" družbenopolitične in kulu"^", aktivnosti, rasti pa so začeli temelji nove šole. Letos, ob P^ zniku občine Ptuj. se jim bosi^ dve veliki želji končno urcsn'^ in tako bo lahko tudi končno življenje in delo v zgradbah, ki bosta do takrat n^^ za otvoritev. f(DNIK SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Prvi rezultati popisa v občini Ptuj fvih rezultatih popisa prebivalcev občini P"''^7 591 prebivalcev, -:ar je za 1.824 ali več kot ob popisu leta 1971. V SRS se je ' prebival' :va v 10 letih povečalo za 9%, v pa/a 8,9»/«. l i!a pt>večanja števila prebiv;dcev v ^^me/Jii^i naseljih na eni strani, ter zmanj- v posameznih naseljih na drugi strani, pa »''l'^|.glativno nizko skupno povečanje števila r' glstva v občini pa nam govori tudi o P^t-ji premikih prebivalcev znotraj, pa tudi '^in občine. iiipno ^ občini 217 naselij. Ce pogledamo jrobeje 200 naselij, ki so med seboj ugotovimo, da se je v 122 naseljih P^^lg prebivalcev zmanjšalo z ozirom na leto v 78 pa se je povečalo. Do 10% se je ilo prebivalcev povečalo v 42 naseljih, do S v 23 naseljih, do 30% v 7 naseljih in v 6 seljih za več kot 30%. Zmanjšalo pa se je "^vilo prebivalcev do 10% v 60 naseljih, do IVo v 40 naseljih^ do 30% v 16 naseljih in za 'i kot 30% v 7 naseljih. Tako lahko vidimo, da se prebivalstvo večujc v manjšem številu naselij, po čemer bi ''hko sklepali, da se stanovanja gradijo bolj koncentrirano,. Iznad republiškega povprečja 9% se je v naši nbčini povečalo število prebivalcev v 40 nase- lji, To so naselja v katerih so locirani ter se Izvijajo poroizvodni obrati in obrt kot npr. rjrkulane, Formin, Majšperk, Ptuj. Nadalje jaselja. ki se oblikujejo kot stanovanjska — gudina. Grajena, Krčevina, Njiverce, Nova vas, Ofgšje, Rabelčja vas, Rogoznica, Spuhlja. Hlaselja, v katerih se je izboljšala kmetijska proizvodnja, čeprav intenzivnejše kmetijstvo jjino še ne pomeni tudi povečanja prebivalcev ^ Sp. in Zg. Leskovec, Bišečki vrh, Dragonja vas Ločič, Mala vas. Najbolj pogosto je povečanje števila prebivalcev v naseljih zaradi j-ombiniranih vzrokov, to je dobrih možnosti in .>e ra/vite kmetijske proi .odnje in a.vija- , "ega stanovanjskega dela — Ci kovtr, Hajdoše, .lanežovci, Liivrenc, Moškanjci, Scla, Skorba, Sp. in Zg. Hajdina. /manjšanje števila prebivalcev beležimo pred- v-L-m v krajih, ki imajo še vvdno slabše cestne pove/ave, pa tudi slabše možnosti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, zaradi prirj)dnih danosti, ali pomanjkljive infrastrukture. Za več kot 30% padec števila prebivalcev beležimo v naseljih: Beljski vrh, Cermožiše, Naraplje, Skrblje, Strmec. Gibanje števila prebivalcev v posameznih na- seljiti 07. še bolj pomembno v območjih, je pomemben pokazatelj, kako smo z našimi skupnimi napori uspeli ustvariti takšne pogoje dela in življenja, ki bodo omogočali primerno poselienost vse občine. V 16 krajevnih skupnostih Haloz in Sloven- skih goric, ki spadajo med manj razvita ob- močja v SRS je prebivalo: — 1961 leta 32.634 ali 51% prebivalcev v občini; — 1971 leta 30.668 ali 46,6% prebivalcev v občini; — 1981 leta 28.390 ali 342% prebivalcev v občini. V desetih letih je bilo zgrajeno 2.819 stano- vanj. Takoje ob popisu 1981 leta v občini 19.218 stanovanj za stalno stanovanje, kar je za 17,2 % več kot leta 1971. V SRS znaša to povečanje 24,2 % v SFRJ pa enako kot v Ptuju, 17,2 %. Ob popisu v občini Ptuj je bilo popisano tudi 1.200 stanovanj za začasno bivanje, to pa je številka, ki govori, da je potrebno tudi gradnje in adap- 'tacije počitniških — vikend hišic usmeriti tako, da bodo primerni krajini Slovenskih goric in Haloz v katerih se nahajajo. Pri popisu v leto- šnjem letu je bilo 18.752 gospodinjstev — kar je za 1.618 več kot leta 1971. Gospodinjstvo v naši občini šteje v povprečju 3,6 člana, kar je enako kot v SFRJ 3,61 in več kot v SRS, kji i -ivi 3,17 člana v gospodinjstvu. Število članov v gospodinjstvu v naši občini je bilo leta 1971 povprečno 3,8 tako, da beležimo /manjšanje 0,2 člana po gospodinjstvu. ?5tevili- občanov na začasnem delu v -ujini in njihovih dru.>inskih članov se je v 10 letih ne- koliko /manjšalo. Tako smo jih letos popisali skupaj 3.891, pri prejšnjem popisu pa nekaj več kot 4.()(K). S prvimi rezultati popisa smo objavili tudi številčno •stanje živine v lasti zasebnih kmetij- skih proizvajalcev. Ugotovili smo, da seje števil- čno stanje govedi na našem območju povečalo za 4,7 %, prašičev pa za 6,7 %. Močno pa seje zni- žalo število konj, pa tudi ovac. ?.e prvi rezultati popisa nam odpirajo vrsto problemov in nakazujejo področja delovanja vseh naših samoupravnih delegatskih struktur. Tako, da s svojim delovanjem, usmeritvami in sklepi celovito razrešujemo problematiko, zmanjšujemo negativne trende, ki so se pokazali v teh 10 letih ter napravimo več, za izboljšanje in nadaljnje razvijanje vsega, kar se je v teh letih pokazalo kol pozitivno. Ze iz teh prvih podatkov se namreč vidi, da so vsa dogajanja med seboj tesno povezana in da moramo, če želimo izbolj- šavo pristopiti k razreševanju celovito in isto- časno razreševati vsa področja našega delovanja, dela in življenja. Vsem popisovalcem, občinskim inštruktor- jem, republiškim inštruktorjem, se v imenu popisne komisije zahvaljujem za vložen trud in vestno opravljeno delo. Prav tako se zaTivalju- jem OZD in upravnim organom ki so pokazali do popisovalcev in inštruktorjev veliko razu- mevanja, ter tako omogočili, da smo to zahtevno nalogo tudi v naši občini uspešno opravili. Zah- vala velja tudi Zavodu Radio-Tednik Ptuj in vsem, ki so skrbeli za obveščanje prebivalcev ob popisu na našem območju. Občinska popisna komisija Opozorila požarne inšpekcije pred žetvijo Požarno preventivni ukrepi pri žetvi in mlatvi obsegajo varno pripravo kombajnov in mlatilnic, poučitev ljudi o požanio preventivnih ukrepih in priprava potrebnega gasilnega sredstva in orodja. Pred pričetkom žetve je potrebno na žito- kombajnih zagotoviti popolno tesnost pred mas- tenjem motornega olja in pogonskega goriva. Posebej je potrebno paziti na varno odvajanje izpušnih plinov, da so izpušne cevi tesne in za- ključene na takih mestih, kjer ni nevarnosti vžiga toie ali prahu in, da se izpušna cev ne dotika nobenega lahko gorljivega dela kombajna. Tudi Icžaji kombajnov in mlatilnic morajo biti dobro namazani, da ne bi prišlo do prekomernega se- grevanja, štrleči deli vrtečih gredi pa zavarovani pred možnostjo nasukanja slame, motorje pa je potrebno vsakodnevno čistiti. Posebej je potre- bno paziti, daje elektro inštalacija pravilno in var- no spojena ter nepoškodovana. Preko vgra- jmega termometra je potrebno spremljati obra- tovalno temperaturo motorja, da se motor ne pregreje. Stabilni motorjiza pogon mlatilnic morajo biti postavljeni tako, da med mlatilnico in motorjem, oziroma traktorjem zadostna — 8 meterska var- nostna razdalja in pravilno usmerjena izpušna cev, kar je odvisno od smeri vetra, da izpušni plini ne bi ogrožali mlatilnice in kop s snopjem ali s snopjem naloženega voza. Izpušne cevi morajo biti obvezno opremljene z lovilci isker. Na mestu postavitve mlatilnice mora biti okoli pogonskega motorja oziroma traktorja čistina v razdalji 8 metrov. V tem zaščitnem pasu pa naj bo na razpolago ročni gasilni aparat na prah (9 kg), sod z vodo in pripadajočimi vedri. Na kombajnu mora biti nameščen ročni gasilni aparat na prah (9 kg), na večjih kombajnih pa tudi dva takšna aparata. Gasilni aparati morajo biti redno pregledani od pooblaščenega servisa ali osebe in seveda uporabni. Med žetvijo in mlatvijo ni dovoljeno kaditi ali uporabljati odprtega plamena. Ker je med žetvijo in mlatvijo precejšnja nevarnost za nastanek požara, ki ima lahko za posledico precejšnjo materialno škodo opozar- jamo, da je lastnik kombajna ali mlatilnice odgovoren za zagotovitev požarne varnosti, pa naj bo to vaška skupnost ali zasebnik, skratka tisti, ki upravlja uslugo. Smo v obdobju letnega časa, ko lahko nastanejo topla in sušna obdobja, ki so pogoj za hitro širjenje požarov. Zato opozarjamo občane, naj bodo toliko bolj previdni, predvsem na žitnih poljih in v gozdovih. Ne kurimo in ne netimo ognja tam, kjer to ni dovoljeno. Požarna inšpekcija bo v času žetve nadzirala izvjanje požarno preventivnih ukrepnjv in proti kršiteljem v skladu z zakonom o varstvu pred požarom tudi ukrepala. Edvard Kozel Vodja požarnega inšpektorata pri upravi za inšpekcije občin Ormož in Ptuj S prostovoljnim delom do doma krajanov ^»^ferendumski program so v Stopercah "^■foliko spremenili. Prvotno so namreč na- "'^ravali dobiti ustrezne prostore za delo z ^^gradnjo doma. vendar so se zaradi tehnič- "'"ovir morali odločiti za novogradnjo. B(xloči om je le pod streho, v teku so notranja dela. ,"našem obisku, minulo lepo in sončno ne- ^'Jo. so s prostovoljnim delom urejevali stro- \a gradbišču so bili domači lovci, saj ^"'^Jo prostovoljno delo zelo dobro organizi- jf"®- Kot nam je povedal predsednik skup- '"p krajevne skupnosti Feliks Taciga. so v ^^abenem (xiboru predstavniki vseh vasi. Med tednom so vsaki dan na gradbišču krajani iz različnih vasi, v soboto in nedeljo pa člani društvenih organizacij. Prostovoljno delo je osnova za gradnjo. Kako tudi ne, saj v finančni konstrukciji predstavlja kar tri četrtine vrednosti doma. Dosedaj so krajani opravili že prek 4000 ur prostovoljnega dela. Do osrednje proslave ob letošnjem občin- skem prazniku, ki bo 8. avgusta v Stopercah. bodo uredili spodnji del doma z dvorano in prostori krajevne slcupnosti, nato pa z deli nadaljevali do dokončne dograditve. To bo predvidoma ob'koncu leta. morda pa tudi v začetku prihodnjega leta. Po dokončanju bo dom nudil prostore za celotno delo na področju krajevne samouprave, družbenopolitičnih in društvenih organizacij, saj sedaj to nrNiajo urejeno. Tekst in foto: 1. kotar ^ Ip^janov je že pod streho Prostovoljnega dela bo izredno veliko Z namakanjem do intenzivnih pašnikov 0^'"etijski kombinat Ptuj, TOZD kmetijstvo p^l ^'»Ko polje Kidričevo ima v hlevih v Ravnem ^JU 120 plemenskih krav holstanjske pasme, 'jaio prehrane govedi, za to uporab- "^jbnr^'^" zimski obrok, rezultati prireje niso Ve H. ^ Prizadevajo si, da bi prirejo mleka kar "•"eti^t ^^ P® možno doseči le z intenzivnih pa.šnikov in intenzivira- ^in proizvodnje na njivskih po- So tem območju. Tla na Ravnem polju zato-je pridelek močno odvisen od Ip^ "'n pogojev, predvsem vremenskih. Reši- Pfoblema vidijo v namakanju, da je to ustrezna rešitev so se že prepričali v delovni enoti Starše, kjer z namakanjem dosegajo ugodne pridelovalne in seveda tudi finančne rezultate. Z namakanjem kmetijskih površin v Ravnem polju bi dosegli maksimalno izkori- ščenost zemlje in visoke pridelovalne rezultate. Vodo za. namakanje bi lahko dobivali iz drav- skega kanala HE Zlatoličje ali pa iz vodnjakov, torej iz podtalnice. Kanal je oddaljen približno kilometer, zato bo potrebno izračunati katera obeh možnih variant Je bolj sprejemljiva. Nikakor pa ne bi kazalo prezreti možnosti, da bi lahko v primeru, če bi vodo za namakanje jemali iz kanala namakali istočasno tudi okoli 200 hektarjev kmetijskih površin v zasebni lasti. Raziskave v zvezi s tem projektom bodo koristile tudi za ostale kme- tijske pt)vršine, ki sicer ne ležijo v neposredni bližini tega območja, površine, ki sicer ne ležijo v neposredni bližini tega območja, bo jih pa potrebno namakati. Kmetijski kombinat je zato zaprosil SIS za pospeševanje kmetijstva za sredstva, potrebna za izdelavo načrtov ome- njenega namakalnega sistema. JB s SEJE ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE PRIZNANJA ORGANIZACIJAM IN POSAMEZNIKOM V četrtek, 9. junija je bil 9. redni občni zbor Zadružne zveze Slovenije. Na zboru so pregledali dosedanje delo zadružne zveze in razpravljali o uresničevanju družbenega plana 1981—85. Razpravljali so tudi o osnutku samoupravnega sporazuma o delovanju, organiziranosti in financiranju kmetijske pospeševalne službe v SR Sloveniji. Začeli so namreč oblikovati akt, ki bi dokončno uredil razmere na področju kmetijske pospeševalne službe, kot so menili delegati, pa je akt ustrezen le v delu, kjer govori o organizaciji pospeševalne službe, nikakor pa ne rešuje problemov okoli financiranja te dejavnosti, kar je bistveno za uspešno delo. Na občnem zboru so podelili priznanja Zadružne zveze Slovenije in Jugoslavije posameznikom in organizacijam, dobitniki so tudi z našega območja. Skupnost trsničarjev in drevesničarjev Juršinci je dobitnik zlate plakete Zadružne zveze Jugoslavije, visoko odlikovanje pa jim bodo izročili ob njihovem visokem jubileju — 75-letnici organiziranega zadružnega delovanja na tem območju, kar pomeni istočasno prve zametke zadružništva v ptujski občini. Plaketo zadružne zveze Slovenije s pismenim priznanjem za dosežene pridelovalne rezultate in dolgoletno delo v zadružništvu sta prejela med drugimi Franc Potrč, združeni kmet iz KZ Ptuj, Anton Hajšek iz KZ Dravsko polje Lovrenc, inž. Jože Reisman, prejšnji direktor TOK Hajdina pa je prejel plaketo in priznanje za razvijanje kooperativnih odnosov pri prireji perutnine in za doseženo stopnjo produktivnosti. JB Mladi kmetovalci Kaj in kako delajo mladi kmetovalci, sem poskušala zvedeti od predsednika KMK (konference mladih kmetovalcev) Janeza Zampa, ki je povedal: ,,Mladi kmetovalci se pripravljajo na regijsko tekmovanje, traktoristov. Tega tekmovanja se mladi v največji meri tudi udeležujejo. Tekmovanja se bo udeležila moška in ženska ekipa ter ekipa poklicnih traktoristov starih do 27. let. Novost je tekmovanje mehanikov, ki se bodo pomerili v popravljanju traktorjev. Da bi tekmovanje vključili čimveč mladih, oraniziramo tudi tekmovanje na nivoju občine, kjer se lahko vključi več mladih, da bi se tako usposobili za kvalitetno obdelavo zemlje. Nameravamo se udeležiti tudi iger ,,Vransko 81", v okviru tega pa bo tudi posvet na temo ,,Zadruga — njena vloga in položaj mladih". Po posameznih osnovnih organizacijah se že pripravljajo in hkrati že tudi tečejo razprave. Sodelovali bomo tudi na večeru kmečke kuhinje in v tekmovanju ,,Kmečka opravila". Pripravljamo se tudi na ekskurzijo v sosednjo Hrvatsko in Bosno in Hercegovino, kjer si nameravamo ogledati kmetijsko proizvodnjo v teh dveh republikah, kulturno zgodovinske znamenitosti, zlasti pa Se spomenike NOB. V pomladanskem času smo delali manj zaradi del in opravil, ki smo jih imeli na kmetijah. Vendar smo delali v zimskem času. Takrat smo imeli dvodnevni seminar, ki je zajemal izobraževanje, IPD in strokovno izobraževanje. Izvedli smo p(^ročni kviz, tekmovanje mladi in kmetijstvo. Najboljša ekipa je na regijskem tekmovanju dosegla 1. mesto in se tako uvrstila na republiško tekmovanje. Mladi so se zelo dobro vključili tudi v samoupravno življenje zadruga skozi vse obdobje in to po zadružnih enotah v krajevni skupnosti. Vključili smo se v akcijo čimvečja setev sladkorne pese, v spomladanskem času je v osnovnih sredinah tekla razprava o nalogah in problemih v kmetijstvu. Izdelali smo predloge in stališča mladih na problemski konferenci v kmetijstvu, ki sta jo organizirali OK ZKS Ptuj in SZDL. Ugotovili smo , da je sodelovanje uspešno, njihova stališča pa so se ujemala s sklepi problemske konference." Na koncu naj povem, da bo področno tekmovanje avgusta v Markovcih. Ekskurzija pa bo 21., 22., in 23. julija. Za oboje velja, da se lahko prijavi vsak mladi kmetovalec. Vsi, ki želijo sodelovati, se naj prijavijo čimprej v eni od osnovnih organizacij mladi kmetovalec. J. HVALEČ Odkupna cena pšenice končno določena Potem, ko so bile minuli petek v časopisu Delo objavljene cene. ki jih je za pšenico določil Zvezni izvršni svet. so se pričela burna dogo- varjanja znotraj republike, občin in z odjemalci dejansko vseh količin tržnih' viškov pšenice, v na.šem primeru je to Intes Maribor. ZIS je s sklepom določil za prvorazredno pšenico ceno 8.30 dinarja, pri nas, kot smo izvedeli zasebniki ne pridelujejo sort pšenice, ki bi jih lahko šteli med prvovrstne. Tik pred zaključkom redakcije v torek smo imeli precej tepv, preden nam je uspelo dobiti podatke po kakšni ceni bo Intes Maribor plačal pšenico. Pri njihovi nabavni službi smo zvedeli, da bodo za drugorazredno pšenico, kakršno pridelujejo kmetovalci na našem ob- močju. plačali 9.30 dinarja za kilogram. Tistim, ki bodo pšenico dostavili do njihovih skladišč bodo plačali še 0,20 dinarja po kilogramu. JB Zlatorumeno klasje je že primerno za žetev foto: L. Kotar 6-IZNASIHKRAJEV 9. julij 1981 - TEDMtJf ^slP Proslava dneva borca v Kidričevem bi-rca — 4 j-iiij v Kidrič.Acia pru^ Ni^iv.-^ri! iii iHn'-;' OEIO \>»Mltx prircJin^i ■ ' . a )viajc\n-i //H 'vON.. k _ vkupTiO - Mndik 1 ' j \ KM, /ovo. S L!h,irnj>k] li orgjni kraicvn^ skupiui^ti in % nj/traK'. v r.rcJ '.jv ki st) >ko/.i l>'jP'- . rj/;Ki i tekiviovani i ■ .' 'n ^ pKloUi ; za knncc vv v ni!.: ' . .m^^vmii JcV ki nO Ju pripravili učciivi ■ i iiaT ' /.dru-^^.- TGA in drugI. Pred vhi'd<,i.r; pri'NU»i p.'. !';Ii jH-Mi [KI v poiiroCja samoupravljarija - i v > O-rednja pro>ijt ' :;a j^jpoldne ob pol potih. L ^ z mimohodom ob r 'Ifu Bonsu Kidnču. ."-iavnostni g'.noTfi:\ Karel ZmavL p"jdelj:na h" številna priznanja in p<>kaii zmigovat- Lcm in drugim najU>ij>im v ^i.cijanju in malem iiogomctu. SU.i.; kulturni program v katerem hO ^Jdelovali: folklorni skupini iz Csrk^ 1: in OS Kidričevo, recitatoiji iz OS in garnizije JLA, pevski zbor in gcdKi na pihala TGA. baletna skupina i/ Maribora in ansambel ganiizije JLA Besedilo in posnetki; Konrad . ČUni ZZB NOV Kidričevo pred spomenikom Borisu Kidriču Na osrednji prireditvi Je govoril Karel Žmavc, na odru ansambel JLA Razstava Ukovnih in rotefli dd Predstavniki JLA in vodstvo tabomi&ega odreda ZZB NOV -ed te'- a iom — ^djrnje s pištolo O razstavi ^Obrtniška dejavnost na obnioqu rimskega Poetovia" Enai od načrtovanih letošnjih razstav^ liiidi aitieoioška razstava '»Obrtniška dejavnost na območj u rilmsk^a Bo^via«. Ta je bila od^pm 25.6. 1981 v Razstavnem puivi^pacu ^Dušana Kvedra« ob I>ravi in bo na ogled obiskoval- ocm in EJiijMtie^iem naše kulturne tkdjgčšme do 14. julija 1981. ZamnmeH o tejj razstavi ni nova. Ta seje ščasoima porajala in se je vedmo bo^ uve^vljala s pridobi- vanjem novih najdb. Število teh se je v zadnjih letih zelo p>ovečalo. rekli bi, da se je celo podvojilo. Tako so .se dopolnjevala obstoječa in so se porajala nova in raz- novrstna S{X)znanja o tem ali onem ter tudi o obrtniški deja- vnosti na območju rimskega Po- etovia. Iz z&kladnice teh podatkov je bilo potrebno skrbno izbrali le tiste, ki so pomembne in neopo- ročne za obstoj in razvoj te deja- 1 nosii. Zaradi te^ in \ od\ isniaU od razpoložljivih srcdsic^ in opreme se je načrtovani kojicept razstave nekoliko skrčil. Njeiu vsebina je kljub temu ostala nes- premenjena. Na tej razstavi prikazujemo v-saj vse doslej zaznamvane in na novo ugotovljene obrtL naj si gre za take. ki so obstajale že pred prihodom Rimljanov, ali so na- stale v njihovem času. Med zelo razvitimi obrtmi na obmo^u rimskega Poeto\ia so bile lončar- ska. opiekarska. steklarska, ko- vinska. kovaška, kamenose^uu stavbarska in druge. O njihovem neoporočnem obstoju in razv^oju pričajo odkrite delavnice, delovni pripomočki, surovine, polizdelki in izdelki. Te nam obenem nudijo p)o4atke o tehnološkem in delo- vnem procesu, ki se izraža skozi nastanek in ra^j posamezne obrti ali te zvreti dejavnosti na- sploh ter se skozi proces diferen-' ciacije med prebivalci /Jcali ^ vijenjski utrip Poetovia. ^ Skozi ta razvoj lahko sledii^ !jdi raznim gospodarskim gib,.! njem od preproste, enosta\TK preko manufaktume do ind^. strijske proizvodnje pri nekaterili obrtih. Brez te dejavnosti si nj mog jče zamisliti Poetovia, koi enega izmed ve^ih rimskih pio. vincialnih mest in sedeža pro\iji. ciaine uprave ali namestništva Dosežene obrtniške dejavnosti so se skozi stoletja preverjale v p>raksi. Nekatere od teh so $( uporabne ali se celo še vedno uporabljajo. Razstavljeno gradivo so pre- parirali. konzervirali ali restavTi-' laii: nekdanja pref>.-atoija mu-^ žeja Janez in Stanko Gojkovit' Zdenka Kramer in sedanji prc- parator Ivan Žižek. _ Razstava je sad dela-vseh mu zejskih delavcev in načrtovane pt>lilikc dela. Blagoj Jevrera« Žafe i i/driovakcv Bag^ Ji iii mm*:, ravnatelj pokrajinskega muzeja in Franc Potočnik, piiii fcj lO KMitnrBe skupnosti Ptuj ob otvoritvi razstave Foto: Kosi PROSLAVILI DAN BORCA Tudi kraje%ini odbor ZZB NOV Dolena je ob dnevu borca popraviJ v medeijo 5. julija slavnostno sejo skupaj s predstavniki dražbienopohtičnih organizacij v tej K S. Seje so se udeležili ludi prad^štoviuki ptujske garnizije, KS Videm in postaje milice Ptuj. ki M> poBožifli venec pred dom družbenopolitičnih organizacij v DcfleniL kjer je seja potekala. Udeleženci slovesnosti so se zatem podali na spominski pohod k spomenikom nad Selami. kjer so poBoiili še drugi venec. V dvorani kuhurnega doma na Selah pa je zatem Woše srečanje borcev, kjer so s kulturnim programom iias®(0|»li BBČenci tamakjšanje osnovne šole in prosvetnega dru- — OM Najboljšim 00 ZSMS republiško priznanje ! Vsako leto poteka akdja za izbor najboljše OO ZSMS, ki jo organizn OK ZSMS Ptuj, V krajevnih skupnostih občine Ptuj je 81 osnoviik or^izacij mladine. Letos su Išli pt^djeid priznanji RK ZSMS OO ZSMS Rt^oznica in Dolena. Ze leta 1979 je bila za najboljšo OO ZSMS izbrana OO ZSMS Rogoznica. Vetik povdarek so iindfi predvsem na idqnopolitičneii usposabljanja, priredili so kviz .,SIovenske gorice v boju za svoboda" To tekmovanje je potekalo za območje Slovenskih goric. Pripravili so enodnevni seminar, sodelovali so na vseh proslavah od zveziii, republiških,, občinskih in krajevnih praznikih, dobro sodelujejo z OS Franc Osojnik, kjer mlade vključujejo v dek> že pred vstopom v OO ZS.MS. Zelo dobro se vključujejo v krajevno samoupravo, v letih 1979ii 1980 je bik> veliko mladincev na MDA. Za tako aktivno delo so prejd tudi ..družbeno priznanje KS Jože Lacko Rogoznica". Leta 1980 je bila za najboljšo OO ZSMS izbrana OO ZSMS Doleft Imajo približno 60 mladincev od katerih jih dela aktivno 40. Pretežno« ukvarjajo s športom, kulturo, imajo svojo knjižnico nameravajo ustanoviti strelski in šahovski krožek, precej aktivno pa delajo na ostali interesnih dejavnostih. Predsednik OO ZSuMS Df^na Ivan Cd>ek je ob pr^ju občinskega« republiškega priznanja dejal: „Obansko, še bolj pa republiško priznanje je za nas odraz aktivnega dda, organišranosti in medsebojne poveza* Obe priznanji sta nam v veliko spodbudo za nadaljnje delo. Vsi mb'^ smo ponosni, da smo prejei ti priznanju Izobražujejo se na iseminarjih, sedaj se nameravajo povezati z JLAi* v teku so žp priprave za družbeno-pblitična predavanja. Podelitev nepuUiških priznanj je bila v Ljubljani 18. junija. Priznanj so bila podeljena za dve kri. Za leto 1979 je bilo podeljenih 14 priznanj Enako število priznanj je bOo poddjenih tudi za leto 1980. J. Hval« Še neurejeni delovni prostori krajevnih skupnosti Na (Di&oiiKičjin občine Slovenska Bistrica še »BjdHBD' (Jdb|ejo radkatere krajevne skupnosti z inKm^liaiilininD pnosJlocskimi razmerami, kljub temu, « prii oM^iki skušani Slovenska Bistrica že veckš piruradniajo ta problem odpravljati.' VeiSaiia tnajievmift skupnosti je prostorske pro- Meane irešiHi di^aj uspešno vsaj v tolik i meri, da v pJilDhffaiirijopovrebnodokumentacijoin jeV njem % gnnm>tMjr a čili za gradnjo novega doma družbenopolitičnih organizacij in društev. Do zgraditve lega pa bomo gostovali v zgradbi siare pošte. Za nove prostore se zav- zemajo tudi v mestni KS Alfonz Sarh Slovensk« Bfsirica. Ker bodo tudi letošnja sredstva, ki jil> skupščina obane Slovenska Bistrica namenila'' razvoj dejavnosti KS premajhna, saj bodo zi* šala okoli 120 psoč dinarjev, to pa je premak).'" bi lahko uresmali že letos vse načrte preureditj< ali pridobitve novft prostorov KS v občini, bo^ v nekaterih KS za dokončno ureditev prosto^ morali počakati še do prihodnjega leta. Viktor Hor^ Gradnja gasilskega doma v Vidmu pri Ruju v toirek 30. jahja je bil razširjen sestanek ps^dManaiko« DPO, samoupravnih organov pri £S VidcHi m Bda«&eiskiib organizacij, kjer so raz- garavljialiii o dokoBOB lokadii in nadaljnji gradnji doma v Vidmu pri Ptuju. Stazpnna o tem je bila zelo živahna. Vendar tam, kjer so začeli. Krajani Potoiezjia imeti gasilski dom $*ojiefflii ofcipočj!W„ krajani Vidma pa v centru. Tadii šokirat se r -azetfiiiili, in ostalo je tapio kot je Inlo preji. , . . . Gasiifciffl d^mrso Videm N> v bližnji prihod- nmtii pira./'na«a8D 60. oHetnico svojega ''bstoja Ža.'o«i:i®o iatefee gkdam« na današnjo stadije in dsiiscfevašt^-a. PfHiraUtIka siii. k nekaj zares trdnih ^^skev dr.": druŠ!A©.k pokcr.d. Kaj jebiiospiob narejenega da bi se društvo pomladilo? Ugo- tovimo lahko, da zelo maloali pa skoraj nič. Ve- liko mladih je izra/ilo'ždjo. to so predvsem osnovnošolci, da bi se rado vključilo v gasilske vrvtc. Nihče ni pc>sfcrbd, da bi se mladi lahko kaj naučili. Pred nekaj leti so sicer mladi imeli men- torja, vendar so ga zaradi upravičenih raztogov txikionili. Torej vprašamo se lahko: ah je bik) dovolj storjeno za usposabljanje gasilstva. Pod- mladek fc pov cbiiO je samo ©reani/ira'; in določiti meiiiorja. s kaiaim bodo mtadi .»ajo- V olj ni. Včasih vse preveč kruike pude le na mlade. Med dnigim je eden od pn>c.inih na sestanku omenil mladirtsko {»ostovoljno delo. Ceš, da ni- majo mladi iia Vidmu nič drugega kot samo mla- dinske ple^ ali dtsko. kot jih imenujemo. To^ sploh ni res. Veliko mladih poje pri PD ..F^ PneJ;eien". vključeni so v dram^o sekcij^ tamh—ofkester, velAco jih dda v TVD ^ tiran. Mladina na Vidmu ima svojo lokalno.^^^ii In če N bik) eankivo organizirano tako »RoraJo Nii bi se mladi iz Vidma lahko pohva" da so /ac^pani tudi v lasilskih vrstah. j In kaj Uhko rečemo na obnašanje /c tri kia imaio .»ed gasUskiTr. dcmc-m ziož opeko, za gradnjo novega doma. Dc ^^^ ct- ialo sanfto pri besedah. prcpiTih, očHk ih 'Ji ^ Qji \ idcm — Pobrc-e-v:dem. V^rjai^ i.;r.ko, da £asjt>ki dom ^c ne ro .. st; u ^ - i blie ;>r C do ^'-j «:tnja; i ležav^r - ika - '■-■/I:"- ii.cu>inoi/ 'v- i - , rvj>ke'.fj-Li^aone. krev- nan) se slaiko basimiješiše dva '^bt^-rsnilL^E uz pnmjedbu: •Mi smo na poštedir«. okrenuše se na drugu lOranu i nastavile spa- vaii. Zavidno ih dedali. ali šlo se mora, nijie leško. Hurenusmo napolje. Tri^arali smo po nekom Matu I travi iražeči napadače. ali od njih nBta. čak ni tenlorijalaca. i nekako mi p^ne na pamet: da to nije Mile izvr^ |Hqpad na žemku spavaonu?! Na dogovorenom mjestu poja- više se tri brigade, a »Kozarm nema pa nema. Več smo midiU. da su zalutali po šumama, kad stžže Mile i ragasni stvar nije »Koza- ra« zalut^a. nego »Voranc« do- šao na krivo mjpto. Naravno^ bodovi doije. Moada su ih privu- Ue naše bngadirfce? Ne znam, ah u ljubavi i ratu sva su sredstva dozvcrfjena. Zalim krenusmo u vi^nu ka- samu. Gledafi smo dva fUma (ne svi. samo^oni kc^ nisu ^MvailiX ' pogledasmo om^. šarmirasmo vpinike i vr^tismo se u naselje. Poooc^ >»-Sečerdolazi nakraju«. pred nama još bio cnientacioni marš- Trčanje 4 km. gadanje bombama i puškom. odredivanje azimuta itd. Kekoše mirne živciraj mi čemo pii^ako jer imamo vremena, i ja naiva,. povjcrovah. Trčah smo cijeiim ratem i ja umak) ispustih dušu. Puškom ni- sem gad^a. da ne ub^m kojeg orgatuzatora. a gadajuči drvenu metu bomlMMn omiiaših za ko- jih pet. šest metara i umalo ne ubih co\ieka kc^i jje upšsivao pogotke. .Azimut odredismo odprve m pu- zuči se doviddi smo u naselje. Neki su malo zalutali pa su se \TatiU tek nakon dv a sta—shvatih su to kao ugodnu šetnju. Uskočismo u kupaone. a zatim na spavank \oi Ta- u:"v možaosi. ds razši- rimo olwoije glasbe, da >č morda r-učimo glasbo sploh poslu^ti Tudi to priložnost smo spustili iz rok. Glasba na radiu se ureja sti- hijsko (se ne urejaodvisni smo le od skromne diskoteke, ki pa je rezultat manjše skupine ljudi, pri katerih pa veijetno ne bi našh niti splošne glasbene izobrazbe, izo- brazbe, ki bi jo moral imeti vsak čiannaseskupnosti.Tegasmokrivi samL brigadiiji. Nismo izkoristili radia ne za načrtne glasbene od- daje. pa tudi ne kot medij za in- formiranje brigadiije o življenju v naselju, o dogodkih po celem svetu. Veljak) bi povezati komisiji za infonrliranje in kulturo na ni- voju naselja in skupno bi pripra- vili popoldanski radijski program. katerega'nalo^ bi bila drugih tudi \ zpostaviti kritičen odnos do glasbe. Vsekakor pa bi bik) potrebno obnov iti glasbeno-ev^ki krožek, v katerega bi se vsaj skupina bri- gadiijev malo bolj poglobila skrivnosti sporočila poslušanje sveta glasbe. Jure Hura, za danes je konec dela na trasi, gremo v naselje Utrinki misli Utrujenost. Melanholija. Po- trebuješ nekoga, ki bi ti pregnal slabe misli iz glave. Ločen si od svoje ljubezni. Gledaš ostale, kako se leno stiskajo po kotih. Zvezde in večerni hlad. Spre- hajaš se in premišljuješ. Sam si, ker potrebuješ »samoto«. Samoto, zalo da premišljuješ. Z mislimi se vračaš k trenutkom preživetine v dvoje. Čez dan se okupiraš z delom tako, da pozabiš na nekaj kar ti je več kot drago. Navsezadnje se vprašaš, zakaj si šel^ploh v bri- gado, če bi lahko bil oziroma bolj užival kje drugje. To ti je le tre- nutek slabosti, saj te kmalu pod- žge zavest do koristnega dela na trasi. Hodiš po cesti. Prižgeš si ciga- relek. Preganjaš zle misli odkrivaš v spominih. Vendar včasih si osamljen, pogrešaš nekoga, ki te dobro razume in pozna. Ležeš v posteljo. Vzameš list papiija in izkoristiš trenutek pro- stega časa. Pišeš pismo. Izpoveš vse slabo in dobro. Saj ne ubežiš utesnjenosti. Z lepimi mislimi in željami zaspiš. Končan je še en dan. Še en križec na koledarju. To je le ena plat medalje, druga je bolj sve- tleča in zato se hodi v akcijo. Miro Vičič Utisci sa likovnog kursa Pored drugih mnogobrojnih kurseva koji su u^avnom uspješno organizivani na akciji »Slovenske gorice 81* organizovan je i likov^ii kurs. Na žalost, prijavio se mali broj zainleresovanih svega četiri bngadira koji imaju talenta i nekakvih #umjetničkih4 sklonosti. Uo- stalom ovo i nije bio kurs na kojem bi radili pravi umetnici, večje to bila prilika da se na lijep način ispunidioslobodnog vremena, da se upoznaju neki od osnovnih elementa črtanja, boja. te slikarstva uopšte. Htio bih da iskoristim priliku da istaknem vodju ove skcije. kc^i nas je osvojio svojim pravim nastupom. prestavivši se jednoslavno kao vajar Branko. U toku kratkog druženja s njim proveli smo prijatne trenutke u po- znavanju sa likovnom umjetnošču koristeči pri tom skromna sredstva koja nam je svojim zalaganjem i radnim entuzijazmom nabavljao Branko. Više kroz neobavezno časkanje, nego kroz nekakav kruti vid preda- vanja. otkrili smo neke sitne slikarske lajne: osobine različitih boja i način rada s njima, slikanja u prostoru, slaganje boja. itd. SaznaU smo da se kroz crtež može otkriti ličnost, odnosno njene bitne karakteme osobine i još puno drugih zanimiljivih stvari. Vrijeme i prostor i ne dozvoljavaju da iznesem sve utiske o ovom kursu. ali dovoljno je da kažem da če mi jedna od lijepih uspomena sa ove akcije biti i sudjelovanje na njemu, te^ da smo svičetvoro učesnika zahvalni i organizatoru. i posebno Branku što" su nam omogučili pohadjanje ovog po svemu vrlo uspješnog kursa. Iskreno se nadam dače u sljedeči smjenama biti daleko ved broj pola- znika. Siguran sem, da se neče |X)kajali. kao sto nismo mi. Sah Udarna akcija PrKc! |e UTfk in / njim tudi r^n JncM-i red: 1 L darna akcija. 2 K.i/ni>; Ni ^ loCkf Uli^j bri^^iJc) in diic. ■.■vio .r ^cO .ili L'.] 'J; "'ais. • ^ iLji nr-, j\i)i M;II> ki- !n 111- ■■ hii; n.,; ;rcr ■■ - : , ■ . jviocrn /cmiia .. Cfco jark^i ____ ■.' :um,i na ;;>ie o^ekte. Isi -.i^-j' V- Ti.ihajal; na iija, Vtifsjjj . "lekun jc sii:>vitcmu niip^d^ jc ^ijmotno zapusiilo (PLAN B- ). Pri maii».i pa bi načriovajiC niMme še bolj presegli, vendar >mo morali zar.idi potnanjkansj itepromaieriala ustaviti delovni; procc> Kmalu pa je bila ura I m iKlpravili smo .se na 1650. meter iiiise. kjer smo dobili zasluženo kosilo. Bilo je lepo. nekateri so celo jokali. px)sebnoob 3. uri. kose je začela popoldanska akcija z domačini in domačinkami Česali seno travo in iskali drobne zemlje, ki naj bi onemogočali rast tej travi. Nekateri sb pri tem izgubili živce in so odšli o v partizane«, drugi so se izkazali pri povezovanju z do- mačini — skupaj so sodelovali pri degustaciji domačega vina. Bila je ludi huda vročina in malo smo se skopali (pa ne prostovoljno). S kopanjem smo presenetili tudi »partizane«, ki so počivali f>o težki borbi s traso. Kot da bijih napadel bataljon sovražnikov so s čudnimi bojnimi kriki pobegnili iz gošča- ve. Ura je bila kmalu 6 in od- pravili smo se na zaključek udarne akcije v bližni, komaj 173.38 km oddaljeni zaselek. Prijazno so nas pogostili in kljub Darwinovemu »♦boju za obstanek« sem se kar dobro nahranil. Po kratkem kul- turnem programu so si njgutru- jenejši brigadirji pretegnili ude ob zvokih disco in ročk ritma. Na- jbolj pa so nas domačini prese- netili s kresom, ob katerem smo lahko posušili vlago, ki nam je ostala po popoldanskem kopa- nju. Uuu, kak je tu fajn pasal. No. Vsake stvari je enkrat konec in vrnili smo se v naselje. Nekateri bolj, nekateri manj veseli, drugi žalostni tretji pa mrtvi. Jure Bri&adir Primož Kulturnozabavni život brigadira Brigada je jedmstvena, brieadin čine tu jedin- stvenost. No. pored toga volimo različite stvari. Tako da jedni čitaju knjige, poetični pišu pjesme. sastavljaju biltene, umjetnici slikaju zidne novine. foto reporteri sve to zabilježe. stvarno fotograflšuči iz svog ugla. Informatori to zapišu neki s više književnog duha. ali sve to zajedno se izmjenjuje i čini kulturni život naše brigade. Razmjenjuju sedjela in savjesti. Učimo od drugih, proširujemo svoje znanje. Zabavljamo se. gledajuči bngadne večeri, kino, velimo, plešemo, odabrano naj, naj imamo ovdje u brigadi naselja. Samo na akciji se može tako divno zabavljati, pjevaii od srca i nije nikakvo čudo što je toliki odziv mladine za akciju. i što čemo mnogi ponovo doči. Sresoe o se iduče godine, negdje u Jugoslaviji Bogdana Prežihovci v gošo - iz goše Bummm! Kaj pa je? Zaspane glave se dvignejo s postelj. Saj res, vstati je treba, sovražnik nas je napadel. Joj bežimo.' Cvileči kriki odmevajo v žens- ki spalnici: >Kje je moja trenerka ... moji paliki*. ■ Kam sem dala včeraj glavnik.« O .ušminka. še česala se boš, ko ti je sovražnik vrgel bombo skoraj na glavo< ! Vem. vem. toda morem se urediti za svojega dragega.; Ven. ven se zasliši sirogi glas dežurnega. No. punca si je kljub ga?vi in paniki uspela urediti lase. \\\ ^mc v vrsii po eden zapustili šolo. Tekli smo k.i>t hi nam res gorela tla pod nogami. »Vsi v gošo». veje gL-iL'povelje. Ja, zakaj pa ne Zapodili smo se v gfTTii."^ le. kjer >mo doživeli tuširanje. Drevesa so n.^fTircč bila mokra od včer.-^j-šnjega dežja. Pa ruč prd\ /aprav nam je kar prijalo. saj se prej nismo utcsniii '.imiti. »Prežihovci izgoš'« Kaj pa zdaj to? V gošo — iz goše. Zdaj kosmoseže usidrali.A povelje je povelje, danes je obrambni dan in ubogati je treba. Vsi premč^ni smo zapustili prijeten prostor in zopet špnnuh — takrat na igrišče. Tu sla že bili postrojeni dve bngadi. Ne. ludi mi smo se postrojili in čakali ludaljnje komande. Nekateri niso več vzdržali v >ifoju. lakodaje bil skoraj vsak grm zaseden. Vračsii pj >Rjv» se kar nekaj prerojeni, kajti bili smo lažji vsaj .a dva dealitra. Skoraj smo že zmrznili od toplega . jutra, ko >e pni>elje s sv etlo ijavim R 4 delegacija - - Mile jr de/umi naselja. Peljala sta nas v naselje »a njm pineda! j. da ^mo se dobro držali. Nobeden ni bil mrtev jn nihče ranjen. Tempo brigadirjev je neizprosen! Torej v>i na zajtrk! Suzi Jt ladJ ^^tiji.,. 12-NASl DOPISNIKI 9-julij 1981 - TEDNile ZGODILO SE JE MED VOJNO K-; Tinogo la .ih . tucii moj «xli! med vojno. Hudo je bilo tLsU: noč. koji privekal na svet. Bi!a je j<; . -n Po napornem delavniku se je babica odpravila k počitku. Koiriaj je atisniia oči. že so se oglasile bolečine. Takoj seje ovedla. da so porodni krči. Poklicala je dedka in ga prosila, naj gre v oddaljeno vas po babico. Dedek seje nemudoma odpravil. Babici je bilo tesno pri -.rcu, ker sta ostala z dveletnim sinom sama v koči. Domačija je stala ob gozdu, precej daleč od sosedov zato je bil strah še toliko večji. Medtem ko je babica čakala na dedka, je nekdo . potrkal na okno. Sprva je mislila, da se je vrnil dedek, a kaj kmalu zaslišala tujo govorico. Prišleciso postali nestrpni in že razbijali pt) vratih. Babico je obšla groza, da se ni mogla premakniti. Bolečine so naraščale in že seje zbala, da bo rvnlila otroka. Mukoma je vstala in se zavlekla k oknu. Zagledala je tri moške postave, ki so grozile, da bodo vse razbile in nasilno vdrle v hišo. Babica seje opogumila, vzela petrolejko in odprla duri. Na hišnem pragu .so stali trije možje: dva Nemca in mož, kije moral biti iz bližnjih vasi, ker je govoril domače narečje. Odrinili so babico in stopili v izbo. Babica jih je prosila, naj ji ne store nič hudega, ker bo vsak čas rodila. Povedala je tudi, daje dedek odšel po babico, ki pomaga pK^rodnicam. Možje so se spogledali, se brez besed obrnili in izginili v temno noč. Babica seje tresla kot šiba na vodi in se umirila šele takrat, ko seje vrnil dedek. Ko seje noč nagibala proti jutru, je bila babica srečna, ker seje vse dobro končalo, in se veselila ob sinčku, ki gaje tisto noč povila. Ob sreči je pozabila na prestani strah in na težke bolečine. Ostal je le spomin, ki se oživlja ob očetovih rojstnih dnevih. Klavdija Rožmarin, 6 a OŠ Gorišnica PARTIZANSKI KOVAC Tudi moj stric je prispeval svoj delež v borbi za svobodo. Živel je na Hrvatskem in bil kovač. Neki večerje nekdo potrkal na okno. Prišel je sosed, ki je sodeloval s partizani. Vprašal je za strica in teta mu je povedala, da še dela v kovačnici. Sosedje vedel, da stric sovraži Nemce in ustaše, zato mu je zaupal važno nalogo. Drugo noč je stric tiho zapustil hišo in se odpravil k reki, kjer je v grmovju sameval čoln. Odrinil gaje od brega in zaveslal na drugo stran. Tam gaje že čakal partizan, ki mu je prinesel orožje, da bi ga popravil. Partizan je izginil, stric pa že stopil v čoln, da bi odveslal proti^omu. Nenadoma je zaslišal govorico. Prisluhnil je. Prihajali so ustaši, ki so skoraj vsako noč križarili ob reki. Stric seje potuhnil v grmovje in čakal, kaj se bo zgodilo, izdajalci so se brezskrbno menili in niti slutili niso, kaj se dogaja ob vodi. Ko so bili že daleč, stric hitro odrinil čoln in se srečno pripeljal čez reko. Na domačem bregu je čoln potopil in oprezno odšel proti kovačnici. Orožje je skril v staro neuporabno peč, misleč, da bo tam najbolj na varnem. Tako je stric postal partizanski kovač. Odslej je v kovačnici pozno v noč gorela petrolejka Sosed Jože, ki ni bil naklonjen partizanom, je začel sumiti, daje stric partizanski zaveznik. Nekoč je stric pozabil zatemniti okno. Sosed je opazil luč in se pritiho- tapil h kovačnici. Stric je pravkar popravljal mitraljez. Začutil je da ga nekdo opazuje, zato seje obrnil k oknu. Videl je obraz, kije hitro izginil. Ker je bilo zunaj vse tiho, je mislil, daje bil le privid. Ko je opravil delo, je pK)tisnii mitraljez v staro zapuščeno peč, ugasnil luč in se odpravil spat. Zj utraj gaje zbudilo udarjanje po vratih. Prišli so ustaSi in kričali, kje imajo orožje za partizane. Stric je seveda tajil, zato so izdajalci pretaknili vse prostore. Odšli so tudi v kovačnico, toda nihče ni pogledal v staro peč. Stric si je oddahnil. Ustaši so preklinjali in grozili, da mu drugič gorje. Stric je bil odslej zelo previden in tako mu nikoli niso prišli na sled. Vanda Bračič, 6 a OŠ Gorišnica PRED SPOMENIKOM Nadčlovek, ki si nekoč nasilne gospodaril v evropskem prostoru, ali si se zavedal, koliko gorja si storil našim babicam in dedkom? Ali te je kdaj preganjala vest? Ali te je mučila misel, daje zaradi tvojega nasilstva trpelo in umiralo toliko ljudi? Misli, ki se predejo pred spomenikom, postavljenim v spomin žrtvam našega boja. Stojim pred obeležjem iz granitnega kamna. Veter se mi zaganja v hrbet in me skuša podreti. Z muko se mu upiram. Prebiram imena padlih za našo svobodo in polglasno berem: >>V svetel spomin vam, ki ste v smrti zajeli spoznanje, da je svet za vse enak.« Zamislim se. Mladi, polni življenjskih moči so bilf, ki so se smelo upirali nasilniku, ki je brez usmiljenja preganjal njihovo zvestobo, ljubezen in neuklonljiv ponos. Toda verovali so v svobodo in da bo na zemlji, prep>ojeni s krvjo, živel novi rod najbolj veselo in najlepše življenje. V tej nadi so se tudi žrtvovali. Da bi se jim oddolžili za njihovo junaštvo, smo jim v povojnih ča.sih postavili spomenik. Vsakdo, ki se ustavlja pred njim, se zamakne v čas, kije bil za naše ljudi najtežji in najbolj krvav. Veter se vse močneje zaganja vame, kot da preizkuša mojo moč in vztrajnost. »Ne boš me premagal,« mu kljubujem. »Kakor so pred desetletji naši junaki kljubovali tujcu, tako se tudi jaz tebi postavljam v bran, veter,« skoraj zavpijem. Veter zarjuje, upre svoja krila vame, jaz pa stojim trdno. Počasi mu obrnem lice, da me udari zostrimi perutnicami. Oči se mi divje zaiskri^, in veter, kakor da bi se ustrašil moje jeze, se počasi izgubi za ovinkom, se zadnji pogled na spomenik in že odhajam po stezi, ki me pelje v svobodni dom. Tatjana Bezjak. 8. a OŠ Gorišnica Razstava exlibris Med aktivnostmi ob zaključku šolskega leta so učenci osnovne šole Minka Namestnik-Sonja iz Slovenske Bistrice v sodelovanju z Matično knjižnico v Slovenski Bistrici pripravili v prostorih knjižnice zanimivo in prvo te vrste, razstavo exlibris. Razstava je toliko po- membnejša. saj sojo pripravili učenci, manj razviti in slabovidni. Kot že vrsto aktivnosti, je tudi razstavo exlibris osnovna šola Mmke Namestnik-Sonje pod vodstvom mentorja Danila Prosenca skrbno pripravila v sodelovanju z Matično knjižnico. O vlogi in razvoju knjige in še posebno njene opreme je spregovoril nekdanji ravnatelj knjižnice Miljutin Arko. Kaj pomeni ta zvrst likovne ustvarjalnosti za učence, ki so duševno lažje moteni pa je spregovoril pobudnik in mentor teh aktivnosti na šoli Danilo Prosenc. Na razstavi je predstavljeno okoli 60 del, večina med njimi pa prikazuje otrokovo srečanje z delovnim orodjem in okoljem v katerem živijo ali pa se z njim srečujejo v krogu svojega doma. Razstava, ki je posvečena tudi mednarodnemu letu invalidov bo odprta v prostorih Matične knjižnice do 24. julija, zato daje možnost, da "si jo lahko ogleda kar največ občanov. Trenutek, ki ga boste posvetih Dbisicu tega kulturnega dogodka, bo prav gotovo obogatil spoznanja, da tudi v vrstah najmlajših raste bogata zakladnica likovne kulture. Viktor Horvat POLK JE MINIL Ko .sem prišel prvič v šolo, me je bilo strah. Potem me pa ni bilo več strah. V šoli smo dobili urnike. Najprej smo se učili črke. Potem smo še spoznali števila. Peter je bil najboljši učenec. Deset mesecev smo bili v šoli. Zdaj so počitnice, šola je zaprta. V šoli je vse tiho. Med počitnicami bom doma. Šel bom tudi na morje. Na morju bom spoznal školjke, morske zvezde in ribe. Bojan Petrovič, l/a, OŠ Majš- perk Ko sem prvič prišla v šolo, sem sedela zraven Katice. Učili smo se črke. Pisali smo stavke. Dobila sem čebelice. Bila sem vesela. Šola bo skoraj zaprta. Šla bom na počitnice na morje. Iskala bom školjke. Deset dni bom na morju v koloniji. En mesec bom pri stari mami. Patricija Tičarič, l/a OŠ Maj.š- perk Ko sem prvič v šolo prišla, sem bila stara 7 let. Šola je lepa. V šoli je lepo. Pisali smo števila do sto. Spoznali smo vse črke. Hodim tudi k likovnemu krožku. Zelo sem vesela. Šla bom na počitnice k teti Idi. Nabirala bom borovni- ce in jurčke. Majda Lamberger, l/a. OŠ Majšperk OBISKALI SMO FARMO PI- ŠČANCEV Branko, jaz in Franci smo šli vprašat, kdaj si lahko ogledamo farmo. Kmet je rekel, naj pride- mo ob dveh. Ko smo prišli drugi dan v šolo, smo povedali, kako smo se dogovorili. Nardi Lampret Kmetica nas je odpeljala no- ter. Pred vrati smo si morali čevlje namočiti z razkužilom. Ko smo vstopili smo se začudili. Od kod toliko piščančkov? Kmetica je rekla, da jih imajo 19.000. Damjan Klasič V farmi je zelo smrdelo. Kma- lu smo se vonju privadili. Deklice smo božale piščančke. Bili so kot majhne mehke kepice. Nekateri so ležali ob strani mrtvi. Zelo so se mi smilili. Kmetica, ki nas je vodila, nam je povedala, da se nekateri zvalijo mrtvi. Saška Sagadin Imeli so jih mnogo. Komaj so se zvalili. Imeh smo jih lahko v rokah. Piščančki so bili rumeni in gladki. Nekateri so spali in čivkali. Drugi niso mogli hoditi in gledati. Nekateri .so tudi umrli. Vsi smo imeh piščančke v rokah. Vsi piščančki so se bali. Jaz bi kar enega odnesla domov. Danijela Korže V obodih so beli napajalniki, v katerih je voda. Vodo je treba vsak dan menjati. Piščanci jedo krmila. Krmila so v krmilnikih in v škatlah. V farmi imajo tudi ventilacijo za zračenje. Za ogre- vanje farme služi master in phn. Ko piščance vhlevijo. mora biti temperatura 28° C. Farmo nasti- Ijajo s steljo. Če v farmi zmanjka toka zatuli sirena, zato mora biti vedno kdo doma. Liljana Grahl Učenci 3/b, OS Majšperk CELICA Majhna, nema soba, temna in bleda. Mrzlo je v njej, kot da hi bila iz leda. Miza lesena, pograd trd, na oknu rešetke, a na strelišču Smrt. Slavko Horvat, 8/b, OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj OB SREČANJU S SEVERJEVO MAMO V imenu pionirjev in učitelj- skega kolektiva OŠ Fr. Bcl.šak pozdravljam v naši sredini tova- rišico Severjevo. mamo padlega komandirja TV-14 S. Ruda Sc- vcrja. čigar ime nosi na.š pionirski odred. Povabili smo jo medse, ker danes slavi svoj visoki jubilej. 90 let življenjskih dni. Ob tem pra- zniku ji iskreno čestitamo z željo, da hi ji bilo dano doživeti še sto- letje življenja. Scverjeva mama. vi ste tudi ena i/med slovenskih mater, ki so v najtežjih in najbolj krutih časih našc'"ga narodnega življenja /rtvosalc /a naš s\ obodni današ- nji naj\eč. kar more narodu in domovini darovali sleherna mati — svojega otroka. Vaš sin je omahnil na Ailcnem pragu do- mače vasi na predstraži sv obode. \ rcbruarskcm dnc\u leta 1945. ko seje /e v poslednjih krčih /vijala -n)di\jana čUncška /ver 20. sto- ctja. Hudo fc bilo takrat za vas >po/nanje. da vašega sina ne bo domov / rdečim nageljnom na prsih in / vriskajočo pesmijo na ustih. Toda čas jc zacelil ludi to ic/ko rano. ki v am jt) je usekalo živ Ijenje. in danes vaše srce samo še v/drhti ob spominu na sina ju- naka. ki ga ni bilo strah umreti /a najbijgatejše vc/ilo človeštva — Nvobi^do. Prav golov ste /e kdaj slišali besede padlega partizanskega' pesnika Karla Destovnika-Kaju- ha. kijih je na krvavih poteh na- pis.il s\()ji materi in vsem sloven- skim materam, med njimi tudi \ani; l.epr.je vev mama. Icpt^je ži- vcu. ;..d.i. /a k. r M-ni umrl. bi h.>lel : ..•krat umreli^. \ ./vam bi:do le misli c^b vaši ■>ii-ioiniLi s\ eiel žarek -hspominu n.: sin ki sle ga rodili iažrtv:)vali /.; njš svetli m h-.igati Cas. BILA SEM KURIRKA N^ksga poletnega dne so prišli k nam partizani. Mati jim je postregla s kruhom Vprašali so jo. če ima kaj otrok. Odgovorila je. da ima otroke. Eden izmed partizanov ji je prišepnil na uho, naj gre po otroke. Mati je stekla in nas poklicala. Partizan me je vprašal, če bi nesla v drugo vas sporočilo. Že sem bila v gozdu. Med potjo me je srečal sovraž- nik. Nisem vedela, kaj naj sto- rim. Vprašal je. kam tako hitim. K babici, sem odgovorila. Potem pa le hitro naprej. Ko sem prišfJi v vas. sem zagledala partizane, ki so hiteli v gozd. Pohitela sem in jim oddala sporočilo. Zelo so me pohvalili. Povedali so mi. kje bodo zvečer. Rekli so mi. naj grem hitro domov in jim povem, da so premagali sovražnika. Stekla sem domov in jim poveda- la. kaj se je zgodilo. Vsi so se razveselili. Od tistega časa mi pravijo kurirka. Ko obujamo doživetja iz partizanskih let. se najraje spomnim tega doživetja. Marta' Letnik, 4. razred, OŠ Trnovska vas HODNIK SMRTI Hodnik smrti. dolg. kamnit. kakor, da izginja v daljavi z meglico rahlo zakrit. Želiš, da konca ne hi imel, da vedno po njem tiho hi hitel, kakor bleda senca šel i vendar konec zagledaš. inzel v grlu se ti naredi, korak ti zastane, srce hitreje bije. strah te grafit, duši. Slavko Horvat. 8/b. OŠ Ivan Spolenjak. Ptuj 25. junija l«W7 (domišljijski -.pr Zjutraj vr.tanem in tekoči trak mt cHlpelje v kopalnic > Tam se umijem in uredim! Potem se odpeljem v kuhinjo. Pritisnem na gumb in še se dvigne pogrnjena miza s samo konzervirano hrano. Ko se najem, si oblečem .ska- fander in na glavo dam plinsko masko ter grem v trgovino. Hodim po l esti skozi meglo dima gledam ljudi, ki hitijo domov ali pa po nakupih. Zrak je siv in zelo smrdi po izpušnih plinih, tako da brez plinske maske sploh ne moreš ven. Ko sem prišla v trgovino, je je presenetila velika gneča pri kon- zervah s kisikom. Namreč kisik si moramo v tem času kupovati v konzervah in ga v stanovanjih izpustimo. Hitro sem se zrinila v gnečo in v/ela tri konzerve. Na njih je bila natisnji-na ena. Ena konzerv;, siala 100 dinarjev. Pri blag^-"' sem pla« ala in odšla domov. Di>ma sem odprla konzerv^ kisik izpustila na prosto. VschI" •em v v fotelj in prižgala televf zor. Na programu je bila sn oddaja o stabilizaciji. Stabili;;^^ ja pri nas traja že od 1980 Izklopila sem televizor in odJlg^ svojo sobo. Bilo mi je dolgčas so ostali člani družine odšli' n- Triglav, kajti mama pravi, tam bolj čisti zrak. Jaz pa zarari^ pogostega glavobola nisem jsi' zraven. Potem sem šla malicat. Jc(j|, sem kruh v prahu. Ko sem se najedla, sem šla ležat, ker me jp bolela glava. Nato sem zaspala lo zbudila sem se šele naslednje jutro. Vlasta Filipič 7/, OŠ Olga Meglič, Ptuj PIŠČANCI V šoli smo imeli uro spoznava- nje narave in družbe. Tovarišica nam je rekla, da si gremo ogledat kurjo farma k Turkuševim. Kur- jo farmo več šli gledat celi naš razred in tovarišica. Pred hišo smo videli več kmetijskih strojev za razna dela na polju in doma na kmetiji. Zagledali smo eno- nadstropno kurjo farmo. Tinka nam je razkazala celo kurjo farmo. Pred vhodom v kurjo farmo smo videli avtomatsko napravo za krmit piščance. Pred vhodom smo še videli eno tono krmil za piščance in napravo za alarm, če se v farmi kaj zgodi ah zmanjka elektrike. Videli smo napravo za ogrevanje in zračenje farme. Gospodinja Tinka nam je p>okazala piščance in povedala kako se hranijo in koliko dela je z njimi. Piščančki so bili stari štiri dni. Prijel sem enega v roke, bil je lepo rumen in puhast. Tako veselo je čivkal. Gospodinja Tinka nam je povedala, ko malo dorastejo. jih nekaj preselijo v prvo nadstropje. Piščance tako dolgo hranijo, da so dovolj veliki za prodajo. Voda in hrana jim priteče po napravah, da lahko vedno pijejo in jedo, kadar hočejo. Na tleh imajo nekaj centimetrov na debelo žagovino, da lahko spijo. Spravijo se v veliko gručo in se stiskajo, da jim je toplo. Plašiti jih ne sme nihče, ker se prestrašijo in zletijo sku- paj. Kateri so spodaj se zadušijo. Gospodinja Tinka nam je pove- dala, da se jim je nekoč zgodila nesreča v farmi. En dan je prišla gospodinja nakrmiti piščance. Ko je odprla vrata, je zagledala kako teče voda po prostoru, ker ni to pravočasno opazila, je bila precejšnja škoda in veliko dela. Mokro žagovino so morali zame- njati z novo, k sreči ni bilo dosti piščancev mrtvih. GosfKjdinja Tinka nam je povedala, da imajo, kar precej dela prej, ko so piščanci dovolj veliki za prodajo. Ko smo si vse ogledali, smo šli ven iz kurje farme. Od gospodi- nje smo dobili sto din za bonbo- ne. Nekaj je dodala naša tovariši, ca. V trgovini smo kupili sedem- najst vrečic bombonov. Vsj^ učenec je dobil enega. Nato smo odšli vsi veseli v šolo. Edvard Brglez, 3/b OŠ Majšperk BUTALCI Ker skoraj vsi hodimo k pra- vljičnemu krožku smo se pridru- žili prvemu razredu. Odšli smo v Maribor. Ker še nikoli nismo bili v gledališču smo šli vsi. V Mari- boru smo si ogledali predstavo Butalci. Odpeljali smo se z avtobusom, ki odpelje deset do ena. V Ptuju smo presedli na avtobus, ki pelje v .Maribor. Ko smo prišli v Maribor smo šli najprej skozi park. kjer smo si odpočili in malicali. Potem smo odšli v dvorano'. Ko se je odprla zavesa, smo močno zaploskali. Najprej so zapeh in zaplesali. Že seje začelo prvo dejanje. Tepanjčani in Butalci so se merili v pameti. Začeli so Butal- ci. Neki Butalec je imel košaro. Tepanjčana je vprašal: »Če vga- neš kaj imam v košari, ti dam vse breskve. Tepanjčan je seveda odgovoril, da ima breskve. Ce uganeš koliko jih imam, ti jih dam vseh 60. Spet je Tepanjčan uganil, da jih ima 60. Potem Je rekel Butalec: »Če poveš kako je ime moji ženi Katri, ti dam še njo po vrhu. Tepanjčan pa se je razjezil in odšel. Potem so izbrali za župana svinjarja. Ker je znal samo svinje preklinjati, je rekel: »Vi, vi, vi, vi, vi. vi. ste vsi skupaj svinje. Ko so s predstavo končali, smo jim zelo ploskali. Ploskali smo tako glasno in močno, da so zaveso odprli kar trikrat. Ko smo odhajali smo si vsi želeli, da bi še večkrat prišli, čeprav je Maribor zelo daleč. Domov smo se vrnili veseli in nasmejani. Saška Sagadin, 3/b,,OŠ Majš- perk V PRIPRAVLJENOSTI Konec 20 stoletja. Kaj nam jte prineslo? Nam, jugoslovanskim narodom, največ, kar more želeti neki živelj — svobodo, uresničil seje sen stoletij, za katerega pa smo odšteli ljubezen, pogum, nesebičnost in žrtvovanje. Svoboda je beseda, za katero še danes v svetu umira na tisoče in tisoče ljudi. O nemirih in spopadih poročajo iz Italije, z Irske, iz Španije, z Bližnjega Vzhoda, iz Azije, iz Afrike in še od drugod. Čeprav se OZN nenehno trudi za mir med ljudstvi, se napetosf vedno bolj stopnjuje. Naša armada budno čuva meje Jugoslavije. Nihče si ne želi vojne, saj je bilo dovolj nasilja v preteklosti. Vendar so nemirni elementi tudi pn nas. O tem zgovorno pričajo dogodki na Kosovem, kjer so skušali oskruniti največjo pridobitev na.šega boja — bratstvo in enotnost jugo; slovanskih narodov in naroSnosti. Tega ne dovoljujemo, zato tudi primerno ukrepamo. Nemirna vretja v svetu in tudi doma nam narekujejo budnost^in previdnost ter pripravljenost, ne samo vojaško, marveč vsega prebival- stva. Vsako leto organiziramo akcijo NNNP. kar pomeni: nič nas ne sme presenetiti, l udi letosje, potekala ta akcija v soboto, 29. maja. Učenci smo se zbrali v učilnicah. Razredniki so govorili o pomenu akcije in nas seznanili z njenim potekom. Nenadoma so divje zatulile sirene. Hitro smo se umaknili v zaklonišče in v njem čakali na konec napada. Ko je sirena naznanila, daje konec nevarnosti, smo po lestvi odšli skozi zasilni izhod. Ko sem prilezla na vrh lestve, sem se, ne da bi pogledala naokrog, znašla v svinjskem okolu. Padla sem med svinje. Ena me je najprej začudeno pogledala, potem pa zakrulila in poplesavala okrog mene. To je bil dokaj smešen prizor. Ker sem bila v ekipi prve pomoči, meje čakalo delo. Reševali smo »ponesrečencem in jih odnašali v zasilno bolnišnico pod šotorom. Delo smo opravili hitro in dokaj natančno, tako da ni bilo nobenih pritožb- Nekdo je zavpil: »Na most!« dravskem kanalu so reševali utopljenca, ki sta ga predstavljali dve lutki. Reševalci so se s čolnom urno pognali za njima. Prvo so hitro ujeli- druga pa jih je krepko vlekla za nos. Otroci smo se seveda smeja'i, čeprav .so se reševalci pri reševanju pošteno potili. Slednjič jim je le uspelo. .Medtem je pritekel kurir, kije nosil važno pošto. Ker ni mogel mi-st. v;> ,e njim --Klpravili po vodi in akcija NNNP je bila za naše področje končana. •Akcija je poka/ala. daje v skupnem prizadevanju velik uspeh, smo spo.sobni sodelov iti jn da se zavedamo odgovornosti v primeru nemira ali spopada. Vselej in po\-,iMj mi>ramo biti pripravljeni, da bomo očuvali op^'' roko našega tovariša I ITA. .Manja Bezjak, 7. 3 OŠ Gorišnica TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Tudi tako se lahko povezujemo v' nedeljo 5. julija so mladi iz ^ ZSMS Majski vrh priredili ^pir v malem nogometu. Teko- 'jjuje seje pričelo ob 10. uri. Pri- ^ vilo se je 5 ekip m sicer: Majski Gradišče. Zebra, Zlatorog in iz Leskovca. ^niagala je ekipa Majski vrh, jrugii bila ekipa Zebra, tretji pa ^ bili mladi iz Leskovca. Na j,(,ncu je bilo zanimivo srečanje moškimi in ženskami. Zma- jla so dekleta z rezultatom 4:3. [Najboljši strelec na tekmovanju je [,j| Vinko Zvonko za »fair playa<( pjje bil izbran Iztok Bedrač. Turnir ni bil prirejen le zato, da [,j odigrali tekme, in da bi dobili yTiagovalca. Mladi smo navezali stike, izmenjali izkušnje. Pogovor jestekel tudi, kako in kaj se dela v OO ZSMS. Turnirja se niso ude- ležili le mJadi, tudi precej starejših ljubiteljev nogometa je prišlo spodbujat mlade igralce. Ker je bilo vreme lepo, seje na igrišču v Majskem vrhu zbralo več kot sto ljudi. To je za naše razmere veliko. Kajti hiše so raztresene po hribih, ljudi v Halozah je malo, hila je nedelja in mnogi so šli na obisk k sorodnikom, drugi na kopanje in tisti, ki so si zaželeli srečanja z mladino so prišli na naše igrišče. Ni bilo razlike med starejšimi iri mladimi. V pogovor smo se vključili brez nervoze, po- govarjali smo se o letošnjih pri- delkih, ki so v hribih včasih tako skopi. Mladi smo ugotovili, da bo potrebno organizirati več tak.šnih ali podobnih srečanj, ne samo v Majskem vrhu, Leskovcu. Pod- iehniku,. . . marveč na vseiYi ha- loškem območju in tako približati vasi drugo drugi. J. Hvaleč Prvo mesto za Gorišnico A Telesnovzcojno društvo Partizan Gorišnica je v soboto izvedlo trinajsti memonalni Arnušev turnir v malem nogometu, ki se gaje udeležilo 15 ekip. Po razigravanju v štirih skupinaJi so formirali dve skupini s po štirimi ekipami, ki so se pomerili vsaka z vsako. Zmagovalca skupin sta se nato pomerila za prvo. drugouvrščeni ekini jpa za tretje mesto. Do tu vse lept) in prav, zataknilo se je pri srečat^u za tretje mesto, v katerem sta se pomerili ekipi Gerečja vas in Partizan Ptuj. Po minuti igre je stKlnik Munda srečanje prekinil, organizatorji pa so obe ekipi diskvalificirali. Zakaj? Iz razloga, ker je Gerečja vas Partizanu v eni minuti zabila tri gole. saj -.so igralci Partizana »bežali« (xl žoge. Venetno gre za to, da sta obe ekipi hoteli na tako čuden način doseči, da bi najbolj.si strelec turnirja (nagrada je bila privlačen kipec nogometaša) po.stal eden izgralcev Gerečje vasi in ne Žgeč iz Kkine Super 10. Tako pokala za tretje mesto niso pcHielili. V finalu sta .se pomerili dve domači ekipi: Gorišnica A in Suner 10. V rednem igralnem času se je srečanje končalo 2:2, po streljanju sedemme- trovk naje zmagala A ekipa Gori.šnice s 5:4 m tako osvojila pokal za zmagovalca. Turnirje bil organiziran vzorno, škoda le za nešportno potezo v srečanju za tretje mesto. • 1. kotar DRAVA IN VELIKA NEDELJA V soboto je bil v Ptuju zaključni del tekmovanja za rokometni pokal Mlado-sti na območju Obdrav- ke rokometne zveze (ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica). Pri članicah sta se tx)merili ekipi Velike Nedelje in Drave, zmagovalec pri moških na je Velika Nedelja, saj ekipa Ormoža ni prišla na finalno srečanje. DRAVA — VELIKA NEDELJA 14:12(6:5) Stadion Drava, gledalcev 50, s(xlnik Skok (Velika Nedelja). DRAVA: Farič, Lutarič, Cerne, Rimele, Kelenc 3, M. Vičar 2. Doki, Galun 3, Filipaja, Kmctec 3, Metka Vičar, Sitsenfrai; VELIKA NEDELJA: Majcen. Miklašič 1, Zidarič 4, Lukman 1, Vnuk, P. Radanovič, Cvetko, M. Radanovič 6. S. Mikla.šič; Ekipa Velike Nedelje se je zelo uspešno upirala domačemu republiškemu ligašu. Zlasti to velja za prvi del igre, ki je bil zelo izenačen. V drugem polčasu so domačinke z nekaj uspelimi potezami in akcijami povedle s štirimi zadetki razlike in zmage niso izpustile, čeprav so se jim borbene gostje približale ze na dva zadetka razlike. Ekipa Vdike Nedelje je pokazala, da si v primeru kvalifikacij za enotno republiško ligo lahko obeta uspeh. Moškega finala ni bilo, saj je v Ptuj prispela le ekipa Velike Nedelje medtem ko Ormoža ni bilo. Tako je pokal in s tem pravico nastopa v nadalje- vanju poKalnega tekmovanja dobila Velika Nede- lja, Ici seje v minulem prvenstvu v SRL zanesljivo uvrstila v sredino lestvice. Vendar gledalci niso bili prikrajšani. Člani Velike Nedelje so namreč s svojimi mladinci odigrali prijateljsko srečanie z veliko atraktivnih potez. 1. kotar Dosežek Ptujčanov v Pančevu je bilo v sobto, 4. julija državno pr- venstvo letalskih modelarjev z jadralnimi modeli, na katerem je ekipa AK Ptuj osvojila državni naslov in s tem svoj največji dosedanji uspeh, saj so bjli lani tretji. Ptujčani so ta uspeh dosegli v konkurenci 20 ekip iz vseh republik in pokrajin. Ekipo so sestavljali Iztok Žagar, Matjaž Praprotnik in Konrad Janže- kovič. Nič manj niso bili uspešni v posamični uvr- stitvi, Janžekovičje drugi, Žagar in Praprotnik pa sta se uvrstila med najboljših deset posameznikov. Dodajmo .še. daje v tem tednu v Belgiji evropsko prvenstvo z vezanimi modeli, na katerem kot član državne reprezentance nastopa tudi Oto Velunšek, v začetku prihodnjega meseca pa se bosta evropskega prvenstva s prostoletečimi modeli v Španiji udele- žila Velunšek in Žagar. 1. kotar Trim akcija uspela v Rogoznici Zveza rezervnih vojaških starešin in OO ZSMS Rogoznica sta v soboto 4. julija organizirala TRIM akcijo s kolesi. Na pot so se podali ob 8. uri izpred doma Slovenskogoriške čete prek Destrnika, Le- vanjc, Pacinj do spomenika v Mostju, kjer je bil krajši govor in kulturni program. Akcije seje ude- ležilo 60 ljubiteljev trima. Za ^najstarejšega m na- jmlajšega udeleženca so pripravili tudi nagrade. Najstarejši udeleženec je bil Feliks Bagar, nagrada je bila nekaj opreme za kolo; najmlajši udeleženecje bil Damir Potočnik, star komaj štiri leta, za nagrado ie dobil žogo in nekaj sladkarij. Trimske akcjje so se udeležili tudi pripadniki ci- vilne zaščite. Članom RK pa v vsej akciji ni bilo potrebno posredovati. Trim akcija je dobro uspela. Organizacija je bila zelo dobra in vsi upajo, da se bodo zopet kmalu srečali na podobni akciji. JH Slovesnost v Zavrču \ Zavrču so \ soboto. 4. lulija izvedh dve pnreditvi. V začetku popoldneva sta K K SZDL in krajevna organizacija Z2.B NOV izvedU pr\o srečanje iz.seljenih krajanov z družinami i. SR Hrvatske, k- so jih v težkih časih sprejeli pod svojo streho ter z njimi delili dobro in slabo. Po obuditvi spominov so se dogovorili, da bo drugo srečanje prihodnje leto na Vinici. V počastitev Dneva borca so se za tem udeleženci srečanja. krajani in gostje, ki so se udeležili kasnejše proslave 40-letnice G D Zavrč, v sprevodu krenili k spominskemu obeležju iz NOB, kjer so jim učenci osnovne šole izvedli krajši kulturni program. V fX)poldanskem delu je domače gasilsko društvo proslavilo 40- letnico delovanja. Sedanji predsednik društva Ivan Kotolenko in tajnik KS Zavrč Peter Vesenjak sta zbranim govorila o prehojeni poti društva, sodelovanju krajanov in aktualnih nalogah v tej haloški krajevni sku- pnosti. V nadaljevanju so zaslužnim članom društva podelih priznanja, med njimi sta ga za 40 let dela prejela Janez Feguž in Martin Žula, poveljnik gasilskega centra Markovci Jože Bratušek pa je najboljšim gasilskim ekipam z nedavnega cerskega tekmovanja podelil pokale in diplome. Prireditev so sklenili s tovariškim srečanjem in vrtno veselico. ." Tekst in foto: ' 1. kotar Položitev cvetja k spominskemu obeležju S proslave ob jubileju gasilcev Republiški naslov za Jasno Pavlin v Mariboru se je končalo letošnje republiško prvenstvo v šahu za mladinke, na katerem je z velikim uspehom nastopila tudi Jasna Pavlin iz šahovskega društva MIP Ptuj. V konkurenci devetih najboljših slovenskih nfladink ie zasluženo osvojila prvo mesto s pol točke predno- sti pred Eijavčevo s katero je v zadnjem kolu remizirala. Jasna si je tako priborila pravico nastopa na državnem prvenstvu. I. k. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V MOTORNEM LETENJU V Prečni pri Novem mestu je bilo republiško prvenstvo v motornem letenju. Med pnih sedem pilotov, ki so si pridobili pravico nastopa na državnem prvenstvu, sta se uvrstila tudi pilota AK Ptuj Hojnik in Kolarič. L k. Frangež zmagal na Radiziu Motokrosist ADM Ptuj Marjan Frangež je zmagal na drugi dirki za republiško prvenstvo v kategoriji do 125 ccm, ki je bila v počastitev .Dneva borca na Radizelu. V skupni uvrstitvi je tako sedaj v vodstvu in zelo blizji republiškemu naslovu. V kategoriji do 250 ecm se je dobro od^-ezal Spuraj, osvojil je peto mesto, v skupni uvrstitvi pa je tretji. I. k. Tretji mesti Pajenkove in Šešerkove v republiški mladinski atletski reprezentanci, ki je na atletskem Mikalu republik v Skopju osvojila prvo mesto (dekleta so bila prva. fantje pa drugi), sta usj^šno nastopili tudi mladinki Atletskega kluba Ptuj Sonja P^enk in Marija Šešerko. Sonja je v skoku v višino z rezultatom 165 cm osvojila tretje mesto, tretja pa je bila tudi Marija v skoku v daljino z rezultatom 548 cm. L k. Četrto mesto za Mercator SD Mercator je konec prejšnjega tedna ob pomoči DO MIP in v počastitev Dneva mirca na olimpijskem strelišču v Hajdošah izvedla republiško prvenstvo v streljanju na leteče cilje (glinaste, umetne golobe —. kot temu pravimo po domače). Nastopilo je 81 strelcev in 14 ekip. Doseženi rezultati so zadovoljivi, še zlasti, ker je strelce prvi dan zelo motil veter. Po pričakovanju Je /magala ekipa SD Olimpiia iz Ljubljane (540 zadetkov), druga je SI) Štefan Kovač Beltinci 525, tretja trap Nova Ciorica 520, četrta SI) Mercator Ptuj 519 in peta SD Dolomiti Vrhnika s 518 zadetki. Med posamezniki je zmagal Jože Zadnikar (Olimpija) 190. drugi je Latko Leban (Nova Goric^ 185, tretji Janko Rožmarin (Olimpiia) l85, četrti Alojz Vurcer (Ptuj) 182 in peti Anton Hlupič (Mercator) 180. Strelci SI) Mercator (Rudi Rakuša. Anton Hhipič. Franc .Miizek in Martin Skledar) so streljali nekoliko pod pričakovanji, vendar so izpolnili normo za nastop na državnem prven- stvu. ki bo 24., 25. in 26. julija na olimpijskem strelišču v Hajdošah. I. kotar Ocena nastopov v velikih športnih panogah Tekmovalna sezona 1980/1981 je v ekipnih športnih panogah končana. Poglejmo krajšo oceno nastopov in uvrstitev članskih ekip iz ptujske občine. V minuli tekmovalni sezoni so ekipe iz ptujske občine tekmovale na medrepubliški in republiški ravni. Gre za rokomet, nogomet, košarko in namizni tenis. Po izpa- du iz severne skupine druge zvezne rokometne lige so članice rokometnega kluba Drava nastopale v skovenski rokometni ligi in vlogo favorita niso uspele opravičiti. Ob koncu so s precejšnjim zaostankom za zamagovalno ekipo Mlinotesta iz Ajdovščine osvojile četrto mesto. Vzroke za takšno urvrstitev gre iskati predvsem v mladosti in poškodbah ključnih igralk, saj tri liso v drugem delu sezone odigrale "iti enega srečanja. To zlasti velja za članico mlade reprezentance Jugoslavije Ines Cerne. Vendar, če s« ljubljanski Olimpiji uspe uvrstiti ^ 1. B ligo, potem ima tudi ptujska ^rava možnost, da se prek 'kvalifikacije vrne v severno skupi- no druge lige. To pa bo znano šele ^ prvi polovici tega meseca, seve- da, če bo 1. B liga dobila ustrezno •verifikacijo. tlanice košarkarskega kluba so v republiški ligi nastopali •^ot novinke in se kljub slabšemu ^rugemu delu uspele obdržati v ligi, čeprav je po jesenskem delu kazalo veliko bolje. Košarkarji Ptuj so nastopali v vzhodni republiški ligi, brez vidnejšega uspeha, vendar bodo člani te lige tudi v naslednji sezoni, saj so si to pravico priigrali na minulih kvalifikacijah v Domžalah. Glede na kvaliteto dela v košarkarskem klubu Ptuj lahko večje uspehe v članskih katego- rijah pričakujemo šele v prihod- njih letih, saj raste mladi rod igralk in igralcev, ki veliko obeta. Igralke namiznoteniškega kluba Petovia so nastopale v medrepub- liški ligi, vendar so se od tega ran- ga tekmovanja morale posloviti. Izredno mlade igralke si obstanka niso uspele priigrati, z vztrajnim delom pa se bodo čez sezono ali dve lahko znova borile za višji nivo. Seveda, če se kvalitetnejše igralke ne bodo preselile v večje klube, kar je v tej športni panogi že običaj — manjši centri delajo za večje, ki svojega kvalitetnega ka- dra običajno nimajo. Kvalitetni nogomet je v minulih sezonah v ptujski občini nazado- val. Moštvo Ptuja je v minuli sezoni nastopalo v vzhodni republiški ligi in se po maraton- skem prvenstvu — igrali so namreč dvokrižno in se je vsako moštvo z istim nasprotnikom srečalo kar štirikrat — uvrstili v slovensko nogometno ligo. Tako so dosegli cilj, ki so si ga v članski selekciji postavili pred začetkom sezone. Kvaliteta nogometa — seveda športno tekmovalnega se torej dviga. Ce ocenjujemo dosežene uvr- stitve, potem so naše ekipe dosegle približno takšne uvrstitve in tek- movalne uspehe kot sezono prej. Vendar pa je pri delu v klubih, ki so novinci članskih selekcij, opa- zen kvalitetni premik pri delu z mladimi, kar pa je veliko pomembneje od trenutnih uspehov ali neuspehov članskih selekcij. Ob vsem tem pa velja poudariti "naslednje: vaditeljsk*) in trenersko delo je v celoti amatersko z mini- malnimi občasnimi nagradami — v omenjenih štirih športnih panogah namreč v ptujski občini nimamo zaposlenega niti enega profesio- nalnega trenerja. O tem sicer veli- ko razmišljamo, vendar nam skromna družbena sredstva tega še ne dovoljujejo. Tako so uspehi sadovi popoldanskega, lahko reče- mo vsakodnevnega dela zanesenja- kov — ki se zavedajo pomena telesne vzgoje mladih in starejših, ob tem pa želijo v okviru možnosti doseči tudi vidnejše tekmovalne uspehe. i. kotar foto: B. Rode Namizni tenis ra stopnico niže KK P»uj-KK Branik ^ srečanja Drava-Burja Pragersko-Pluj (foto L. Kotar) 14-ZA RAZVEDRILO 9. julij 1981 TEDNI^ f EDNIK OGLASI IN OBJAVE - 15 Občinski štab za teritorialno obrambo Ptuj, posveča veliko pozornost vključevanju mladih v enote teritorialne obrambe. Vsa- ko leto sprejemajo niladince-pro- stovoljce in tako krepijo vrste te- ritorialne obrambe v občini, s tem pa tudi vrste oboroženih sil Ju- goslavije. Svobodo in neodvisnost do- movine pa bi, v slučaju potrebe, lahko branili, le, če bodo dobro izurjeni, zato je občinski štab TO organiziral za mladince-prosto- voljce tridnevno urjenje. Urjenja, kije bilo organizirano v gradu Turnišče, se je udeležilo štirideset mladincev-prostovolj- cev iz vseh krajev ptujske občine. Vse pa je vodila skupna misel: »Pripraviti se danes v miru, da bi jutri lahko branili svobodo in ne- odvisnost naše socialistične do- movine, da se bodo naučili, kako in s čim jo bodo branili«. Mladi se zavedajo, daje človekova najvišja vrednota življenje in da so žrtve mnogo manjše, če so branilci po- učeni in izurjeni. Na urjenju so se mladi teritori- alci dodobra seznanili s pehotno oborožitvijo, s katero so se mnogi prvič srečali. Naučili so se orožje razstavljati in sestavljati, rokovati z njim in kar je najpomembnejše, uporabiti ga. Zato so med urje- njem izvedli tudi streljanje z vo- jaško puško, ki so ga po oceni vodstva tabora opravili izredno uspešno. Naučili so se tudi drugih najo- snovnejših vojaških veščin. Se- znanili so se z organiziranim ko- lektivnim vojaškim življenjem v naravi, kjer ni »jogija in sesalca za prah«. Tudi disciplina v taboru je bila precej bolj ostra, kot so je vajeni v šoli ali doma. so povedali mladinci. Ustrezna skrbje bila posvečena tudi moralno-politični vzgoji in krepitvi bratstva in enotnosti na- ših narodov in narodnosti. Mladi teritorialci so zalo en popoldan namenili srečanju z brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije. Najprej so jim pomagali na trasi, nakar so skupno organizirali družabno srečanje v Dornavi. Sicer pa je zaradi obširnega programa ostalo le malo časa za proste aktivnosti mladih. Ugota- vljali so, pa tudi vodstvo tabora, da bi v prihodnje naj trajalo tako urjenje vsaj teden dni, če ne še več, saj bi si mladi tako novo znanje bolje utrdili. To ugotovitev je po- vdaril tudi komandant občinske- ga štaba TO Ptuj, ko je pred slo- vesno zaobljubo prostovoljcev v uvodnem govoru dejal: »Tri dni je kratek čas, da bi se lahko naučili vse. Prepričani pa smo, da so pri- dobili osnovno znanje in veščine, na katerih bodo lahko gradili nadaljnje usposabljanje na tem pt^dročju.« Slovesno zaobljubo so mladin- ci-prostovoljci dali svojemu ljud- stvu in oboroženim silam prejšnjo soboto. To je bil tudi najlepši trenutek za mlade teritorialce. Na slovestnosti so se zbrali mnogi družbenopoltični delavci in voja- ški predstavniki, med njimi predsednik — skupščine občine Ptuj, Cveto Doplihar, predsednik izvršnega sveta Martin Berden, komandant teritorialne obrambe Vzhodno-štajerske pokrajine, na- čelnik oddelka za ljudsko ob- rambo Ptuj, predsednica občin- ske konference ZSMS Ptuj in drugi. Slovesnosti pa se je udele- žilo tudi večje število staršev pro- stovoljcev in brigadirjev. Ob tej priliki je govoril o po- menu vključevanja mladine v enote l O komandant občinskega štaba, ki je med drugim dejal: »Dragi mladinci in mladinke, da- nes zaključujete tridnevno vzgojo in urjenje, položili boste slovesno zaobljubo o prostovoljnem vsto- pu v enote teritorialne obrambe. S tem, boste postali pripadniki oboroženih sil Jugoslavije, ki so v štirih letih krvave borbe z nad- močnim sovražnikom, pod vod- stvom Komunistične partije in tovariša Tita, priborili našim na- rodom in narodnostim svobodo in neodvisnost. Med tistim, ki so se borili pre- magovali nadčloveške napore in darovali za svobodo tudi svoja življenja so bili tudi fantje in de- kleta vaših let, ki so tako kot danes vi vedeli kje je njihovo mesto. Vam se danes ni potrebno boriti s puško v roki, vaša dolžnost pa je čuvati ugled oboroženih sil Jugo- slavije, se učiti in delati ter tako prispevati svoj delež k razvoju samoupravne socialistične Jugo- slavije.« Sledila je slovesna zaobljuba, nakar so mladi teritorialci skupaj z brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije — Slovenske go- rice 81 izvedli kulturni program. Taborenje so mladi teritorialci končali v nedeljo z ekskurzijo v Kumrovec, Trebče, Brežice in Kostanjevico na Krki. Tako so prvo srečanje z vojaškim življe- njem in vstop v oborožene sile Jugoslavije tudi prijetno zaklju- čili. Besedilo in posnetki: L. C. Med urjenjem na strelišču Teritorialei na trasi ZMDA skupaj z brigadiiji Brigadiiji so jim vrnili obisk ob slavnostni zaobljubi, ko so v kulturnem programu skupaj zaplesali Titovo kolo V tednu od 29. junija do vključno 6. julija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah. Na srečo tokrat ni bilo smrtnih žrtev, tri osebe so bile huje, ena pa lažje ranjena. Kar v dveh primerih sta bila v nesreči udeležena voznika kolesa z motorjem, v enem primeru je pred avtomobil nenadoma pritekel otrok, v drugem pa je nesrečo povzročila prehitra vožnja. Neprevidnost mopedista? v pet^k 3. julija je prišlo do hujše nezgode na Ormoški cesti v Ptuju. Ob 13.55 je voznika oseb- nega avtomobila Ignaca Kram- bergerja iz Ptuja po desni strani prehiteval voznik kolesa z moto- rjem Drago Rodošek iz Destrni- ka. ki je nato zavil v levo pred avtomobil. Pri trčenju je dobil Rodošek hude poškodbe. Padel v potok v ne d^lj o 5. julija je prišlo do nezgode ob 13.10 v Doleni, ko sta. trčila voznik osebnega avtomobi- la Anton Kodrič iz Kočic in vo- znik kolesa z motorjem Janez Cafuta iz Dolene. Pri trčenju je Cafuta odbilo v obcestni jarek, kjer je obležal v potoku hudo ra- njen. Stekel pred avtomobil v nedeljo 5. junija seje zgodila nesreča ob 17. uri v Borovcih. Pred osebno vozilo, ki ga je upravljal Drago Ivačič je nena- doma pritekel 9 letni S. C. iz Bo- rove. Voznik kljub hitremu zavi- ranju nesreče ni mogel preprečiti. Otrok je utrpel hude poškodbe. -OM Mostje brez mosta v soboto 4. julija ob 11.05 je Postaja milice v Ptuju sprejela obve- stilo občana, da seje zrušil iz doslej še nepojasnjenih vzroKov most čez namakalni kanal v Mostju in tako prekinil del regionalne ceste na odseku Pacinje—Juršinci. O tem so delavci milice takoj obvestili Cestno podjetje Maribor — enoto v Ptuju, kije pristojna za vzdrževa- nje omenjene ceste. Odgovorni delavci so v eni uri postavili opozorilno cestno signalizacijo in cestno zaporo, o poškodbi mostu pa so takoj obvestili lavnost prek ptujskega in ljubljanskega radia. Medtem ko .so delavci VtjP Mfaribor — enote Hidrogradnje Ptuj takoj pričeli z deli pri popravilu mostu, .so pristojni organi preusmerili promet prek Podvinc proti Dornavi in Hlaponcem do Juršinc in v obratni smeri. Občane opozarjajo, naj se tega obvoza strogo držijo in, naj ne poskušajo prekčati mostu z zasilnim prehodom prek desk in podobno, ker je to nevarno za življenje! - OM DANES OB 17,30 NA ROKOMETNEM STADIONU Drava-Lokomotiva Ustanovitev 1. B zvezne rokometne lige je rokometašicam RK Drava omogočila, da si prek kvalifikacij vrnejo v severno skupino druge zvezne lige. Njihov nasprotnik je četrtouvrščena ekipa republi- ške lige SR Hrvatske Lokomotiva iz Vinkovcev. Ekipi se bosta pomeri- li dvalcrat. Prvo srečanje bo danes v Ptuju, povratno pa v nedeljo zve- čer v Vinkovcih. Ptujčanke svojih nasprotnic ne poznajo, vendar pa je njihovo četrto mesto že dovolj dober dokaz, cla se bo za uspeh potrebno zelo potruditi. Ob tem pa bo mlada ptujska ekipa potrebovala tudi podporo gledalcev, saj na uspeh v kvalifikacijah lahko računajo le v primeru zmage na domačem igrišču. Današnje srečanje se bo pričelo ot) 17.30, verjetno pa ga bosta vodila znana zvezna sodnika Janušič in Novak iz Varaždina. I. kotar SPET SMO NA NEKAJ POZABILI Na reki Dravinjije v teku gradnja treh mostov, na katere solina že le/ko čakali, saj so pili doseJanii leseni dotrajani in skorajda nen ^ M)zni. Tako so tudi v Tržcu pred kratkim porušili leseni most na " 1 ržec—Podlehnik. Ljudje seveda nimajo nič proti temu, čeor morajc) sedaj tisti onstran Dravinje opraviti precej daljšo pot, če pJIh protiTržcu ali kamorkoli v tej smeri. Pa bodo že potrpeli uo 1. oktoK ko bi naj bil most že zgrajen. Problem pa je v tem, da je edini moj^' obvoz po magistrani cesti Ptuj —Macelj, kakšen promet je v tem čaJ" na tet cesti ni potrebno posebej omenjati. '^red dnevi meje nek občan opozoril, da ni na odseku magistra^ ceste med fržcem in Podlehnikom nobene posebne označbe, ki k^ opozarjala na vprege, traktorje, kolesarje in druga sicer za to cest neobičajna prometna sredstva. Kolone utrujenih turistov, ki drvijo tv omenjeni cesti, tovrstnih udeležencev v prometu gotovo ne prj^ kujejo. Se posebno, ker je tu in tam celo znak s prepovedjo vo^e j vprege, traktorje, kolesarje in tako dalje. Lahko se torej zgodi, da c nckdt) nenadoma opazil pred svojim drvečim avtomobilom s senom ^ čim podobnim naložen kmečki voz, zavirati bo prepozno in . .. " Da bi prišel stvari do dna sem poklical pristojne pri SO Ptuj, kis. povedali, ua je lo stvar lokalne skupnosti za ceste, ki je investitor gradnje mostu, tu so dejali, da so pravočasno obvestili republi^i^' Scupnost za ceste, ki bi morala dati cestnemu podjetju nalog za posta vitev ustreznih znakov. Na cestnem podjetju — tozd Ptuj so povedali da o tem nič ne vedo, da brez naloga »od zgoraj« znakov ne postavlja' jo. Sicer pa je promet za vprege in podobno po tej cesti tako in takg pre povedma n. Daje potrebno pridelke pospraviti khub prometnim oviram nam je torej malo mar. Ce se bo zgodilo, tisto č^esar se vsi bojimo, kje bomo iskali "krivca? Bo spet tisti, ki dejansko ni nič kriv nosil posledic? neodgovornega ravnanja ali prepočasnega ukrepanja? JB 22 ansamblov na Števerjanskem festivalu v Štaverjanu pri Gorici, seje v nedeljo popoldan slovesno zaklju- čil letošnji enajsti zamejski festival domače zabavne glasbe, ki ga je organiziralo slovensko kulturno prosvetno društvo F. B. Sedej iz Stcverjana v Italiji in ansambel Lojzeta Hledeta, ki ga poznamo tudi iz večih festivalskih nastopov v Ptuju. Otvoritve v soboto zvečer in zaključnega, finalnega dela v nedeljo. ^ so se udeležili tudi župan mesta Gorica in predstavniki družbenopoli- ' tičnega življenja iz občine Nova Gorica. Priredltevje uspela. Tako po številu nastopajočih ansamblov — sodelovalo jih 22, kot po številu obiskovalcev, kijih je bilo oba dneva okrog 3000. To pa je številka, ki pomeni za slovensko prireditev v Italiji zelo veliko in se iz leta v leto veča. Letos je strokovna komisija, v kateri so bili tudi predstavniki RTV Ljubljana m revije STOP, podelila pet festivalskih nagrad najboljšim in dala še posebno priznanje pevcem ansambla Fantje z vseh vetrov. Nagrado za besedilo je dobil Ivan Malavašič, za izvedbo je pripadla ansamblu Vita Muženiča iz Ljubljane, za najboljšo melodijo in naj- boljši ansambel iz zamejstva pa je dobil nagradi ansambel Iga Radovi- ča. Glasovalo je tudi občinstvo, ki gaje letos najbolj navdušil ansambel Francija Zemeta, v katerem so bjli kar trije člani stari 11 in 12 let. Ptujsko občino je na festivalu v Steverjanu zastopal ansambel MA- VRICA. Res je sicer, da ni dobil nagrade, vendar so svoji dve skladbici predstavili zelo korektno, tako v vokalni kot instrumentalni izvedbi. Steverjanski festival so lahko poslušalci spremljali tudi v nepo- srednem radijskem prenosu (^radio Trst), finalni veČer pa sta posneli tudi obe slovenski televizijski hiši — Koper in Ljubljana. mš Rodile so: Sonja Kociper, Spuhlja 115/a — Tanjo; Marta Vajda, Kor^čice 48 — deklico; Irena Lozinšek, Sela 10— dečka; Katarina Krušič, Dobrina 35 — deklico; Marija Jagarinec. Gradišče 22 — Petra; Darinka Horvat, Gorišnica 53 — dečka: Milena Breznik. Bišn. h. — Romano; Ana Slaček, Dragovič 7 — dečka; Magdalena Hebar, Zg. Klučarovci 12 — deklico; Ana Sitar. Dravinjski vrh 7 — dečka; Majda Pongrac, Zavrč 6 — dečka; Anica Marinič, Strjanci 12 — Pe- tro; Rebeka Varju, Ul. Lackove čete 17 — Maša; Majda Klajnšek, Kraigherjeva 21 — Bojana; Ida Prime, Potrčeva 55 — dečka; Va- nja Zupanič, Ul. Šercerjeve bri- gade 14 — Dušanko; Ida Furman, Kvedrova 2 — dečka; Kristina Kelenc, Formin 32/c — dečka; Jožefa Kokol. Majšperk 13 — Jernejo; Ana Mlakar, Lancova vas 7 — Renata; Gera Potočnik, Zg. Leskovec 19 deklico; Te- rezija Rakuša, Savci 15 — deklico; Zdenka Pečnik, Ptujska 5, Ljuto- mer — Nino; Vera Slameršak, Šturmovci 17 — deklico; Marija Valenko, Tibolci 5 — deklico; Majda Markež, Turniška 10 — deklico; Anica Kozel, Mala var- nica 12 — dečka; Olga Plohi, Hlaponci 13 — dečka; Mira Strucl, Sedlašek 94 — deklico; Irena Kolarič, Podvinci 140 — deklico; Miroslava Bedenik, Je- lovica 4 — dečka; Mirjana Hos- tnik, Ziherlova pl. 13 — Mitja; Spomenka Štrbac, Gregorčičev dr. 6 — deklico; Štefka Pravdič, Sp. Polskava, novi blok — dečka. Poroke: Branko Zamuda, Zamušani 38 in Marija Petek, Gorišnica 155; Jakob Murat, Ul. Borisa Kraig- herja 31 in Kristina Princi, Ul. Borisa Kraigherja 31; Milan Ma- jar, Bukovci 116 in Matilda Šu- menjak, Placerovci 23. Umrli so: Franc Zupanič, Stojnci 11, roj. 1,912, umri 28. junija 1981; Franc Žmauc, Prešernova 1, roj. 1941. umrl 26. junija 1981; Barbara Štumberger. Gruškovec 97, roj. 1904, umria 2. julija 1981; Angela Dorič, Sestrže 36, roj 1907, umrla 2. julija 1981; Marija Luževič, Zelenikova 1. roj. 1910, umria 3. julija 1981; Anita Matjašič, Gra- jenščak 92, roj. 9. julija 1980, umrla 3. julija 1981; Jožefa Av- guštin, Sp. Velovlak 39, roj. 1919, umria 23. junija 1981; Ignac No- vak, Podvinci 72, roj. 1913, umri 5. julija 1981. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, Uredništvo in uprava Radio- Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiZ' vodov in storitev v prometu j® TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuj® temeljni davek od prometa proiz- vodov.