• ■jtjijinriri ~n—'- Osvoboditev delavstva mora biti delo delavcev samih! Delavci vseh dežel zdližite se! Znanje je moč! OFFICIAL ORGAN OF THE: JUGOSLAV BEhNTEV. UNION SLOGA, MILWAUXEE, WIS. No. 38. št. 38. “Ent«*rpd as second • class mattor December 22 , 1815 , at the Post Office at M ilwankeft, IVisconsin, nnder the Act el March R, 1878 .” MILWAUKEE, WIS., SEPT., 17 —17. SEPTEMBRA 1925. LETO XI. VOL. XI. KONVENCIJA S.N.P.J. Prvi dan zasedanja. Waukegan, 111., dne 14. sept. V pondeljek ob deveti uri predpoldan je bila otvorjena v Narodnem Domu v Waukega- nu konvencija S. N. P. J. Po kratkem govoru predsednika Cainkarja je godba zasvirala j POPLAVE ameriško himno m za nio mar-. ... , ,, , ■ , , . J • ! poročilu, da so oblasti seljezo, kar se gotovo lepo vje- j ma.... Potem je predsednik i Iz Tien Tsina, Kitajska se poroča, da je neprestano, več¬ tedensko deževje uničilo vse varnostne zgradbe ob “Rumeni reki”. Voda je istopila in po-_ plavila več kot 1000 vasi, mest in trgov v Chow Chang okro¬ žju. Poročevalec za Central News omenja v svojem prvem i nazna- 1 nile dosedaj preko 3000 smrt-.i , , , , , ! r.ili slučajev, vendar pa le ste- ntenoval pet delegatov za pre-i •, , • . - „. , , ■ ■ i • o.. - i vilo skoraj gotovo se večje, v o- gledovanje poverilnic. S tem je: , . ... rr . , • , . . •’ da ie po nekaterih krajih 50 bilo prvo zasedanje prekinjeno, v . . , , . , , • v . „ čevljev globoka m je poplavi¬ la 50 milj na okrog vso pokra- j Razpoloženje med delegati je °’ _J videti jako napeto; po vsili ko- 1 tih se vidi skupine delegatov, da izvrši imenovani odbor svo-1 jo delo. ! uredni 1K ‘Proletarca’ ki živahno razpravljajo o raz¬ nih vprašanjih, ki pridejo pred konvencijo. Že takoj izpočetka se je opazi'o dve močni skupi¬ ni, ki se delita v socialiste in komuniste, medtem ko reakci¬ ja nima nikakega vodstva, kot se jasno opaža. Politična kristalizacija še ni popolna, toda gotovo se bo pri¬ čela izražati takoj v prvih za¬ sedanjih konvencije. Druga seja. Ob 1.30 je predsednik otvo- ril sejo in postavil na dnevni red vprašanje opravilnika, ka- s 181.1 glasovi, medtem ko je sodrug i Hafner dobil 96 glasov. Za mesto podpredsednika so j bili nominirani: sodr. J. Haf- DELAVSKA SOLIDARNOST ner, Goršek, Parilar, Cimper- - i man in Stražnik. Izvoljen je Stavkajočim mornarjem v bil s 172 glasovi sodrug 1 I ner. Goršek je bil izvoljen i| i INTERNATIONAL LA¬ BOR DEFENSE V MILVVAUKEE V nedeljo popoldan se je vr- ! šila prva seja zastopnikov raz- ' ni h organizacij, glede ustano- , vitve gori omenjene organizaci- 1 je. Seje se je vdeležilo kakih 40 zastopnikov raznih strokov¬ nih in političnih delavskih or- NOVA IZNAJDBA Iz Leningrada se poroča, da je izumil profesor A. F. Joffe od Ruske znanstvene akademi¬ je, električni aparat za osredo- točevanje električne sile. Apa¬ rat je tako majhen, da se lahko spravi v žep telovnika in ima dovolj moči, da goni najtežji avtomobil deset dni nepresta- NA KME riJE. Haf-1 Angliji ,na Danskem in v Av- za i s t ra liji so prišli na pomoč ame- |rišly mornarji, organizirani v S organizaciji I. W. W. Takoj gamzacij, kakor tudi podpor- no. Sovjetska vlada je takoj i- nih. Izvoljen je bil tozadevni j menovala posebno komisijo iz- cdbor in sprejta posebna reso- vedencev, da preiščejo ta izum | lucija. Ko se je določilo načrt in ga preiskusijo. j za nadaljno delovanje, se je se- -o- | ja preložila na večer, v isti dvo¬ rani, (Labor Temple) na Wal- \ nut St. ■ Na seji zvečer je govoril so- | drug Dunn o potrebi in pomeni mednarodne delavske obrambe ! in očrtal dolžnosti organizacij | in poedinih članov. Na tej seji j je bilo navzočih še večje števi¬ lo delegatov in tudi članov De- 5 lavske stranke. Določilo se je, da bo organi- V Rusiji in na Poljskem se je pričelo obsežno gibanje zajzacija zborovala vsako zadnjo vstanavljanje številnih Židov- j nedeljo v mesecu; zastopnike škili kmečkih kolonij v Sovjet- se bo obvestilo glede časa in ski Zvezi. Več tisoč družin se je ' dvorane. prvi dan stavke v New Yorku, j zadnje čase že n.- .»selilo in njih Dolžnost naših sodrugov je, ciji Internacional Labor Defen¬ se in o boju premogarjev v ju¬ žnem delu države 111., ter pozi¬ va! delegate, da se zavzamejo terega so delegati z malimi po- , • • , B-.. - ,7 podpirajo to na« se 'U... J •prejeli. za Intern. Labo V 1 '" j podpirajo to , ... J organizacijo. Defense in potrebno je bilo zadržanih več kot 30 | parnikov, da niso zamogli od- | pluti iz pristanišča. Ameriški mornarji, organi- | zi rani v drugih organizacijah tega poklica, so izrazili svojo i solidarnost in istot&ko napove- boj. Stavkar ji iia !,1 o r.jlt* ro ravki nHT. .. . .ja za kkUvenčne predsednike.! Po ppsameznih, kratkih raz Nominirana sta bila Fr. Zaitz i pravah glede raznih nepravih j nikom raznih pa rob rodni ft črt. Predvsem se zahteva zvišanje plače, izboljšanje delavskih dali svoj ■tozadevni odbor predložil last tevilo še stalno i. ai ! sc je pričelo tud' | širno gibanje, <’ ! Židi 15 milijono j pomoč za razšir • ni j. Pred par dn> Juli lis Rosen %val« i ion dolarjev v ta in sodrug Hafner. Glasovanje | no izvoljenih delegatov in glo¬ se je vršilo tajno; vdeležilo se de zapisnika je bila druga seja je istega 277 delegatov in dele- ■ zaključena ob 6. uri zvečer, gatinj. Izvoljen je bil Fr. Zaitz, i Poročevalec. potrebne p.-Pjedel. vse druge potrebi ska vlada je v Uk la ogromne dele j razmer m delavnika. lele i - azne, rodo- deloma skrajšanje i vitne’zemlje za ži« ovske kolo- i nije. išča. Sedaj i da delujejo sedaj med podpori- meriki ob-; riimi organizacijami za priklju- zbere med čitev k tej organizaciji in za ar jev kot njih sodelovanje. Hrvatske > teh kolo- podporne organizacije so povo¬ je podaril čini že sklenile prispevati po im, 1 mili- dva do tri dolarje na mesec v nen. Za ves ta namen, med slovenskimi pa :e stroje in takoj, de tudi mi storimo svo- : ine. Sovjet- i jo dolžnost, a ji ni določi- - o- NAROČAJTE IN RAZŠIR¬ JAJTE DELAVSKO SLOVENIJO. STRUPENA ŽUŽELKA Malo, lepo učenko ljudske šole, Mildred Blom, v. New Yor- ku je vgriznila pred dvemi te¬ dni neka strupena žuželka na ustnice. Deklico so po obrazu zelo otečeno odpeljali v bolniš¬ nico. Ko so naznanili, da je zdrava, so pripravili sosedi ve¬ liko pojedino za malo bolnico in oče je hitel od hiše do hiše in pripovedoval ves radosten, da pride Mildred drugi dan iz bolnišnice, kjer jo je videl ma¬ lo prej zdravo in veselo. Med¬ tem pa je prišel policist v spremstvu skupine plakajočih otrok in naznanil, da je Mil¬ dred umrla. Zdravniki so izja¬ vili, da je deklica pet minut po odhodu očeta iz bolnišnice, ne¬ nadoma padla v nezavest in u- 1 mrla. Strup je medtem, ko je deklica izcledala popolaon " zdrava, vclaiii nenadom. t ta su¬ če in umoril malo bolnico. - o - PONOVITE NAROČNINO ZA DEL. SLOVENIJO TAKOJ! - POZOR SODRUGI! VSEM SODRUGOM, SODRU- GINJAM, SOMIŠLJENIKOM IN NAROČNIKOM DELAV¬ SKE SLOVENIJE. NEKAJ O PRAKTIČNEM DELOVANJU OBRATNIH CELIC (Posebna izdaja Inprekorra) (Nadaljevanje.) NALOGE OBRATNIH CELIC. lic, ker to doprinese največ za izobraženje in utrjenje vestnih, panje. Kot uzorec nam lahko služi tozadevno delovanje naših odločnih strankinih sotrudnikov, poleg tega pa se zainore na tal nemških bratov, kateri so dosegli izvanredno velike uspehe, po Agitacijsko delo obratnih celic. R. Dornbusch. Organiziranje in izvedenje agitacijskih kampanj celotne stranke je nedvomno ena izmed največ jih nalog komunistične obratne celice. Agitacija postane resnična masna agitacija sa¬ mo tedaj ako najde v obratih svojo osredotočevalno točko. V naslednjem se hočemo baviti na kratko z vprašanjem, kako se mora to izvršiti. Postavimo to vprašanje popolnoma jasno. Stranka- ima pamen, v očigled kakega važnega političnega dogodka, izvesti agitacijsko kampanjo. V osrednjem vodstvu se sprejme pred¬ vsem tozadevni odlok glede nameravane kampanje, kjer se do¬ loči natanko in jasno tudi politična vsebina iste. Določi se pri¬ merne parole, čas in temeljna podlaga akcije. Pod temeljno podlago razumevamo določitev ali se naj vrši kampanja potom javnih sliodov, potom kakih demonstracij ali pa samo potom ti¬ skovne propagande. V smislu sklepa se potem pripravlja kam¬ panja v poedinih oddelkih osrednjega urada. Po agitprop oddelku se potem pripravlja agitatorični in propagandistični vodstvo obratnega odbora pridobi da upljiva učink ovito na de- način uspeli kampanje uspešno ojačiti. Po končanih tozadev¬ nih inštrukcijskih sejali in sestankih se prične še le pravo delo obratnih celic. Samoumevno je, da morajo predvsem člani obratne celice, toraj komunisti dotičnega obrata, priti glede pred Stoječega vprašanja do popolnega sporazuma. Iz tega namena se mora sklicati predvsem posvetovanje vodstva obratnih celic, pote- i pa vsega članstva istih. Na tej seji vsega članstva obratnih ce¬ lic pa se razpravlja o politični in organizatorjem strani dotičjie kampanje. V vsakem slučaju se gre predvsem za to, da se važ¬ nost kampanje utrdi v prepričanju vseli, v dotičnem obratu za¬ poslenih delavcev, da se jim dokaže pomen dotiki vprašanja in da se jih prepriča o potrebi njih sodelovanja iri njih solidar¬ nosti. ^ Kako pa je to mogoče doseči ? K temu vodi več potov, v kakoršni meri je pač strankino ali strokovno delovanje v dotičnem obratu razširjeno iii utrjeno. V naslednjih vrstah hočemo nekaj teli načinov opisati- 1. Upljivanje na razne, v obratu obstoječe orgai lizacije de¬ lavskih nias, predvsem na strokovne organizacije. Doseženje upljiva na razne obratne odbore (ako taki obstojijo) j« največ¬ jega pomena. Uspeh je seveda v največji meri odvisen od tega če so komunisti dotičnega obrata v kaki zvezi z obra Lb'ni.odbo¬ rom. Predvsem obstoji naloga toraj v teni, da sc - ep glede kampanje sprejme tudi po obratnemu odboru, da na ta način tom tega, izvrstno organiziranega delovanja. Potrebno pa je tudi še navesti, da obratnim celicam ni po¬ trebno čakati da jim da osrednje vodstvo navodila za razne ak¬ cije ali kampanje. Celice morajo stalno zasledovati razne poli¬ tične dogodke in podvzeti glede važnih dogodkov takoj potreb¬ ne korake in pričeti takoj voditi potrebno kampanjo, kakor za¬ htevajo razmere. Pri takih prilikah je potrebno, da se doseže sporazum s krajevnim vodstvom organizacije. \ Najvažnejše je, da proderejo obratne celice v svojim delo¬ vanjem kolikor mogoče globoko med delavske mase raznih obra¬ tov in da črpajo iz dobrih in slabih izkušenj sistematične zaklju¬ čke in vravnavajo svoje delovanje po istih. Te dni smo razposlali okrož¬ nice na vse naše klube in dru¬ ge sotrndnike, s pozivom na vstrajnejŠe delovanje za svoj časopis, za svojo bojno glasilo. Nikdar še ni bilo tako po¬ trebno posvečati vse sile za raz¬ širjanje Del. Slovenije kot se¬ daj. Industrijska kriza, poseb¬ no po premogovnih okrožjih i- ma slabe posledice za list, zara¬ di tega je dolžnost vsakega razrednozavednega delavca in delavke, da se potrudi in poma¬ ga oblažiti te težke posledice kapitalističnega gospodarstva za svoj časopis. Kakor je znano, so sodrugi- nje, članice Ženskega prosvet¬ nega kluba v Kansas Citv izde¬ lale krasno ročno delo s komu¬ nističnim znakom, ter istega namenila za dotično osebo ali klub, katera bo pridobila naj¬ več naročnikov do 1. novembra 1 . 1 . Dosedaj so se prijavili za tekmo sledeči klubi: Mihvau- kee, Detroit, Ambridge, Pa., Kansas Citv, Neffs, G., in Chi¬ cago. Dosedaj je prvi chika- ški klub, drugi detroitski, tre¬ tji mihvauški, za njimi pa pri- i - * i_v_» ‘ . 4 T~.~. vPFjfO V Citv in Neff Sodrugi, so,. šljeniki. Še ved: uovot *a za pridobitev nagrade, z vas poživljamo, da se pod na delo z vso odločnostjo. , daj je najprimernejši čas za spešno agitacijo, ko se bliža j senski čas. Ne zamudite te pri¬ like in podajte se na delo, tej- pomagajte tako razširiti komu¬ nistične ideje in razredno za¬ vednost med našim delavstvom. Živela Delavska Slovenija! Živela delavska solidarnost! Živel komunizem! J. R. Kovach, upr. D. S. -o- PROTI KOMUNISTOM materijal, določi se tema govorov in tudi teze. Nadalje se dolo¬ či izdajanje letakov in druge literature. Vse to se potem raz¬ pošlje na skupine in druge strankine enote, skupno s potrebni¬ mi navodili, brez da se bi šlo predaleč v posamezne podrobnosti. Tukaj je potrebno pustiti dovolj prilike, za lastno inciativo po¬ sameznih strankinih enot, da zamorejo svoje delovanje prilago¬ diti krajevnim potrebam in razmeram. Krajevne organizacije vodijo potem celotni materijal od Osrednjega vodstva poslanih navodil, na vodstva poedinih celic, dalje. Obveščati vodstva o- bratnih celic po krajevnih organizacijah potoni pisanih navodil ni priporočljivo. Osebni sporazum ali razgovor ima vedno ve¬ čji uspeh kot pa birokratično, suho pismeno podučevanje. Najbolj priporočljivo pa je, da se vzdržuje vezi med vod¬ stvom celic in krajevne organizacije potom poučnih predavanj. Vodstvo krajevne organizacije skliče-skupaj vse voditelje o- bratnih celic dotičnega kraja in da izvežbanemu sodrugu nalo¬ go, da predava o političnem pomenu, o tehničnih predpripravah predstoječe kampanje. Po predavanju se mora dati navzočim prilika, da stavljajo vprašanja glede raznih, morebiti nejasnih točk predavanja, nakar se mora razviti občna razprava med navzočimi. V teku razprave lahko pridejo na površje še razna zelo važna vprašanja, oziroma predlogi. Zelo važno je, da se razvi ja čim večja osebna odločnost in podvzetnost med ‘člani eo- lavce, v smislu kampanje 2. Obratni časopis mora biti postavljen v slu;'ho namera¬ vane kampanje. V obratnem časopisu se morajo ]» robčevati ze¬ lo poljudno pisani članki, kateri morajo imeti veh ko agitatori- čno silo. V teli člankih se mora v poljudnih besi« lab opisovati potrebo nameravane kampanje. Poleg tega pa se morajo priob¬ čevati pozivi in parole kampanje v obratnem časopisu, s kate¬ rimi se skuša upljivati na delavstvo. 3. Spretno spisani in slikani plakati in leiaki, ki vsebuje¬ jo prepričevalne dokaze glede politične vsebine kampanje, za¬ morejo doseči zelo velike uspehe. 4. Veliko pozornost se mora posvečati osebni agitaciji. Vsak komunist v obratu mora občevati z gotov# skupino ne¬ strankarskih delavcev v dotičnem obratu, ali pa ’v’saj z dvemi a- li tremi delavci, ako ni v večjem obsegu mogoče. V privatnih pogovorih, diskuzijab s temi delavci se pač lab ho doseže več kot pa potom “uradnih” nastopov. Usjicli je poč odvisen od popularnosti posameznega delujočega komunisti*- Okrajni ča sopis pa ima nalogo, da sodruge sistematično navaja k takemu delovanju in da jih pri tem nadzoruje. To je samo nekaj izmed številnih načinov di kovanje, oziro¬ ma metod za pripravljanje agitacijske kampanji 1 - Delo samo pa sicer kaže različne potrebe, katere so pojavlja jo v teku kam- NEKAJ O OBRATNIH ČASOPISIH. Kako smo ustanovili naš obratni časopis. S. T. (Naslednji članek je povzet iz časopisa “Funken” glasila -trankinih sotrudnikov okraja Berlin-Brandenburg, nemške ko¬ munistične stranke). Bilo je kake tri tedne pred državnozborskimi volitvami. V uašem okraju smo razpravljali o vprašanju kako naj naše obrat¬ ne celice dovedemo do še večjega delovanja in na drugi strani, kako naj delo naših obratnih celic izkoristimo teinuspešnejše za volilno kampanjo. Razumljivo je, da smo v teku teh razprav pri¬ šli na naše obratne časopise. Ena izmed velikih celic je baš ta¬ krat ustanovila.iz lastnega nagona obratni časopis in istega vo¬ dila z zelo velikim uspehom — toda to je bilo tudi vse. Mi smo imeli skupni obratni časopis za vse obrate našega okraja, toda jiilo nam je jasno, da je to jako dvomljivo poizvedovalno sred¬ stvo. Vrednost obratnih časopisov temelji ja predvsem na tem, da so pisani za delavce posameznih sorodnih obratov in se zara¬ di tega vmerjeni predvsem posebnim interesom in izrednim mi šljenjam delavcev dotičnih obratov in sicer v večji meri, kot pa se to zamore doseči potom “normalnih” strankinih časopisov. Skupni obratni časopis za številne, neenake obrate ni nič druzega kakor zaradi večjih težav izdajanja in napak poedinih, primernih moči, v največjih slučajih poslabšana izdaja glavne¬ ga strankinega glasila “Rote Fahne”. Obratni časopisi za, rned- sebo j‘različne obrate so po mojem mnenju opravičeni do obstan¬ ka samo kot nadomestilo za one male obrate, kateri so presla¬ botni, da bi zamogli izdajati lastni časopis. Taki časopisi pa morajo biti, da zamorejo obdržati ideal obratnega časopisa, o- mejeni na zelo ozko polje s tem ker poznajo delavci enega obra¬ ta vsaj površno svoje tovariše drugih obratov in se radi tega za¬ nimajo tudi za njih skrbi in težave. Taki časopisi morajo biti toraj vstanovljeni samo za ozek delokrog in ne mogoče za celotni okraj. , (Konec prihodnjič). Na otoku Havana je razred- nozavedno delavstvo ustanovi¬ lo komunistično stranko pred par tedni. Komaj pa je stranka pričela delovati, je vlada zapo¬ vedala, da se aretira glavnega tajnika, sodruga Pereza. Ta na¬ silni čin je vzbudil med delav¬ stvom silno ogorčenje. -o- IZKORIŠČEVALCI FRE- MOGARJEV. Devetindvajset milijonov dolarjev so spravili v pretek¬ lem računskem letu premogar- ski baroni kot čisti dobiček. Poleg tega so določili ogrom¬ ne vsote za nove rove in stroje. Vse to so izprešali iz revnih premogarjev, kateri so poveči¬ ni pri težkem delu ali v brezpo¬ selnosti, stradali. -o- V MAROKU. Francozi in Španci se pripra¬ vljajo na skupni, odločilni na¬ pad na Rifkabile. Ker je že na¬ stopilo slabo vreme, ki bo tra¬ jalo dolge mesece, že francosko 'časopisje sedaj pripravlja ljud¬ stvo na vojno kampanjo za pri¬ hodnjo leto. Ako se ne odloči zmaga v prihodnjih par dneh, bodo morali Francozi vstaviti za dolgo dobo vse vojne opera¬ cije. . deitavbka: PL0VENU5 Milwaukee in okolica j VI sc orodni ki so morali skrbeti za pogreb. Pozor rojaki in rojakinje. — Slovenske knjige v mestnik či¬ talnicah. Končno smo x>riSli tudi Slo¬ venci na vrsto in dosegli, da je mesto kupilo za 500 dolarjev slovenskih knjig. Pred več me¬ seci se je vodstvo mestnih či¬ talnic obrnilo na nekatere tu¬ kajšnje rojake za potrebne in¬ formacije in vprašalo katere knjige želimo dobiti. Ker bi v- zelo preveč truda imenovati vsako posamezno knjigo in se¬ staviti seznam istih, posebno k#r nam nove niso bile znane je dotični odbor dal imena pi¬ sateljev katerih dela so pri iherna za razširjanje izobrazbe med našim delavstvom. Med temi pisatelji so naprimer Cankar, Zola, Gorki, Dickens, Walter Scott, Tolstoj, Ibsen, Murnik, Juršič, Šorli, i. t. d. Narazpolago je tudi več znanstvenih knjig. Rojake in rojakinje se opozarja, da gredo v čitalnice na peti Ave. in Ma- dison St. v Bay Wiew na Ru- ssel Ave. in na 16. in Nortli Ave. # * # Pretekli teden je umrla žena rojaka Križanca, rodom Litvin- ka. Tudi ona ni bila pri nobe¬ nem društvu, da so morali do¬ brosrčni rojaki zbirati skupaj za pogreb. * # # Rojaku Spreitzu, kateri je vodil poprej mesarsko obrt, je umrl 3 letni sinček Ferdinand. Vsi pogrebi so se vršili iz po- 'grebniškega zavoda rojaka Frank Ermenca. Nove Jugoslovanske obrti. Na 400 So. Pierce St. sta priče¬ la T. George in F. Kovačeviči) krznarsko obrt. Prevzameta vsako v to stroko spadajoče delo, kakor čiščenje popravlja¬ nje in tudi izdelovanje novih potrebščin. # # # Rojak Matt Pogačar je od- tvoril na 478 Clinton St. gro- eerijsko trgovino. Poprej je vo¬ dil gostilno na 1. Ave., katero je pred par dnevi prodal. kojna je bila članica J.P.Z.S. Nesrečnim starišem izrekamo naše sožalje. -o-- DOPISI Zabava dr. Sestre Slovenije št. 9 J. P. Z. S. V soboto večer dne 19. sep¬ tembra se bo vršila veselica zgoraj omenjenega društva v znani Kraljevi dvorani. Zaba¬ va bo zvezana z vinsko trgat¬ vijo in bo prva te vrste v tej naselbini. Vabi se vsa cenjena društva in vse rojake in roja¬ kinje k obilni vdeležbi. Prireditev društva Sv. Ane št. 173 K. S. K. J. V nedeljo dne 20. septembra se bo vršila vinska trgatev in veselica gori imenovanega dru¬ štva v Harmonie dvorani. Od¬ bor se pridno pripravlja, da pripravi vse potrebno za iz¬ vrstno postrežbo gostov. Vabi se' vsa cenjena društva in vse in-'-' ' ' Vinic k obilni ■ • ( vir.-dr. ■ ; zt na cod roiaka Ter- &Ui POROČILA tvo Bratje Svobode št. 7, J. P. Z. S. Na zadnji seji je bil sprejet predlog, da se člani vdeležijo skupno zabave z vinsko trgat¬ vijo društva Sestre Slovenije št. 9, J. P. Z. S. Ista se bo vrši¬ la v soboto večer 19. sept. v Kraljevi dvorani na West Alli- su. Člani se bodo zbirali pred odhodom na veselico na 30. in Center St. ob 7.30 zvečer. Ob¬ enem se opozarja vse člane, da bi si bolj redno vdeleževali društvenih sej. Fr„ Sušnik, tajnik. Društvo Vijolica. Po sklepu zadnje seje se dru¬ štvo vdeleži veselice društva pestre Slovenije, ki se bo vrši¬ la v Kraljevi dvorani v soboto večer dne 19. sept. Istotako, da se vdeležimo veselice društva Sv. Ane, katera se bo vršila v nedeljo dne 20. sept. v Harmo¬ nie dvorani. J. Potisk, tajnik. Slovenski Dom, Milwaukee. Prihodnja seja se vrši v pe¬ tek večer dne 18. sept. v Tam- šetovi dvorani. Joe Vidmar, tajnik. Smrtna kosa. — V okrajni bolnišnici je umrl eden izmed najstarejših naseljencev naše naselbine, 49 letni Joe Piki, po- domače Lisjakov Joe. Pred par tedni je padel skupno z roja¬ kom, ki je znan pod imenom “Vajdi” iz prvega nadstropja Marčevega poslopja na 1. Ave. ko še je podrla ograja na kate¬ ro sta se po neprevidnosti pre¬ težko naslonila in pri padcu je zadobil Piki tako težke poškod¬ be, da je vsled tega umrl, ‘Vaj¬ di’ pa si je zlomil roko. Po¬ kojni Piki je bil doma na Ljub¬ nem v Savinski dolini. Tukaj zapušča več sorodnikov. Pri društvu ni bil nobenem, njego- Omejitev števila gostiln. — Mestni odbor je podvzel stroge korake proti gostilnam. Toza¬ devni odbor je sklenil, da se po¬ lagoma odpravi 800 izmed teh po raznih wardili, kjer presega njih število določene meje. V obče bo v mestu toraj samo 1006 gostiln, medtem ko jih je sedaj preko 2000. Poleg tega je dotični odbor določil, da se ne da nobeni osebi več dovolje¬ nja oziroma licence, ki je bila dvakrat kaznovana zaradi kr¬ šenja suhih postav. Ista do¬ ločba velja tudi za vse sorodni¬ ke lastnika gostilne in njegove uslužbence. Dotična oseba, na katere ime je licenca izstavlje¬ na, mora stanovati v tisti hiši kjer se nahaja gostilna. V pe¬ tem vardu se bo omejilo število gostiln polagoma za 146. Nova določba stopi v veljavo dne 1. oktobra t. 1. Zaradi tega nasto¬ pa dotičnega odbora mestnega sveta so odstopili trije alder- meni od odbora, i 1 Materine je tudi Mr. E. Collins aldermeu za peti ward, kjer živi večina Slovencev. * Pueblo, Colo. Kritika je potrebna. Tako je nedavno zapisal “Old timer” iz Pueblo. Kar čudil sem se ko sem čital zopet dopis, ki pa od¬ govarja kot na nekak od ured¬ ništva okrtačeni napad na naše dične modrijane. Glavna točka se mu jaz, kot Pepe z pipcem. Da je pa moj pipec dobro za¬ del je samoobsebi umevno sicer bi naš dični “Old timer” vsaj malo razložil kaj sem se zlagal. Tudi delegata Pechnika je ma¬ lo pokrtačil kar pa ti ljudje i- menujejo umestna kritika. Saj res, naš delegat je potreben malo “ldka” to pa zato ker je na seji dr, Orel aug. meseca ob¬ ljubil $50.00 za vsako njegovo laž priobčeno v “Proletarcu”. Dne 30. aug. na izvanredni seji je pa vsoto zvišal na $100.00 pod pogojem, da “Old timer” naročila* zavednosti ir komunističnih principov, kakor tudi za prido¬ bivanje novih naročnikov za naš list Dela\ sko Slovenijo, za Radnika in Dailv Worker. Naša želja je, ne samo, da do¬ sežemo uspeh(3 v naši naselbini, temveč, da bi delovali naši to¬ variši sotrpini r tem smislu tu¬ di po drugih ' .aselbinah, da ta¬ ko dosežemo vsestranske uspe¬ he in zgradimo mogočno jugo- slov. sekcijo Del. stranke. Želi¬ mo tudi da bi se pogosteje o- glašali v naše m listu in poroča¬ li o svojih uspehih in svojem delovanju. Na ta način nam bo mogoče doseč ’., da bomo doseg¬ li simpatije med širokimi ma¬ sami našega dielavstva, ki se bo polagoma pričelo prebujati iz brezbrižnosti in se otreslo tudi napačnih s. p., idej. Glede delavnih razmere je težko kaj natančnega poročati, ker so skoraj vsaki dan drugač¬ ne. N-•katere tovarne odpušča¬ jo aelavce, druge jih pa zopet nastavljajo. 'Nadnje čase se na¬ stavlja nove delavce pri Fordu ker so žara Ji prenovljenega modela priče a prihajati velika taš kakor kaka sitna babnica?’ i vi.... Jefim se je plašno pri- Ne srdi se!” mu je odvrnil |maknil, stisnil krepkejše pali- Jefim pomirljivo. “Govorim izjco in vprašal: imam zelo so- Umor. — črne, duhovnik, E. Thomas je v nedeljo večer za¬ del s svojim avtomobilom v drugi avtomobil v katerem sta se vozila v spremstvu neke ženske L. Bucholtz in W. Sig- fried. Nekaj časa so se na me¬ stu prepirali in Thomas je o- zmerjal žensko, ki je bila v družbi drugih dveh mož. Ta dva sta mu sledila do njegove¬ ga stanovanja na 3. cesti, kjer so se pričeli ponovno prepirati. T teku prepira je vdaril Buch¬ oltz Thomasa v obraz in ta je pričel streljati, ter oba moža tako težko ranil, da je Buch¬ oltz umrl na potu v bolnišnico, Sigfried pa leži smrtno nevar¬ no ranjen. Med streljanjem je Thomas tudi sam sebi prestre¬ lil roko. Sedaj se nahaja v ječi, 'pod obtožbo umora. Našli mrtvo truplo. — Po o- smih tednih neprestanega iska¬ nja sta dva moška, ki sta iska¬ la gobe, slučajno našla okost¬ njak 8 letnega dečka Atlmr Schumacherja iz Wauwatose in sicer v bližini okrajnih bolniš¬ nic, eno miljo od doma. Zdrav¬ niki, ki so truplo preiskali So dognali, da je bil deček zadav¬ ljen s tem, da mu je morilec po¬ tisnil žepno ruto v grlo, da se je zadušil. Morilec je bil mo- ralična propalica in je dečka spolno zlorabil. Dr. Milosavlje- pič znameniti patologist, rodom Jugoslovan, je vzel zadevo v roke in bo s kemičnimi pripo¬ močki preiskal v dečkovem gr¬ lu najdeno ruto ,ki nudi edino sled za iskanje morilca. -o- Slovenska deklica utonila. Rojaku Frank Janežiču, v Port Washingtonu, Wis., kate¬ ri je poprej vodil gostilno na West Allisu, kjer je dobro znan med vsemi rojaki, je utonila pred par dnevi hčerka še le stara okrog 16 let. Natančnega poročila o nesreči se do tega časa ni bilo mogoče dobiti. Po- dokaže, da je on kedaj pred vo litvijo omenil da bode kandidi ral za delegata ali pa da je kaj dal za tukajšno katol. cerkev. In sedaj je odšel na konvenci¬ jo. Kaj bo ako pride “Old tim¬ er” z dokazi in zahteva nagra¬ do. Kdo mu bode izplačal! Omenja tudi da me Pechnik pozna. Seveda me, ih jaz po¬ znam vaju obadva. Za tvojo o- sebo sem se začel zanimati ko si naredil 13 mesecev dela v e- nemu letu, oziroma zahteval plačo za 13 mesecev. Kar se pa delegata tiče, ga ne poznam še dolgo, vem pa da ti dela precej sitnosti, to pa zato ker ti vedno preveč upoštevaš tisti “jaz”, Ker je sedaj odšel v Waukegan ne vem kdo bode pazil da se društveno korito ne prevrne. Tudi neka boljša jjolovica se je oglasila s pomočjo “Old timer- ja” in njegovega črnila. M. Pa- pa primerja z govejo živino. Kajne, to je tudi umestna kriti ka^ Svetujem “QM timev-ju” in tisti tetki naj gresta k Am. Sk da bosta dobila diplomo. Ce pa misli kateri narediti trim v staro domovino, se naj kar zglasi, nekaj bodemo že nafeh- tali. Moja klinja se je začela majati in je ostra, ker se pa ma¬ ja je možno, da bode dregnila še v marsikateri kotiček naših dičnili hinavcev, ki nimajo spo>- mina, da bi si zapomnili kaj sd enkrat govorili. Seveda tudi J. H. je nasprotnik “Proletarca”. Naj vam povem vzrok. Nava¬ da je bila, da je on naročil majsko številko “Proletarca” ali pa Družinski koledar na društvene stroške. Enkrat pa v- stane moja malenkost in vpra¬ ša kdo spravi provizijo. In ko je članstvo zvedelo da on, od takrat pa adijo “Proletarec”, dokler ni šel na zadnjo konven¬ cijo. Takrat so mu pa dali ne¬ kaj pozobat v Chicagijin potem, seveda na tihem, je bil zopet njih pripadnik. Ker pa zna moj pipec tako dobro delovati, da ga vse boli, (namreč Jožeta) ga hočem še v bodoče rabit in moje ime odslej naj bode Pepe Pipec. dobrega srca čutno srce — ” “Sreča za te. — Da pa tvoj jezik nepretrgoma okoli gazi, je zame nesreča!” “Dobro tedaj, ako že mora biti, bom molčal. Jaz tudi lah¬ ko molčim, če drugi mojega govorjenja ne mara ‘poslušati. Vendar nimaš povoda, da se je¬ ziš. Sem-li morda jaz kriv, da živiš tako potepuško življe¬ nje?” Jetnik je obstal, stisnil zobe s tako sila, da so ličnice izsto^ pile v koničastem kotu in siva bodljikasta brada se je naježi¬ la. Meril je Jefima od nog do glave s srditim in nemirnim po¬ gledom. Jefim ni opazil te mi¬ mike in je nadaljeval pot z ve¬ likimi koraki. Obraz zgovorne¬ ga čuvaja je zasenčil izraz raz¬ tresenega razmišljanja. Pogle¬ dal je kvišku, odkoder je pri¬ hajalo žvrgolenje škrjančkov, žvižgaje med zobmi jih je o- ponašal in tolkel s palico takt. Bližala sta se gozdnemu ro- Ibu. Gozd je stal liki zidu nemo, sva se vrnila domov, je bil on ozmerjan, jaz tepen. In glej — i dan zopet: ‘Jefim, pojdi- or.ugj 4Dalje na 3. strani.) “Kaj tiSje? Imaš-li napade- 1 r o Ir /~v $ ^ J I ; 1 - : -—-— . , , ., ijiiiHiiimibMiKHiMimiiiiimiiimimifi Nic m hudega — to preide” j = . s je dejal jetnik v raztrganih = POSESTVA NA WEST = glasovih — “pripoveduj le na-i = ALLISU. prej— . “Da — torej taka je stvar — preje je bila Tučkova graj&čh na, sedaj je ni več. Eni šč po¬ mrli, drugi so se izpridil — no¬ beden petelin ne zakikirika več za njimi. Zlasti eden — naj¬ mlajši — Viktor mu je bilo i- E Bungalov, dvedruž. hiša; 5 = 4 sobe zgoraj, 6 spodaj. E 5 V m: moderne udobnosti. = = Na 49. Ave. Za hitro pro- = = dajo, samo $8.800. = Bungalov s 6. sobami iz- E = delano iz trdega lesa. Vse = E moderno vrejeno, z vsemi = Na d 1 T|$t venem polju napre-! nobeden glas ni pozdravil po- dujemo pre j dobro. Z veliko vnemo s e vrši delo za Delavski Dom, ku terega vodijo povečini naši sod rugi s pomočjo drugih, vnetih rojakov in somišljeni¬ kov. Seveda ; : še med nami tu¬ di nekaj taki h, ki se ne brigajo dovolj za to • 'e iko nalogo pred ‘katero stoji naša naselbina, to¬ da upamo, da jih pridobimo v 'doglednem času do zadnjega na našo -tra n. Tempotom že¬ lim izreč žel; jo, da bi se zavzeli vsi skupi m z a našo veliko idejo in nam pomagali pri skupnem delu. Delnice' za Dom se proda- dol. in se lahko pla- jiu mesečne obroke, h lahko vsaki kupi. . no, je stavbišče že .»nahaja v enemu ih delov mesta, lahko ponosni na Mar se naša ideja jajo po 2= čuje tu tako, da Kakor > kupljeno izmed na da bomo naš Don. 1 , uresniči Naš k r lad strane i daj se pr sezono in diti razna zaba\ o. ; ločilo, da Detroit, Mich. Pred šestimi meseci se je vstanovil v naši naselbini slo¬ venski klub Del. stranke in se cd tistega časa neprestano ja¬ ko lepo razvijal. Kakor pri vsa¬ ki stvari, je bil tudi tukaj za¬ četek težak, toda z vstrajniin in zvestim delovanjem smo do¬ segli, da šteje klub sedaj okrog 40 članov, kar je za ta kratek čas jako lepo število. Ta napre¬ dek kluba nam pač priča, da se je naše delavstvo pričelo čim¬ dalje bolj zavedati svoje raz¬ redne dolžnosti. Sodrugi, ki so vstanovil i klub so si stavili cilj, da na¬ pravijo detroitsko naselbino za eno izmed najaktivnejših in da postane vzgled vsem dru¬ gim. Gotovo je, da še nismo do¬ segli popolnih uspehov, zato je dolžnost vseli sodrugov in so- druginj, da delujejo z vsemi si¬ lami za pridobivanje novih članov, za razširjenje razredne d a si je še tako Irnp na vseh -o jčnostjo. Se- ■ iv i jamo na zimsko .amo namen prire- redavanja, shode in i enkrat se je do- riredimo veselico z vinsko trgatvijo v nedeljo dne 27. oktobra. Na tej prireditvi se bo nudilo udeležencem obilo zabave. V določenem času pri¬ dejo viničarji, viničarke z “go¬ spodom ’ ’ županom na čelu, na¬ kar se prične trgatev in običaj¬ no zapiranji ‘tatov” v kurnik, ako ne bodo plačali določene vsote. Zabava se bo vršila v Delavskem Domu na Ferry A v. Začetek ob 2:30 pop. Vabimo tempotom vse naše rojake n rojakinje k obilni vdeležb Stojmo trdno skupaj in se n udsebojno podpirajmo, pa bomo dosegli vsestranski u- speli na Vseh straneh. Toraj na svidenje na prireditvi dne 27. septembra. Jos. Ivee. --—o-- PRIJA TELJA IZ MLA DIH LET ro- jet Maksim Gorkij. (Nadaljevanje) “Jaz S‘>m jilemenitega du!” je .v. ’ ivoril kratko nik in plim n ( v rženo klasje, ki se je že ? laLlo. ^ Čud i., tVak > da begaš in le¬ taš brez po*' >ega lista po sve¬ tu?” “Zelo eiu favno!” “Lepa re< tvoji plemeniti o- sebi pač mal 0 ugaja tako vol¬ čje življenje! Uboga para!” “Nehaj blebetati!” je rekel jetnik rezko. Jefim pa , a motril z vedno večjim sočut.in radovedno¬ stjo moža Im potnega lista, zmajal v skrbeli z glavo in na¬ daljeval: “Glej, glej! Kako se igra usoda s 'čn.vekom! Morda si res plemen itega stanu, saj izgledaš tako. Ali živiš že dol¬ go na tak natf; »’> Mož z gosposkim obrazom je grdo pogleda 1 Jefima in zama¬ hnil z roko. 1 cakor bi hotel od¬ gnati nadležn 0 oso. “Pusti, prrtyini! Kaj klepe- |j potnikov. Solnce je zahajalo in njegovi poševni žarki so obla¬ čili vrhove dreves v škrlat in zlato. Drevesa so izpuhtevala prijetno dišečo mokroto. Mra¬ čen in resen molk je povzročal tesnoben občutek. Ako leži gozd pred očmi — temen in nepremičen, ako je za¬ vit v skrivnosten molk, kakor bi vsako drevo prisluškovalo, se ti zdi, kakor bi bil napolnjen cel gozd z življenjem, ki zadr¬ žuje samo za trenutek sapo, se ti dozdeva, da stopi vsak tre¬ nutek iz gozda nekaj orjaškega in človeškemu razumu nepojm¬ ljivega, da bo začelo z mogoč¬ nim glasom govoriti o velikih skrivnostih narave. Ko sta Jefim in njegov tova¬ riš dospela do gozda, sta skle¬ nila nekoliko počivati. Vsedla sta se v travo pgjeg širokega hrastov g parobka. Jetnik je vzel j>očasi nahrbtnik ^ hrbta in vpra * ii ' aja: “Hočeš kruha .’ 5 “Ge mi daš, vzamem!” je re- Jj kel Jefim smehljaje. In začela sta lomiti kruh. — Jefim je je¬ del počasi in pri tem nepresta¬ no zdihoval, gledaje levo na po¬ lje, tovariš pa se je popolnoma = zatopil v proces nasičenja, je¬ del je hitro, glasno cmokal ter meril kruhovo skorjo z očmi. Polja so postajala temnejša, žito je izgubilo zlati kolorit in postalo je rožno rumeno, od jugovzhoda so vstajali koeuja- sti oblaki, ki so metali svoje sence na polja — in polzeli pro¬ ti gozdu, kjer sta sedeli dve temni človeški postavi. Tudi 'drevesa so metala svoje sence na zemljo in sence so rodile v obeh turobne občutke. “Bog bodi zahvaljen!” je vzkliknil Jefim, zbiral kruhove drobtinice po svojem naročju in jih lizal z roke. “Ljubi Bog naju je nasitil, nihče naju ni vi¬ del in četudi, ni nikogar žalilo! Prijatelj! Ali posediva tukaj eno urico? Prideva še dovolj zgodaj na številko ‘Varno’. Prijatelj je prikimal. “Torej prostor je lep, spo¬ minjam se še dobro nanj, na le¬ vo je stala gosposka hiša rod¬ bine Tučkov....” “Kje?” je vprašal liitro jet¬ nik, obrnivši se proti smeri, v kateri je pokazal Jefim. “Tam za odraslekom. Vse to je bilo njihovo. Bogati so bili, toda ko je bilo nevoljništvo od¬ pravljeno, so se spremenili ča¬ si. Tudi jaz sem jim služil — kakor vsi tu okoli. Velika dru¬ žina je bila. Polkovnik — Alek¬ sander Nikitič Tučkov — otro¬ ci — štirje sinovi — am so prišli? Kakor bi jih bil veter razgnal, kakor jesensko listje Le eden — Ivan Aleksandrovič je še tu — k temu te ravno pe- j ljam; to je naš deželni svetnik ! tudi on je že star —”, Jetnik se je smejal. Smejal se je zamolklo — tako čudno.— Prša in telo so se mu premika¬ la, obraz pa je ostal nepremi¬ čen, le med zobmi so so oglašali zamolkli, skoraj lajajoči glaso- me — Vili. Njegov tovariš sem - udobnostmi, lepa sosedšči-■“= 1 = na. Tlakovane »ceste. Ce- = = na $6.600. = = Hiša s 7. sobami, vse mo- i = derno. Na 47. Ave. Zelo ni- = 1 zka cena; samo $6.800. 5 = Hiša s 5 sobami, nova, pri- 5 = pravna za naselitev. Na E = 474 — 52. Ave. Oglejte si 5 = to hišo predno kupite kaj E E druzega. Samo $5.800.. E E Trgovsko poslopje na 3. E E cestah. Jako dober kraj za E E trgovino, ali za salon. Vo- = § gal 52. in Greenfield in E “ Nat’1. Ave. Cena $20.00(3. | Cotage na 65 čev. stavb., = 5 sob in garaža za 2 avto- E mobila. Samo $4.200 £ .Vprašajte pri ... i VELSER & MILLER Inc. | 5411 National Avenue = Telefon W. A. 33. | bil — ko je bilo nevoljništvo odpravljeno, sva bila štirinajst let stara. To je bil mladenič, Bog mu bodi milostljiv! Prav¬ cati vihrač! Celi dan je skakal in letal okoli — kje je pač Se¬ daj? Ali še živi. ali je že mr¬ tev?” “Kaj pa je imel dobrega?” je vprašal tiho Jefimov tova¬ riš. “Vse!” je zaklical Jefim. “Njegova lepota, njegovo do¬ bro srce — oj, najboljši človek, takrat bi naju moral videti. E jej, jej, jej! Kaj sva se vse i- E grala, kako veselo je bilo naji- E no življenje! Cesto mi je zakli-|E cal: ‘Jefim! Pojdiva na lov!’ I- j E mel je puško, oče mu jo je po¬ daril za rojstni dan — zame je izmaknil drugo. Potem sva šla v gozd za en, dva, tri dni! Ko niimmiiiiimmnmimiiHifimiiiiiiiiiin pll!!llll!!lllll!llllllllllllllllllllllll!ll!llllllllll!llllll!lllll!lllllllllllllllllllll!lll!IIIM | Central State Bank ( 1 Mitchell St. in 2. Ave. I IZVRŠUJEMO SLE. — POSEBEN TOČNO VSE BANČNE PO¬ TU JEŽEMSKI ODDELEK. Odprto v pondeljkih zvečer od 6:30 do 8:30 ES llIllIllll lIllllllllllll llllllIl lllillllllllllHlillllllllllllllllllllllHllIlllIlHIHIlillllllHlB miiimiimmiiiiiimimmimmiiiiimmiimiiiiiiiimmimmiiiiiimfiiiiiiimmiiMU STARE TODA JAKO DOtiRE g Imamo na razpolago okrog 30 rabljenih avtomobilov v E zelo dobrem stanju, glede motorja, barve in splošnega E mehanizma. Naše Cene so zelo zmerne za liitro prodajo. = Pridite in sc prepričajte. = E Odprto vsaki večer in tudi ob nedeljih. = \ COLLINS POPPE MOTOR CO* j E Južnega dela mesta zastop. za Hudson in Essex avtomobile = E 704-706 National Ave. Tel. Oreh. 6663 — Oreh. 6664 = nimmiimimmmmmmmiimiMUiimiiiiimmiiiiimmmimmiiiiimmmiiiimr; GROZDJE! GROZDJE! FINO NEWYORŠKO Rojake opozarjam, da dobim v kratkem več vagonov nevrvorškega grozdja, katero je letos posebno dobre vrste,, ker je bilo izvrstno vreme za ta pridelek. Cene bodo tudi letos zmerne kot vedno Kdor hoče dobiti svojo grozdje zgodaj in dobre ka¬ kovosti, naj se, zglasi osebno gli telefonično takoj pri LOUIS BEWITZU 5226 National Ave. ( 1 ) Tel. West Allis 672 | POSESTVO NAPRODAJ | 588 ARTHUR STREET pol bloka južno od Greenfield 1 M 13. Ave. 5 sob z vse¬ mi modernimi udobnostmi. Znotraj vse prenovljeno. = Lahka odplačila. W. H. SHENNERS CO. I 378 National Ave. ZEMLJIŠKA Tel. Hanover 395 PISA RNA. (l) IISIIIIISIIIIIiraillllllilllllllli!llllllllillllllllllllllSIIIIIIIIIIII!iSI!llllllllll^ DELAVFNS ELimMmm B Toda že drugi J« Premogarska stavka se nada¬ ljuje, toda ogromna večina a- meriškega delavstva se za to ne zanima — kakor bi bilo vse v najlepšem redu dalje životari. se mirno Kapitalistično časopisje pri¬ naša zadnje dni lepe članke o prosperiteti in stalni zaposle¬ nosti delavstva in tisti ki res garajo se smejijo s smehom za¬ dovoljnih idiotov. “miru” pa Iz tega gnilega odseva vsa politična nezrelost ameriškega delavstva, katera se bo nekega lepega dne kruto maščevali nad njim. # * * Ta stavka bo premogarje nedvomno zopet naučila, koli¬ ko je vredno sedanje vodstvo njih organizacije in jih prepri¬ čala o potrebi spremembe. Ta stavka bo najbrž tudi izgublje¬ na, toda gotovo je, da bo ojači¬ la med premogarji spoznanje o potrebi druge taktike in Pro¬ gresivnega gibanja. -o- Rifkabili se umikajo nazaj proti svojim naravnim utrd¬ bam v planinah. Francoske in španske čete pa še “vedno zmagujejo” in bodo zmagova¬ le še par dni, dokler ne nastopi stalno deževno vreme, ki bo o- nembgočilo vsako prevažanje uniči je in drugih vojnih po¬ trebščin. # * * Potem bodo z “zmagami” prenehali skoz zimske mesece, to se pravi, samo na fronti, ker v kapitalističnem časopisju se bodo zmage še nadaljevale, lju¬ bo ljudstvo pa bo za nje plače¬ valo. * # # Ta vojna stane milijarde in obenem vzbuja vedno večjo so¬ vraštvo do vsiljivih tujcev med afriškimi narodi. To pomeni, da bo evropska gospoda izgu¬ bila prej ali slej te kolonije, kar bo nedvomno pomenilo po¬ večanje “rdeče nevarnosti” vsled ojačenja občne nezado¬ voljnosti. # * * Amerikanci, kateri tako pridno kupujejo razne franco¬ ske bonde bi storili sami sebi veliko uslugo, ako bi si položaj ogledali od prave strani, zakar pa je malo upanja, ker dosedaj še ni nikakega izgleda, da bi se jim zasvetilo v patrijotičnih buticah. Veliki kapitalistični časopis Milwaukee Sentinel je priobčil v svoji zadnji nedeljski števil¬ ki krasen članek iz pod peresa Ane Louse Strong, pod naslo¬ vom “One Woman’s Free- dom”. V članku opisuje ruska delavka svoje življenje pod carsko in sedaj pod boljševi- ško vlado. # # # Članek bomo priobčili v pri¬ hodnji številki in priporočamo gospodi okrog raznih sloven¬ skih “delavskih” časopisov, posebno onim okrog famozne ‘‘svobodomiselne’’ Enakoprav¬ nosti”, da istega pazljivo pre- čitajo. Radovedni smo če so bolj delavski ikot kapitalistič¬ ni časopis, ki je končno moral priznati ranico o delavski dr¬ žavi. * * # Sicer pa gospoda ni tega sto¬ rila iz ljubezni do Sovjetske Zveze ali delavske vlade, tem-j več zaradi tega, ker delujejo! gotove tajne sile z vedno večjo j vnemo za priznanje te države j od strani Amerike, ker vidijo, : da ji bo drugače ušla lepa pri¬ lika, ki se nudi na tem novem, silnem svetovnem trgu. -o- V Romuniji, oziroma v Besa¬ rabiji se vrši sedaj sodnijska obravnava proti 500 kmetom, ki so obtoženi veleizdaje zara¬ di upora, katerega je med nji¬ mi provocirala bojarska vlada. Državni pravdnih zahteva smrtno obsodbo za veliko veči¬ no obtožencev. * * * V Bolgariji je bilo zadnje dni zopet preko 300 oseb, ko¬ munistov in članov Kmetske zveze, obsojenih na smrt na ve¬ sa] ih. Proti več kot 800 osebam se vršijo obravnave po raznih delih državice. Nad 3000 oseb je še v ječi in dan na dan se vr¬ šijo smrtne obsodbe. * * # V Sofiji so zgnali 42 obto¬ žencev, komunistov, v vojašni¬ co, kjer so jih enostavno pokla¬ li — eno osebo za drugo — žen¬ ske, moške in mladeniče. * # # V Italiji se vršijo razne ob¬ činske in druge volitve, vse v smislu novodobne demokracije. Vsakemu volilcu se nastavi bo¬ dalo na vrat, nakar sme voliti za demokracijo_ * * * V Jugoslaviji pa vladata se¬ daj Pašič in Radič.. * # * Turška vlada je zbrala ob meji pokrajine Mosul 70,000 mož broječo armado. Ona za¬ hteva, da se ji prizna ta pokra¬ jina in je v ta namen pomidila ondotiie bogate oljne vrelce vsem kapitalističnim državam, to se pravi zavezniškim, za iz- korišščanje. * * * Namen tega koraka je, da se izigra medsebojno te “prija- teljske” sile in tako ogrozi an¬ gleško nadvlado v Mosulu. Če se psi med seboj stepejo, jim volk lahko zbeži. # # * Nemčija triumfira — tako poročajo iz (leneve kapitali¬ stični časopisi. Povabljena je namreč slavna Dawesova kolo¬ nija na skupno posvetovanje zavesniških poslanikov glede Security pacta. Stresemann je baje izvojeval veliko zmago. Seveda.. Ako bo “Security pact” dosežen, oziroma uve¬ ljavljen, tedaj bo gospoda stvo- rila enotno fronto proti Sovjet¬ ski Zvezi in ljubemu nemške¬ mu narodu se bo dala zopet le¬ pa prilika, da pokaže svojo ju¬ naštvo, poleg raznih slovan¬ skih in balkanskih narodov, s katerimi bo šla skupaj po im¬ perialistični kostanj v boljševi- ško žerjavico. To je toraj v enem okviru vsa evropska demokracija, ka¬ tera si zadnje čase tako spret¬ no plete vrv za katero bo neke¬ ga lepega dne obešena, z vsemi svojimi čednostmi vred. RDEČI OKLOPNI VLAK ŠT. 14—69 j želite?” skoz..... pre- Resnična povest iz . protirevo¬ lucij onamih bojev. (Nadaljevanje) Po noči je postala vročina še hujša.. Iz temnih poljan in črnih gozdov je vel vroč, neznosen veter in suhe ustnice so ga sr¬ kale v prsi kot vročo vodo, na- polnujoč jih z neko mokro bo¬ lečino. Mrak je tukaj kratek kot misel umobolnega. Nenadoma še stemni. Nebo je polno isker. Te iskre drvijo za lokomotivo, lokomotiva pa žre železnične tračnice in temo, ter tuli tože¬ če v temno noč. Za vlakom pa se bliskovito zožujejo hribi in gozdovi kot da hočejo zdrobiti vlak kot o klopnega hrošča. V takih trenutkih je jedel Obab mirno, brezbrižno. Hitro je segel v vrečo in potegnil iz nje jaca, jih olupil in potisnil v usta, za njimi pa kruh in su¬ ho meso. Meso je ljubil napol surovo in ga je žvečil s svojimi sprednjimi zobmi kot žival. To da v notranjosti mu je ostala i- sta suša in vročina. Častnikov sluga je kuhal čaj, na malih postajah pa je prine¬ sel v vlak košare z hrano in na¬ znanil : “Gospod praporščak, zveza z mestom je pretrgana ’ ’ Obab je potegnil molče kruh iz košare, si odlomil velik kos in žvečil dalje; ako mu je bil kos prevelik, ga je vrgel enostavno skozi okno. Potem je ležal s težkimi, kal ni mi očmi na klopi in sledil : očmi negotovim kretnjam psi¬ čka. Potil se je grozno in bilo mu je neprijetno v tem zaduh lem zraku. Tudi pes se je potil in nepresta¬ no cvilil. Medtem pa so ropota¬ li vozovi kot grom in udarjali v neravno ležeče konce tračnic Neselasov je sedel v drugem delu voza. Bil je zlovoljen in ni zamogel premagati tesnega čut- stva v sebi. Mrmral je sam pri sebi: “Gotovo, da se prebijemo skoz. K vragu z vsemi povelji’. “Mi žvižgamo na to.” Drugo noč se je ponovila isto življenje. Stotnik je kričal: “Mi pridemo skoz” in je tekel k strojevodji. Strojevodja je obrnil svoje črno lice proti njemu, mu za¬ mahnil nervozno z roko in za¬ kričal: “Pojdite stran, pojdite od tod.” Stotnikov obraz se je skrem¬ žil v zaničujoče gube; skušal je strojevodjo pomiriti. “Bodite popolnoma mirni. Tukaj okrog ni četašev. Prav gotovo se bomo skoz prebili. Da.Le hitreje vozite .... Mi_” Strojevodja je bil prostovo¬ ljec iz Ufe in se je sramoval svoje bojazljivosti. Kurjač je pokazal s prstom v temo in rekel: “Na rdeči črti.Ali vidi¬ te?” Stotnik je videl črne obrob¬ ljene oči strojevodja in mislil mrzlično na rdečo črto. Na tej črti bo lokomotiva se razletela in postala blazna. “Da, in mi vsi.... Da....” Smrdelo je po olju in premo¬ gu; zrak je bil še vedno tako grozno zaduhel. Vsi so nenadoma mislili ne hote, na uporne delavce. Večkrat je Neselasov tekel iz lokomotive po vlaku in kričal kot blazen: “Ogenj, ogenj.” Iz nekega neznanega uzroka so si vojaki pritegnili jermene, stopili k strojnim puškam in pričeli streljati v temo. Toda navadno delo pri puškah jih je kmalu dolgočasilo. Potem se je pokazal Obab. Njegove ustne so bile mastne, raz čela pa mu je tekla pot cur¬ koma. Ali bodo nas obstreljevali? Kako?” Stotnik je zapovedal: “Odstopite”. “Vležite se stotnik”. Vsi so tekali po vlaku in kri¬ čali. Tudi psiček v Obabovem oddelku je pričel zopet cviliti. Neselasov si je prižgal ciga¬ reto in rekel nevoljno: “Pustite me v miru. Pojdite trenute zakričal: “Pra-porščak.” “Napovelje_ K ‘Mi se prebijem rijemo se skoz, de . To je samoumevno. Mi i- mamo vse kar potrebujemo.” Stotnik je nadaljeval mirno: “Ničesar nimamo. Vs smo izgubili. Tehniea .e tukaj, to¬ da mi nimamo dr ge priprave. Kaj in kako naj oraj vaga- mo?” “Prokleta drhal.” Potem je odšel stotnik proti svojemu oddelku rmraje: In zemlja tam : anaj.... za o- kni.... Kako, kaj.... vse je pro kleto...._....” “Praporščak, iaz in vi sva mrliča prihodnjega din?. Jaz vi in vsi drugi vlakn.smo prah. Danes snu , :opali ene¬ ga človeka, jutri pa jf lopata že za nas pripravljena. Da, ta¬ ko je.” “Vi se morate pustiti zdra¬ viti.” Stotnik je stopil tesno k pra¬ porščaku in mu šepeta.je rekel: “Jekla se ne more ozdraviti. Jeklo se vedno stopi in s tem je storjeno vse. Da, ako se gi¬ blje, ako resnično dela. Ako pa je zarujavelo?” Celo življenje sem nosil eno prepričanje. Eno vero skozi colo življenje....- sem imel. Sedai pa se je poka¬ zalo, da sem se zmotil. Dobro je, ako pride človek na svoje napake še pred smrtjo. Ubab, jaz sem star trideset let in i- mam malo deklico, č/aa-aljka. Zelo male nohte ima na rokah in ti so rožnate .. Obab..” Potem se je vsedel stotnik ves izmučen na klop, vzel psa v naročje in rekel z britkim gla¬ som : “Jaz mislim.... vi ste trd kot kamen.Vi ste tudi histerič- Obab je skočil, in odprl o- kno, drugi trenutek že pogra¬ bil psička za vrat. Neselasov je stisnil žival k sebi in zakričal: ‘Ne podstopite se. Psa ne smeš vreči ven”. “Pusti psa” je kričal Obab .... “pusti psa!” “Ne, ti pravim”. Spusti, takoj spusti, ali sli¬ šiš?” “Ne, ne, ne”. Obab je nenadoma spustil psa, se okrenil in odšel ven. Psiček je skočil na tla in se plazil cvileč proti kotu, kjer je legel trepetaje na celem životu, kot da je slutil bližnjo smrt. Neselasov je zrl nekaj časa nepremično predse, potem pa so mm pričele teči solze po raz- oranem obrazu. Jokal je kot dete... (Dalje prihodnjič) -o- PRIJATELJA IZ MLADIH LET do svitati ''^abu iz Obabove misli . rožile da¬ leč nekje po stepi e nenado¬ ma razpršile na v trani. O- brnil se je od stol a, odšel v svoj oddelek in p il kaditi; toda še predno je rareto iz- kadil, je pričel pij ati. Potem se je vsedel na klo n se zagle¬ dal v psička. “Črv, neumni.” XX. Komaj se je pr j 1 planil stotnik -vojega r: Obab je' ležal z iicemi proti blazini, s pritegnjenimi rama¬ mi, kot da hoče ščititi glavo. “Slišite?” je zaklical stot¬ nik negotovo in ga »otegnil za rokav. Obab se je hitro 'krenil. “Četaši? Ali nas obstrelju¬ jejo?” “Ne, ne.... Toda slišite ven¬ dar”. Obab je bil še v, s omamljen, ker v tej vročini ;panec ni okrepčal. Pogledal je okrog se¬ be ves zmeden. “Toda jaz vendar nimam no¬ benega prostora -met ljudmi. Qbab. Ali razumite rad bi dobil pismo od moje ružine..” “Obab je odgovoril zmede¬ no: “Jaz hočem spat ; pustite me v miru”. “Jaz čakam na poročilo, to¬ da nihče mi ne piše. Obab, pi- " site vi to pismo, jaz ne vem ni¬ česar o njih”. Potem se je zakroliotal. “Kako, ali boste pisali?” Obab se je dvigni; molče, si obul s tresočimi rol uni čevlje in nenadoma zakričal: “Ako pridite službeno... da. Toda o tem mi ne smete govo¬ riti. Jaz sam imai v Barnaul- skem okrožju.” Praporščak se jt zravnal kot pri veliki paradi. “Ali so vsi topovi v redu? Ali kaj zapovedujete? Vojaki so vsi pijani in vi mi naprav¬ ljate tukaj vročo glavo. Vi ni¬ mate pravice”. Mahal je z rokamia in kričal ves zasopel: “Kaj pa me tč brigaš? Jaz te nočem pomilcva.ti. Jaz te no- v 9 9 cem . “Obup, prapor ščak.In vi ste vsekakor človek”. “Kaj pri me to bedno življe¬ nje briga? In ti sam? Toda poslušajte me vendar, Obab.” “Samo službeno”. “Prosim vas.” Praporščak je zakričal: “Jaz nočem.... nočem”. Potem sta kričala dalje, ne Res dobre volje je bil in celi o- braz se mu je svetil od dobro¬ dušnega lepega smeha. “Ti si čudak!” je zaklical Jefim. “Seveda se moraš smili¬ ti! Kaj si pravzaprav? Potepaš se, nič nimaš lastnega na svetu, niti otrok, niti premoženja! Morda ti teži vest kak velik zločin. Kdo ve? Revež si!” “Da — da”, je odvrnil jetnik. In zopet sta molčala. Solnce je že zašlo in sence so postale temnejše. Dišalo je po vlažni zemlji, cvetlicah in gozdnem iz- puhtevanju.... Dolgo sta molče sedela— “Kakor je tu prijetno, ven¬ dar morava iti. Imava še pre¬ hoditi osem kilometrov. — Vsta¬ ni očka, dvigni se! ” “Posediva še nekoliko!” je prosil jetnik. “Radi mene lahko —• tudi jaz sem rad ponoči ob gozdu. Toda kedaj prideva k svetniku? Hu¬ doval se bo in zmerjal — pozno je že_”. Če (Nadaljevanje s 2. strani.) va gobe brat!’ Koliko sva nalo¬ vila ptičev — na tisoče! Gob sva nabrala na stote! On je lo¬ vil metulje in hrošče, jih nati¬ kal v škatljah na bučke — za¬ nimivo je bilo! Tudi brat me je učil — ‘Jefim’, je rekel, jaz te bom učil! Začniva!’ In začel je — “reci “a” — jaz sem zarjul a-a-a! Bilo je smešno! Spočet¬ ka sem delal za šalo — čemu treba kmetu čitati in pisati! On pa mi je prigovarjal: ‘zato si bil oproščen nevoljništva, da se kaj naučiš — če znaš čitati, boš spoznal življenje in lahko iskal resnico!’ Otrok pač sprej¬ me vse, kar sliši odraslega in brbra za njim, saj je itak vse gola neumnost — srce je glav¬ no — 5 srce že pokaže pot do re¬ jnice — ono se spozna. Na ta način me je ičil in se je tako “Nič ne de, to ni hudo zame govoriš....” se je smeja čuvaj. “Lahko”. “Kaj porečeš« “Torej?” “Ti se’šališ”. “To te bo nagnal!” “Ali tepe?” “Strog je! In uren!” “Dobiš klofuto in misliš, da te je uda¬ ril po nogah.” “Potem ga pretepava”, je rekel mirno jetnik in potapljal svojega čuvaja po plečih. Ta familijarnost čuvaju ni ugajala. Saj je bil vendar od o- blasti in ta x>obič ne sme poza¬ biti, da ima pod pasom svoje uradno znamenje. Vstal je, pri¬ jel za palico, nataknil si urad¬ no znamenje na prša in ukazal: “Vstani! Pojdiva!” “Ne grem!” je zaklical jet¬ nik. Jefim je postal zmeden, od¬ prl na široko oči, molčal pol minute in ni razumel, kako si more jetnik dovoliti tako šalo. “Ne sitnari, pojdiva!” je re¬ kel pohlevnejše. “Ne grem!” ga je odločno zavrnil jetnik. ‘Kako, ti ne greš?” je za- zmedeno smehljal. Ali sedaj verjameš?” ga je vprašal jetnik ter sedel poleg 11 j ega, ga gledal v obraz in mu joložil roko na pleča. Jefim je molčal. Noč je na¬ stala, v gozdu so skovikale so¬ ve. Torej, Jefim, ali se raduješ svidenja? Ali si zelo vesel? Po¬ štena duša! Kot otrok si še da¬ nes! Jefim, govori vendar!” Jefim se je popraskal. “Bratec, daj, daj!” ga je na¬ govarjal jetnik. “Kaj ti je? Ali se sramuješ? Že skoraj petde¬ set jih imaš in si še tako neu¬ men?” Objel je čuvaja. “Kako bi drugače?” je začel Jefim s tresočim glasom. “To¬ rej vi ste? Pa tak! Na poti v je¬ čo brez potnega lista — kruh edina hrana — brez tobaka — moj Bog! Vedno sem se vas spominjal z veseljem, sedaj pa vas vidim kot potepuha. Ako bi pripovedoval ljudem, bi tega ne verjeli.” “Ljudem ni treba pripove¬ dovati. Zaradi mene ne skrbi— listine imam, vaškemu stareši¬ ni jih nisem hotel pokazati, da bi me ne spoznal. Brat me ne bo zaprl, ampak mi pomagal. Zo¬ pet bo va hodila na lov in vse bo dobro”. Viti je govoril z nežnim gla¬ som, kakor tolažijo odrasli o- tročiče. “Prav imate”, je nadaljeval Jefim. “Ivan Aleksandrovič se bo zavzel za svojega brata. Tu¬ di na lov bova hodila. Vedno sem bil prepričan, da boste iz¬ vršili kaj velikega, a v resnici je vse drugače.” Viti Tuckov se je glasno za¬ smejal. “Veliko sem izvršil, bratec Jefim. Svojo dedščino sem za¬ pravil. Pozneje sem bil igralec, lesni trgovec, gledališki pod¬ jetnik, a vse je šlo rakom žvi¬ žgat. Sedaj, bratec, ne spadam več med visoko gospodo, od te¬ ga sem že ozdravljen. Zdrami se vendar!” “To je kar tako”, je zamr- zavzel za stvar, da me ni pu- rentačil Jefim začudeno in jez¬ ic vragu. Žrite naprej. Mi bomo 1 da bi se razumela in postala tudi brez vas gotovi.” j hripava in še bolj razburjena. stil niti trenutka prostega. Po¬ nižno sem ga poprosil: prosim, sem dejal, ne morem zmagova¬ ti, preveč je zame! Kako se je zadrl name! ‘Z očetovim konj¬ skim bičem te pretepem — uči¬ ti se moraš!” Moral sem, učil sem se — enkrat sem mu ušel skočil sem kvišku in izginil!” ‘ ‘ Celi dan me je iskal s pu¬ ško — ustreliti me je hotel! Tak je bil! Neugnan — ognje¬ vit — pravi zapovedovalec! Ljubil me je. Zlata dušica.Ko me je moj stari nekoč narnika- stil in je on prišel in to videl — ljubi Bog — kaj je počel! Postal je bled, se začel tresti, stisnil pesti in hajdi nad očeta! ‘Kako se drzneš?’ Moj stari je rekel: ‘Jaz sem oče!’ — ‘Aha! Dobro, ti si oče, sam ne morem biti s teboj gotov, toda tvoj hr¬ bet bo dobil ravno tako kloba¬ se, kakor tvoj sin!’ Zarjul je in stekel. —• In kaj meniš, očka? Držal je obljubo. Najbrže je na¬ ščuval služinčad, kajti nekoč pride moj stari domov in stoka; srajco je hotel sleči J a se je dr¬ žala hrbta.Jezen je bil takrat moj oče. ‘Tebi se imam zahva¬ liti za bolečine, hinavec’. Pali¬ ca je pela. Glede hinavca mi je storil krivico, nikdar nisem bil....” “Res, Jefim, irh«. ... nisi bil!” je potrdil jetnik — in se pre¬ plašil — “to se ti vidi tudi da¬ nes — ti se ne znaš prilizovati’, je hitro pridejal. “Sem pač rad imel Vitija!” je zaklical Jefim. “Razumen mladenič je bil — vse ga je ra¬ do imelo, ne samo jaz! Če je za¬ čel pripovedovati — ne vem nič več o tem, trideset let je minu¬ lo — ljubi Bog — kje se nahaja sedaj? Če še živi, je danes na vplivnem mestu — ali pa je za¬ gazil v najglobje močvirje! Ta¬ ko je človeško življenje! Kuha in vre, a nikdar se ne izcimi nič pametnega! In ljudje se pokva¬ rijo — škoda jih—smilijo se..” Jefim je globoko vzdihnil in povesil glavo. Dolgo sta molča¬ la.. “Ali se ti tudi jaz smilim?” je vprašal dobrovoljno jetnik.. no. “Zelo enostavno, s teboj ho¬ čem tukaj prenočiti.... Zakuri ogenj! ’ ’ “Jaz ti bom že dal prenoče¬ vanje, med rebri ti zakurim, da se boš čudil!” je grozil Jefim. Sam pri sebi se je pa čudil. Ta človek je dejal, da noče iti, se ni ustavljal, tudi se ni pripravil na kak napad in pretep, mirno je ležel na zemlji. — Kaj naj počne ? “Jefim, nikar ne tuli!” mu je svetoval jetnik mirno. Jefim je zopet molčal, stopil z eno nogo na drugo in ogledo¬ val jetnika z debelimi očmi. Tu¬ di tovariš ga je opazoval in se smehljal. Jefim je naporno pre¬ mišljeval, kaj naj ukrene. Ka¬ ko je to, da je postal ta pote¬ puh, ki je bil ves čas tako ma- lobeseden in mrk, naenkrat ve¬ sel. Kaj ko bi navalil naenkrat nanj, mu zvezal roke, mu jih dal par za ušesa in končano bi bilo? Jefim je z najstrožjim glasom ukazal: “Dovolj si se šalil, maloppri- dnež! Vstani, drugače te zve¬ žem, potem boš rad šel. Ali ra¬ zumeš? Pazi, drugače udarim!’ “Mene?” se je smejal jetnik. “Zakaj ne?” “Vitija Turkova hočeš res tepsti, Jefim?” “Takoj!” je zaklical Jefim presenečen. “Kaj pa meniš, da me boš nalagal?” “Nikar tako ne kriči, Jefim! Čas je, da me spoznaš!” se je smejal jetnik mirno in vstal. “Kako se ti godi?” “Viktor Aleksandro vič! Ali ste res?” je vprašal Jefim še- petaje. “Ali hočeš, da ti pokažem li¬ stine? Rajši ti povem kaj iz preteklosti: torej — se še spo¬ minjaš, ko si padel v gozdu v volčjo jamo? In kako sem ho¬ tel pobrati gnezda ter pri tem obvisel na veji z glavo nav¬ zdol? In kak<~. sva kradla pri stari mlek: ,ici smetano? In kako nama je pripovedovala jiravljice?” Jefim je zdrknil na tla in se mr; fj 'Oiili “Qrn K J M x. sem govoril marsikaj, ka ne spodobilo. Torej prer tukaj? Zakurim.” Jetnik se je zleknil po tl obrazom proti nebu, čuvaj je šel iskat dračja. V nekaj i nutah je plapolal ogenj. Prijatelja iz mladih let sta t sedela nasproti, gledala v ogenj in kadila tobak. “Kakor nekdaj!” je vzdihnil Jefim. “Le časi so se spremenili”, je dodal Tuckov. “Da, življenje je postalo slab¬ še — kaj je napravilo iz vas!” Molčala sta. “Ljubi Bog, Viti, kako sre¬ čanje”, je spregovoril zopet Je¬ fim žalostni. “Dovolj o tem! Kar je bilo, se ne da spremeniti!” ga je to¬ lažil Tuckov. Za njima se je dvigala stena šušljajočega gozda, veselo je prasketal ogenj, okrog njega so plesale tihe sence in nad polji je ležala neprodirna tema. -o- ODPRAVA SMRTNE KAZNI Iz Južnega Walesa, Avstra¬ lija se poroča, da je državni zbor sprejel postavo, ki določa odpravo smrtne kazni. Za po¬ stavo so delovale vse delavske strokovne in politične organi¬ zacije. -o- ZA ZVEZO Z NEMČIJO Vedno silnejše se širi giba¬ nje za združitvev Nemčije in Avstrije. Avstrijski merodajni krogi dokazujejo, da dežela ne more obstati osamljena in da je njeno gospodarsko dviganje pod sedanjimi razmerami ne¬ mogoče. V Avstriji vlada pre¬ pričanje, da pride do združit¬ ve v par letih. -o-— Pobarvano mesto. Angleške tovarne barv so do¬ bile velikanska naročila iz Bo¬ livije v Južni Ameriki. Glavno mesto La Paz praznuje stolet¬ nico obstoja in morajo biti ob tej priliki vse hiše rumeno po¬ barvane in okrašene. I ^EESV KS BLOVENIKS “Delavska Slovenija” TEDNIK Idaja tsaki četrtek Izdajatelj: JUGOSLOV. PROSVETNI KT;UB 886 FIRST AVE„ MIMVAI KEE, WIS. Tel. Hanorer 1C48 NAROČNINA: Vse leto . $2.50 Pol leta . $1.50 Izven Združenih držav in za Evropo na leto $3.00 Posamezna številka 5 centov. “Workingmen’s Slovenia” WEEKLY Publisher: JUGOSLAV E! 1C AT ION AL CLUB 383 FIRST AVI IILUAUKEE, WIS. Tel. P.'iOver 1648 SUBBOKIPTION: One year..$2.50 (i months....$1.50 18 TO IN ONO International Labor Defense Council in konvencija S. N. P. J. Evropi, kamor je potoval kot delegat na kongres II. interna¬ cionale, ga verno zastopa gospod Oscar Aiaeringer. Ta mož je drugače dober dečko in rad meče okrog sebe radikalne fraze, dokler ve da iste ne škodujejo ljubi demokraciji. Kot začasni glavni uredni it glavnega g asila ameriške so- Delavska stranka, s pomočjo in sporazumom raznih u- pljivnih delavskih voditeljev med katerimi se nahaja tudi Debs je vstanovila to organizacijo, katere namen je, tla se bori in de¬ luje na podlagi sledečih zahtev: 1. Brezpogojno osvoboditev vseh političnih kaznjencev. 2. Za varstvo tujezemskih delavcev. 3. Proti sodnijskim prepovedim za časa stavk in drugih delavskih bojev. Organizacija ima namen, da združi vse sile delavskih stro¬ kovnih, podpornih in političnih organizacij in tako doseže za¬ dostni upljiv za dosego svojih ciljev. Društva S. N. P. J. so izvolila iz svoje srede nedvomno, najinteligentnejše člane o katerih je članstvo prepričano, da bo¬ do zastopali po najboljši moči ne samo interese članstva in orga¬ nizacije vobce, temveč tudi politične in gospodarske interese slovenskega proletariata v Ameriki. Za to raj ni dvoma, da bo¬ do ti delegati razumevali pomen gori omenjene organizacije za obrambo pravic ameriškega delavstva, posebno pa še naseljen¬ cev, proti katerim kuje reakcija stalno, razne postave in izdaja številne ostre določbe. Tukaj se ne gre za politična vprašanja temveč samo za varstvo delavskih pravic, za varstvo domačih in tujezemskih delavcev. Internacional Labor Defence Council je organizacija, ka¬ tera hoče doseči vsaj na tem polju enotnost ameriškega delav¬ stva. Za seboj ima veliko število naprednih podpornih organi¬ zacij, najinteligentnejše in najnaprednejše delavske voditelje in strokovne organizaci je, ki ne stojilo pod popolnim upljivom stro kovnih birokracij. (i otovo je, da bo prišlo tudi to vprašanje pred konvencijo S. N. P. J. in slovenski razred nezavedni proletariat pričakuje, da bodo delegati upoštevali pomen in potrebo te organizacije in jo podpirali, ker s pridobitvijo te mogočne slov. podporne orga¬ nizacije se bo storilo velik korak naprej za uresničenje idej te delavske obrambne organizacije. Kongri 5II. internacionale in Seeurity pact. eu deiega i, ki si zastopali socniidemoKiatske strfeliAc .gijc, Nemčije m Francije in med onimi, ki so zastopali an- :■ t-v nad ljudstvom, medtem ko se oborožuje delavska kmetska vlada da zaščiti, ob¬ varuje in utrdi diktaturo proletariata, prvo in edino delavsko kmetsko državo, ki pomeni upanje in svobodo vseh zatiranih križem sveta. Svetovni imperializem ne prikriva svojih črnih naklepov, katere goji proti delavski »Užavi, kot se razvidi že iz predstojecega članka in nikdo ne more zahtevati, da bo delavska država mirno gledala, kako se njen sovražnik pripravlja za nje¬ no popolno uničenje. MARKSIZEM IN AVSTRIJSKA REAKCIJA Kurt L. (Duna j ). (Našim sodrugom in somišljenike ni: V naslednjem članku se vam prikaže jetično, ničevno delovanje in buržoazno lakaj- stvo avstrijske socialdemokracije. Ta stranka, ponos in sila II. internacionale, razpolaga z ogromnim številom članstva, pose¬ duje moč in upljiv, toda ponižala se je na nizko stališče navadne kapitalistične lakajke, po uzorcu njene internacionale. Čitajte pazljivo ta članek, proučite ga, ker vam zame t- nuditi dobro a- gitacijsko sredstvo v našem boju proti socialpatrijotizniu. Či¬ pom. uredništva). V “miroljubni” Avstriji se množi roljubno” Avstrijo opisujejo socialdei eni otok v morju reakcionarnih evropt služi pozornost delavcev vseh dežel. N J ja delavce v Avstriji vsaki dan, kar si: vsakdajnostim v evropskih mestih, ter kolščin pod katerimi se izvršujejo nes zasluži to pozornost delavskega razn b znano, ona dežela kjer poseduje menše organizatorični višek. Dunaj je edino i katerem menševizem ni samo organiziv n 'avstvo (okrog 300.000) ampak drži ■ vo v svojih rok. V deželi s pribliri ima socialdemokratska stranka okrog vsaka tretja oseba član strokovne organizaciji ključno pod popolnim upljivom social dem ok stični umori. “Mi- i kot “demokrati- :av”. In vse to za¬ li tega ker se stre- ivor znano, že k radi konkretnih o- Iviganja reakcije, vstrija je kakor svoj teoretični in sko mesto sveta v >raj celokupno de¬ ri. ■ mestno upra- ni voufcev ni članov; tora j je katere stojijo iz- atske stranke. V par slopja, in pod varstvom nadvse predrzno izzivajoče razredne stranke, katera še dosedaj ni niti enega morilca delavcev obso¬ dila temveč je vsakega spoznala kot amobolnega in ga je izro¬ čila v kak zavod da “ozdravi”. Moč teli skupin, ki obstojijo skoraj izključno iz prejšnih častnikov in zapeljanih srednješolcev temelji na drugi strani tu¬ di na popolni brezbrižnosti socialdemokracije, katera zaradi svojega ljubega miru z vlado ne pod vzame nikakih korakov za izčiščenje teli zločinskih gnezd. Upljiv katerega izvaja stalna provokacija reakcije na de¬ lavstvo je usodepoln in uničujoč. Na eni strani se delavci zavedajo svoje številne moči, svo¬ je politične sile, na drugi strani pa vidijo, kako se njih razredne tovariše sistematično kolje brez da bi ta “velika delavska stran¬ ka”, socialdemokracija, podvzela kake korake proti temu. Tako se je polagoma pričela njih zavest kot razred raz¬ krajati. PISMA NAŠIH NAROȬ NIKOV. Iz številnih naselbin, poseb¬ no iz premogarskih, nam pišejo naši zastopniki, kako lahko bi pridobili za Delavsko Sloveni¬ jo veliko število naročnikov, a- ko bi ne vladale tako slabe de¬ lavske razmere. Dolge mesece, [nekateri že več kot eno leto je tisoče premogarjev že brez stalnega in tudi brez vsakega dela in živijo v bedi in pomanj¬ kanju. V takem položaj ne mo¬ rejo misliti na to, da bi izdali Oni še ostanejo člani socialdemokratske stranke, toda zadnji denar za časopis, postajajo pa popolnoma brezbrižni. V kaki drugi deželi bi za-1 Tudi iz posameznih pisem, ki pustili stranko kot znak svojega protesta in tako tudi na zunaj nam prihajajo dan na dan v ro- izrazili svojo brezbrižnost. Toda v Avstriji obstoji gotova or- 1 ke iz raznih naselbin, se razvidi ganizacijska tradicija, ki povzroča, da se ta proces razvija zno¬ traj, ne da bi povzročil zapustitev stranke. “Ponos II. interna¬ cionale”, mogočna avstrijska socialdemokracija ima jako sum¬ ljivo sličnost s staro Avstrijsko-Ogrsko monarhijo.Velikan, kateri pa je znotraj popolnoma gnil. Ako se avstrijski komunistični stranki ne bo posrečilo da si izvojuje vodstvo delavstva in da ga organizira na revolucio¬ narni podlagi, bo ta notranja gniloba razredno zavest delavstva tako zastrupila, da bo postalo nekega dne popolen plen protire¬ volucionarnih elementov, brez vsake odporne sile in organiza- torične odločnosti. -o- Boljševiki in oboroževanje. Odkar se nahaja gospod Berger, prvak ameriških s. p., v amentu poseduje ta stranka 40 odstotkov vseh mandatov. Komunistična stranka, ki nima m kakega zastopstva v parlamentu, predstavlja razmeroma malo manjšino delavskega gibanja, katera pa izvaja vzlictemu, daleč preko števila njene¬ ga članstva segajoči upljiv. (Naprimer v državni milici, kakor tudi pri premogarjih, stavbinskili d ' "'“-v in pri uslužbencih cestne železnice). Pri teli razmerah bi zamogel avstriiski delavski razred iz¬ vajati na političnem in upravnem polji Urža v e odločujoči upljiv; oko bi bil ta “ponos II. internacionale'arijska socialdemo¬ kracija — razredna stranka delavstvu in zaveznica vladajo¬ če finančne in veleagrarne klike. Znano je, kako je postala Avstrija pomočjo socialdemo¬ kracije slabotna kolonija zavezniškega kapitalizma, brez vsake odločne in uporne sile. Znano je nadalje, kako so bili uničeni in odpravljeni polagoma vsi uspehi, doseženi po delavstvu brez boja od prestrašene buržoazije leta 1918 in še deloma kasneje. Manj znano pa je, kako je zamogla reakcija dvigniti svojo stru¬ peno glavo vzlictemu, da je posedovalo delavstvo posebno na Dunaju tako silno politično in organizatorično moč, kako je za¬ mogla razširiti svojo strahovlado v kateri tvorijo omenjeni u- mori delavcev le mali del. Fašistične reakcije, kakoršne vladajo naprimer v Italiji, na Madžarskem, v Bolgariji in na Finskem, so sledile v teh de¬ želah še le dviganju in prodiranju delavstva, toraj ofenzivnemu prodiranju tega razreda. Nesramno izdajalstvo madžarske so¬ cialdemokratske stranke je vodilo do padca komune in do belo¬ gardističnega terorja, kateri se je posl užil vladne moči. V Bol¬ gariji je usodepolna politika Stambulijskega ugladila pot reak¬ ciji in Cankovi vladi. V Nemčiji je sistematično izdajalstvo soci¬ aldemokracije, katera je kapitulirala isiotako pred starini gene¬ rali kakor pred zavezniškemu imperializ., odda k Hindenbur- govi proldamaciji.V Italiji je sledil bankeri u socialdemokracije fašizem in sicer po zasedenju severno ital janskih industrij po delavstvu. V vseh teli deželah pa je po poiskusu delavstva, da prevzame vladno silo v svoje roke, sledilo izdajalstvo socialde¬ mokratskih strank. To pa nam pojasnjuje obenem, kako se je fašizmu posrečilo razširiti svoj ideološki upljiv ne samo med malomeščanske kroge, temveč deloma tudi med delavstvo in ka¬ ko je fašizem zamogel postati predvsem v Italiji in po nekaterih krajih Nemčije, tako masno gibanje. Znak avstrijskega fašizma je, da nima za seboj nikakili mas, posebno ne delavstva. Delavski razrečI, kateri si pod uplji¬ vom in pritiskom menševizma ni upal v in volucionarnili letih nastopiti kot predhodnik revolucije, še dosi dri v boju z reakci¬ jo ni doživel nikakih porazov. “Strah” - r d boljševizmom, pričakovanje aktivne vdeležitve malomeščun tva, ne obstoji, kakor ne obstoji narodnjaško valovanje, katero je naprimer v Franciji in v Nemčiji ojačilo fašistične vrste. Avstrijski fašizem sestoji iz malih, po židovski financi in po klerikalni vladi podpiranih skupin, katere spadajo deloma k “ Frontkaempfer bundu” krščanskosocialno stranke; deloma pa životari fašizem kot samostojna stranka (.narodni socialisti). Moč teh belogardističnih elementov obstoji edino v pod¬ pori vlade, katera jim je dala na razpolage razna vladna po- NEMŠKI DELAVSKI DELEGATI V RUSIJI GOVOR SOCIALDEMOKRATSKEGA DELEGATA, S0- DRUGA OFFENHAGENA V MESTU ČARKOV (Prevedeno iz Ruščine) (Inprekorr) Sodrugi! Nas je globoko ginila ljubezen ruskih delavcev do svojih nemških tovarišev. Pot iz Leningrada do vas je bila resnična, zgodovinska pot. Zvezo, katero je sklenil z menoj predsednik Vseruskega sl rokovnega sveta jaz potrjujem in odobravam. Ne samo nem¬ ški delavci, temveč tudi delavke in mladina nas je prosila, da vas prisrčno pozdravimo v njih imenu. Sodrugi! Ta obisk, to potovanje katerega smo podvzeli v Vašo Sovjetsko državo ima po mnenju naše delegacije kakor tu¬ di po vašem mnenju, silen pomen in priznati moramo da celo mi zavedni delavci smo mnogo več videli kot smo pričakovali. Vaše prvo delo je bilo, uničenje moči buržoazije, drugo pa, da ste povabili nemške delavce, da se od vas učijo. Mi nemški delavci se pač dobro zavedamo, da Sovjetska Zveza, ločena od vsega sveta ne more dolgo živeti, zaradi tega smo tembolj pre¬ senečeni nad to udanostjo in na tem navdušenjem, katero pre¬ tresava ruske delavce. Mi se čudimo kako vi živite in obstojite; mi razumevamo, da osamljenost in samostojnost ne moreta vo¬ diti k svetovni revoluciji; mi razumevamo in priznavamo, da potrebujete naše pomoči in vam obljubijaiho, ne kot platonični ljubimci, da bomo drugi dan po našem povratku uprizorili soci¬ alno revolucijo, toda kar mi izjavljamo — hi to je naša dolžnost — je, da se bomo z vsemi močmi ‘ uddi uničiti vse laži in podla obrekovanja katere širi o vaši deželi buržoazija, da se bomo tru¬ dili z vsemi močmi, vzbuditi med delavstvom vero in zaupanje v vas in v Sovjetsko Zvezo. Sodruga Schlesinger in Zaim sta vas pozdravila že zjutraj in meni ne preostaja mnogo za izjaviti. Kaj je posledica naše¬ ga potovanja k vam? Sodrugi! Mi smo videli v Leningradu, mi smo videli v Moskvi in tudi tukaj, vaš sprejem. Tukaj v Čarkovu smo obogateli našo zavest, naše izkušnje še s številnej¬ šimi dokazi. Mi smo prišli k vam sodrugi, naravno, kot kriti¬ ki, toda to vas ne sme vznemirjati ker moramo videti samo vso resnico, moramo študirati razmere kakoršne so, kaj se pri vas godi, vaše velike uspehe, obenem pa tudi vaše.pomanjkljivosti. Mi smo videli povsod, da ste na vseh straneh dosegli silne, ne¬ verjetne uspehe, toda popolni uspeli še ni bilo mogčče doseči, toda obenem pa moramo priznati, da so dosedanji uspehi vašo ljubezen in udanost do vaše sovjetske države silno dvignili, kar vam zagotavlja popolne, končne uspehe. Mi .izjavljamo tukaj pred vsemi zbranimi, izjavljamo pred vsem svetom in bomo iz¬ javljali doma, da se gospodarska in politična moč nahaja popol¬ noma v rokah delavskega razreda. Vi ste dosegli silne uspehe tudi na gospodarskem polju, dasi se vidijo še po mnogih krajih posledice strašne protirevo¬ lucije in meščanske vojne, toda mi izjavljamo, da se je vzlietem težavam, vzlictemu, da je bilo skoraj vse v razvalinah, doseglo potom vašega dela in vaše zvestobe silne uspehe, da ste zopet vspostavili svojo gospodarstvo in da stalno napredujete. V tem oziru vam moramo priznati, da ste že prekosili zapadnoev- ropske države. Mi priznavamo sodrugi, da še v vaši deželi ne vlada popolna, neomejena svoboda, toda mi vemo sodrugi, da vlada v vaši deželi popolna svoboda za delavstvo, toda ne za buržoazijo, ker svoboda za buržoazijo bi pomenila samomor revolucije. . Sodrugi! Pred našim odhodom iz Nemčije se nam je re¬ klo: Sedaj potujete v Rusijo in tani vas bodo vodili okrog po la¬ stni volji, predstavljali vam bodo napačne zastopnike in kazali umetne demonstracije, itd. Videl sem mnogo v življenju in razumil, da se umetno za¬ more prisiliti milijonsko armado da gre na fronto in je pokorna, priznavam nadalje, da se lahko naprimer v Moskvi, prisili stoti- soče, da gredo na demonstracijo, toda jaz nikakor ne priznavam in ne verujem, da se zamore milijone ljudstva prisiliti, da se sme¬ ji in veseli ter kaže svojo silno navdušenje. Mi smo videli silne demonstracije delavcev in kmetov v Rusiji in priznavamo neo¬ mejeno, da so bile vse čisti izraz ljubezni, vdanosti in navduše¬ nja do sevjetske moči, da obstoječega reda. Sodrugi! Videl sem demonstracijo na Rdečem trgu v Moskvi; star sem 38 let, toda nikdar v svojem življenju še nisem videl nekaj sličnega, nekaj tako veličastnega, tako krasnega in mogočnega. Sodrugi! Kake naloge ležijo pred nami? Buržoazija pra¬ vi, da obstoji “Zveza narodov”. Mi, nemški delavci izjavljamo da mora biti naša “Zveza narodov’’ taka “Zveza narodov”, ki bo temeljila na najtesnej¬ ših stikih med nemškim in ruskim delavstvom. Nemogoče mi je, vas vse objeti in vam tako izkazati mojo veliko ljubezen do vas, in mislim, da storim to s tem, da obja¬ mem perdsednika Vseruskega osrednjega izvrševalnega od bo ra, sodruga Petrovski ja in končavam z besedami pesnika: “Mi hočemo biti en bratski narod, katerega ne loči nobena sila, no¬ bena nevarnost”. kako dobro voljo imajo številni delavci, toda brezposelnost jim zabranjuje, da bi plačali za list. V naslednjem hočemo na¬ vesti tri izmed teh pisem, ki se glasijo deloma: Thomas, West Va. Vem da je moja dolžnost po¬ ravnati naročnino in plačati list tudi za naprej, toda za en¬ krat ni mogoče. Bil sem brez dela več kot eno leto, sedaj pa delam neredno in tudi ne vem kako dolgo. Star naročnik sem že in nečem izgubiti lista, zato pišem to pismo. Tukaj vživamo sadove skebskega dela in za¬ služimo po $4 na dan, toraj 18% manj kot je določeno po plačilni lestvici od 1. 1917. U- pam, da obdržim delo še nekaj časa, da mi bo mogoče poslati naročnino v doglednem času. S sodružnim pozdravom, T. Elizabeth, N. Y. Ker uživam že več mesecev kuličevo prosperiteto, mi je za enkrat nemogoče ponoviti na¬ ročnine, hočem pa to storiti pri prvi priliki. Kot star naročnik sem bil vedno točen, toda sedaj me je zadela demokracija pre¬ več občutljivo. Delavski pozdrav, L. Ladysmith, B. C. Canada. Priloženo pošiljam od juli¬ ja zakasnelo naročnino. Brez lista D. S. ne morem biti, zato sem se pobrigal pri prvi prili¬ ki, ko rni ie bilo mogoče priti io ameriškega boga. Želim vam veliko število novih na¬ ročnikov in ostanem vaš zvesti naročnik, G. -o- PET LASTNOSTI VSAKEGA DOBREGA KOMUNISTA 1. Vsak komunist mora biti marksist; 2. Vsak komunist mora zav¬ zemati prvo mesto v vrstah jroletarske akcije; 3. Vsak komunist mora imeti gnus pred samo revolucionarno razo, on mora biti istočasno evolucionar in realni politik; 4. Vsak komunist se mora podvreči volji svoje stranke (on mora biti v najvišjem po¬ menu te besede, resnično disci¬ plinirani član); 5. Vsak komunist mora biti internacionalist. N. Lenin. Novi zastopniki za Del. Slov. F. Š vrl juga Levack Ont, Canada. G J. Jurišich Geo. Stanley I). P. Babich M. Špan jo 1 R. Krištoficli S. Dudaš M. Laktašich V. Markovich Ely, Minn Barbmion, O. Detroit, Mich. Aspen, Colo. Canton, O. Arma, Kans. Luzerne, Pa Girard, O. TEKMA ZA NAGRADO Detroitski klub Delavske stranke je sedaj v tekmi za pridobivanje novih naročnikov prekosil sodrug Japič v Cliiea- gi, kateri je ponovno poslal o- sem naročnikov. Sedaj je toraj sodrug Japič prvi, slov. klub D. S. v Detroitu drugi in slo¬ venski klub D. S. v Milwaukee tretji. Z nastopom hladnejšega vremena se bo nudila lepa pri¬ lika za nadaljno delovanje in sodruge pozivamo, da bi se po¬ trudili, vsak po svoji moči, da si zagotovijo krasno darilo so¬ drugi nj v Kansas Citv. -o- NAROČAJTE IN RAZŠIR¬ JAJTE DELAVSKO SLOVENIJO. DET iA VSI? A SLOVENTJ A -»e* ] sebe. ki imajo ?! milijon fran- ; Sapiomorilski kandidat obsO-1 zemska buržoazija na priim nemški revoluciji, temveč ji bo vi- s Izobraževalni del SODRUG ŽORGA OBSOJEN V ZNAMENJU RADIKAL SKEGA REŽIMA Okrožno sodišče v Mariboru obsodilo s. Marcela žorgo na 6 mesecev zapora. — Odbornika Krekicevega Sa- veza železnicam in “sočijali- stična” občinska svetnika Ba- hun, in Lapuh glavni priči pro- j ti s. Žorgi. V zadnji številki smo na kratko poročali, da je bil s. M. Žorga pri glavni razpravi dne 29. oktobra t.l. v Mariboru ob¬ sojen od kazenskega senata pod predsedstvom sodnega svetnika Gazelja na šest mese¬ cev zapora radi zločina po § 1. zakona za zaščito države. Državni pravnik Grasselli je obtožil s. Žorgo, da je na jav¬ nem shodu “Saveza železniča- ra” dne 9. junija t. 1. v Mari¬ boru ustno nagovarjal zboro¬ valec* z besedami: “da je po¬ trebno, da nastopijo revolucijo, name mase, le-te bi mogle kaj doseči, četudi so žrtve, Ker le preko njih bi se dosegel uspeh; zgodilo bi se naj to tako, kakor se je to zgodilo na vzhodu’ da je treba s terorizmom in nasi¬ ljem izpremeniti politični red v državi in da je s tem zakrivil zločin po § 1. zakona za zaščito države. Obtožnica temelji predvsem na izpovedi prič Bahuna in La¬ puha, ki sta izjavila pri pre¬ iskovalnem sodniku: 1' diun: “Med govorom o o m , < nca I.V. ,jl žorge j ji* vin dal velik hrušč in kolikor * se morem spominjati je osumlje¬ nec pozival da le “ revolucio¬ narna masa bi mogla nekaj do¬ seči in četudi so žrtve, ker le preko njih bi. se dosegel u- speh.’’ Ignac Lapuh: “Bil je velik hrup in res je osumljenec, (t. j. i Žorga) govoril in pozival v tem smislu iz poročila t. j. po¬ licije. Posameznih njegovih stav¬ kov nisem slišal oziroma se na nje ne spominjam, bil je nam¬ reč tak hrušč, prerivanje in prerekanje sem in tja in sem i- mel največ opravka z ljudmi, da jih pomirim.” In kljub hrušču sta slišala ta čedna policajsocijalista in nav¬ dušena pristaša Krekiča bese¬ de, ki sta jih slišala istotako v tem hrušču policaja Lipuš in Smodej in zapisala a- svojem poročilu: . “Med njegovim (t. j. Žorgo- vim) govorom je prišlo do po¬ novnih prerekanj, doseglo pa je višek po govoru istega, ko je pozival k revolucijonamemu nastopu, da vzamejo delavci vlado v svoje roke in po odpra¬ vi imperialistične in federali¬ stične vlade bode proletariat dosegel boljše razmere. L na¬ dalje pravi, da bodo žrtve, pa samo preko istih se bode* dose¬ gel popolni uspeh.” Vsak navaden delavec, ki či¬ la svoj časopis, ho rta prvi po¬ gled videl, da kaj takega, kar poroča policija, s. Žorga ni mo¬ gel govoriti, ker to nima ne nog ne glave. Kljub temu pa je to poročilo potrdil policaj- socijalist Lapuh in deloma tu¬ di’Bahun. A ko bodete iz take¬ ga govora iztrgali posamezne besede, potem lahko vsakega še celo meščapskega govornika obsodite radi zločina za zaščito 7 države. In sodrugi, zgodilo se je ne¬ kaj nezaslišanega. Mariborski sodniki, da razsodijo, kaj je res in kaj ni res, so odklonili priče, ki jih je predlagal s. Žor. stransko, kako je bil ona sho¬ du, ker so stale v neposredni bližini s. Žorge dočim sta bila dva policaja in njuna prijate¬ lja Babun in lapuh od Žorge oddaljena kakih deset metrov. Zagovora s. Žorge sploh niso u- poštevaii. Sodrugi Žorga je imel meš¬ čanskega zagovornika, ki je i- mel že marsikatero kazensko razpravo, ali kakor smo slišali se je colo on škandaliziral mul postopanjem mariborskega se¬ nata v tej zadevi. Odklonil je predlagane pt iče. Lapuh in Ba¬ li un sta pri razpravi potegnila rep med noge. Bahuna so mo¬ rali iti iskati colo s policajem in pride ti senat, pa ti obsodi s. Žorgo na podlagi izpovedb pri preiskovalnem sodniku na šest mesecev zapora. Zakaj .je go¬ spoda, sploh zapisala razpravo, bilo bi bolj enostavno, da bi bi¬ li enostavno obvestili s. Žorgo, da ga na podlagi spisov ob¬ sodijo. Mariborski proces nam zo¬ pet jasno kaže, da pri meščan¬ ski sodniji ni pravice za prole¬ tarca, tla služi meščansko sodi¬ šče le v to svrho, da tlači pro¬ letariat in se nad njim mašču¬ je. Poleglega pa sedaj tudi ve¬ mo, da so poleg celjskih sodni¬ kov mariborski sodniki poseb¬ ni prijatelji delavstva. Kljub temu pa bi mi gospodom eno svetovali, naj ne pozabijo, da tvorijo v Sloveniji delavci in revni kmetje večino prebival¬ stva in da je zelo nevarno, ka¬ dar se bo enkrat v teh masah naselilo grenko prepričanje, da pri sodniji ni pravice. Naj tudi ta a ' au>'i jjfe -Lov. ki so so¬ lili in bodo še sodili delavec ne pozabi, da je njegov oče, njegova mati ali kdo drugi nje¬ govega sorodstva delavec, re¬ ven kmet- ali dekla. Zapisali smo to v premišlje¬ vanje vsem onim, ki dele pravi¬ co in krivico. proti oltarju, ki niso šli dovolj hitro ali pa sploh niso hoteli i- ti do oltarja. Nenadoma je vse tri otroke potisnil z vso silo na¬ prej in jih pričel obkladati s klofutami, da so bili mali o- brazki nenadoma vsi otečeni. Mene se je vsled take surovosti polotila jeza in sem cepca opo¬ zorila, naj ne postopa tako su¬ rovo in ravno pred oltarjem. Suro vež pa je odgovoril s gr¬ dimi psovkami, tako da sem zaklicala v jezi “Pfiti Teufel” in odšla ven. Žalostno je, da se človeku kot pobožnemu katoli¬ čanu ogabi cerkev s takimi su¬ rovimi čini." “Arbeiter-AVille piše k te¬ mu: Gospa najbrž ne ve, da so farji gospoda Seipel-a že dav¬ no prenehali biti duhovni, tem¬ več so samo še navadni hujska¬ či, brez vsake dostojnosti in poštenja. Njim cerkev ni več hiša božja, temveč samo agita¬ cijska dvorana, kjer plavajo vsaki dan Kristusu v obraz, pri raznih pridigah in v spo¬ vednicah.. Komentar nepo¬ treben (Umi. Del. Slov.) RAZNO Dobila za stavo V zemlji čudežev, v Ameriki, dogajajo sc* vse tudi najbolj čudne stave. V nekem klubu se kov ali dolarjev premoženja, jen, ker je skušal izvršiti samo- kajti to v ameriškem žargonu mor brez orožnega lista, še ne pomeni biti milijonar. A- Na Dunaju se je pred krat- meriški milijonarji so oni dav- kini vršila razprava proti neke- | koplačevalci, ki plačujejo dr- j mu mladeniču, ki si je v samo- | žavi letno po 1 milijon dohod— j morilnemu namenu pognal kro- j umskega davka. Ti srečni zem- glo v prša in sicer jo bil obto- j ljani imajo okrog 50 milijonov j žen, ker ni imel — orožnega li- 1 letnih dohodkov. Z drugimi be- sta. Obtoženi je 22 letni Kari sodami, to so niilijardarji. Njih > Helbig, po poklicu zastopnik število je znašalo 1914 leta 60,! Stanoval .je* pri svoji materi na 1915 lota J20 in 1916 leta—206. \ Ottaklingerstrasse. Radi do¬ mačih prepirov, je sklenil kon¬ čati svoje življenje, kar je dne 12. junija tudi skušal izvesti. Zdaj se pa naj Človek spozna V nekem malem kraju v Nemčiji se je poročil neki 68 letni kmečki posestnik v drugo Pognal si je kroglo v'prša, ven dar seje zdravnikom posrečilo, da so mu rešili življenje. Ko j< z mlado*22 letno devojko. Nje-; zapustil bolnico je dobil obtož- gov že tudi skoraj priletni sin' nieo, na kateri je bilo navede- pa se je ob tej priliki zaljubilj no, da je skušal izvršiti samo v njeno materin jo tudi poro-j mor s samokresom, ne da mi i čil. Na ta način je postal sin j met zato orožni list. Obtoženi je tast svojega lastnega očeta. Žena očeta je rodila kmalu o- troka, ki je bil že pri rojstvu pri obravnavi izjavil, da naj mu verjamejo, da ob času, ko je nosil samomorilne namene, je lovorilo koliko časa more človek zdržali na konju ,ne da svak svojega polbrata..Če bo šo ni mislil na to, najpreje si na- sinova žena indija, bo postalo j baviti orožni list, katerega tu sorodstvo te rudnine tako kom. Ali naj hrže ne bi dobil. Na živ- plieirano, da se človek ne lupljenju mi itak ni bilo nič leže mogel več spoznati. To bo j če in nikoli ni imel slutnje, da “hec”, kadar se bodo prepira-;se bo moral kasneje zagovarja li za dedščino in se bodo pred i ti zato, da se je hotel brez ob- sodiščem predstavljali mogo-i bistvenega dovoljenja ustreliti če: Jaz sem svak sina njegove-j Sodnik je obsodil neprevidne¬ ga očeta. stric njegovega pol-j.ga kandidata smrti na 20.000 brata itd. kron globe (avstr.) in mu je bilo obenem orožje zaplenjeno. -o- Shakespearjev ‘ ‘ Hamlet ’ ’ na bolj še viškem odru V gledališču v Moskvi vpri- zarjojo že nekaj časa Shakes- pearjevega “ Hamleta”, v ka¬ terem je danski princ pretvor¬ jen v komunističnega voditelja in monolog o “biti in ne biti” je nadomeščen z dolgim izvleč¬ kom iz Marxovega ‘Kapitala’. Sedaj predstavljajo tudi “Ce¬ zarja in Kleopatro” od G. B. —--o- Shava. v kateri igri se pokaže IZ URADA DR. AMERIK AN- sfinga pod obliko velike rekla- SKA SLOVENKA Št. 10, J. P. SODRUGI: Delujte nato, da se bodo pričela vaša pod¬ porna društva zanimajo za Fe¬ derativno kmečko delavsko stranko. Zasledujte tozadevne članke v Delavski Sloveniji. NAROČAJTE IN RAZŠIR¬ JAJTE DELAVSKO SLOVENIJO. bi šel s sedla. Nekdo je trdil, da • nie za neko tvrdko. Drama se Razume se, da se je s. Žorga proti tej sodbi pritožil in bode¬ mo o uspehu svoječasno poro¬ čali. Mariborski proces pa nam je pokazal še eno, kako ozke so vozi med soeijalpatrioti in po¬ licijo. Čim jasneje postane v delavskih vrstah glede značaja policaj socijalistov, tem preje se ho ustvarila močna bojna f a 1 anga pro let ar i ja t a. Režim belega terorja zahte¬ va pri nas~dnevno novih žrtev, ali uspehi bodo ravno nasprot¬ ni. Gospodje, čim bolj nas bo¬ dete preganjali, tem bolj jekle¬ na postane naša volja in tem več nas ho. Osvoboditve prole¬ tariata ne morete več prepre¬ čiti. “Glas Svobode” Ljubljane. more jahati tako dolgo, dokler more zdržati konj. Drugi ni verjel in došlo je do stave. Ja¬ hač je ostal na konju trideset uri k** , T e konj padel od utruj inosTU D' lej''stavi’ so Neverni pl ' šale aovine in povsod se je go¬ vorilo o tem. Tedaj je došla iz¬ java drugega jahača, ki je tr¬ dil, da more ostati na sedlu tri¬ deset ur, ne da hi zadremal. In zopet je prišlo do stave. Konj je stal v hlevu, jel, pil spal po- koneu a jahač je sedel ves čas z odprtimi očmi. Trideset ur je sedčl mirno na konju, ne da bi zadremal in dobil je stavo. vrši v modernem, nočnem re- stavrantu in velika egiptovska Z. Sloga, Sheboygan, Wis. Opozarjajo se vse članice dru- rata so nabi na z zadnjimi sov- 1 A men kanska Slo venka, jetskimi noČmicami. Kritiki o--', s ! v < lele * l J° prihodnje seje, dobrava jo t" -i.Nvvmivi i,L «r« Kadar je govor o diktaturi moramo pogledati kateremu razredu pripada pravica, da jo izvaja. Marksistični nauk nas u či, da je proletarijat poklican, da vniči kapitalistično družbo in vspostavi svojo delavsko vlado, ki mu bo k-urh-iila, da odpravi vsa razredna nasprotja na način, da buržoazij odvzame vsa sredstva iz rok iu jih izroči celokupnemu narodu. Kakor to vidi¬ mo, tedaj je za nas to vprašanje rešeno. V kapitalistični državi danes izvaja manjšina svojo diktaturo nad večino, dočim dik¬ tatura proletarijata pometi nasilje večine nad manjšino. Diktatura kapitalizma je sredstvo, da se pije kri iz delov¬ nega ljudstva in iz njegovih žuljev stvarjo bogastvo za posa¬ meznike. Diktatura proletarijata pa odpravi pravico ohogačenja en iii na račun drugih in na ta način vpelje poirolno svobodo. Način kako )torno prišli do svobode je zn nas jasen. Mi vemo, da se na mirni način no ho prišlo do svobode iz enostavnega razloga, ker buržoazija bo podvzela vse mere, da se vzdrži na oblasti. Iskušnja ruske revolucije in reakcija v vseh kapitalisti¬ čnih državah pokazuje jasno, da je smešno gor oriti o demo¬ kraciji, kadar se gre za obstoj enega razreda, [skušnja pariški komune nam priča kam bi prišli če bi se pokaži li nasproti bur¬ žoaziji usmiljeni. Pri tem je važno pogledati kaj pravi Engels o pariški komuni. V polemiki z utopističnim sooi.julisti in anarhi¬ sti Engels pravi sledeče: “Gospodje, ali ste videli kedaj revolu cijo? Revolucija je čin v katerem en del prebivalstva vsiljuje drugemu delu svojo voljo s pomočjo orožja, pušk, bajonetov, topov, tOj je s pomočjo še preveč avtoritetnih sredstev. Zmago¬ slavna stranka je vsled prilik prisiljena, da obdrži svojo oblast s pomočjo tistega straha, ki ga vstvarja njeno orožje pri kon- trarevolucijonarjih. če se pariška komuna nebi naslanjala na autoriteto oboroženega naroda, bi li se ona mogla vzdržati na vla di samoi en dan? Ali nimamo prav če zamerimo komuni, ker se je premalo posluževala tega avtoriteta? Torej ali vi ne veste kaj govorite in v tem slučaju pravite zmešnjavo ali pa to veste in v tem slučaju ste izdajalci proletarijata. V oben slučajih pa ko¬ ristite buržoazij i. ” Tu se .jasno vidi, da Engels stoji na stališču diktature pro¬ letarijata in da kritizira pariško komuno, ker .je bila dobrosrč¬ na s svojimi nasprotniki. Kar je glavno on v teh besedah ob¬ soja nasprotnike diktature proletarijata in jih imenuje izdajal¬ ci nra. In poglejmo kaj delajo danes naši socijalsli? Oni naspro¬ tujejo diktaturi proletarijata in se ogrevajo za demokracijo če¬ prav vedo, da v okvirju kapitalizma ni niti govora o demokra¬ ciji. Nimamo li prav, če jih prištevamo med tisto kategorijo med katere je Engels prišteval nasprotnika pariške komune, to je med izdajalce. Dokler se bodo držali načela demokracije, ki so ga sprejeli na hamburškem kongresu imamo polno pravico, da .jih razkrinkavamo. Kajti znano je, da se poslužujejo z Mark- som in Engelsom medtem pa delajo proti njihovim naukom. Mi bi tu lahko navedli še vse polno takih stavkov ali ker nam pri¬ manjkuje prostora smo se omejili ha to kar je najbolj potrebno, da se jih v očeh delavstva prikaže take kot so v resnici. Te ne¬ premostljive razlike med nami in njimi so zapreka, da se ne moro vstanoviti enotna fronta proletarijata. Vse dotle. dokler bodo stali na tem stališču ni mogoče priti do enotne fronte, ker mi se v nikakim slučaju ne bomo odrekli, načelov, ki sta jih ]>o- stnvila Marks in Engels. Ce so res za interese delavstva, tedaj naj se drže revolucionarnih načel ne pa za padati vse več in več v naročje buržoazije. Kajti, kdor ne vidi potrebo diktature pro¬ letarijata in .jo zanika, ta koristi buržoaziji čeprav se prišteva k socijalizmu. PROLETARSKA REVOLUCIJA IN KULTURA "Lreda,vanje sotirugu Baham. «. V Petrogradu dne 3. februarja 1923 ruski revoluciji in naši stranki in zatrjujejo, da ta razlog, ker je v Rusiji bankerotiral komunizem, da je lakota in uničenje pro¬ duktivnih moči, da je vse to zadrževalo razvijajoči se potek re¬ volucije, kar pa je popolnoma krivda bolševikov samih. Oni zatrjujejo nadalje, da se mora ravno iz tega jemati končni za¬ ključek — zaključek, da je bolševiška poliiika in komunizem, kot svetovno naziranje na polju praktične politike popolna nič¬ la. Tako sodijo, to trdijo naši nasprotniki, to je njih občno ocen¬ jevanje naše politike, katero je zasledovala naša stranka takoj spočetka. Dovolite mi sedaj sodrugi, da preidem k našim prijateljem. Oni se delijo v dve kategoriji. Eni so naši prijatelji po imenu Irugi pa so resnični prijatelji. K tem spadajo v prvi vrsti ria¬ li komunistične stranke. Naši prijatelji “po imenu” (na polju ruske politike) — to so zastopniki staromeščanske inteligence, v prvi vrsti “Smenovečovci” (skupina okrog časopisa “Novi mejniki.” One se ne poslužujejo končnih zaključkov, kot se jih poslužujejo mednarodni socialdemokrati. Oni ne pravijo, da se mora pobijati sedajni sovjetski sistem in tudi mnogo drugih stvari ne rečejo, kar velja pri socialdemokratih, toda oni so vse¬ eno neke posebne vrste prijatelji, ker njih prijateljstvo se na¬ slanja na fino preračunane namene — na račune in načrte, ki so nepravilni, toda ukoreninjeni v globokem prepričanju o resnič¬ nosti vsega kar pravijo naši socialdemokratki nasprotniki. 0- ni si predstavljajo položaj stvari pri nas na sledeči način: Zgo¬ dovinski pomen ruske in s tem tudi bolševiške revolucije je te¬ meljil v tem, da je delavski razred in njegova vodilna stranka, stranka bolševikov bila v položaju'postaviti v boj tako trdne, žilave in neisprosne nasprotnike starega režima, ki so imeli srč¬ nost prevzeti v odločilnem trenutku čiščenje gnilobe stare, pro¬ padajoče, koruptne in nezmožne carjeve vlade. (Dalje prihodnjič.) DELOVANJE DELAVSKE STRANKE Kratka poročila o agitacijskem delovanju, za Daily Worker, za Federativno kmečko delavsko stranko itd. Sodmgi: Temo, “Proletarska revolucija in kultura” sem izbral za vas kot poslušalci iz dveh razlogov: Prvič je bilo to u- rrašanje od velikega števila sodrugov nenadoma sproženo in postavljeno na dnevni red, in drugič, ker je to uprašanje velike važnosti ravno za poslušalce vaše vrste, vašega mišljenja. Dovolite mi, da spregovorim nekaj besed uvodnega zna •aja, predno preidem na stvar samo.Ruska, kakor tudi sve¬ tovna revolucija se nahaja ravno sedaj v izvanrednem in poseb¬ nem položaju, v sredini izvanrednega preobrata. To se lahko i- menuje doba upočasnjenega razvoja in napredovanja revoluci je. Pod ruskimi razmerami, v zvezi z nastopom nove gospodar ke politike, vt mednarodnem merilu, je označeno in najde svoj izraz v tem, da se kapitalistična družba sicer nahaja v smrtnih crČih a obenem ni. proletarska revolucija nikjer znragoslovna .men, v Rusiji, ter da' je ruski proletarijat edini na svetu, ki i- ma vladno moč v svojih rokah. Naš položaj vzbuja med našimi prijatelji kot med našimi nasprotniki različne smeri mišljenja, občutkov tendenc itd. Ako zamerno v poštev naše nasprotnike, vidimo, da si stvarjajo i? merodajnega, kakor tudi notrajno ruskega življenja ostri za djuček o takozvanem propadu komunizma. Naši nasprotniki, v prvi vrsti socialdemokrati, mislijo na ledeči način: Obupani ruski proletarijat je skušal pod vod- tvom bolševiškili tolovajih izvršiti veliki zgodovinski poizkus. Ta poizkus je končal, kakor je bilo za pričakovati in kot so so- •ijaldemokrati prerokovali, s popolnim razočaranjem in polo mom. Vsa svečano razglašena gesla že ne najdejo v Rusiji sami eč prostora in tipljiva. Soeijalizem je bil nadomeščen s konce¬ sijsko politiko, s trgovskimi zvezami z raznimi kapitalističnimi ržavami, nadalje s najemninami in takozvanim “Nepom” z vsemi njegovimi kričečimi barvami. Državna moč bolševikov se ogrinja vedno bolj z nekim tujim ogrinjalom, ki stoji nad delav- kim razredom in je končno prenehala z zvezami s proletarija tom. To kar imamo sedaj v Rusiji, pravijo naši nasprotniki, ni ničesar druzega kot ena forma bonapartizma, ker vlada deželo bolševiška klika, ki se je odcepila od kmetov in delavcev. Ban- terot komunizma je toraj popolen in jasen — tako pravijo naši nasprotniki — in ima globoke zgodovinske uzroke. Vsi ti globoki zgodovinski uzroki pa baje obstojijo v tem, da Rusija kot zaostala država, s slabo razvitim proletarijatom, polazijatskim, polbarbarskim proletarijatom, seveda — vzlic vsem trditvam bolševikov — da ta Rusija nikakor ne more iz¬ vršiti skoka v sredini zgodovine in preko naprej določenih raz¬ dobij razvoja. Ona je skusila izvršiti ta skok in je seveda padla v jamo, v prepad. Nespremenljivih postav zgodovine nikakor ni mogoče spremeniti, nikakor se ne more izvesti zmagoslavno revolucijo s proletarijatom, ki je z vsemi svojimi predpogoji obstanka, z vsemi svojimi koreninami zasidran v polziajatski, polfevdalni metodi produkcije in ni nikakor pripravljen za nalogo za uspe¬ šno rešitev onih, od socijalistične revolucije stavljenih proble¬ mov. Kako presojamo mi naše nasprotnike m; polju mednarod¬ no politike? Oni ne opažajo oni neizmerni revoluci jonarni upi ji v katerega izvaja 'že sam obstanek sovjetske n publike, in preha¬ jajo k končnim zaključkom. Počasni razvoj socijalistične revo lucije v Mesec oktober se odlikuje po posebni aktivnosti vseh de¬ lov strank. Iz osmega okrožja se poroča, da so bile ustanovljene štiri nove skupine, in sicer: Bridgeport English skupina v Chi- eagi, Grška v Pullman, Lit vinska v Beloit, Wis. in Jugoslovan¬ ska v E. Chicago, Ind. Samo v tem okrožju jo stranka pridobila preko 100 novih članov. Propaganda za pridobivanje novih članov v stranko se je vršila takoj spočetka zelo vspešno in se nadaljuje z veliko vnemo na vseli straneh. Veliko Število govornikov je na delu po raznih delih države. Stranka je izdala letake: “Zakaj bi moral biti vsak dela¬ vec komunist in član Delavske stranke”, teli se je razdelilo sedaj že preko 22.000 po vseh delili države. Izdalo se je tudi nekaj ma¬ lih brošur, ki se pridno razprodajajo. Proslava šestletniee ruske revolucije se je vršila po vseli mestih. Samo v Chieagi znaša čisti dobiček te prpireditve okrog 1400 dolarjev, ki so namenjeni za Dailv Worker. Preko 4000 o- seb se je vdetežilo proslave. V Chieagi se je vršila zelo obširna agitacija za časa voli¬ tve sodnikov; številni govorniki so obiskovali seje raznih stro¬ kovnih organizacij, kjer so polagali temelje za bodoče boje. Nedeljska šola za sodruge v Chieagi. Sedemdeset mladih navdušenih mož se je do sedaj vpisalo ■ ! it h >!a..To ■; * riili •. * ‘d :, ‘ hc v. 1iiii! i POHIŠTVO Izvrstno pohištvo v vseh vrst, po najnižjih cenah. | | Prodajalna, ki prodaja po najnižjih cenah. — Prepričajte | 1 sg pri priložnosti, san i. CUT RATE VURNITURE STORE 403-405 Mitchell St. - CMprto vsaki večer. - Tel. Han. 5162 j Gospodinja: “Čnjte, zakajI Mlekarica: “To je bilo lani je lete; mleko tako slabo? Lani ob suši.” menda poleti pa ste prinašali vedno dobro.” Gospodinja: “A tako, takra,t vam je primanjkovalo vode.!? lllllll!lllllll!llllllll:llllliniliillllllllllll!ll!l!l !|l!lli!l!i!!lllllll|i;illill!llll!!!llll!lllll!!lllllllllll lllllliillllinillNIIIIIIIiniinillllllM = iyhack. ormcTii Rožmarin „ . , E. Grayhack 25018J? Srcu Pojeta F. Potočnik. orni o to Gorica - Polka Slov. Tercet ‘ Stiglitz-Valcer Godba za Ples. 9 - n9f) „ Stari Kranjski Valček Harmonika Solo ~ Štajerska. Igra F. Lovšin. E Ako še nimate zgoraj omenjenih plošč naročite jih takoj 3 I VINCENC GOLL I 1 ZLATNINA, SREBRNINA GODBENE POTREBŠČINE | | 478 National Avenue. Milwaukee, Wis. 3 nmiimiiiiiiiiimimiimmimiiiiiiiiiiimmiMmiimmiimmiiiiiiiiiiimimimimin PRILIKA NA KATERO STE ČAKALI NOVA FINA ZALOGA Posebni jesenski ženski klobuki ZA ŽENE IN DEKLETA FASHION MILLINERY 443 MITCHELL STREET Trgovina odprta vsaki večer dokler traja zimska izložba — sept. 13. do sept. 19. (1) mladina gre zopet » šolo. a mladina bo v bodočnosti Zdru¬ žene države še bolj povečala. Toda, če hočete da bodo vaši otroci kaj dosegli, morajo biti zdravi in močni. Takojšna po¬ zornost na bolezen in slabo zdravje je velike vrednosti, ker se žnjo morda še lahko zdrav¬ ljenje prepreči. Trinerjevo grenko vino ta najbolj zanes¬ ljiva želodčna' tonika je znano že zadnjih 35 let; isto bi mora¬ lo biti zdaj začetkom jeseni pri vsaki družini in v vsaki hiši. To zdravilo je za stare in mla¬ de ljudi. Iščišca želodec, utr¬ juje ves prebavni sistem in krepča kri. Vživajte to vino, pa ne boste imeli več slabega okusa, zabasanosti, neprebave, glavobola in sličnih želodčnih neprilik. Vaš lekarnar ali pro¬ dajalec zdravil ga ima v zalogi. Imejte doma pri rokah tudi Trinerjev olajševalec kašlja (Triner’s Cougli Sedative), ne- prekosno zdravilo zoper pre¬ hlad. Ako teli zdravil ne more¬ te dobiti kje v bližini, pišite na* Josep Triner Co., Chicago, Ul. (Oglas) JOHN DOBNICK SLOVENSKI CVETLIČAR 539 Nat’1. Ave., vogal 5. Ave. Tel. Hanover 4590 TRGOVINA NAPRODAJ Trgovina malca, hmelja in drugih potrebščin se proda po nizki ceni. Walker Street Malt Store 406 Walker St. (S-25) ZA VAŠE cigarete, smodke in sladčice se obrnite na The Independent Tobacco Co. Grove in National Ave. Camels $1.19 Lucky Strike $1.19 SAMO EN NAČIN za čiščenje klobukov in to je PRAVI NAČIN. Mi jih prenovimo popolnoma Grove Street Shine Parlor & Hat Shop 343% GROVE STREET FRITSCH BROS. Florist Cvetlice in vence 581 Nat’l. Av. Han. 3680 Čevlji za šolske deco I Velika izbera, izvrstno blago. Nizke cene LAMERS BROS. 354 GROVE STREET STEIN & GALLEN Obleke, perilo čevlji in dru¬ ge slične potrebščine. 404 Nato. Are. 8415 North Are. Tel. Han. 4210 Kilbourn 3418 l ' iorwwwwwwvwwWWVSAnrtfiA 7 WWyW ffiYgWift 50 agO Mimiimmiiimimiimiiiiiiiimiiiimiiiii ZOBOZDRAVNIK | 1 Dr. Kusterman 1 E želi naznaniti cenje- = nemu občinstvu, da § E se nahaja njegov 3 urad sedaj v Tamše- § to vem poslopju, na = 479 NAT’L, AVE. | = Odprto dnevno: = 9- 12 2-5 7-8 = jTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmmminii J. JANKOWSKI Oph. D. OPTIKAR Preiskovanje oči in primerjanje očal. Sedem izmed desetih glavobolov je j »ovzročenih po očesnih boleznih. Ako vas boli glava ka- da čitate ali gledate slike, je potrebno in koristno, da da- te preiskati vaše oči. Slab pogled navidezno zdravih oči potrebuje pomoč očal. Ako trpite na takih boleznih, dajte preiskati oči. 569 Mitchell St., vogal 6. Ave. (1) Tel. Orchard 7174 PRIDE! Bav \ ie w Festival Mardi Gras w POP ŠOTOROM — Na vogalu S. Bay in Lincoln Ave. Se. 1 t. 21, 22, 23, 24, 25, 26, 1925 Neka 1 izvanrednega — krasnega — zabavnega Veliki profesionalni cirkus (Pod šotorom) Avtomobilska parada v nedeljo pop. sept. 20. Ko i cer : Zanimiva razstava (Pod šotorom) Mardi Gras parada v pond. večer sept. 21 Ples, brezplačno ENA VSTOPNINA Vstopnina znaša samo 50c in s tem je plačana vstopnica, k i velja za vse dni. Vsakdo lahko ostane kakor dolgo želi. Šest različnih predstav v cirkusu. Samo to je vredno tri- k rat toliko kot znaša vstopnina. — vse samo za 50c. GLAVNI STAN Tel. Hanover 4777 miiiiiimiimimimmmmuimmimiiiiimiiiiimimiiimiiiiiiiiimiiiimimiMimit: SLOVENSKI PLUMBER | JOHN ZAV/ERSCHNIK | s Pisarna in delavnica na E 530 - 38. Ave., Tel. Oreh. 5481 | Se priporočam vsem roja- E kom za plumberska in vsa E druga v to stroko spadajoča S dela. Prvovrstno delo in zme- S rne cene, je naše geslo. E ri 111111 n 11 n 1111111111111111 n 1111111111 n 11111 m 111 m n 11 n 111 n 1111 111111 m n 11 111111 111 n 1111 1 To je najstarejša banka v državi Wisconsin I USTANOVLJENA LETA 1847. 1 [ Pošiljamo denar v Jugoslavijo in vse druge države kjer 1 se izplača na željo v dolarjih ali pa v dinarjih. Na hranilne uloge se plača po 3%. POD NOVIM VODSTVOM AL’S Naš hranilni oddelek je odprt vsaki pondeljek večer do 7:30. j MARSHALL & ILSLEY BANK I Podružnica na južni strani 374 Nat’l Ave. I GLAVNI URAD: 415 E. Water St. , šsdiiiiiiiitHiiiHiNiiiHiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiguiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinitiiiinHiiniiiniiiiiHiiifflnnMiiHnHHjp Če nameravate kupiti dom, trgovino, gostilno ali o- i jjl hrt, zglasite se pri ERMENC-U, ki Vam postreže z na- jj li svetom glede nakupa poslopij, trgovin in stavbišč, v Mil- j| ’3 waukee, \Vcst Allis, Cudahy, North Milvvaukee in South ! ;C: * .i— /i. _ i ' • i ah-..A • at . * IR VICE SVA 1 ION 4EILS ČISTI GASOL1N VELVET OLJE ZA MOTORJE i J i H ♦ a za prenovitev olja . in Mineral St. Mazanje avtomobilov Hanover 2341 »čarno se vsem Jugoslovanom in jim jamčimo dobro in vseh ozirih pošteno, solidno postrežbo. Mihvaukeo. Cene za poslopja od $2500.00 naprej. Neka tera zelo t »* »ceni. Dalje gost iIne .s .-poslopji in brez poslo- P.Ub grocerije itd. Stavbišča (lote) po zelo nizkih cenah. Vse posle v zadovoljstvo rojakov, pri FRANK S. ERMENC 458 National Avenue Telefon Hanover 308 f 485 — 52. Avenue Telefon West Allis 366-WX | Odprto vsaki torek in petek do 9. ure zvečer. § FORDI NOVI MODEL Dgh- jte si pri prvi priložnosti nove Ford modele, ki so sedaj razstavljeni v našem uradu. Swendson Garage Orchard 5000 S 3 umiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiMimimimimiiiiiiiiiifg 55 - s 1 Z OLJEM DOBRO PRESKRBLJENI 1 I AVTOMOBIL. ! 1 PRENOVITE OLJE REDNO 1 Ne zanemarite drugih važnih delov | naj šibo odboji ali važni mehanizem | E Na naši postaji se vam nudi točna u poštena postrež- I E ba v tem oziru, za vse dela vašega avtomobila. ISTEWARD & ANDERSON I FIRST AVENUE IN WALKER STREET aiM»iiiiniiiniiiiiiiii iiiiiiiinii iiimiiium niiiiiiiiniiiiinmiiiiimiiiiinimiinMiimr 1 POSESTVO NAPRODAJ 1 BREZPLAČNO BREZPLAČNO Na željo v-am drage volje napravimo proračun za prenov- | ® ljenje vaše strehe, kadarkoli želite. s == $500 NAPLAČILA drugo kot najemnina kupi novi bungalov južno od Nash tovarne pri Clement x\ve. Stavbišče 39x125. Cena $4500. Tel. Ha n . 3633 ali pa se oglasite na 252 Reed Street == HERMAIr c KROEGER HERB. J. KROEGER J == (i) _ l! = 1 W. H. SHENNERS CO. I NO V E HIŠE naprodaj poceni $6,800 za lep dom, z vsemi modernimi u- $ ,200 za cottar j gestimi sobami in | vsemi ernimi udobnostmi. | stavbišče 8i> valjev. Na 41. Ave. j dnbnostmi. Naplačila 31000, dru- Samo $400 n aena> drugo po 15 1 dol. na mes' f g D mesečno po 25 dol. Se tudi zam a za dvedruž hišo, za trgovinsko poslopje ali pa se vzame tudi stavbišče kot naplačilo. I*. MORSE & SON CO. 378 National Ave. Tel. Hanover 395 S ZEMLJIŠKA PISARNA. (1) j lll!ll!llll!a!IIH!l!l!IBII!!lll!illilSI!!!ll!l|||||HIII|||||||ISMIIIIIIIII!l 8026 Plunkii,ton IJldg. Tel. Bron d wa.v. 3S37 ali I.akeside 2331 (D ___ FRANK ERMENC SLOVENSKI POGREBNIK z vsemi potrebnimi sposobnostmi za svoj poklic. Razumi olajšati težko breme v onih temnih urah in ne pozabi in ne pregleda niti najmanjše podrobnosti. Biti vreden vaše zaupljivosti, to je naše geslo. 401 GROVE STREET Tel. Hanover 876