Poiinina plačana o gotovini ,/_/ V % ' *; ~ --*"'■■' .A.i ■ ' S . VIORED ŽENSKI LIST LETO 19*1 %T-' - ."C - ■ A;-.;':' ■ VIGREDNICEI KNJIGA MATI VZGOJITELJICA SE NAROČA PRI UPRAVI VIGREDI LJUBLJANA LJUDSKI DOM 112910 zm ■" VIGRED LETO IX V LJUBLJANI, 1. JANUARJA 1931 ŠTEV. I ./• D.: Sigrid Undsef>ova. V letošnji »Mladiki« (št. 10, 11 in 12) pripoveduje profesor dr. A. šerko, kako je letos dne 10. avgusta s prelepim potniškim parnikom odplul iz velemesta Hamburga gori proiti severu, namenjen, da vidi Spitzberge in Ledeno morje. Drugi dan so že občudovali zapadno obal Norveške (Nor-ge). Iz Šerkovega opisa zvemo, da se ta dežela razteza od juga proti severu v dolžini 1720 km, a je mestoma široka komaj 58 km. Dasi s svojo površino prekaša n. pr. Italijo, pride v tej 121 ljudi na kvadratni kilometer, v oni pa — 8 (v Jugo>-steviji 46)! Norveška je torej redkoobljude-na. Sveta za obdelovanje je malo; če pa je kje kakšna zelena raivnica, je gotovo skrbno obdel na. Strnjenih vasi kakor pri nas ni; vidijo se le po pobočjih ali tudi ob vznožjih fjordov posamezni kmetiški domovi. Pisatelju se je ta dežela na mah priljubila. 2e prej je vedel o njej, da je visokokulturna, ki je dala svetu take može, kakor so: Henrik Ibsen, Bjornstjerne Bjornson, Knut Hamsun, Johan Bojer, Eduard Grieg, Fridtjof Nansen in Roald Amundsen; a zdaj, ko je v mestu Bergen od blizu videl ta narod, tako miren, tako utrjen v boju za obstanek, je vzkliknil: »Ako ne bi mogel biti Slovenec, bi hotel biti samo Norvežan.« Ob obali, mimo globokih fjordov in skjarov je plul pisec tega članka v »Mladiki«; videl je torej zapadno obrežje in ljudi na njem, v notranjost dežele pa ni prodrl njegov pogled, ker jo visoke gore (do 2000 m) v vsej dolžini ločijo od obrežja in morja. Da je mogel, mudeč se v mestu Bergen, v duhu prcdreti preko gora onstran, bi bil videl prestolnico Norveške, Oslo (prej Kristijanija), in kakih 200 km severno mestece hamar ob lepem jezeru Mjosen, in še par železniških postaj odtod, pa bi bil v mestecu LiJehammer cb istem jezeru, priljubljenem letovišču in zimovišču športnikov, in tam, na pobočju nekega griča, leži — brez soseščine — posestvo Bjerrebak. V sredi stcji stara kmetska hiša, dvonadstropna, skoro vsa lesena, obrnjena preti jugu. V pritličju je velikanska družinska soba. Iz vrta in z oken nas pozdravljajo živopestre cvetlice, hčerke bližnjih gora. Če bi se mi mogli postaviti pred to hišo in jo nekaj časa opazovati, bi videli, da pismcineše prinašajo tja dan za dnevom cele kupe pisem, samo za novo leto 1930. jih je prišlo 1500, izvečine prošnje za podporo, in na vsa ta nešteta pisma odhajajo iz hiše točni odgovori (ne samo v besedah, ampak tudi v — novcih). Pa ne samo pismonoše neprestano prihajajo v to hišo, ampak tudi zanimivi gostje, pred vsem pisatelji in umetniki, katerim vsem se tu streže z izredno pozornostjo. Najživahnejše pa je v tej stari hiši v poletnih mesecih, o velikih počitnicah, ko se otroci vračajo iz šol ter" z žarečimi očmi pozdravljajo svojo mater. Kdo je ta mati? Kdo je ta čudovita osebnost, ki živi in deluje tu notri in je taka privlačna moč za Norveško, da, za ves omikani svet? V svoji delavnici poleg velike družinske sebe sedi med stenami, do stropa s knjigami obloženimi, ter piše svoje znamenite knjige Sigrid Undsetova, slavna norveška pisateljica. Naš list pričenja danes vrsto življenjepisov velikih žen z Undsetovo ne le zato, ker je s svojim slavnim pisateljevanjem posebna dika sedanjega ženstva, ampak še bolj zato, ker pisateljica spoznava v življenju in spisih ista načela katoliške vere kakor naša »Vigred«. Rodila se je leta 1882. Je torej sedaj v 48. letu. Njen oče je bil učen arheolog (starinoslovec), službujoč v narodnem muzeju v prestolnici Norveške, v Oslo. Ko je deklica imela 12 let, ji je oče umrl; mati vdova je morala skrbeti za precejšno število otrok. Zato je morala tudi Sigrid kmalu zapustiti šolo in vstopiti kot kontoristinja v služboi, da je pomagala materi vzdrževati številno rodbino. S čitanjem pa se je sama izobraževala dalje. Ko je imela 25 let (leta 1907), je dala na svetlo svoj prvi roman »Frau Marta Oulie«. Kritika je takoj spoznala veliko nadarjenost mlade pisateljice ter postavila že njeno prvo knjigo v prvo vrsto mlajših zastopnikov norveške književnosti. Sledile so knjige pesmi, novele in manjši romani. V vseh teh spisih — do leta 1919. — prevladuje novepegansko mišljenje delujočih oseb. Pisateljica v tistih letih ni verovala v Boga; z novopogani vred je bila mnenja, da ni Bog ustvaril človeka, ampak človek Boga. Po zunanje pa je pripadala k luteranski veroizpovedi, kakor skoro vsa Norveška. (V srednjem veku je bila Norveška katoliška; kralj Olaf, ki ga Cerkev časti kot svetnika, je utrdil krščanstvo v Norveški. V 16. stoletju je luteranstvo iz Nemčije prodrlo tudi na sever.) Kmalu po letu 1911., ko je spisala roman iz življenja umetnikov, »Jenny«, se je seznanila s slikarjem Andersom C. Svarstadtom in se tudi z njim poročila. (Dasi ločen od prave žene, še živeče, je Svarstad po norveškem civilnem zakonskem pravu mogel postati soprog Undsetove.) Okrog 1. 1919. pa se je v duši Undsetove zgodila velika, usodna sprememba. Pa ni prišla nenadoma. Že dolgo se je pripravljala. Še ko je imela 20 let, se je z vsem žarom svojega duha poglabljala v zgodovino srednjega veka Norveške, ko je torej ta bila še vsa katoliška. In pri tem raziskavanju zgodovinskih virov je našla, da katoliška cerkev v Norveški ni bila tako pokvarjena in propala, kakor jo slikajo novodobne luteranske knjige. Čimdalje bolj se je vračala k veri sv. Olafa. Mnogo je v tistem času tudi molila, da bi spoznala resnico. Nikomur pa ni povedala, kaj se godi v njenem srcu. S katoličani se tudi ni mogla posvetovati, saj jih je na vsem Norveškem, ki se razteza, kakor smo omenili, v daljavo, kakor je od hamburga do Tunisa, komaj jOGU, raztresenih od juga do severa. Za večino, magari za stokratno in tisočkratno večino ji torej ni bilo nič. Slednjič je dozorel SKlep: »Postanem katoličanka!« Ali prej — še velikanska žrtev. Videla je, da njen zakon s Svarstadom po katoliškem nauku ni veljaven. In storila je ta težki korak: pregovorila je Svarstada, da gresta narazen. Sigrid je odšla z otroki v Bjerre-bak, Svarstad je ostal v OsiO. Po tem, morda najtežjem koraku, je lahko storila drugega: za Vse svete 1. 1924. se je odpeljala z železnico doli v mesto hamar, kjer imajo katoličani majhno kapelico, lu je na praznik bila sprejeta v katoliško cerkev; prejela je ta dan tudi prvo sv. obhajilo. — S Svarstadom jo veže še vedno lepo prijateljstvo: sprejela je skrb tudi za njegove ctrcke iz prvega zakona; v Oslo se večkrat vidita; Svarstad večkrat obišče njenega drugega sina, ki se vzgaja v katoliškem zavodu v Oslo. Undsetova je po vsem kulturnem svetu naenkrat zaslovela v letih 1920 do 1922, ko je na svetlo dala svoj veliki zgodovinski roman »Kristina, Lavran-sova hči«, v treh debelih knjigah,1 ki ga je, kakor smo že omenili, pripravljala dvajset let. Nemicgcče je, to bogato, silno razgibano vsebino, ob kratkem povedati. Naj jo le bežno označimo! I. knjiga. Kristina živi v prvi polovici 14. stoletja. Ko je dekletce staro sedem let, jo vzame oce Lavrans, imovit posestnik kmetije Jorundhof, s seboj v planino, kjer njegovi ljudje kose. Branja in pisanja jo uči oče sam. V samoti se razvija v znacajno deklico. Livakrat je njena nedolžnost ta čas v skrajni nevarnosti, obakrat junaško zmaga. Dozorela pa je v tem boju v — devico. Petnajst let staro zaroče s plemičem Simonom Andressonom (Andrejevičem), ki je pet let starejši. Ker je za možitev premlada, jo pošljejo starši (tudi mati ji še živi) v nunski samostan v Oslo, da bi se par let ondi še dalje vzgajala. Tedaj pa ob neki poletni slavnosti, vršeči se v gozdu, vidi plemiča Erlend-a, ki je sicer še enkrat starejši od nje, pa se ji prvi hip srce vname zanj, ker se ji zdi lep tako, »da jo je zabolelo v vsem telesu«. Pade. Zve, da je Erlend oženjen z Elino, ki je tudi ločena. Pa to ji ne odpre oči. Elino spravita z zastrup-ljenjem s poti. Treba bo očetu povedati, kaj se je zgodilo in da Simona noče. Dasi nerad oče vendarle privoli v poroko z Erlendom. Z deviškim vencem na glavi se poroči z Erlendom, čigar otroka nosi pod srcem. S tem se konča I. del. II. del. Tu se začne grenka jjokora. Erlend je odvedel svojo mlado ženo v svoj plemiški dvorec Husaby. Kristina, od doma navajena reda, z žalostjo vidi, da njen mož reda in'dela ne ljubi. Kristina mora skrbeti tudi za otroke Elinine. Rodi se ji prvo dete. V smrtni nevarnosti je mati. Pa še greh jo teži, še neizpovedan (tudi sokrivda pri zastrupljevanju). Z otrokom, zavitim v ruto na hrbtu, gre peš na božjo pot gori v severno mesto Trondheim, kjer dobi v sj>ovedi pri nadškofu odvezo in odpuščanje. Rodijo se dečki, drug za drugim. Erlend se ne briga za njih vzgojo. Kristina mu to z ljubeznijo očita. Erlend očitka ne prenese. Zapusti jo. Zaplete se v neko zaroto zoper kralja. Zgubi vse posestvo. Preseliti se mora s Kristino na dom njenih staršev. Lavrans je medtem umrl. III. del. Kristina je zopet na Jorundhofu. Zdaj je mati sedmih sinov, kjer je bila nekdaj srečen otrok. Erlend tudi tu ne dela nič. Kristino skrbi bodočnost otrok. Neko poletje v svoji žalosti zapusti družino in gre s svojo živino v planino. Ko da je dekla. Skrb, kaj bo z otroki, jo hujše in hujše razjeda. Srce ji hoče počiti. V tej bridkosti razžali moža z očitkom, češ, da ni vreden, bivati jx>d streho njenega tako skrbnega očeta. Razžaljen jo spet zapusti. Ne vrne se niti ne, ko se mu rodi osmi sin. Ko pa ta kmalu umrje, jo kmetje obdolže, da ga je sama umorila. Tožijo jo celo pred škofom Halvardom. Ubiti hočejo njo in vse sinove. Zdaj prihiti Erlend, da bi jo branil. V svoji žalosti ne mara njegove jx>moči. Šele ko je v boju smrtno ranjen, se ji vzbudi nekdanja ljubezen. — Erlend umrje. Otroci so odrasli. Najstarejša dva gresta v samostan, drugi na tuje, tretji se oženi in pripelje nevesto na Jorundhof. Mlada je skopa. 1 V nemškem prevodu obsega I. del 408, II. 586, III. 622 strani. Kedaj dobimo slovenski prevod? Pokora za Kristino je čimdalje hujša. Osamljena je. Tudi v duši čuti strašno praznota Zdaj se odloči, da se umakne v samostan. Ponižana je do tal. Pisateljica prav:: L-oslej je Kristina sicer molila k bogu, ali vedno tako, da naj bi se njena volja zgodila. Zdaj pa moli prav; zdaj je spoznala, »da je svet kakor veliko prenočišče: kaor ne more nič več izdati za streho, ga pred vrata postavijo.« Ne smatra se za vredno, da bi jo pre-oblekii za pravo redovnico; kot dekla služi vsem. Umiraje izroči svoj poročni prstan za maše. Ob pogledu na ta prstan se ji milo stori. Jasno vidi zdaj, da je vkl^ub Vsem bridkostim in kljub vsemu grenkemu razočaranju vendarle življenje silno ljubila ... Iz tega suhega poročila čitateljice, žal, ne bodo dobile pravega pojma o lepoti »Kristine, L. hčere«. Pa tolažimo se, da dobimo slovenski prevod ... L. 1925. je Undsetova izdala enako velik roman: »Olaf, Audunsov sin«, ki se enako godi v srednjem veku (13. stol1.) na Norveškem, vendar pa je »Kristina« njena največja slava in zaradi nje je dobila prvi teden decembra 1. 1928. Noblovio nagrado za najslavnejše književnike (140.000 švedskih kron). Tisti teden je bil vrhunec njene zemeljske slave: društvo švedskih književnikov ji je v Stcckholmu izročilo krasen lovorjev venec, in ves teden so si sledile prireditve njej na čast. In slavljenka? Lovorjev venec je položila na oltar Matere bcžje v cerkvi sv. Evgenije v Stockholmu, vso nagrado pa je razdelila sirotišnicam in ubožnim skandinavskim umetnikom. Ob branju »Kristine, Lavransove hčere« sem nehote mislil na Rusa Dostojevskega veliki roman: »Prestupljenje i nakazanije« (Zločin in kazen«). Kolikšna podobnost! Oba slikata padec, ali oba tudi s pretresljivo resničnostjo — kazen za greh. Zdi se mi, kakor da bi samo veliki pisatelji s severa gori umeli to čisto krščansko misel s tako nepozabno besedo povedati. Resnobni so — vobče — severni pisatelji. Tako tudi Sigrid Undsetova. Šaljivih prizorov ni v njenem romanu. Pisateljici ni prav nič neznano, kako si ljudje med seboj življenje grenimo; ni ji neznano, kako kratka je sreča v samo čutni ljubezni, ampak eno se ne sme — to uči njena knjiga — nikdar menjati: nerazdružljivost, svetost zakona. To je ideja njenega romana. Olobočina duše Undsetove odseva iz slike, ki jo je izvršil njen mož Anders Castus Svarstad: »K širokoodprtimi očmi, dočim ima usta bridko in z bolestjo zaprta, strmo gleda v svet, čigar prepolnost, pa tudi strahotnost mora zoper svojo voljo gledati.« Da, to razberemo z njenega obraza: umetnica vidi vso strahotnost življenja, ker ji je ta dar gledanja od Boga dan. M. Ruckmich- /. I'.: Klic današnji ženi . ♦ . Ne smemo zamolčati, da je ženski spol v silnem boju današnjega časa odpovedal v marsičem. Odpovedal je v tistih ženah, ki niso razumele, da bi bile varuhinje doma, da bi bile matere, in zaradi tega so nosile krivdo, da je družina razpadla ali izumrla. Odpovedal je v onih lahkoživih, brezzmiselnih damah, v enih elegantnih, razvajenih, uživanja željnih, ki so v napuhu in zunanjosti uničile svoje lastne notranje dobrine, da, še več, ki so se vdale groteskni modi, ki hočejo dekoltiranja namesto primerno zaprtih oblek, ki so svetu okrog sebe v pohujšanje, da, v pogubo. 2enski svet je odpovedal v onih nesposobnih, nevarčnih ženah, ki brezzmiselno zapravljajo narodno premoženje in tako tirajo same sebe in svojo družino vedno dalje v gospodarsko bedo, kar ima za posledico, da so v veliki nevarnosti tudi religiozne dobrine. Kar je pa sedaj najtežje in najmanj umljivo, je to, da je ženski spol odpovedal v onih nesrečnih ženah, ki so v sebi na frivolen način zadušile to, kar je vprav ženskemu čuvstvu tako samo po sebi umljivo — vkoreninjeno religiozno občutje in doživetje — in se postavile v vrato tistih, ki sovražijo vero, ki hočejo vero uničiti v strašnem vrvežu in izrodku. Naša dolžnost je torej, da začnemo delati to, kar je dobro in sicer ne v duševni ošabnosti in napuh-njeni prevzetnosti, ampak v ponižnem in hvaležnem spoznanju o vrednosti žene, spoznanju, danem cd Boga in to mora biti tista moč v boju proti brez-verncsti, zanemarjenosti in propadu. Odgovornost v nas, da to, kar smo sprejeli z osebnim dobrinami, ni naše, mora postati živa! Cerkev zahteva od nas, da zopet upostavimo te dobrine v tem, da pospešimo gibanje v našem času na religiozno-nravni podlagi. Pravo žensko bitje nosi svojo moč v sebi. Ono samo je moč. Ali nismo že večkrat čuiii, da je nehala podivjanost, se zadržala razbrzdanost, če je stopila zraven žena? Ona ne izreče nobene besede, nobene kretnje ne napravi in vendar se nekaj zapazi okoli nje, sila, ki prinaša izpremembe. Zopet mora iziti moč iz žene, iz katoliške žene, ki sili k zavesti in k religioznemu udejstvovanju tistega, ki pride z njo v dotiko. Katoliška žena mora danes mcčneje kot kedaj okoli sebe ustvariti čisto, jasno religiozno atmosfero, ki naravnost sili k Begu tistega, ki stopi pod njen vpliv. Katoliška žena mora biti brezpogojno bcriteljica in bojevnica v boju za religiozno formo duš. Ona mora odtujevanju in površnosti postaviti nasproti domačnost in skupnost. Ženska dobrota in čistost se morata vnesti v izrodek in posurovelost našega časa. Dr. Fr. Jak lič: Tiho svetišče in zver ob njem. Božji Učenik ob začetku svojega javnega delovanja ni kair brez posebnega vzroka tako nameril svojih korakov, da je bil v Kani povabljen na ženitnino in je endi storil svej prvi čudež. S svojo osebno navzočnostjo je hotel poudariti dostojanstvo zakona. Pa še več je storil: obnovil ga je v vsej njegovi prvotni popolnosti ter celo dvignil na višino zakramenta. O ko bi hctel Jezus priti v vidni obliki na vse svatbe ter izpregovoriti o vzvišenosti zakramenta sv. zakona! Ker po mnogih deželah je silno žalostno glede zakona. Tudi pri nas drvi navzdol. Tako slabo je po svetu z zakonom, da tudi mnogi brezverni in pretikrščanski opazovalci življenja kličejo po knjigah in časnikih, po zbornicah in na shodih, da je sodobni zakon potreben celotnega izboljšanja in da tako ne sme iti dalje. Seveda tudi ta njihov dobro mišljen in opravičen klic ne bo zalegel, ako se zakon ne obnovi iz edino pravilnega, božjega vidika in ako se božji predpisi v zakonu v vsej celoti ne uresničijo. Ker kaj bo človek zmodroval zoper Boga in kako postavil svoje zmotne zamisleke proti božjemu vsemodremu zamisleku? I. Zakon je dello božje dobrote in ljubezni. Bogu ni bilo dovolj, da je načrt o vsaki najmanjši stvarci celo večnost nosil v svojem umu. Ni mu zadoščalo, da je cb stvarjenju ta zamislek uresničil. Ni mu dovolj, da sleherno bitje vsak hip vzdržuje, to je: neprestano vnovič ustvarja, sicer bi se povrnilo v nič, kakor tudi električna svetloba hipno ugasne, če ne kroži več tok skozi žarnico. Beg je marveč hotel mnogim stvarem podeliti tudi del svoje stvariteljske moči. Bitje, katerega celo večnost ni bilo, začne bivati po stvarilni moči roditeljev, dani jima od Boga, in sicer je to bitje tako zavisno od sodelovanja staršev, da bi ga ne bilo, če bi roditelja ne hotela. Kolika odlika za žive stvari! Kct lije svetloba iz solnca na druga nebesna telesa, ki dajejo petem še naprej to svojo luč, tako in še vse nedopovedljivo lepše je napravil Bog z življenjem: dal je staršem oblast nad njim, ob njih življenju se prižiga novo. Ljubeče je to uredil. Kako hladno bi bilo na zemlji, če bi bil vsak človek neposredno ustvarjen od Boga, kot je bil n. pr. Adam! Ne bi imel ne očeta, ne matere, ne bratov ne sester ne sorodnikov, ne žene ne družine. Nešteto silnih, pa sladkih vezi ljubezni bi ne bilo, ljubezen je pa vir tople sreče. V neskončno tajnem božjem življenju so tri božje osebe neizmerno srečne v medsebojni ljubezni in Oče in Sin dajeta v ljubezni bivanje Svetemu Duhu. Izhajanje tretje božje osebe je torej prelep vzor družine, kjer tudi roditelja v ljubezni dajeta otroku bivanje. Cilj in središče družine je tcirej otrok. Ali pa ni otrok že sam na sebi nekaj lepega? Po duši je podoba božja. Čeprav se dušne zmožnosti zaenkrat še ne uveljavljajo v vsej svoji mioči in vsem svojem bogastvu, je že to njihovo šibko javljanje mikavno in ljubeznivo. Nedolžnost, dušna svežost, srčna plemenitost presevajo iz govorjenja in iz potez obraza, katerega še ni onečastila strast. Nič hinavščine še ne pozna otrok. Njegove oči spominjajo na srečno dobo raja, ko je bilo vse lepše in pravilnejše, kot pa je sedaj. Beg pa še nepopisno više dvigne otrokovo lepcito in dostojanstvo: v nadnaravni red božjega sinovstva ga pri sv. krstu pritegne. Otrok postane posebni ljubljenec božji, Jezus je to večkrat zatrdil. Zato se nebeškemu knezu, angelu varuhu, ne zdi za malo, da noč in dain spremlja njegovo življensko pot. Tudi za otroka je Jezus delal, trpel in umrl, tudi njemu je odločil večno srečo za končen cilj. In otrok, ta prelesitna božja stvar in ta mili ljubljenec božji, je prejel svoje bivanje od očeta in matere. Kako resna, pa tudi kako bodrilna je zanje misel: najin je, midva sva mu dala življenje, da bi ga, če bi midva ne hotela, celo večnost ne imel. Ali ne bodo starši strmeč razmišljali o tej nepojmljivi odliki in nalogi, katero jim je Stvarnik dal? Od zakona je pa odvisna sreča ne le otrok, ampak tudi sreča države. Studenci pripeljejo vedo k reki, tako pa dajejo starši državi dobrih državljanov in javnih delavcev. Ako so družine krepostne, bo tudi država krepostna. Uradniki iz čednostnih družin bodo vestno in zvesto vršili svoje dolžnosti; podaniki, rojeni iz dobrih družin, pa bodo tekmovali med seboj v izpolnjevanju še tako težkih dcUžncsti. Gorje pa državi, če bi zakon izgubil svojo krščansko svetost in dostojanstvo! Ne bo treba ne zunanjih sovražnikov ne notranjih nezgod, propast bo vzišla iz družin samih; zgodovina mnogih narodov in držav to glasno izpričuje: bili so v vsem razcvetu, pa je začelo propadati svetišče domačega, zakonskega življenja, in ni jih več. Kako važen je pa zakon tudi za Cerkev! Saj ji daje članstvo. Ako družinska vzgoja ni prava, Cerkev ne bo mogla razlivati nad človeštvo svojega bogastva, danega ji od Kristusa. Ako ni dobnh družin, tudi ni dobrih duhovnikov in potem gorje svetu, saj imajo težko nalogo: »Vi ste luč sveta. Vi ste sol zemlje.« Zakon naposled tudi polni nebesa. Če ni ljudi, ni kandidatov za večno srečo. Tclik je torej pomen zakona. Ali ne bo mladina vse bolj resno zrla na svojo bodočnost, če bo videla pred seboj vso važnost in vso vzvišenost naloge, ki jo čaka? Saj bo odločala o zemlji in o nebesih! II. Pa težka je ta nalbga zakonskih. Če sta morda poprej sanjala le" o rožah in solncu in neskaljivi sreči, se kmalu javlja resnična vsakdanjost in zahteva težke žrtve od njiju. Zakonska si morata drug drugemu pomagati na težki poti kreposti in popolnosti; graditi dobro, ne ga pa podirati; svetiti si z lepim zgledom, ne pa biti eden drugemu v slabost in padec. Koliko naporov volje je v to potrebnih, kako vse laglje bi bilo večkrait, posvečevati samega sebe, kot pa posvečevati oba! Mož in žena morata v miru in složnosti in rastoči ljubezni preživeti ne le prvih mesecev zakona, ampak vse življenje. Zato je treba premagovati svoje posebnosti, nepopolnosti in napake, dan za dnem rušiti samoljubje. Junaških naporov je za to večkrat treba. Težavna je vzgoja otrok. Kolikokrat; presune materino srce kakor nož otrokova napaka, o kateri prej še domnevala ni, zdaj se pa na otroku pojavi v vsej svoji cdurnosti. V lepe materine besede in v lep zgled staršev se mešajo kvarni vplivi, ki so iz prejšnjih rodov prišli naid otroka, ali pa ki vstajajo iz slabe okolice. Kdo bo vztrajno kos tej težki nalogi? Muči jih skrb za časni obstoj in prospeh. Kako vse laglje se preživlja en sam, kot pa če mora preživljati vso družino! In vsak zakon čakajo in obdajajo še posebni križi. Poročenca še mislila nista nanje, zdaj se pa zbirajo in zgoščajo nad njima. Da, težak stan je zakon. Ali pa ne bo mlado srce ob teh resnih in tudi žalostnih vidikih izgubilo poguma, rekoč: Kdo bi vstopal v zakon? Ali ni samsko življenje vse bolj lahko in zložno? Če bi večina ljudi tako mislila, bi človeštvo začelo pojemati in iti h koncu. Bog je pa itudi temu odpomogel; preskrbel je, da človeštvo vzlic težavam vstopa v zakon in sprejema njegove žrtve nase; varno je zavaroval čioveški rod, da ne izumrje. III. Bog je v človeško naravo položili razne nagone. To so stalna nagnjenja, ki človeka prisilijo, da stori to, kar je primerno in potrebno za njegov obstoj in razvoj, in da se izogne temu, kar bi mu bilo v škodo in propast. Tako imamo n. pr. nagon po jedi in pijači, nagon po gibanju in po uveljavljanju dušnih in telesnih sil, nagon posnemanja itd. Uživanje živil n. pr. samo po sebi ni ne prijetno ne lepo delo in človek bi večkrat ne sprejel vase dovolj hrane, če bi mu Bog ne bil dal nagona po njej, ki se javllja kot lakota, po nasičenju pa kot prijetna zadovoljnost. Od Boga je ta klic in velevažen je njegov namen. Tudi življenje zakonskih in njune naloge do otrok niso ne prijetne ne lahke. Zato je Beg potožil v naravo vsakega človeka tajen, pa silen klic, ki ga žene k zakonu in njegovim nalogam. Močan je ta klic in gon in le oni junaki in junakinje, ki so sprejeli od Boga posebno milost, se mu morejo za vselej postaviti po robu; ostalo večino ljudi pa sili, da podajejo plamenico življenja iz roda v rod. Razmnoževalni ali spolni nagon je to. Od Boga je dan človeku, ne pa od greha, kot mnogi nespametno menijo. Velevažen je njegov sme ter: rojstvo otrok in skrb zanje. Za vse nagone pa je značilno to, da so slepi, to se pravi: silijo k udej-stvovanju, a ne povedo, kaj hoče Bog po njih doseči. Ptica si n. pr. plete prvič gnezdeče, pa prav nič ne ve, čemu ji bo. Veverica že prvo svojo jesen nosi orehe v duplo, ,pa ničesar ne ve o zimi, da ne bo več hrane zanjo. — Tcda človek je hkrati tudi umsko bitje in s svojim razumem lahko dojame, kaj posamezni nagoni hočejo in kako dosezajo svoje cilje. Človeški razum torej tudi to vidi, da je edini namen spolnega nagena razmnoževanje človeškega rodu in da bi oni zločinsko ravnal, kdor bi si od nagona pri držal le prijetnost, njegove naloge bi pa ne hotel vzeti nase. V človeku mera torej razum voditi in brzdati nagone, dočim v ne-umskih živalih vodi in uravnava nagone kar narava sama. Tudi človeka bi bil Bog lahko tako ustvaril, da bi se nagoni uveljavljali sami od sebe brez napora in borb; pa ni hotel, ker je ustvaril človeka po svoji podobi, ki naj torej sam sveti in utira pravo pot skozi življenje. Tudi spolni nagon naj bo torej podvržen umu in volji, um in volja pa podvržena Bogu in božjim predpisom. Bog pa govori že po človekovem naravnem spoznanju: Ta nagon se sme udejstvovaiti le v zakonu, v dosmrtni zvezi med možem in ženo, kajti le v takem zakonu je za nastanek, obstoj in razvoj otroka dovolj preskrbljeno. In tudi v zakonu so meje tako tesne in stroge. Zaradi izvirnega greha je pokorščina nagona napram umiu in volji zelo zrahljana, kot je tudi zrahljana pokorščina uma in volje napram božjim predpisom. Zato je treba neprestanega samepremagovanja, ki kroti uporno zver. Kdor zanika izvirni greh, ta seveda tudi zanika nered v nagonih in zanika dolžnost, brzdati jih; vse mu je »čista naravnost«, ki se naj svobodno izživlja. Težak je boj zoper to uporno slo, a Bog je človeku tudi z nadnaravnimi sredstvi milosti bogato prihitel na pomoč. Najvišje človekovo dostojanstvo je tcrej to, da ima vse nagone v brzdi, cTa res dosegajo svoj naravni smoter, določen jim od Boga. Potem je človek zares suveren, vladar, ki ima telo in dušo v lepem soglasju. Kako beden suženj pa je oni, pri katerem je zavladal nagon nad pametjo! Sla je potem kot ljuta zver, ki upropašča dušo in teto, družino in človeško družbo. Nečistnik je grd nestvor v stvarstvu. Ko je Bog prvič gledal na zemlji zablode nečistosti, »mu je bilo žal, da je človeško bitje ustvaril,« kot mu sv. pismo po človeško polaga v usta. Ali smo že kdaj mislili na to, koliko dobroto je Bog izkazal človeštvu, ko je še posebej proglasil 6. in 9. božjo zapoved? Pri vseh zapovedih namerava Bog človeško srečo. S prvimi tremi božjimi zapovedmi hoče človeka pritegniti in privezati nase, na izvor vse ljubezni in sreče. Z ostalimi zapovedmi pa hoče Bog zavarovati kakšno človeško dobrino, dušno ali telesno. In s 6. in 9. božjo zapovedjo hoče zagotoviti vse ugodnosti za nastajajoče človeško življenje in že v kali zatreti vso škodo, ki bi se na katerikoli način megla razviti za to nastajajoče človeško življenje. Brezobzirno in brezpogojno obsoja v teh dveh zapovedih zlorabo nagona, ki ohranja človeški rod, zato proglaša že same misli in želje, če so popolnoma prostovoljne, za smrtni greh. Ogrožena dobrina je neizrekljive važnosti, zato je pa tudi njen varovalni zid tako neprodirljivo trden in močan. Ali smo pa že kdaj razmišljali tudi o resnici, da je sleherno, še tako malenkostno dejanje čistosti, dejanje ljubezni do človeškega rodu? Da je vsako dejanje čistosti počeščenje celega skrivnostnega telesa Kristusovega, čigar ud je vsak vernik? Da je vsako dejanje čistosti tudi prelepo dejanje pokorščine in ljubezni do Boga, ki je stvarnik in čuvar življenja? Mlad človek bo tudi ob tem razmišljanju resno obrnil pogled vase in ga nato zaskrbljeno obrnil proti svoji bodočnosti. Potem pa bo sklenil, da bo v stanovitni vaji volje in v nadnaravnih virih milosti iskal moči in pomoči, da bo mogel obvladati zver, ki grozeče mežika ob svetem hramu njegovega bodočega družinskega svetišča. Sv. trije kralji. (Koln.) Lojzka Roroatič-eoa: Ave Mesiju. Pozdravljam te, novorojeno Dete-Bog, pozdravljam te, veliki Kralj rodov! Iz jaslic Tvojih, zavel je v krog Zemljanov svetonočni blagoslov .. . Božična zarja se je razlila nad temo naših dni in Večnega ljubav nas je oprostila suženjskih vezi... Zopet se bližajo k Tebi duše ose bele in čiste kakor da jih je jutranja rosa umila in jih v Tvojem naročju, o Detece božje, poskrila ... Charles Silvestre, poslovenil Niko Kuret: Zvesta do konca. Roman. I. No cvetno nedeljo je bila vstala Dragica Villardova že pred dnevom. Vso noč je vel veter po polju in med oblaki, kjer je plul svetli srpasti lunin čoln. Dan je prišel iznad gričev, ki so jih bile plohe izmile. In v zraku so se premetavale mlačne sape in vonji zorane zemlje. Na malem genettskem posestvu ni primanjkovalo dela. Kmetiška hiš i je st.la na skali, vedi Bog, kdaj so jo bili zgradili. Pred njo je bi*oznanja, kaj je prav! Torej kmalu se oglasi! Rozalija G. Moj naslov je: Gospa Selma pri uredništvu Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. Ciklama. Kakor vidim, bo še nekaj časa trajala Tvoia vihravost, s katero začenjaš in nadaljuješ vsako podjetje. Zato se tudi prav nič ne čudim, če se Ti ne posreči, kakor želiš. So stvari v življenju, katerih potek in razvoj ni v človeški roki in naj bi se človek še tako trudil zanje. Taka je tudi tvoja zadeva, ki jo izsiljuješ na vse načine. Upam, da boš sedaj in odslej pametnejša. Verjamem pa, da je težko in hudo in Ti kar pritrdim, ko praviš, da nikomur ne moreš nič zaupati. Na noben način pa ne smeš postati čmerna in sitna! Poznam dekleta v podobnem položaju, kakor je Tvoj, le še nekoliko hujši, a vendar zna ta križec prav lepo nositi. Vsako jutro, ko se zbudi, premisli, kakšno veselje bi ji uteg- N * A * Š * F. T.: Iz zapiskov mlade gospodinje. V teh zimskih mesecih, ko zunaj ni posebnega dela, me je mama odločila za gospodinjo. Ne vem, kako bom kaj vršila to novo službo in če bom znala ubrati zlato srednjo pot. Seveda, če bi smela tako, kakor smo delale v tistem tečaju za finejšo kuho! nil prinesti novi dan. Na mnoge drobcene stvari misli, ki stoje kot skromne vijolice na travniku; toda ker na vse pazi, spravi ves dan precej veselja skupaj in zato nima časa za tožbe in zdihovanje. Poskusi še Ti in mi sporoči, kako Ti je! Zaprta ptičica. Zadevo, ki jo opisuješ, sem že zvedela od drugod. Res je hudo, ko se človeku zapro vrata, ko upre pogled v bodočnost. Mislim, da je prav, če 1i pritrdim, da študiraš naprej. — Tvojo prijateljico lepo pozdravi in naj le kar pogumno pošlje svoje pesmice uredništvu Vigredi v oceno; meni ne, ker se jaz s pesnikovanjem ne bavim. Seveda pa mi sicer lahko piše, kadar hoče. Poslano pesmico sem oddala v uredništvo. Elza. V odgovoru Rozaliji najdeš tudi sebi odgovor. Piši pa, kadarkoli hočeš! Sama, zapuščena. V resnici, pričakovala sem, da se bo tako zgodilo. Kdaj pa se vrneš v domače kraje? Sporoči mi potem takoj, da bom vedela, kam nameravaš! Nič naj Ti ne bo hudo za službo! Tako, v kateri boš toliko prestala, kakor si, boš pa že še dobila. Le pogum! In če si par mesecev kar doma, v tihem in varnem zavetju, Ti tudi ne bo škodovalo. Kmalu se oglasi! Vida. Leniča v»Kadar dom kliče« je vzeta povsem iz življenja. Seveda pa niso vsa dekleta taka kot ona. In na to tudi ne moreš misliti, da bi jo do pičice posnemala, ker je v vseh potankostih niti ne moreš. Eno pa pravi vsakemu dekletu: Zvestobo ohrani in moli! To pa seveda izpelje vsaka v svojih razmerah. Skeptik. Z nobeno drugo stvarjo ne vpliva človek na druge tako močno kot s svojo osebnostjo. Naj bi kdorkoli govoril najlepše besede, v resnici ne bo imel uspeha, ako ni zraven tudi globoko notranje prepričanje in dejanje. Vse, kar storiš, da postaneš sama plemenitejša, boljša, nehote in nevede delaš tudi za druge. Dobro pa je, da tega ne vidiš, sicer bi napuh kmalu vse uničil. Preprosto, mirno in zvesto hodi spoznano pot! D * O * M Da se je zelenjava le dobila na trgu, pa smo jo kupile in nismo nič vprašale za ceno. In nismo pred kosilom napravile ni-kakšnega proračuna, da bi videle, če očetov mošnjieek zmore, ampak smo kar dobro in prav dobro kuhale, da se le čim več naučimo. In so nekatere kuhale in druge pripravljale mizo in nismo tisti čas imele prav nobenih drugih skrbi, kakor samo one za kuho. Pri nas je drugače. Mama, ki je gospodinjila doslej, je med kuho mislila na vso hišo: putke so bile lačne in jim je šla trosit žita; krave so mukale, ker jih je dekla najbrž premalo napojila; poslom je šla mimogrede ukazat, kako naj v drvarnici cepijo in skladajo drva, in je še spotoma po sobah zaprla okna, ker se je že dovolj prezračilo, in še to in še ono. Ali bom jaz zmogla vse to, ali pa bo tako, kot je onegavi Tone očital svoji mladi ženi: »Mati so do zajutreka naredili toliko, kakor ti ves dan!« Potlej pa še to: pri nas se strašansko natančno vodi hišno knjigovodstvo; če se človek enkrat ali dvakrat na mesec obrača malo bolj prešerno, pa ni koncem meseca skoraj nobenega pribitka. Zato nikdar ne gledam pri branjevkah po izbranih in dragih sadežih ali spomladi o sv. Jožefu po prvi solati in pozneje po prvem grahu in češnjah in podobnem. Jaz moram kar pomisliti, kaj imamo kaj spravljenega v domači shrambi in potem šele sestavljam jedilni list. Hvala Bogu, da naši moški niso tako izbirčni. Najbrž je tudi drugod tako, da se mora kuharica v glavnem ozirati na moški okus. Ženske povemo svoje mnenje ali vsaj znamo svetovati, kako in kaj. Če pa mama poprosi očeta za svet, navadno odgovori: »Kar boste skuhale, to bom pa jedel.« Potem pa ne pokusi na juhi ne rezancev in ne zdrobovih žličnikov in za sok niti ne zmoči žlice; pa si ne vzame na krožnik nobene vrste zelja in mu je slabo in toži, kako bo danes lačen, če iz kuhinje samo diši po maslu. No ja, pa to v splošnem že vem, saj me je mama že neštetokrat poučevala: »Tega ata ne je in onega fant ne pokusi!« Ampak tako sem mislila, ko sem jih malce pohvalila, da po nepotrebnem nikdar ne stresajo sitnosti: da bi moral biti na mizi vedno opran in zlikan prt, pa vsak dan sveže cvetlice, pa jedi servirane vse tako, kakor smo se učili v šoli. Pri nas je dovolj, da je ob času kosila soba snažno pometena, pa povsod obrisan prah; na povoščenem platnu, s katerim imamo pregrnjeno mizo, se ne smejo poznati sledovi kakšne prejšnje južine in ne smejo biti raztresene drobtinice. Tudi sklede in krožniki morajo biti čisti in jedilno orodje mora biti umito. (Ne tako, kot se je dogodilo slepemu Jerneju, kateremu so poleg sklede položili že kar raskavo žlico, kot je čutil v ustih.) Tudi to se meni ne zdi ravno potrebno, da bi se dekleta vprav iz knjig učile sestavljati jedilne liste, da bi bilo vsako kosilo preračunano na kalorije in bi bib potem vsake za življenje potrebne snovi v pravšni meri. Po mojem mora dati zdrava pamet, da s kislo repo in kuhanim sadjem — zadnjič so imeli pri sosedu tako kosilo — noben delavec ne more opraviti celo popoldne. Pa mi je že pravila gospodinja, da bo za kosilo zdrob na mleku in pa čaj. In je v tisti čaj nalila žganja in potem ni bilo nikoli dovolj sladkorja. Pa so bili otroci ob dragem kosilu lačni in so čez pol ure že prosili za kruh. Vse one, ki so prejeli 1. številko »Vigredi«, pa ne mislijo ostali naročniki, vljudno prosimo, da jo vrnejo. No, meni ta mesec ne bo treba kaj takega. Šele pred prazniki smo klali. Sedaj imam želodec in pljučka in srce, da bom kuhala obaro; pa ledička in jetra, da jih bom pražila in zraven dajala dušen riž ali pa krompir na toliko načinov. Pa bo poleg pečenih krvavic še oče nevede jedel kislo repo ali zelje, pa če magari naredim tudi solato, ko imamo še toliko endivije in pa zeljnatih glav. Za nedelje pa nisem pustila nasoliti vseh hrbtišč. Tako imam že kar pripravljene pečenke; poleg pa bom dala peso, pa karfijolco, katera je spravljena za večje praznike in po kozarcih imam spravljenih dovolj gobic in kumaric in stročjega fižola. Ne, za solate pa še dolgo ne bom v stiski. — Oj, nekaj pa bi še kmalu pozabila! Kadar se bom hotela atku prav posebno prikupiti, bom zamesila dobro, dobro testo in ga povila prav nagosto z ocvirki. Ko pa je vendar pred pustom špehovka očetova najljubša jed! Mislim, da bo začetek kar dober. Bog mi daj srečo! Gospodinjstvo. Gospodinjstvo, pod to besedo razumemo vsa delo v domu, ki ga ima opravljali gospodinja, od ranega jutra, do pozne noči in še naprej. Ne kuha samo, kakor včasih kdo misli, ampak opravlja še deset, da lahko rečemo sto drugih del. Prva je zjutraj na nogah in že ponoči je morala misliti, da ne zaleži. Katero delo pa je najvažnejše, ki naj se ga loti? Ne gre za najvažnejše, pač pa za najnujnejše. In to bo ta ali oni dan, da zbudi gospodarja, drugič morebiti, da pripravi zajtrk, prihodnjič zopet, da skliče družino, ali da pogleda v hlev, ali svinjak. Ni to vsak dan enako, toda vsa ta dela čakajo nanjo vsak dan v tem ali onem redu. Ali je potem preveč, če pravi pregovor, da gospodinja podpira tri ogle? Dopoldansko delo jo zopet že čaka. Otroke spravi v šolo, pospravi, pomete, pripravi za kuhanje kosila. Prej pa še odkaže družini delo in sama poprime zanj, kjer le more. Tudi na polje ali na travnik steče še prej, zlasti ona gospodinja, ki si ne more privoščiti družine v pomoč, ali vsaj ne v zadostni meri. V tem slučaju mora seveda tudi še opraviti živino, nanositi vodo i. dr. Ali ni potrebno, da za tako vsestransko delo v gospodinjstvu vzgojimo našo kmetsko žensko mladino, da bo močna in krepka za resničnost vsakdanjega delavnega dne, da se ne bo bala prijeti za delo, ki jo čaka? Pa s tem gospodinjino delo še ni končano. Kot žena in mati mora skrbeti za moža in otroke. Vsa vzgoja otrok je v njenih rokah, skratka vse telesne, duševne in srčne potrebe mora vpoštevati, moža in otrok. Razen hrane mora preskrbeti tudi obleko, perilo, razvedrilo in zabavo. — Čaka pa še nanjo dom; pospravljanje, snaženje, pometanje, pomivanje; hiša in spalnica, kuhinja in shramba, dvorišče in vrt z živim in mrtvim inventarjem čaka njene vešče roke. Ne zato, da bi naše gospodinje opominjale na vse to delo, so bile napisane te vrstice, ampak da s potrebnim poudarkom omenimo to delo naših gospodinj, ki ga nihče ne ceni, niti ne vpošteva. Toda narejeno mora biti. In na tem mestu se bomo v letošnjem letu razgovarjale, kako naj žene uspešnejše vrše to delo, ne da bi do skrajnosti izrabljale svojih telesnih in duševnih moči. Ce smemo reči, Vigred kot ženski list, bi vsaki izmed svojih čitateljic rada pomagala; zato bo prinašala v teh-le razgovorih nasvete glede dela v tej ali oni smeri, poleg tega pa tudi smelo pričakuje, da ji bodo čitateljice šle na roko na ta način, da bodo pridno sodelovale z nasveti iz svojih bogatih izkušenj, ali pa z vprašanji iz gospodinjstva naše delo usmerjale. Zato danes otvorimo tu rubriko prav posebno določeno za gospodinjstvo in gospodinjsko delo: v družini, v kuhinji, na vrtu, pri živini in perutnini, pri obleki in perilu, pri sadju in mleku, sploh pri vsem in za vse, kar zadeva gospodinjino delo. Pričakujemo pridnega sodelovanja. Vprašanja iz gospodinjstva. Vprašanje: Kako odpraviti črve iz lesene sobne oprave? Odgovor: Črvi so res zelo nadležna stvar. Ne samo, da opravo skvarijo, ampak jo napravijo nelepo. Posebno sitno je dan za dnevom spravljati rumen prah (črvojedno), ker človek ve, da bo drug dan treba spravljati prav na istem mestu. — Nekateri ljudje pravijo, da se črvi zarede v svežem, nevle-žanem lesu, a to ne vem če drži. Res pa je, da so vlažna stanovanja prav pripravno ko-tišče zanje. — Kako jih odpravimo? Najprej izpihamo iz luknjic (najbolje z malo gumijevo šprico) ves prah. Potem kanemo z malim čopičem v luknjo kapljico bencina ali petroleja; globlje pa zleze kapljica, ako jo vbriz-gnemo s šprico, ki jo imamo za mazanje šivalnega stroja. Ce prahu prej ne izpihamo, se prah napoji s tekočino, ki je bilo namenjeno črvom in jim potem nič ne škoduje. Opozoriti pa moram, da je to delo zelo zamudno in zahteva mnogo potrpljenja. Vprašanje: Kako odstranim rjav madež od prevročega železa iz belega perila? Odgovor: Ce ni toliko zažgano, da bi bilo pretlelo, je treba zapaljeno mesto namočiti s čisto vodo, potrositi s soljo in položiti na solnce. Cez nekaj ur madeža ni več. Vprašanje: Kako naj si ozdravim ozebline? Odgovor: V raznih knjigah se čita o raznih zdravilih. Meni je pomagalo to-le sredstvo: V pivovarni sem dobila slad ne-kuhanega piva. Tega sem kuhala toliko časa, da je nastal sirup (gosta tekočina). Ta sirup sem namazala na ozeblino, položila bato nanj in zavezala. Tako vsak večer in v kakih 8 dnih nisem čutila več belečin. — Pravijo, da to sredstvo pomaga tudi pri zastarelih ozeblinah. Prosimo, da vsaka čitateljica sporoči, kako je ona ravnala v vseh navedenih slučajih. Vigred bo rada objavila to drugim v korist. Kuhinja. Kremove rezine. Deni na desko % kg moke, 2 dkg presnega masla, noževo konico soli, 1 žlico vode. Vse to prav dobro pogneti in pusti četrt ure. Miedtem vgneti na deski z močno leseno žlico ali nožem % kg presnega masla v za prst debelo pločo, povaliaj jo v moki in postavi na hladno. Potem raz-valjaj testo, da je dvakrat tako široko ka' or masleha ploča, ki jo položi na sredo testa in zagrni testo čez maslo. Pri tem pazi, da maslo dobro zakriješ in stisneš ob testo. Desko potresi z moko, obrni testo tako, da bo zgornja stran spodaj in potolči z valjarjem, da se testo in maslo sprimeta. Nato zloži testo v tri gube in ga čez četrt ure zopet prevaljaj. To ponovi še trikrat, a zloži testo vsakikrat od nasprotne m strani. Zadnjikrat pusti testo počivati pol ure, nakar ga raz-valjaj v krpo (ploščo) za nožev rob debelo, položi jo na pločevino, obloženo s papirjem in speci. — Krema: V primerno veliki ponvi ali lončku mešaj 2 rumenjaka, 8 dkg stolčenega sladkorja, žlico vanilinega sladkorja. Ko dobro naraste, prilij % 1 vrelega mleka in mešaj dalje na vročem štedilniku. Polagoma vmešaj še 6 dkg moke. Ko se krema zgosti, jo odstavi primešaj malo ohlajeni še trd sneg dveh beljakov ter jo postavi na hladno. Pečeno ploščo prereži čez pol, na eno ploščo namaži pripravljeno kremo, z drugo pa pokrij. Tako naj stoji v hladnem prostoru par ur, najbolje čez noč. Razreži v poljubne velike koščke in potresi povrhu s sladkorjem. Navadni keksi: Mešaj v primerni posodi 6 žlic stolčenega sladkorja, 6 žlic kisle smetane in 2 jajci. Ko dobro naraste, primešaj pol kavne žličke stolčene jelenove soli, noževo konico cimeta, drobno zrezane limonove lupinice; moke prideni toliko, da dobiš testo kot za rezance. Testo pokrij in naj počiva eno uro. Nato ga razvaljaj za pol prsta debelo in izreži poljubne oblike. Polagaj jih na vročo ne namazano pekačo in speci. Čokoladni keksi. Izpeljava kakor za navadne kekse, pripravi pa dodeni 3 dkg zmehčane čokolade in žlico stolčenega sladkorja. Široki rezanci z orehi. Iz 2 jajec, 1 žlice vode in približno pol litra moke napravi testo za rezance. Testo razdeli v dva hlebčka in razvaljaj na tenke krpe. Ko se malo osuše, jih zreži na prst dolge in pol prsta široke rezance. Skuhaj jih v slani vodi, nato odcedi, deni v skledo ter še vroče potresi povrhu z zmletimi orehi toliko, da so rezanci čisto pokriti. Kuh iz rumene kolerabe. Olupi in zreži na štiri dele tri rumene kolerabe ter jih skuhaj. Kuhane odcedi, pretlači skozi sito; prideni 2 žlici kisle smetane, 2 žlici presnega masla, 4 žlice na masti ocvrtih drobtin, 2 rumenjaka, limonove lupinice, malo soli in vse skupaj dobro premešaj. Rahlo primešaj še trd sneg 2 beljakov, deni v pomazan model ter lepo rumeno speci. Pečenka v mrežici. K kg prašičjega in Yt kg govejega mesa fino sesekljaj ali zmelji; prideni v mrzli vodi namočeno ter ožeto žemljo, pol žlice drobno zrezane in na masti zarumenele čebule, majhno zrno strtega česna, soli, popra, majarona, limonove lupinice, zelenega peteršilja in eno raztepeno jajce. Vse to z rokami dobro premešaj in ugneti v podolgovato štruco, zavij jo v mrežico in peci pol do tričetrt ure. Medtem jo večkrat polij z vrelo vodo oziroma s pečen- kinim sokom. Pečenka naj bo lepo rumena in dobro prepečena. Mrežica se ne sme ožgati ali strgati. Ko je pečenka gotova, jo zreži na koščke, zloži jih na krožn.k in polij s pečenkinim sokom. Zraven se poda pražen riž, krompir ali solata. Vprašanja iz zdravstva. Odgovarja dr. M. Justin. Planinka. Nimate pravilnega perila, pravite, in vendar pišete, da imate perilo vsak mesec en dan in nekaj dni pa belo perilo. Torej nastopi perioda vendar redno. L>a pa ni močna in 3 ali 4 dni trajajoča kot pri močnih ženskah, to leži pač v vaši slabot-nejši naravi, katero treba utrditi in ji tako tudi dati znakov trdnega zdravja, kot je končno tudi redna perioda 3 dni. Utrdite se, red v delu, red v jedi in dobra, tečna hrana vam bo tu dosti pomagala, če ste sicer drugače zdravi, kar pa malo dvomim, ko pišete, da vas boli glava, če težje delate in želodec, če kaj kislega jeste, ali sirovega. Kaj pa srce? To je treba konsta-tirati, potem pa zdravila na temeljni vzrok in kar se bo dalo narediti, se bo. Dajte si torej opazovati srce, morda bo celo potrebno, da ga še rentgenološko pregledati daste, da se ugotovi vzrok glavobolja, želodca in slabega perila. Upajoča. Stari ste 26 let, samska. Do 16 leta popolnoma zdrava, nakar ste po prehla-jenju začela bolehati, bolečine v kosteh vas mučijo, v glavi in nogah. Potrtosti se ne morete oprostiti. Šumenje v ušesih vas sedaj najbolj muči poleg oslabelosti celega telesa. In neka mlečno bela tekočina iz genitalijev vas vznemirja, in bolečine v križu vam delajo težave. Kar se tiče tega zadnjega (belo perilo), to je gotovo posledica vaše splošne oslabelosti in iz popisa povzamem, da to ni nobena spolna bolezen, to je v zvezi z vašo splošno telesno oslabelostjo in slabokrvnostjo. Okrepitev telesa bi vam to odpravila do gotove meje. Tople polkopeli Vam bodo koristile, dajte pa v vodo še en lonec preku-hanega hrastovega lubja drobno nasekanega in skozi krpo precejenega tako, da odcedek tega pride v kopel ali polkopel. Vsak večer ali vsak drugi večer 5—8 minut bo za vas zadostovalo. Le glejte, da se ne prehladite! Toplota 28 do 30°. Žalostna, zapuščena. Podpisa, niti od kod je pismo, ne izdamo nikdar. Anica M. Kor. p. Ž. Že nekaj časa Vas trga po udih v nogah, kolenu in stopalu. Izgleda, da je res revmatizem. Če se niste še zdravili, začnite takoj, da se ne zaje in bo pozneje težje. Obrnite se k zdravniku, tako dolgo iščite pomoči, da odpravite. Morda bo celo treba toplic, morda mazila, injekcij itd. Hrepeneča po zdravju, črne notranje mrene v očeh, če je vse to res, se dajo z uspehom operirati pri specialistu. Kar v bolnišnico! Seveda je slepota nekaj hudega. Pesem o slepcu me vedno presune in po operaciji utegne res zasijati »drugo solnce«. Julija J. Po dolgem sedenju čutite bolečine v plečih in bljuvati morate. Ce je to začetek jetike, vprašujete v skrbi. Če nimate drugih znakov, potem o svoji jetiki ne mislite ničesar! Luč na gori. Na izrezke o ženski bradi in Cito-Cin ne mislite dosti in reklama o ženski lepoti, naj ne meša vaših misli. 2enska je lepa, če je duševno in telesno zdrava, ima dobro in blago srce in malo ali nič strasti in na katero današnji pokvarjeni svet nima vpliva in ji torej lepote vzeti ne more. Saj je vsaka ženska (dekle in žena) lepa, če je vse pri njej v redu. Vsaj nepokvarjeni moški tako vidijo. Tiste stvari, ki ste jih izrezali, se ne izplača naročevati. Ko ste bila 18 let stara in ste dobili šele tedaj periodo, ste zapazili hiter porast prs. To je naravno, ker je perioda in delovanje prs v neki zvezi potom krvi in to mora tako biti, sicer ni vse v redu, in če so ostale prsi sedaj v isti velikosti, je tudi prav in v redu, uspeha ni treba iskati v vašem smislu. Ostane naj tako kot je. Če boste enkrat mati in žena, bodo nastopile že spremembe same ob sebi. Sami bodljaji v plečih še niso tuberkuloza. Treba drugih znakov: še povečana temperatura telesa, hujšanje, hitra utrujenost itd. kakor sem jih že enkrat v Vigredi naštel, potem je misliti na tuberkulozo. T. Ponavljajoči se črevesni katar je resna stvar. Treba ugotoviti, če ni tu kaj od ostankov prestane dizenterije. Morda tudi kaj drugega še. Pregledati blato v higijenskem zavodu v Ljubljani potom vašega zdravnika. Dokler prihaja katar, držite se dijete, to je pijte čaj, jejte sluzaste juhe, prepečenec, pre-žganko, drugega ne in nikdar preveč, grejte trebuh, čuvajte se prehlada, mrzlih in mokrih nog. Če prav ste, kakor pravite, »rojeni pod najbolj nesrečno zvezdo«, katere na nebeškem oboku ni in je v atlantu tudi ni najti, vendar vam lahko rečem, da se da tu lepo urediti s časom in pametjo. Odvisi pa dosti od vas same. Le ne pogrezajte se »globoko pod zemljo«, temveč ostanite lepo na božji zemeljski obli. Saj je lepo tu, en križ, oziroma dva ima pa vsak človek, sicer bi pa lepote ne videli brez njega. Pavla K. Neimenovana. Vam prihaja slab duh iz ust že nekaj let. Preneha in po težkem delu zopet nastopi. Smrad iz ust izvira ali od zob (preglejte torej po zobozdravniku svoje zobe in če je tu vzrok, čistite jih zjutraj in zvečer); ali od gnojenja okoli zob (torej je treba zdravljenja), ali iz nosa. To zadnje je silno težko odpraviti, celo serum se že izdeluje zoper to in se vbrizgava. Tudi obolenje pljuč in želodca povzroča smrad skozi usta. Torej treba tudi to pregledati in če se to pozdravi — je smradu iz ust tudi kmalu konec. Torej! Barbara K. »Trahom« mora v bolnico, le tu je njegovo mesto in le tu se pozdravi, če je res trahom. Oči treba čuvati. Ne zamudite torej tega!" P. M. iz D. Če ob času boleče periode ostanete doma — nič hudega, čeprav to kdo zapazi, sicer pa moški ne vedo to tako in se da lepo prikriti. Le ostanite doma nič za to in nikar pretiravati z delom ob tem času, da vam ne bode žal enkrat. Bolečine se že dajo zmanjšati z zdravili tudi, če se ne počiva, zato treba, da vam zdravnik napiše recept. V Vigredi tega ne smem storiti, da me ne zapro. Imamo predpise, za vas je dosti, da veste, da so tudi zdravila zato. Če vam je ob tem času tekla kri iz nosa — nič hudega za vas. Ali si že pokazala Vigred sosedi ? Stori to in sRrbi, da se naroči! L. K L. Poleg rednih mesečnih menstruacij ima veliko deklet še belo perilo. To ni samo po sebi nevarno; vzrok tiči ali v prenaporu, v slabi konstituciji telesa, v slabokrvnosti in sličnih vzrokih. Tudi v spolnem draženju tiči vzrok mehanični ali tudi v mislih. Kaj je pri vas boste sami sodili. Če je izključena spolna obolelost, potem belo perilo samo ob sebi ni nevarno ampak sitna stvar, ker treba večje pozornosti, da ne nastopi v okolici spolovil vnetje, ekcem, z bolečinami in srbenjem. Treba izpiranja, kopanja v polkopelih z odcedkom od hrastovega lubja. Da bi ledvična bolezen imela to na sebi, da kak dan kar ne kaže znakov, tega ne verjamem. Da greste večkrat na vodo je po popisu reflektorično od draženja po belem perilu. 2 krat na teden na veliko potrebo je pa premalo; če hrano zavživate redno. Redite se močno to je, vsa zavžita hrana se dobro asimilira in plodonosno- nalaga, to je gotovo pri vas v zvezi z notranjo sekrecijo žlez in že mora biti to prav, zato ne skrbite preveč in ne premišljujte. Klistirajte se pa le vsak drugi dan, da bo stolica bolj v redu. S tem bo pritisek krvi v glavo in morda tudi vrtenje v glavi preostalo. Srbečica na spolovih je menda pri vas vsled onega belega perila. Delajte polukopeli v topli vodi 5—8 minut s odcedkom hrastovega lubja. Sramovati se pa — seveda je to naravno za nepokvarjena dekleta — se ne smete pred zdravnikom, če se gre za zdravje. Kar se tiče vašega slučaja se mi je zdelo, da mi niste vse povedali zadnjič, da mora še nekaj biti. Saj bolezen ni greh, le ven z besedo! Dne 9. novembra pr. 1. je prišel v Ljubljano kot odposlanec Nj. Vel. kralja gospod ministrski predsednik, general Živkovič. Ob sprejemu na banski upravi je sprejel tudi zastopnice Slov. kršč. ženske zveze, ki so mu prinesle pozdrave vseh včlanjenih ženskih društev, ga prosile, naj tolmači izraze najglobljega spoštovanja na najvišjem mestu ter so mu izročile spomenico o svojem delu. G. ministrski predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da je povsod, kjer je ženstvo dobro organizirano, vse javno in zasebno življenje v najlepšem razmahu. Prosil je, naj bi ženstvo kakor doslej tudi nadalje zastavilo vse svoje moči za dvig naše domovine Jugoslavije, čemur je ženstvo navdušeno pritrdilo. * * * »Zveza karitativnih društev v Ljubljani« prireja vsak drugi torek v beli dvorani Uni-ona predavanja, katerih namen je, zbuditi med občinstvom smisel za krščansko dobrodelnost. Predavatelji poročajo o drugih deželah in državah, kako tam cvete ljubezen do bližnjega ter na ta način prav mnogo koristijo za razvoj krščanske karitas tudi pri nas. Predavanja so zelo dobro obiskana. * » * Internacionalna unija katoliških ženskih zvez je imela sejo svojega predsedstva v dneh 27., 28. in 29. septembra v Baselu. Udeležilo se je 18 članic predsedstva iz 11 držav. Za prihodnja štiri poslovna leta, ža katero dobo je bilo v maju izvoljeno v Rimu, se je stvo-rilo deset študijskih komisij, ki bodo razpravljale ta vprašanja: Ohranitev, obramba in razširjenje vere. Družina: žena, mati, gospodinja. Pouk, vzgoja, šolska vprašanja. Intelektualno delo. Industrijsko delo. Varstvo žene. Varstvo otrok. Higiena s socialnega in moralnega vidika. Žena v javnem življenju. Te komisije bodo pripravljale za delovni zbor, ki se bo vršil 1. 1932 v Švici s temo »Promicanje krščanskih načel v družino in družbo po vzgojni encikliki Pija XI.« Ofici-jelni kongres pa se bo vršil 1934 v Rimu. Delovni program za včlanjene zveze: Verska in liturgična vzgoja. Šolska vprašanja. Organizacija mladine. Žena na deželi. Delavka. Akademičarka. Boj zoper nemoral-nost. Državljanska vzgoja žene. Udejstvitev na kongresu v Rimu sprejetih resolucij. Prihodnja seja predsedstva unije bo v maju 1931 v Waršawi. * * * Društvo katoliških učiteljic Nemčije, ki je leta 1930 zborovalo binkoštni teden v Berlinu z glavno temo »Vzgoja mladine za spravo med narodi« bo zborovalo leta 1931 v bin-koštih v Marburgu na Lahni. Glavna tema tega zborovanja bo »Sodobna kriza in državljanska vzgoja naše mladine.« ♦ ♦ * Vse žene in dekleta, ki imajo knjigo »Mati vzgojiteljica« v sedanji ali prejšnji izda,i, so v predgovoru gotovo videle, da je prvo izdajo oskrbela jx>kojna učiteljica gospodinjskih šol Julija Jaklič. Tista knjiga je bila do malega prevod nemške knjige, »Lrzieh-ungskunst der Mutter«, ki jo je spisala Liana Becker, tedaj zaposlena v Volksvereinu v M. Gladbach. la žena je praznovala v oktobru 75 letnico svojega življenja. I o poklicu učiteljica, je takoj po učiteljskih izpitih odJa kot vzgojiteljica v Španijo, ki ji je postala druga domovina, saj je preživela tam trideset let. Pa tudi iz tujine je ostala v najožjih stikih z domovino, zlasti z gibanjem katoliškega ženstva. Z mnogimi tozadevnimi spisi v »Koln. Volkszeitung« je pripravljala ustanovitev katoliškega nemškega Frauenbunda. In ko se je 1. 1906 vrnila iz Špance, je bila ena izmed najpridnejših delavk v njem. Fred-vsem se je zanimala in pridno delala za žensko izobrazbo. Tisti čas tako pereče vprašanje reforme dekliških šol, posebne potrebe izobrazbe žene, akademska izobrazba ženstva, dekliške nadaljevalne šole, obrtne, vrtnarske, gospodinjske, poklicne šole, vprašanje delavk, delo žene v občini, državljanska vzgoja žene, stanovanjski problemi, vsa ta vprašanja so Liano Becker povsem zaposlila. Za vse to je našla v Volksvereinu mnogo razumevanja in tudi mnogo hvaležnega občinstva; saj je bila dolgo vrsto let prav tam nastavljena kot referentinja za ženska vprašanja. Njena knjiga »Die Frauenbevvegung« (zaloga Kosel & Pustet) je edina s katoliškega stališča spisan sistematični prikaz organiziranega ženskega gibanja. — Nemške ženske organizacije so jo ob njenem jubileju zelo prisrčno proslavile. ♦ * * 29. novembra 1930 je preteklo 150 let kar je umrla velika avstrijska žena, cesarica Marija Terezija. Vse avstrijske ženske organizacije so se je spromnile kot žene, ki je vtisnila svoji dobi neizbrisen pečat. V zelo zgodnji mladosti je prišla na prestol, ne da bi se bila za to izobraževala. Takoj se je pričel boj za njen obstanek in v ta boj ni prinesla drugega s seboj kot svojo osebnost. »Uboga kral ica sem, toda imam kraljevsko srce,« je rekla nekoč o sebi. Pogum in potrpežljivost sta ji bila orožje. Temeljna poteza njenega značaja pa je bila globoka pobožnost, ki jo je spremljala pri vsem njenem delu. Njeno delo je bilo, da je ustvarila avstrijsko državo iz raztresenih pripadajočih dežel. V načinu, kako je vršila državne reforme, tiči njena veliči a. Intuicija velike žene jo je vodila, pravilni občutek mnogo bolj kot pa moč. »Eolje je preveč čutiti (čuvstvovati) kot pa premalo,« je rekla sama. Pravičnost ji je bila nad vse. »Bolje je, da izgledam slabotna, kot pa kri- vična,« je nekoč napisala. »Mati, skupna mati« je hotela biti svojim deželam. Ob vsaki priliki je vzporejala življenje v svoji družini z življenjem v državi, med svojimi otroki in svojimi narodi. Slika njenega značaja je ostala neomadeževana v zgodovini kakor nobenega drugega vladarja. Kot žena, mati in vladarica je bila velika. * * * Red šolskih bratov, ustanovljen od svetega Janeza la Salle, praznuje v tem letu svojo 250 letnico. Ta red ima v svoji oskrbi vse tipe šol, od ljudskih in srednjih, realk in gimnazij do univerze. Poleg teh pa tudi DoO°BoRoBo Misijonski koledarček za mladino 1931. Deseto leto. Cena 3 Din, pri naročbi 10 izv. skupaj eden povrh. Povestice so jako poučne in obenem zabavne, zato ga staršem in g. katehetom toplo priporočamo. Letos ima tudi lepo barvano prilogo. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1. Oba koledarčka obenem priporočamo kot lepo božično darilo. A njega ni... je knjiga, ki je kakor nalašč za božično darilo. Je taka povest iz svetovne vojne, da je človek ne more odložiti, dokler je ne prečita do konca. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi v Ljubljani in v Cirilovih knjigarnah v Mariboru. Stane samo 15 Din. Spisal dr. Kolenc. Od istega pisatelja je pravkar izšel zelo lep prevod iz madžarščine »Kraljica E s t e r a«, roman iz življenja izvo-lejnega ljudstva Izraelovega. Pisan je tako napeto in slika značaje, zlasti ženske, tako dovršeno, da s čitanjem ni mogoče prenehati. Ker je snov vzeta iz znanih poglavij sv. pisma starega zakona in so zato imena nekaterih delujočih oseb znana, je povest še bolj privlačna. Knjiga obsega 171 strani šolskega formata in stane samo 15 Din — Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi v Ljubljani, Cirilovih knjigarnah v Mariboru in v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti, ki je knjigo tudi tiskala. >Skrivnostna sveta noč«. Nova božična igra v štirih dejanjih. Cena 7 Din, naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Me- trgovske, rokodelske, kmetijske, mornariške šole, pa tudi šole, zavode in oskrfcovališča za gluhoneme, slabo nadarjene in sirote. ♦ * * Ob priliki katoliškega shoda v Miinstru je zborovala tudi Kat. ženska zveza Nemčije. Ker je Vestfalska v pretežni večini poljedelska dežela, je bila najvažnejša točka tega zborovanja skupščina kmetskih žen. Nad 2000 kmetskih žen se je udeležilo te skup ščine. Predavanja in referati so se strnili v eno zahtevo: pokazati poklic kmetske žene v pravi luči in kot najboljši pripomoček, da se Nemčija gospodarsko dvigne. K o N o J »I ° G « E telkova 1. Uprizoritev ni težka, zato jo vsem podeželskim odrom toplo priporočamo. Liki ponižna vijolica prihaja preprosta »Skrivnostna sveta noč«, kot dih solnčne pomladi, da za hipec vzdrami dušo... In zazrla bo duša ažurno jasno nebo in prisluhnila bo čarobnim spevom najslajše muzike svetostne noči, ko se opeva najdražje in naj-blažje, kar poseda svet: »Dete nam je rojeno...« (Iz uvoda). Klaverjev misijonski koledar 1931. Petnajsto leto, 96 strani. Cena 5 Din, pri naročbi 10 izv. skupaj eden povrh. Vsebina poučna in zanimiva. Ima barvano prilogo »Dobri pastir«. Vsi naročniki koledarja imajo letos to prednost, da dobe obenem zastonj »Devetdnevnico k presv. Srcu Jezusovemu«, ki že sama obsega 32 strani. Kdor ga kupi, ne bo mu žal. Mati vzgojiteljica, vzgojna knjiga, bi ne smela manjkati v nobeni naši hiši. Vse matere, žene, dekleta, ki te knjige še nimajo, naj si jo naroče pri upravi Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. Cena Din 16.— . Četrti zvezek >Dekliškega odra« je izšel. Obsega lepo igro »Za srečo«, zelo primerno za materinski dan, dalje »Angela« krasno božično igro, »Ure na razpotju« pomenljiv prizor za Silvestrov večer in še dve šaloigri »Pamet jo je srečala« in »Kakor vidite«. Vsa ženska društva, ki žele lepih iger, naj si takoj naroče ta zvezek, ker je naklada omejena, pri upravi Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. Storite svojo dolžnost, širite Vigreti med svojimi prijateljicami i Izhaja vsak mesec. — Naročnina znaša 2t Din, z mesečno prilogo 50 Din, če se naroči 20 izvodov (brez priloge) pod enim naslovom, le 2 ■ Din; za inozemstvo 32 Din, s prilogo 64 Din. — Izdaja Konzorcij Vigredi (Vida Mašič) v Ljubljani, Ljudski dom. — Uredništvo in upravništvo je v Ljudskem domu. Odgovorna urednica: Poženel Zora. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel čeč. V zimskih dnevih v vsaki hiši! katerega radi njegove prvovrstne izbrane vsebine naročajo vsi sloji naroda in ga najdete posebno radi nedeljske ilustrirane priloge Vaša hiša posebno potrebuje dobrega čtiva. Naročite takoj po dopisnici dnevnik Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani Najbolje urejena: Tiskarna Knjigoveznica Klišarna Kameno-, offsettisk Bakrotisk Prvovrstna izvršitev Zmerne cene Najmodernejša grafika Jugoslavije Zavarujte svoje življenje, poslopje, premičnine pri VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI Miklošičeva cesta Podružnice: ZAGREB, Pejačevičev trg 15 SARAJEVO, Vrbanja ulica i CELJE,, Breg 33 Neftro/ ljudi se po lastili brezbrižnosti prezgodaj postara in umre Slaba prebava je največja nevarnost za [vse notranje človeške organe. Neredno delovanje teh povzroča huda obolenja in s tem prezgodnje postaranje in smrt, Temo se izognete, ako redno pijete Madenslco zdravilno vodo ki dela v pogledu zdravljenja čudeže