VELIKA 1UTAKA Enkrat soglašamo s Titom vsaj na prvi.pogled. Kot poročamo na drugem mostu* je danes teden v govoru v Beogradu omenil najbolj kritično točko v zapadnem obravnavanju komunizma na spločno. Tudi nam „se zdi velika napaka, enačiti komunizem z SS3R. Ob kruti re sničnosti, .ko 'je'nač narod zatiran od komunizma,ki nima zveze z Moskvo, a zato ni nič manj odvraten, nam ta napaka krepko stopi pred oči. Toda na Zapadu mnogi niso takega mnenja. Angleži - je pisal nekdo pod Javnim mnenjem (KT 68) - niso proti komunizmu, saj je v Angliji dovoljen;so le proti sovjetskemu imperializmu,. Podobne besede je za USA uporabil gen. ■ Marshall,ko je bil če obrambni minister. Komunizem po takem mišljenju ne predstavlja, nevarnosti za zapad, dokler ne prestopi zakonitih meja in dokler ne ogroža iz ene komunistične dr^nve drugih nekomunističnih. Dokler torej ni pravi komunizem, - si lahko mislimo sami zase, poučeni 2 bridko izkušnjo. Toda na Zapadu sodijo po svoje, pa če je še tako neprimerno. Komuni= stična stranka se jim pač zdi ena od sjrank v demokraciji.Tako so tudi ..v Avstraliji porazili protikomunistični zakon; iz USA se ob preiskavah ' ne-ameriških d.ejanj včasih od svobodoljubnih ljudi zasliši glas,kot da bi vse osumljence iz koše dali. Svobodoljubom v USA in Angliji se zdi nemogoče; da bi domači,komunisti na reden način mogli priti na oblast.A bati se jim je zunanjega napada. Še do tega spoznanja so prišli le pola goma po letu 1945.,ko so nastajale nove komunistične vlade, vse v odvis nosti od Moskve. -Morda bi šel razvoj hitreje in jasneje k spoznanjiu, da je nevarnost komunizem - zlo kot tako, če še ne bi dogodil Titov prelom z Moskvo. Ta je miselno stvari nevarno zmešal. Kam je jasno,da bi Tito moral najprej urediti svojo hišo in njenim Prebivalcem vrniti svobodo,če bi v resnici postal nenadno plemenit in dober in če bi v resnici obsojal vlado in teror Moskve. Če bi domovini Še^od vsega početka' res hotel dobro, potem bi nikdar ne mogel uvesti strahovlade - z Moskvo ali brez. Toda prijateljem,ki jih Tito ima na Za Padu, ni jasno, da ni bistven®, razlike med Stalinovim in Titovim ko,muni= zrnom. Ni jasno celo mnogim dr«,gim. In Tity spretno izrablja vse priliko da bi pokazal čim večjo 'razliko med njim 111 so-vjetskim imperialističnim komunizmom ter se čim bolj prikupil Z.apadu. Pravzaprav je občudovanja vredno, kako se je znašel v tej nepričakovani vlogi,kamor so ga porini« lo okoliščine. Ko mu'po sporu z Moskvo ni povratka' nazaj, je uvidel, da mora nekaj popušuati proti Zapadu in pri tem preračunano meri na njego= Ve slabosti. . Zapadu se zdi,da Tita potrebuje. Kot odcepljeni komunist je vabilo drugim kominformističnim dršavam.Nudi strateško pomembno ozemlje in člo veško silo,ki bi se mogla dobro obnesti v borbah. Pomiril je nekako srbsko-hrvatska nasprotja in nekako rešil jugoslovansko nacionalno vprn šanje.Na Balkanu je mir. Polne demokracije tam itak nikdar ni bilo ( z izjemo kratke dobe V Srbiji). Nikakršnega znaka ni,da bi kdo drugi nudil'vse to. Nihče ni uspel po staviti odgovarja jo,čo alternativo.Pred mednarodnim svetom.edino Tito v^cL^šuje kontinuiteto Jugoslavije, dočim jo njegovi domači nasprotniki ^H^Zapadom v glavnem rušijo. Ge bo Tito toliko popustil, da bo njegova otlnst še verna, prebivalstvo pa se znašlo le tnalo manj svobodno kot pred vojno, utegne biti za svobodo zelo nevarno. Če bo dovolj kruha in ne preveč diktature, se Zapad najbr* sploh ne bo vtikal v notranje za= deve Jugoslavije, ampak bo zadovolj en,da je tam mir in obstoječi red. Zato je naloga emigracije tem bolj kočljiva.Ni veliko izgledov,da bi bil Titov slučaj za nas ugodno rešen v hitrem roku. Emigracija doslej sploh še ni spoznala, v kako kritični politični situaciji se nahaja.Ni dojela, da se ni hogoče boriti proti enotnemu Titu na deseterih ločenih bojiščih. Ni spoznala,da je treba proti Titovemu redu postaviti boljši in v mnogočem radikalnejši program in da se mora takšna besedna manife stacija najprej konkretno odracati v.sami emigraciji; kdo bo verjel v srbsko-hrvatski mir v osvobojeni domovini pod vlado sedanjih emigran = tov v skupni ali ločeni državi, če se tl sami ne znajo v emigraciji po miriti? In kar je najvarnejše: prenoviti bo treba naše rušenje Tita.Neplod= no delo bi bilo, če bi hoteli za 'začetek na vsak način prepričati Za = pad,da je "nacionalni" komunizem prav taka nevarnost k^t moskovski.Kot da bi hoteli z riieo izprazniti morje. Uspešnejše bo, če -se uravnamo po prilikah. Borbo proti Titu bo treba prenesti torej na 'dokazovanje, da je ta "nacionalni" komunizem prav tako agresiven in totalitaren,da= si v okviru jugoslovanskih' državnih meja, kot je Stalinov preko dršav= nih meja; da imajo jugoslovanski narodi' prav takšno pravico živeli v svobodi kot jo ima:jo francoski, ameriški in angleški. Bo cbstoj" totalitarne vladavine kjerkoli na svetu slejkoprej ogroža šibkejšega demokra tičnega soseda in da je Titov mir proti sosedom danes' samo taktična po teza. Da ne bo niti svobodne Evrope niti svobodnega; sveta, če bo"Zapad dopuščal male diktatorske in če bo dovoljeval,da v neki državi žive na rodi pod totalitarno vlado. Nujna pot,ki nam trenutno preostaja je, da z vsemi silami skušamo pospešiti liberaliziranje Titovega režima.Na ti hem bomo gojili slabotno nado, da bb morda liberalizacija prešla Var = nostno značko in bo z " . gremom Tita konec. Na vsak na čin^pa je dobro vsako olajšanje,ki sc ga deležni naši ljudje. Druga razvojna.sto pnja bo hitreje prinesla tako žel jeno- odrešenje le, če bomo imeli idej ho in praktično alternativo,ki bi mogla ob ugodni uri z zapadno pohoč= jo zamenjati totalitarni režim. Po drugi strani pa bo treba iz študijske osnove in iz skrbnega opa«’ zovanja Titove politike vztrajno dokazovati zlo komunizma kot takega,-četudi živi ta v narodnih ali državnih mejah, Videti je,da je Zapad \ tem oziru še daleč zadaj in dela veliko, napako. A kot rečeno,: to doka= z&vanje zdaj- ni primarno in tudi krog, ka ter emu bo namenjeno, bo doka.] ozek. • Toda za' eno in drugo delo bi bilo potrebno z-dru^iti begunske sile ter njihovo učinkovitost sistematično razporediti in zaposliti. TITOVO OPOZORILO Dne 27.novembra je maršal Tito o tvoril v Beogradu kongres Mednarod ne zveze organizacij vojnih vet.era nov.Ob kritiziranju tako Komi'hfor^ ma kot "reakcionarnih krogov na za padu",ki hočejo sprožiti križarsko, vojno proti komunizmu,je Tito oži») gosal tako- politiko .Velika napaka je istovetiti komunizem s Sovjet -sko zvezo, kajti pravi komunizem na splošno nima ničesar 'skupnega a politiko podreditve drugih dežel e ni sili, je trdil Tito. KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill,. Ghapel End Nunea ton,Warffickshire Izhaja l.in š.ponedeljek v mesecu. =:===Pfä§fmö:rö'Bnbrftg=fi^ü^fiffiö:r‘;:':= NADŠKOF STEPINA C Tito je. naznanil v '‘Borbi'hda bo 'tešil vpra šen j e. Stepinca .ce.lo brez pristanka Vatikana" v enem mesecu. Pričakuje jo,da bo nadškof v krat -kem izpuščen.Mogel bo iti v kak se mosten v Jugoslaviji ali pa se naseliti v rojstni vasi na. hrvatskem Pred meseci pa mu je 'Tito ponujal svobodo,če potem zapusti, državo.Te daj sta nadškof in Vatikan to po = hradbo odbila. NOVA KMEČKA POLITIKA Pred tednom je bil objavljen nov komunistični odlok o preosnovi kmetijskih zadrug - kolektivov.Prizna 'Vja tudi,da je dosedanje postopanje v.odilo k neuspehom-in- odloča, da ne bodo ustanavljali novih zadrug,pre dno ne bo]zago to vi j ena dobičkanosiost SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST "Slovenija" je 6.novembra priobčila pismo g.M.Perlesa,ki je bilo ob= javljeno v 80.3t.KT, obenem z odgovorom,ki ga je napisal Msgr.M.Škerbec preje podpisan Ma^ke. Odgovor JVLP eri e su V sledečem podajamo ta članek v izvlečku: Iz dopisa g.M.Perlesa odsevajo načelne zmote in zgodovinske netočno= sti. Zmota je trditi,da pokorščina cerkveni avtoriteti ne spada med nrav ne zapovedi. Liberalizem je bil politično-gospodarsko in kulturno giba= nje,ki je imelo razkristjaniti ves svet. Ena izmed temeljnih zmot libe= nalizma je načelo,da gospodarstvo, politika in kulturno delo niso podvr šeni nobenim moralnim zakonom. To je herezija; katoliški nauk je naspro ten: vse človeško udejstvovanje je podvrženo moralnim načelom in koli = kor se tiče moralnih načel, v toliko spada tudi v področje cerkvene av= toritete. Res zgolj tehnična stran gospodarstva,poli tike in kulturnega dela ni podvržena načelom in tako tudi ne cerkveni avtoriteti. Toda go= spodarstvo ni zaradi tehničnih zadev, temveč zaradi človeka, zato moro varovati pravilne moralne odnose do posameznika in človeške družbe, to= rej je zaradi tega podvrženo moralnim načelom. Podobno je tudi na političnem polju. Vsak katoličan je dolžan delati po katoliških nravnih načelih. Le "tehnična stran" spada med moralno indiferentne zadeve. Eno izmed najbolj pogubnih načel liberalizma je bi lo, da politika ni podvržena ne morali ne cerkveni avtoriteti. Tako je iz liberalizma zrastel nujno - fašizem - nacizem. Kdo bi si upal danes trditi,da cerkvena avtoriteta ni imela pravice in dolžnosti obsoditi na cizem? Je notorično dejstvo,da se je v slovenskih deželah vršila "farška go nja" še dolga leta predno je nastala SLS. Liberalizem je s širjenjem ka toliški veri nasprotnih nazorov povzročil odpor, cepitev duhov in končno tudi ustanovitev stranke na katoliški podlagi. Vsa "napredna" stran= ka, vso njeno časopisje je napadalo dr.Mahniča,ki je branil le katoliš= ko vero, ko ni bilo še nobene katoliške stranke. Po vsej Evropi se je vršil kulturni boj od strani liberalnih strank,ki so hotele razkristja= niti vse javno življenje. Katoličani bi bili nespametni,če bi se ne or= ganizirali tudi politično tam, kjer se na političnem polju skuša uniči= tikrSčanstvo in krščanska kultura. Tako smo imeli v Sloveniji zadnja desetletja jasno ločene tabore. Ti niso bili le zgolj politične stranke, temveč tudi prosvetne in mladin = ske organizacije, čitalnice,- politični in kulturni listi in revije. Vse na? remi za ci je na katoliških načelih smo imenovali pogosto "katoliško skupnost". Te svetne organizacijo so bile neodvisne od cerkvene oblasti Toda nasprotni tabor je vse metal v en koš. Posledica tega je tudi miš= 1jonje,ki ga izraba g.Perles. Zelo krivična je sodba,da se je slovenska duhovščina in Cerkev iden= tificirala z SLS in na ljubo političnemu boju ‘ zanemarjala ver sko-nravno obnovo. Slovenski narod se ima zahvaliti predvsem svoji du = hovščinijda je ohranil narodno samobitnost. Duhovščina pa s tem ni zane ninrila dušnopastirske naloge. Po okrožnicah Leona XIII. se je oprijela tudi socialnega dela. Ravno to je povzročilo najhujši porast "farške go hjo". Imelo je predvsem cilj, osvoboditi malega človeka kapitalističnih oderuhov ter je bilo tesno povezano z moralno vzgojo. Tudi na politično polje je slovenska duhovščina iz ozirov,da brani, katoliška socialna in kulturna načela tudi v javnem šivijenj^j^jti^li= beralizmu. Velika večina je sodelovala pri SLS, dokaj se jil^5olitičnc= ga življenja ni udeleževalo, nekaj jih je sodelovalo pri drugih.poli tič hih strankah. Vsi so sodelovali kot privatniki, ne pa kot verski.zastop ni ki Cerkve. Očitek, da se je Cerkev identificirala z SLS, ne dr^i .Pisec, sam ni bil po prvi vojni član SLS in ne JRZ. To je bilo splošno znano, pa je bil zaradi dela na socialnem in prosvetnem polju deležen nepresta hih napadov. Zaprli so ga,konfiscirali lastnino,da bi uničili farno.god bo,ki ji je sam kupil instrumente, razpustili vse prosvetne in mladin = ske organizacije in zaprli in zaplenili knjižnico. To je bil pravi kul- turni boj, ki se mu ni movel in ne bi smel odtegniti noben duhovnik.Ve5 tujih avtoritet izjavlja,da slovenska duhovščina ni zanemarjala dušno = pastirskih nalog. .... Ne katoliška duhovščina, pač pa oni, ki so ovirali njeno delo in po= dirali cerkveno avtoriteto, so zakrivili uspeh komunizma. . Sodelovanje s socialistično stranko v SNO nima z vprašanjem o katoli ški skupnosti nobene zveze. Je le nujna posledica dejstva, da je ta sirsn ka imela nekaj pristašev,ki jih ni pogoltnil komunizem. V borbi proti komunizmu in nacizmu,za narodno osvoboditev gremo lahko skupaj s socia= listi. Veselo znamenje bi bilo, če res vse druge emigrantske skupine temelje na krščanstvu. Toda - tudi naši nekdanji liberalci so povdarjali, da so kristjani. Takih kristjanov v katoliški skupnosti pa nas Bog.varuj!Nam kršnanstvo ni samo kaka forma ali kulisa. Katolik se mora v vsem svojem življenju ravnati po katoliških nanelih in tudi priznavati cerkveno av= toriteto v zadevah vere in morale. Če so vse skupine takih nazorov, vse upravičeno in z veseljem vabimo v slovensko katoliško skupnost. - Gornji članek je v resnici vsaj dva in pol krat daljši od Perleso= vega pisma. Torej smo ga skrčili na dve petini. "RAZPUŠČENA SIS" Cleveland,20.novenbra.(Naš dopisnik poroča.) zadnja dva meseca sta gg.dr.Miha Krek in dr.Ciril ?ebot "razpravlja= laPred svobodno slovensko javnostjo o Slovenski ljudski stranki. Debato,če jo tako imenujem, je otvoril nihče drugi kot - chicaški hr vatski list^ "Danica", ki ima včasih zelo občutljive živce ali pa široko vest,kakor hitro pride na tapeto Nezavisna država Hrvatska ali pa njeni velikaši. Ta^je v avgustu priobčila vest "Croatia Press", da je dr.7e = bot,^"ugledni predstavnik SLS", predložil NCFEju spomenico s 300 podpi si. Po kratki polemiki med "Danico" in clevelandsko "Slovenijo" se je nazadnje oglasil veliki zvon - dr.Krek. Izdal je okrožnico svojim "pri= ^ateljem in somišljenikom", v kateri zavrača trditev dr.Šebota, da bi naj bila SLS razpuščena že leta 1929. Oj.Krek ima besodo: jNi res,da bi SLS prenehala živeti,ko je bila 1929 od oblasti raz = puščena in je 1935 stopila v JR£." Da je po 1929.letu delala, je dokaz, da je zaradi tega dela bil predsednik dr.Korošec konfiniran, enako pod = predsednik dr.Natlačen,tajnik dr.Kulovec; da je stranka objavila takozva ne Tunktacije", doživela več procesov,preživela pokret zelenih kravat. La "rednem zboru zaupnikov in vodstva stranke je bil izbran za vodst vo strankinih poslov v tisti dobi takozvani odbor štirinajstorice".• Po internaciji zgornjih treh prvakov stranke,je posle v stranki naj= prej vodil pokojni Sušnik,n^to pa je dr .Korošec za to odredil dr .Kreka, dokler ni on sam prišel spet nazaj v Ljubljano. "Trditev,da je SLS po vstopu v JRZ prenehala obstojati, je abotna", pravi dr.Krek. Prvi stavek ustanovne listine JRZ se je glasil:"Da izpol ni jo zahteve zakona o političnih ^trankah, so NRS,SLS in JMO sklenile zvezo,ki se .bo.dmenovala JRZ". Po dr.Koroščevi smrti sta bila izvoljena pok.dr.Kulovec za predsedni ka, dr.Krek pa za glavnega tajnika stranke. Po prevratu 27.3.1941 sta pok.Kulovec in dr.Krek javila predsedniku vlade gen. Simovi <5u, da bosta nastopala odslej kot zastopnika SLS, ker srna trata,da je doba razpusta strank prenehala. Dr«Krek dalje navaja, da je prejel leta 1942 v London obvestilo iz domovine,da Äp dosegljivi bivši senatorji,poslanci,člani vodstva SLS in drugih kulturnih in socialnih organizacij,župani in pristaši SLS odloči lij naj bo dr.Krek predsednik stranke. Ta izvolitev je bila ponovno potr jena leta 1948 v Rimu na sestanku strankinega vodstva. (Odgovor g.dr,febota,kot ga je napisal v "Slovenski državi" bomo v izvlečku priobčili drugič.Ur.) RAZGLEDI KLERIKALIZEM V emigraciji imamo priliko razpravljati o raznih peresih vprašanjih mnogo mirnejše nego hi jo imeli doma. Eno takih vprašanj je tudi kleri= kalizem,za to je bilo gotovo.jako umestno,da je spro-il Klio Triglava v zadnjem oasu tudi to^ teleti bi bilo le,da ostane razprava na akedemski višini. Predvsem je treba ločiti katoliško gibanje in klerikalizem,Francozi n.pr.danes klerikalizma ne poznajo, vendar imajo intenzivno,si jajno in uspešno katoliško gibanje, o katerem bi lahko trdili,da zajema naravnost elito francoskega naroda. Na drugi strani smo imeli pa n.pr.vsaj do re= Voluči je jako močan klerikalizem v Španiji, resničnega modernega katoli «kega gibanja pa tam dejansko nobenega. Pri nas v Sloveniji smo imeli o Do je, katoliško gibanje in klerikalizem: enkrat je prevladoval eden,dru gio_drugi,navadno sta se pa oba tako prepletala,da ju je bilo le te*ko ločiti. In to je bila pri nas tudi šibka stran tega vprašanja, . Slovenci smo eminentno katoliški narod,zato je popolnoma naravno,da Oe igralo pri nas verstvo vedno zelo vidno vlogo v našem javnem *ivlje« ttju, zlasti ker se je izživljal pri nas liberalizem v svoji degenerira Ul srednjeevropski obliki. Toda tudi to je bila v veliki meri le reakci Oa na dobo svete alianse in zatem na dobo Bachovega konkordata»Vsekakor Oe dejstvo, da "klerikalstvo" in "liberalstvo" pri nas nikakor nista bi li umetni tvorbi, temveč nujna organska posledica tedaj danih okoliščin, zato je tudi precej naivno danes radi tega pretakati solze. Kako bo s tem jutri, je seveda nemogoče predvidevati in bo prav tako odvisno od Jutrišnjih okoliščin,ki jih pa še niti malo ne poznamo. Toda če bi se hotel "pri nas uveljaviti duh,kakršega izraba neki nedavni članek prof. ar.Odarja v "Vrednotah", potem moremo *e danes računati tudi z močnim Protiklerikalnim "liberalstvom". Ako pogledamo v našo preteklost,potem vidimo, da se zo vprašanje v kratki dobi revolucije 1.1848-49 pri nas še ni pojavilo,toda katoliški Značaj našega naroda je začel prihajati v javnem širjenju vsaj posred= ho do izraza še takoj po obnovitvi ustavnega -ivljenja 1,1860. Nobenega dvorna ni, da je bil ta katoliški izraz, kolikor se je pojavljal na iz « Venverskem področju, izrazito reakcionnrnega značaja. V 70.letih se je hazvijalo naše politično šivijenje pod vplivom sočasnega katoliško kon= zervativnega gibanja v nemških alpskih deželah in je nosilo tudi pri ms katoliško konservativni značaj, izpod katerega je pa vedno in vedno rav ho zato tudi silil liberalizem. Proti koncu preteklega stoletja je pa Moderno krščansko socialno gibanje med avstrijskimi Nemci potisnilo tu= CH pri nas katoliški konservatizem razmeroma hitro ob stran in iz tega gibanja je zrasla_SLS,ki je našla v dr.Šušteršiču političnega voditelja Velikega formata in v dr.J.E.Kreku ideologa najmodernejših in najnapred hejših konceptov. Tako je postala pri nas ravno SLS nositeljica napred hih idej in je v veliki meri vprav njena zaslugo,da smo se dvignili Slo venci na toliko višino. Vaporedno s tem je organiziral škof dr.Jeglič Judi jako intenzivno katoliško gibanje, ki je"bilo pa spričo tedanjih o koliščin integralno povezano z SLS. Med prvo svetovno vojno je pa doživela SLS svojo veliko notranjo kri 2o: dr.Šušteršič se je iz nje izločil, dr.Krek je umrl in generacija,ki De ustvarila veličino SLS,kolikor ni tudi pomrla, je stopila popolnoma ^ ozadje. Od tedaj je živela stranka dejansko le še od svojega politič= hega kapitala iz preteklosti in je mogla le zaradi inferiornosti ostn = Dih političnih strank obdr-ati še vedno svojo absolutno številčno veči ho.^Idejno je pa SLS postajala od leta do leta bolj sterilna in je sled hjič utonila v totalitarni JRZ. S politično krizo v SLS se je pa pojav Djal tudi nekak razkroj katoliškega gibanja. To je šlo namreč oficinlno Je vedno po nekdanjih kolovozih, toda pod vplivom raznih modernih kato= Diških struj med Nemci in Francozi so se pojavljale neprestano tudi med slovenskimi katoličani akcije in pobude, ki so pa povzročale bolj zmedo hod katoličani samimi,nego poglabljale katoliško gibanje ter mu dajale hove moderne oblike. Mislim,da se ne motim, ako trdim, da so bile te mo Jerne pobude brezuspešne zato, ker je bilo oficialno katoliško gibanje Da tradicije tudi v bistveno novih okoliščinah še vedno bolj ali manj tesno povezano s političnim, gibanjem. Ta povezanost je bila pred' prvo sve' tovno vojno kolikor toliko naravna in organska, po vojni je pa postala škodljiva za oboje, kar nam dovolj jasno dokazuje tudi le premnogo poja= vov med revolucijo. Ravno v dobi med obema vojnama so pa bolj nego kdaj= koli poprej prihajale do Izraza vse negativne strani klerikalizma. Čim bolj je namreč SLS izgubljala nekdanji sve*i idejni polet in čim bolj so vplivale'politične okoliščine tudi na katoliško gibanje, tem bolj se je v obeh uveljavljal tudi klerikalizem. • In v-, tem • tiči;-tudi- morda danes jedro vsega vprašanja. Le premnogo du= hovnikov samih pod vplivom naše specifične tradicije namreč ne more in ne zna razlikovati■med klerikalizmom, katoliškim gibanjem in katoliškim političnim^udejstvovanjem, temveč vse mešajo in identificirajo. V tej ne jasnosti so dajali le prepogosto, morda čisto podzavestno, celo prednost politiki pred varstvom. Jasno je, da se je vršilo tako nepravilno in kri vično identificiranje še večkrat v krogih izven katoliškegsntTJjbora-v