PoStnitna plačana v gotovlnl Ixhaja vsak petek ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 5'50 Din, za Inozemstvo 10Din Račun prl poštnem čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova $>oba Cena 1.50 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličje, desno. Telefon Interurban 5tev. 65. Rokopfs! se ne vračajo. Ogiasi po tarlfu. Rokopisi se iprejemajo ok pelkih brczpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostorr, in dncva objave oglasov Be uvažujejo le po možnosti. Štev. 61 Celje, petek 7. septembra 1934. Leto XVI. Problem regulacije Savinje in pritokov Celje, 7. septembra [ Občinska organizacija JNS za mesto Celje je priredila v sredo zvečer v mali dvorani Celjskega doma prvi redni mesečni članski sestanek po počitnicah. Na dnevnem redu sta bila dva referata o regulaciji Savinje in pritokov. Sesta- nek je bil dobro obiskan, udeležili so se ga tudi člani okoliške organizacije JNS. Zbralo se je po večini uradništvo, dočim je bila udeležba gospodarskih krogov in hišnih posestnikov, ki so na regulaciji Savinje nedvomno najbolj interesirani, prav pičla. Po pozdravnih besedah predsednika g. dr. Kalana je podal finančni referent mestne občine g. dr. Dragotin Vrečko izčrpen in zanimiv referat o izredno važnem problemu regulacije Savinje. Najprej je očrtal borbe za regulacijo Savinje pred vojno in po vojni, ome- nil predvojno regulacijo Savinje v sred- hji Savinjski dolini in končno izdelavo projekta za regulacijo Savinje pri Celju po navodilih strokovnjakov dvornega svetnika dr. Rüdigerja na Dunaju in prof. Žnidariča v Ljubljani. Po dolgih letih borb in naporov so sedaj izdelani skoro vsi načrti za regulacijo Savinje. Pri vodopravni razpravi, ki je bila le* tos v juniju, se je pokazalo, da so vsi, ki so prizadeti z razlastitvijo zemljišč ali objektov, sporazumni z nameravano izvedbo regulacije Savinje. Vodopravna razsodba je pred kratkim izšla. Regu- lacija se bo pričela od Tremerja nav- zgor. Zadevni detajlni načrti bodo v najkrajSem času dogotovljeni. Potem pride na vrsto izdelava detajlnih na- črtov za ostale odseke proti Levcu, medtem pa se bo izvrSevala regulacija Savinje v prvem odseku pri Tremerju. Gosp. dr. Vrečko je obširno razložil tehnično plat regulacije, nato pa je pojasnil vprašanje financiranja, ki je v glavnem tudi že rešeno. Sanacija pred vojno izvršenih regulacijskih del od Letuša do Kristininega dvora pri Levcu bi stala okrog 10 milijonov di- narjev. Tu še ni rešeno vprašanje, ali bo nosila glavna bremena sanacije J država ali pa banovina. Regulacija pri- \ tokov Savinje pri Celju bi stala tudi približno 10 milijonov dinarjev, regu- lacija Savinje pri Celju pa okrog 32 milijonov dinarjev. Državna uprava je prispevala letos okrog 500.000 dinar- jev za najnujnejša popravila na Savinji v srednji Savinjski dolini. Izmed pritokov pri Celju sta re- gulirani že Hudinja in Koprivnica. Mestna občina izvršuje sedaj regula- cijo Sušnice. Če bo dovolj sredstev, bo pozneje regulirala tudi Ložnico v spodnjem toku. Po intervencijah na- rodnega poslanca g. PrekorSka in mi- nistra gosp. dr. Kramerja ter banske uprave v Ljubljani je vlada pristala na določitev naslednjega ključa za finan- ciranje regulacije Savinje pri Celju: državna in banska uprava bosta pri- spevali po 40, sreski cestni odbor in j prizadete občine pa 20 odstotkov. Pre- loŽitev železniške proge pod Starim gradom bo stala okrog 13 milijonov ; ta vsota je že vSteta v 32 milijonov za regulacijo Savinje. Ker bosta pri regulaciji oba sedanja železniška mo- sta, ki bi ju morala železniška uprava itak docela obnoviti, odpadla, s čimer si bo železniška uprava prihranila ve- like izdatke za obnovo mostov, je sko- ro gotovo, da bo železniška uprava prispevala znatno vsoto za regulacijo Savinje, ki ie življenjske važnosti za Celje in celjsko kotlino. Mestna občina je doslej žrtvovala že okrog 500.000 Din za izdelavo načrtov in preddela za izdelavo načrtov in preddela za regu- lacijo Savinje ter približno 300.000 Din za regulacijo pritokov. Vse kaže, da se bodo pričela regulacijska dela na Sa- vinji pri Tremerju že letos v oktobru in da bo regulacija v desetih letih za- kijučena. Narodni poslanec g. Ivan Prekor- Sek je zelo srečno dopolnil referat g. dr. Vrečka in navedel mnogo zanimi- vih podrobnosti o borbi za regulacijo Savinje, o financiranju ten velikih del, o ogromni škodl, ki jo je povzroala Savinja v reguliranem delu pri Bra- slovčah, Polzeli,..St. Petru in Grižah, in o nujno potrebnih vzdrževalnih delih. Gosp. ooslahec je ugotovil težko dej- stvo, da so se vdrževalna • obrambna dela na Savinji v celjskem srezu skozi 20 let neodgovorno zanemarjala, kar je povzročalo od leta do leta vedno večje poškodbe na nasipih in ob na- rasli vodi vsako leto milijonske škode na kulturah Savinjske doline. Zaradi tega se morajo še najti sredstva za najnujnejša vzdrževalna dela ob strugi Savinje rned Polzelo in Petrovčami, mora pa se istočasno omogočiti z iz- vedbo regulacije pri Tremerju pod Ce- ljem razbremenitev celjske kotline in močnejši odtok Savinje. Oba referata sta vzbudila veliko po- zornost in izzvala živ&hno odobrava- nje. Predsednik g. dr. Kalan se je zahvalil referentoma za temeljita, poučna in zanimiva izvajanja ter se jima zahvalil za ogromno delo, ki sta ga opravila za ugodno rešitev tako važnega vpra- šanja regulacije Savinje. Sledila je stvarna debata, v katero so posegli gg. sreski veterinar M. Šribar, učitelj Zem- ljič in predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, nakar sta gs- poslanec Prekoršek in dr. Vrečko dajala razna pojasnila. Politični pregled p Predsednik rumunske vlade Tatarescu je prispel v ponedeljek zve- čer v Beograd. Na beograjski postaji so ga prisrčno sprejeli člani vlade in mnogo drugih odličnih osebnosti. Eno uro po svojem prihodu je obiskal predsednika naše vlade Nikolo Uzuno- viča in z njim proučil vsa vprašanja, ki se tičejo obeh zavezniških držav. V torek dopoldne se je Tatarescu od- peljal z avtomobilom na Avalo in po- ložil venec na grob Neznanega junaka. Popoldne je dvakrat obiskal zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča. Ob 18. je Nj. Vel. kralj sprejel Tataresca v po- sebni avdijenci in ga odlikoval z redom Belega orla I. stopnje. V sredo je Ta- tarescu posetil finančnega ministra dr. Djordjeviča, prometnega ministra Ku- zmanoviča ter ministra vojske in mor- narice generala Milovanoviča. V četrtek je Tatarescu obiskal predsednika naSega senata in Narodne skupščine. Nj. Vel. kralj je ob 13. priredil predsedniku rumunske vlade obed na Dedinju. Tatarescu se je zvečer odpeljal z vla- kom iz Beograda. Pred odhodom je izjavil, da vlada med Rumunijo in Jugoslavijo popolno soglasje v vseh zadevah medsebojnega sodelovanja. p Kongres nemške narodno so- claHstične stranke se je price! v sredo v Nürnbergu ob ogromni udeležbi čla- nov stranke. Ob otvoritvi kongresa je bil ob navzočnosti Hitlerja prečitan njegov proglas, v katerem Hitler za- vzema stališČe glede raznih političnih, gospodarskih in verskih vpraSanj ter izjavlja, da je oblika nemškega 2ivljenja dokončno določena za prihodnje tisoč- letje. p Bolgarska vlada je uvrstila vse duhovnike med državne uradnike in odredila, da mora duhovščina opravljati vse poroke, krste in pogrebe brezplačno. p Atentat na avstrijskega pod- kancelarja kneza Starhemberga je bil poizkuSen pred dnevi. Atentat se je ponesrečil. Atentatorja, nekega bivSega socialista, so aretirali. p Italijanskl kralj bo obiskal Pariz in nekatere druge evropske prestolnice. Po zatrdilu nekaterih listov pomeni obisk italijanskega kralja v Parizu začetek nove akcije za zbližanje med Francijo in Italijo. Vse fako lepo čislo — zares apefilno! Mize, stoli, stolice, deske iz gladke- ga, nepteskanega lesa —¦¦ kako lepo in hkrati tudi ob- čutljivo za uma- zanost in madeže! V0.2.-3**. KAJ STORIT1! vyuLM- Ako se hoče, da bo vse lepo cisto, malo Vima na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet svefi! ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV Domače vesti d Nov dnevnik v Ljubljanf. Kakor poročajo ljubljanski listi, namerava neki konsorcij pričeti z izdajanjem novega dnevnika. Med proponenti čitamo irne- na gg. senatorjev dr. Rajerja, dr. Ro- žiča, dr. Gregorina, dr. Ravniharja, mi- nistra Ivana Pudja, poslancev Mravljeta in Komana in mariborskega podžupana g. Golouha. Dvomimo, da je v dana- Snjih časih krize nam Slovencem nov dnevnik Se potreben, ker je bilo slič- nih pojavov v letih po prevratu že mnogo, pa sosevsata časopisna podje- tja končala s težkimi izgubami v bre- me javnosti in javnih fondov, ki paČ ne bi bili smeli biti angažirani v takih podjetjih. d »Ljubljana v jesenK Letošnja jesenska kulturna in gospodarska pri- reditev Ljubljanskega velesejma, ki ji je pokrovitelj Nj. Vel. kralj Aleksander, je bila slovesno otvorjena v soboto 1. t. m. ob 10. dopoldne v navzodiosti kraljevskega odposlanca g. polkovnika Radoviča, osebnega adjutanta Nj. Vel. kralja. Velesejem je otvoril v imenu vlade minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Fran Novak. Slovesnosti so prisostvovale mnoge odlične osebnosti in zastopstva. Razstavi industrije in obrta so priključene še specialne razstave: glasbena, umetnost- na, higienska, izseljenska, ribarska, razstava društva »Živalca«, razstava arhitekture, »Weekend«, hranilniSka razstava in razstava Zavoda za pospe- Sevanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani Razstava plemenskih koz in ovac je od 3. do 10. septembra, 8. septembra pa bo tekmovanje jugoslovenskih har- monikarjev za jugoslovensko prvenstvo 1934/35. Letošnja »Ljubljana v jeseni« je izredno privlačna. Obiskovalci imajo 50% popusta na železnici, če kupijo rumeno železniško izkaznico, ki jih iždajajo postajne blagajne po 5 Din. Postajališča pa teh izkaznic nimajo in jih ie treba kupiti na prvi prihodnji postaji. Obisk jesenske prireditve Ljub- ljanskega velesejma je zelo zadovoljiv. d Dr. DuŠan Subotlč *|*. V noči na četrtek je umrl v Beogradu zaradi srčne kapi dr. Dušan Subotič, predsednik kasacijskega sodišča in bivši minister pravde. d Odbor za proslavo 15-Ietnlce osvobojenja Prekmurja v Lendavi je iz nenadnih tehničnih vzrokov sklenil preložiti proslavo od 8. do 9. na 22. in 23. septembra. Proslava bo z istim sporedom in v istem obsegu, kakor je bilo 2e objavljeno. Vse zavedno na- rodno prebivalstvo ponovno vabimo k najštevilnejši udeležbi na narodni in državni manifestaciji na skrajni na§i severni meji. Pričakujemo ugodno re- Sitev proSnje za znižano četrtinsko vožnjo. d Najdba okostnjaka pod Kamnl- šklm sedlom. V nedeljo 2. t. m. zju- traj je priredil g. Drago Kralj, ravna- telj Celjske posojilnice v Celju, lov na gamze v svojem loviSču pod Kamni- Skim sedlom. Ko je g. ravn. Kralj po- godil enega gamza in kmalu nato spro- žil še na drugega gamza, je nagel lov- ski Cuvaj Plesnik, ki je §el iskat drugega gamza, pod skalnato steno vstran od turistovske poti med Pasjim sedlom in sestopim v skalovje okostje neznanega moškega. Pri okostju so na§li napol strohnelo obleko in pelerino, zraven pa je ležala mala sekira. Okostje so prenesli v Solčavo. Sedaj so ugotovili identiteto mrtveca. Gre za 32Ietnega posestnika Franca Gašperlina iz Prim- skovega pri Cerkljah, ki je od5el 6. aprila 1932. čez Kamniško sedlo in od takrat izginil brez sledu. GaSperlin se je očividno ponesrečil, ni pa tudi iz- ključen zločin. d Glasbenl besednjak. Glasbene So- le, pevce, glasbene kroge in gojence glasbenih zavodov opozarjamo na »Glasbeni besednjak«, ki ga je sesta- vil g. DuSan Sancin, učitelj Glasbene matice v Celju. Besednjak obsega bo- gato Stevilo glasbenih izrazov, ki jih mora vedeti vsak glasbenik, ozir. naj bi jih znal vsak prijatelj glasbe. Je strokovnjaško sestavljen v abecednem redu izrazov, katerim je pridejana še njih izgovarjava, da jih pravilno izgo- varjamo, kar je tudi važno. Izrazi so italijanski, nemški, francoski, španski, grški itd. Ker nimamo drugega tolma- ča glasbenih izrazov v slovenskem je- ziku, je pričujoči slovarček kar najbolj dobrodošel in ga prav toplo priporo- čamo. Ravnatelj drž. konservatorja g. M. Hubad, se je o tej broSuri izrazil: Slovarček je vzorno urejen po tvarini vseh izrazov italijanskih, francoskih in nemških in so prestavljeni v pravilno Stran 2. »Nova Doha« 7. IX. 1934. Stev. 61. Za izlet: dobra oprema in 5 o k o i a d a slovenščino. Knjižica bo izvrstno slu- žila kot učilo na vseh glasbenih Solah. Dobi se v knjigarnah. d Foto Revlja. Izšla ie 9. gtevilka tega lepega mesečntka za vse panoge fotografije. Tudi to Stevilko krasijo iz- redno lepi posnetki r.aših domačih aina- terjev. Iz teh slik in iz pestre in po- učne vsebine lista se lahko vsak ama- ter mnogo nauči in dvigne nivo svojih fotografij. Fotoamaterji, ki Se niso na- ročniki lista, naj zahtevajo od uprave Foto Revije, Zagreb, Daimatinska 6, številko na ogled ter navedejo znamko in velikost aparata in lcče. d Dunajska vremenska napoved za soboto 8. septembra: Povečini ja- sno in topleje. Splošni izgledi: Pred- vidoma daljša perioda lepega vremena. Celje in okolica c Rojstni dan Nj. Vis. prestolona- slednlka Petra je tudi Celje lepo pro- slavilo. Sokolsko društvo v Celju je priredilo v sredo zvečer v okrašeni telovadnici v Sokolskem domu v Ga- berju dobro obiskano proslavo, ki jo otvoril društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec s temperamentnim nagovo- rom, v katerem je podčrtal zasluge kraljevskega doma za narod in državo ter pomen proslave rojstnega dne sta- rešine SKJ Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, ki so mu navzoči trikrat navdu- šeno vzkliknili »Zdravo!« Naraščajnik Stanko Božič je deklamiral Glumčevo »Zdravo, starešino!«, nato pa je br. Černigoj v vznešenih besedah poudaril važnost 6. septembra ter se spomnil tragike in junaStva bazoviSkih žrtev, katerih spomin so navzoČt počastili s klici »Slaval«. Br. Cigoj je učinkovito deklamiral Širokovo »Kako je bilo Tebi, Marija, takrat...«, naraščajnik Kresnik pa Čičkovo »Kiic Sokolov«. Vsi ude- leženci so nato zapeli himno »liej SIo- vani«. Po proslavi je br. J. Kramar predvajal svoj film »Celjski sokolski zlet 1934«. V četrtek ob 8. zjutraj je bila v župni cerkvi sv. Daniela zahvalna služba božja, ki so se je udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, mestne in okoliške občine, Sol, korporacij in društev, med njimi rezervni oficirji v uniformah in depu- tacija Sokolov v krojih, in mnogo občinstva. Nato je bilo zahvalno bogo- služje v pravoslavni in evangeljski cerkvi. Z mnogih poslopij so plapolale državne zastave. NOVO OTVORJENA damska konfekcija 9URANft CHJI - KCIENCEVA 1 se priporoea cenj. damam Elegantni modeli cene izredno nizke c Naval na celjsko gimnazijo. Od 1. do 5. t. m. se je vpisalo na drž realni gimnaziji v Celju 889 učencev in učenk (600 učencev in 289 učenk), dočim se jih je lani vpisalo 847, torej 42 manj. V 1. razred se jih je letos vpisalo 176 (116 učencev in 58 učenk), v 11. razred 187 (120 učencev in 67 učenk), v III. razred 165 (103 uCenci in 62 učenk), v IV. razred 152 (104 učenci in 48 učenk), v V. razred 80 (61 učencev in 19 uCenk/ v VI. razred 64 (45 učencev in 19 učenk), v VII. razred 32 (21 učencev in 11 učenk), v VIII. razred 33 (28 učencev in 5 učenk). Letos je na zavodu 19 oddel- kov: I- in III. razred imata po tri od- delke, II. razred štiri, IV., V. in VI. ra- zred po 2, VII. in VIII. razred po eden oddelek. u.< i .!' c Upokojltev v davčrti služb!. Pred kratkim smo poročali, da ie davčni upravitelj g. Maks Žumer v Celju upo- kojen. Gosp. Žumer, ki odhaja v pokoj zaradi bolezni, je bil vedno vzgleden uradnik in odločen narodnjak. S svojo ljubeznivostjo in ustrežljivostjo v službi in izven urada si je pridobil med pre- bivalstvom splošno priljubljenost. Gosp. Žumru iskreno želimo, da bi užival svoj zasluženi pokoj mnogo let v sreči in zadovoljstvu! c Glasbena sola Glasbene Matice v Celju je pričela z vpisovanjem novih in starih gojencev. Prosimo starše, da vpišejo že te dni svoje varovance, ker bo 15. t. m. že redni pouk. Vse par- drobnosti so nabite na deski na hod- niku v I. nadstropju, Slomškov trg 10. Šolnina je lanska. c Iz Celjskega pevskega društva. Prihodnji teden se bodo pričele redne pevske vaje, ki bodo odslej ob torkih za žencki zbor, ob sredah za moški 7bor in ob petkih za mešani zbor. Vsi pevci in pevke, ki so peli že v lanski sezoni, se prosijo, da začnejo takoj redno in točno posečati pevske vaje, ker imamo v načrtu lep, a velik in težak program. Zamudniki samo ovi- rajo delo ! Če pa bi kdo iz kakrSne- gakoli vzroka tie mogel sodelovati v novi sezoni, prosimo, da nam to javi. Vodstvo mora vedeti že v začetku se- zone, koliko zanesljivih pevk in pev- cev ima. Pri prvih treh vajah se bodo sprejemali tudi novi dobri pevci in pevke. — Odbor. c Redni letni občni zbor Franco- skega krožka v Celju bo v sredo 19. t. m. ob 18. v krožkovem lokaki v Narodnern domu z običajnim spore- dom. V ptimeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje drugi, ob vsaki udeležbi sklepčen občni zbor. Ker je na dnev- nem redu volitev odbora in se bodo določevale smernice za delovanje dru- Stva v bodočem poslovnem letu, med drugim glede otvarjanja učnih tečajev, pri čemer se bodo po možnosti upo- števale Želje vseh interesentov, prosi odbor za Čim številnejšo udeležbo in vabi one, ki se zanimajo, pa še niso člani, da pristopijo kot člani in na občnem zboru sodelujejo. Prijave se sprejemajo pismeno (naslov : Francoski krožek Celje) in pa ustmeno, (vsak odbornik jih sprejema), najpozneje še eno uro pred občnim zborom v dru- štvenem lokalu. c Mestna knjižnlca bo zaradi ne- predvidenih zaprek zaprta od 7. do vštetega 21. septembra. c Naraščanje tujskega prometa. V avgustu je obiskalo Celje 1466 tujcev (nasproti 1152 v letoSnjem juliju in 1265 v lanskem avgustu) in sicer 1019 Jugoslovenov in 447 inozemcev, med temi 231 Avstrijcev, 103 Čehoslovaki, 35 Italijanov, 30 Nemcev, po 8 Rusov in Madžarov, 7 Amerikancev, 6 Polja- kov, 5 Francozov, 4 Angleži, 3 Španci, po 2 Nizozemca in Egipčana ter po 1 Švicar, Turek in Perzijec. Po poklicu je bilo 348 trgovcev odnosno trgovskih potnikov, 327 uradnikov, 180 obrtnikov, 53 posestnikov, 43 dijakov, 41 inže- njerjev, 34 učiteljev, 28 delavcev, 27 odvetnikov, 21 profesorjev, 20 indu- strijcev, 16 zdravnikov, 12 novinarjev, 9 agronomov, 3 veterinarji, po 2 le- karnarja in stavbenika, 210 oseb pa je bilo brez poklica. c Delovni trg. Pri celjski ekspozi- turi javne borze dela se je od 21. do 31. avgusta na novo prijavilo 67 brez- poselnih (45 moških in 22 Žensk), delo je bilo ponujeno za 51 oseb (28 moških in 23 zensk), posredovanj je bilo izvr- šenih 32 (za 18 moških in 14 žensk), odpotovalo je 24 oseb (16 moških in 8 žensk), odpadlo je 146 oseb (128 moških in 18 žensk). Dne 31. avgusta je ostalo v evidenci 257 brezposelnih (228 moSkih in 29 žensk), dočim je bilo 20. avgusta še 392 brezposelnih (345 moških in 47 žensk). Delo dobijo: 2 čevljarja, 1 hlapec, 3.kmečke dekle, 2 služkinji, 2 privatni in 1 hotelska kuharica. c Umrljivost v Celju In okollcl. V avgustu je umrlo v Celju 25 oseb (5 v mestu in 20 v javni bolnišnici), v okoliSki občini. pa 8 oseb. c Žetev smrU. V nedeljo je umrla v Zavodni 45 pri Celju 65 letna zaseb- nica Jožefa Oštirjeva. V celjski bolni- šnici sta umrla v nedeljo 84 letni posestnik Anton Pikl iz Petrovč in 40 letna prevžitkarica Neža Praprotnikova z Brezja pri Mozirju, v četrtek pa 26 letni Franc Canjkler, čevljarski po- močnik brez posla in stalnega biva- lišča. N. p. v m.! c Samostojni nemškl manjštnski oddelek na mestni narodni Soli v Celju je s šolskim letom 1934/35 za- V novo solsko leto v nov'ih čevljih 1>hl 35-- Okusen in trpežen otroški čeveljček iz črnega in rjavega usnja: Št. 18—22 Din 35-, 23-27 Din 401- ; iz laka St. 18-22 Din 50'—. DlDi65'- Higijeničen lnočan sportni čevelj za deklice in dečke iz rjavega boksa s prvrstnimi podplati. St. 26-28 Din 65'—, št. 29-30 Din 85'—, St. 31-35 Din 95--, št. 36-39 Din 125'-. Din 75- Priljubljen dekliški čevelj iz črnega in rjavega boksa v okusnih kombi- nacijah. Iz laka St. 28-30 Din 75'—, St. 31-35 Din 85'-. ,,>„ 75.. Proti prehladu visok dekliški in fan- tovski čevelj za slabo vreme, črn ali rjav boks. Št. 25-30 Din 75'-, St. 31-35 Din 95"-, St. 36-39 Din 125—. l)fn- 2§.. Trpežni in udobni Čevlji predpisani za telovadbo. Št. 28-30 Din 28'-, St. 31-35 Din 32--, St. 36-41 Din 38'-. Kdor /eli svojemn otroku zdrarje, ktipuje zdravo, usnjcno obutev! i »-I A '¦ ¦ 1* E K 0 čevlji m izdclanl izkl.jnčno iz pry^Y.rstnegJi usnja Peko d. z o. z. podružnica Celje, ogel Aleksandro,v,e:intKoceuove ul. radi nezadostnega števila učencev ukinjen. c Duhovnlška vest. Kaplan g. dr, Maks Deržečnik je premeščen iz Rib- nice v Celje. c Iz železnlške službe. Strojevodja Šandor Balog in pomožni strojevodja Stefan Oblak sta premeščena iz kuril- niške izpostave v Velenju na strojno postajo v Celju. c Nemčlja In njene vojaške for- macije je naslov predavanja, ki bo na članskem sestanku Društva jugosl. akademikov v Celju v ponedeljek 9. t. m. ob 20"30 v Celjskem domu. Predaval bo akademik g. Aleksander Lenard. c Dramaturg dr. Karl Hagemann, docent za dramaturgijo in režijo na berlinski univerzi, znameniti režiser in j ravnatelj gledališč v Hamburgu, Wies- badenu in Mannheimu, je prispel na svojem potovanju po Jugoslaviji na povabilo višjega režiserja prof. Šesta iz Ljubljane v nedeljo 2. t. m. v Celje in si je ogledal popoldansko uprizoritev »Slehernika«. O predstavi se je i7razil zelo pohvalno. c Drug! letni pregled motornlh vo- zll, ki služijo javnemu prometu, in onih, ki iz kakršnegakoli vzroka letos ] še niso bila komisijsko pregledana, bo za območje mestne policije v Celju ter sreskih načelstev v Celju, Gomjem gradu, Konjicah in Šmarju pri Jelšah v sredo 12. t. m. od pol 10. dopoldne dalje pri mestni garaži na Sp. Lanovžu v Celju. c Knjige Vodnikove družbe za leto 1934. so v tisku, zato potrebuje po- vcrjoništvo v Celju točno število č!a- nov-naročnikov. Kdor torej želi pre- joti letoSnjo družbenc knjige, naj so /aradi vpisa. in poravnave članarine takoj prijavi pri poverjeništvu, ki morn v kratkem času zaključiti na- hi ran je članov. c Društvo za dekoracljo In reklamo v Celju je priredilo praktični tečaj za dekoracijo izložbenih oken od 8. maja do 26. junija v prostorih Obrtnega do- ma. Tečaj je dosegel v polni meri svoj namen, tako da so bili z uspehi zado- voljni tečajniki, ki jih je bilo 28, in -------------------^—_r7nT-------------------- pa vodstvo tečaja. Šest tečajnikov je absolviralo tečaj z odličnim in 22 s prav doDrim uspehom. Prvi so dobili izkazila in ličrie diplome, drugi pa te- čajna izkazila. Da je sploh priSlo do tečaja, ki je bil zakijučen s tako le- pim uspehom, je v nemali meri zaslu- ga Združenja trgovcev za mesto Celje, ki je poskrbelo za brezplačen učni pro- stor in za luč. Trgovsko društvo v Celju je priskočilo finančno na pomoč. Za učila pa se imamo zahvaliti gg. D a m s k e piašče. kostume in vsa moška oblačila izdeluje po solidn ceni Karl Kramer, krojač, Celje, Ljubljsnska oesta 19 (zraven plinarne). celjskim trgovcem. Poleg tega so pri- spevali tečajnino in omogočili nekate- rim nastavljencem obisk tečaja. S tem bodi izrečena najlepSa hvala vsem, ki so omogočili izvedbo tega našega na- črta. Praktični tečaj so vodili gg. Rein- hold Blechinger (tv. D. Rakusch), Ivo Deršek (tv. J. Weren), Franjo Olip (tv. R. Stermecki) in Slavko Višnar (tv. V. Hladin). — Odbor. c Primarlj dr. Emil Watzke ne or- dtnira do 18. septembra. c Javna dražba. V ponedeljek 10. in event, v soboto 15. t. m. bo davčna uprava v Celju prodala na javni dražbi razno pohištvo, posodo i. sl. Ti pred- meti so v Javnem skladišču v Celju. Pričetek dražbe vsakokrat ob pol 9. dopoldne. Stancvanje 2 sobi, kuhinja in pritikline se odda s 1. X. 1934 v Celju, Klavnlška ul. 1. Prav lepo suho stanovanje 2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline se s 1. XI. odda. Istotam se odda takoj soba s kuhinjo in pritiklinami. Naslov v upravi lista. Kuharica srednje starosti, poštena, zdrava in snažna, ki pozna zares boljšo meščansko kuho in opravlja vsa druga hišna dela, se sprejme s 1. oktobrom t. 1. k rodbini dveh oseb. Celje, Strossmayerjeva ul. 1/1, levo. Štev. 61. »Nova Doba« 7. IX. 1934. Stran 3. c Frlzerski lokali gg. Grobelnika, Paidascha, Krajnca, Pepernika, Kopriv- ška, Železnika, Motoha in Bukovčana bodo v nedeljo 9. t. m. ves dan zaprti. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 8. do petka 14. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilska in reševalna Četa Celje. Gasilno službo ima od nedelje 9. do sobote 15. t. m. I. vod (vodnik g. Berna), reševalno ill. skupina, inspekcijsko na- čelnik g. Jellenz. c Kino Union. Petek 7. in sobota (praznik) 8. septembra: »Ena noČ v Benetkah«. lzvrstna zvočna opereta po opereti Joh. Straussa. V glavni ulogi sloviti tenorist Tino Pattiera. Predigra: Kulturni film. — Nedelja 9, ponedeljek 10., torek 11. in sreda 12. septembra: »Čibl«. Sijajen zvočni film z godbo in petjem. V glavni ulogi Frančiška Gaal. Glasba Nikola Brodsky. Predigra: Zvočni tednlk. — Četrtek 13., petek 14. in sobota 15 septembra: »Na krivih po- tlh«. Jzredno lep zvočni film. V glavnih ulogah Irene Dunne in John Boles. Predigra : Kulturni film. Konjice Gospodarska razstava v Konjicah. V soboto 8. in nedeljo 9. t. m. bo v Konjicah velika sreska gospodarska razstava. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban dr. Drago Marušič. Razstava bo obsegala kmetijstvo (sadjarstvo, vino- gradništvo in poljedelstvo), poljedelske stroje, gozdarstvo in lesno industrijo, planinstvo, lovstvo in tujski promet, obrt in industrijo, higijeno, ženska roč- na dela, veterinarstvo, perutninarstvo, zdravilna zeližČa in gobe, umetna gno- jila. Zastopane so torej vse gospodar- ske panoge. Vitanje. V nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne bo pred gasilskim domom v Vitanju slovesna blagoslovitev novega reševalnega avtomobila gasilske čete v Vitanju. Pred blagoslovitvijo bo maša na prostem. Popoldne bo velika gasil- ska veselica. Vabljeni vsi ! Ar ja vas. Gasilska četa v Arji vasi prircdi na praznik 8. t. m. ob 15. na vrtu tovariša g. Martina Razborška, ob pi'iliki protflave 30-letni.ee ili bla- .^gosLovitve .novega gasilskega avto- mobila, vettfco~vrtno ve'selieo. Prija- telji gasilcev in gasilci drugili forma- cij najvljudneje vabljeni: Sevnka. Sokolsko društvo v Sev- nici, ki spada med najagilnejša in naj- delavnejša društva v Posavju, bo imelo v nedeljo 9. t. m. svoj javni nastop. DruStvo deluje v zelo težkih razmerah. Ima zadolžen dorn, v kraju deluje z vsemi silami več Sokolstvu nasprotnib ustanov. Kraj je bil v prejSnjih časih s šulferajnsko šolo in südmarkinim do- mom leglo protislovanske gonje, tako da si Sokolstvo in nacionalizem le težko utirata pot. Zato priporočamo čim številnejši poset javnega nastopa tega žilavega društva. Z odlokom pro- metnega ministrstva je vsakemu ude- ležencu odobrena polovična vožnja. — Članstvo, ki je bilo na zagrebškem po- krajinskem zletu se lahko z zletno le- gitimacijo okoristi s četrtinsko vožnjo. Lepo se da tudi združiti poset nastopa z dopoldanskim izletom na okoliSke planine n. pr. na Lisco, kamor vodijo dobra pota iz Rimskih toplic, z Zida- nega mosta in Brega, najlepši sestop pa je v Sevnico. Na svidenje torej v nedeljo popoldne v Sevnici! „Slehernik" v Celju Ljubljanska drama nam je 1. in dva- krat 2. septembra pred Marijino cerkvijo v Celju uprizorila »Slehernika«, Hof- mannsthalov misterij. Temu je dala snov stara legenda o lahkomiselnem bogatinu, ki je v smrtnem strahu spoznal ničevost posvetnega ter spokorjen Sei v nebesa. Kakor je tu dejanje na prav enostavni, a zanimivi način starih verskih iger podano, je vendar bogato na zunanjih efektih. Visoko dovršena igra ljubljanske drame in vestna te- meljitost režiserja g. prof. Šesta sta dali uprizoritvi močno učinkovitost. V spominu nam ostane Slehernik, ka- kor ga je z vsemi svojimi veliktmi odlikami mojstrsko upodobil g. Levar. Do podrobnosti izklesane, globoko za- iete so bile kreacije ge. Marije Vere in Nablocke. Silen je bil g. Skrbinšek, prav tako g. Kralj. Povsem so bili uspeli gg. Sancin, Lipah in ostali v «nanjgih vlogah. Mešani zbor Celjskega pevskega društva pod vodstvom g. Še- gule in orkester Glasbene Matice pod taktirko g. ravn. Sancina sta lepo pri- pomogla k celotnemu uspehu. Niti ne- stalno vreme ni moglo zmanjšati obiska ¦obänstva iz mesta in okoiice. Uprizo- ritev na prostem je bila zlasti v ve- Černem času ob močni razsvetljavi scene zelo efektna. Skoda, da se je občinstvo moglo razprostreti le bolj v Sirino nego v globino prostora. Nepotrebni avto- mobilski dirindaj v bližini je motil, zlasti je v soboto slabil besedo pre- visokemu Bogu. Uprizoritev je odlično uspsla. R- Sestanki JNS v šmarskem srezu V nedeljo 2. t. m. od pol 10. do pol 13. je bila v Rogatcu gospodarsko- politična konferenca za rogaški okraj. Konference so se udeležili v velikem številu delegati vseh občinskih orga- nizacij JNS iz tikraja, župani in za- stopniki gospodarskih korporacij. Kon« ferenca, ki jo je sklical gosp. narodni poslanec V. Spindler, je potekla zelo stvarno. Pö uvodnem poročilu g. ekonoma Novaka iz Rogaške Slatine o splošnih gospodarskih prilikah, zlasti o položaju in težavah kmetskega sta- nu, se je razviia obsežna razprava, v katero so posegli številni delegati iz raznih občin. Debata se je predvsem sukala ukrog vprašanj davčne prakse, ki postaja iz dneva v dan vedno bolj nernogoča, ter je Konferenca sprejela v tem pogledu razne sklepe, ki bodo predloženi merodajnim mestom. Tudi je bila daljša razprava o vpraSanju de- narne krize. Malo pred zaključkom je prišel na konferenco tudi g. sreski na- čelnik dr. Maraž, ki je bil dopoldne službeno zadržan. Popoldne je bil v Žetalah shod JNS, na katerem je poročal o raznih perečih gospodarskih in drugih vpra- Sanjih g. narodni poslanec S p i n d I e r. Podčrtal je zlasti potrebo složnosti in pomirjenja, obenem pa potrebo zaupa- nja v samega sebe in v samopomoč. 0 raznih vprašanjih cestne gradnje Že- tale-Marinavas se je razviia daljSa raz- prava, pa tudi o raznih drugih perečih krajevnih vprašanjih. Shod je vodil predsednik občinske organizacije JNS g. S v e n 5 e k , ki je uvodoma toplo po- zdravil nnvzočega g. sreskega načelnika dr. Maraža, g. banovinskega zdrav- nika dr. Ogor e v ca. in sreskega na- rodnega poslanca. Gosp. šreski načel- nik je v svojem nagovoru obljubil, da bo oblast tudi vnaprej posvečala žetal- skemu okolišu, ki je med najrevnejšimi v srezu, vso svojo pozornost. Saj je z gradnjo ceste prišlo v te kraje že okrog pol milijona dinarjev. Treba bo čimprej začeti tudi rasno akcijo za zgradbo vodovoda, ki je iz zdravstve- nih ozirov nujno potreben. Toplo je tudi priporočal, da si Žetalanci čimprej ustanovijo svojo gasilsko četo. Zboro- valci so vzeli njegove besede hvaležno na znanje. Sokolstvo Banovinske tekme SSKJ v odbojki v Celju V nedeljo 2G. avgusta so bile v pri- sotnosti zastopnikov savcznega na- Celstva br. Kebra in Podgornika od- igrane v Celju banovinske izbirne tekine v odbojki. Nastopili so prvaki žup Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor. župa Novo rne^to se ni odzvala, župa Kranj pa ni bila zastopana po moš- kem naraščaju. Tekme so se začele točno ob pol 9. in trajale ob ugodnem vrcmenu do 13. Igralo se je na treh igriščih, ki so bila sicer nekoliko po- škodovana vsled močnega naliva po noči, vendar so bile tekme kljub te- mu odigrane brez neprilik. Sodniški zbor je rešil svojo nalogo prav dobro, reditelji so se prav dobro obnesli in obdržali pri velikem številu občin- stva red in disciplino. Tekmovalci, 80 po stevilu (z namestniki preko 100), so bili zelo disciplinirani, zato je bilo s soclelovanjem sodnikov in roditeljev mogoče v tako kratkem easu absolvirati 22 tekem, ki so se merile tudi po času. Najdaljše so tra- jalß 45, najkrajše pa komaj 10 minut Rezultati so naslednji: Č 1 a n i : Maribor : Kranj (15 : 2, 15 : 8) 2 : 0, Ljubljana : Celje (15 : 3, 15 : 2) 2 : 0, Maribor : Celje (15 : 3, 15 : 2) 2 : 0, Ljubljana : Kranj (15 : (>, 15 : 13) 2 : 0, Ljubljana : Maribor (15 : 4, 15 : 8) 2 : 0 in Kranj :. Celje (15 : 7, 6 : 15, 15:7) 2:1. KonČno sW.je : Ljubljana (J točk, Maribor 4, Kranj 2; Celje 1. C 1 a n i c e : Maribor : Kranj (15 :1, 15 : 3) 2 : 0, Celje : Ljubljana (15 : 11, 4 : 15, 15 : 10) 2 : 1, Maribor : Celje (15 : 5, 15 : 5) 2 : 0, Ljubljana : Kranj (15 : G, 15 : 4) 2 : 0, Maribor : Ljub- ljana (15 : 2, 15 : 5) 2 : 0, Celje : Kranj (15 : 5, 15 : 5) 2 : 0. KonCno stanje: Maribor ß točk, Celje 4, Ljubljana 3, Kranj 0. Moški naraščaj: Lj ubl jana : Celje (15 : 4, 15 : 7)) 2 : 0, Maribor : Ljubljana (15 : 9, 15 : 5) 2 : 0, Mari- bor : Celje (15 : 4, 15 : 6) 2 : 0. Konč- no stanje: Maribor 4 točke, Ljubljana 2, Celje 0 (diskvalificiran). Ž e li s k i naraščaj : Maribor : Kranj (15 : 3, 15 : 0) 2 : 0, Ljubljana : Celje (14 : lf>, 15 : ß, 15 : 9) 2 : 1, Ma- tibor : Cefje (i5:6, 15 ; 1) 2:0, Ljub- ljana : Kranj (15 : 5, 15 : 2) 2 : 0, Ma- ribor : Ljubljana (15 : 10, 15 : 3) 2 : 0, Cclje : Kranj (15 : 11, 15 : 11) 2 : 0. Končno stanje: Maribor (i točk, Ljub- ljana 4, Celje 3 (diskvalificiran) Kranj 0. Dravsko banovino bo na saveznih tekmah zastopala članska vrsta ljub- ljanske župe, ostale kategorije pa bo- do iz maribor.ske župe. Borba je bila precej neenaka. Ljub- ljana ima odlično člansko vrsto, ki je na teh tekniah pokazala nov, zelo koristen način podajanja. Je absolut- no enotna, ima izvrstne podajače h\ še boljše tolkače. Maribor je znatno popustil in je upravičeno izgubil proti Ljubljani. Najbolj napeta je bi- la igra Ljubljana : Kranj. Kranj je pokazal odlično obrambo in dosti energije, le napad je slabši, kajti samo eden tolkač je premalo. Celje, na katero se je polagalo precej upa- nja, ,J^!59dpoyedalo proti moCnejšim nas])Totnikom. Neenotna igra, slabo \ podajanje in tudi ne baš dobra obramba. Bolj so se postavile celjske članice, ki so dosegle 2. mesto, ven- dar pa jim Se inanjka dobrega tre- ninga. Maribor je seveda še dale?, pred njimi, kajti pokazal je v vrsti Clanic že prve poskuse zbijanja. Kranj')sJet v ženskih oddelkih zelo slab. l'H/foški nara?5čaj je prav dober mariborski, Ljubljana ni pokazala kaj prida igre, Celje se odlikuje le po enem tolkaču, ki je bil najboljgi igralec-naraščajnik, vendar drugi v isti postavi za njim precej zaostajajo. Ženski narašoaj ni nudil bogve kako zanrmivih iger. Največje zanimanje je vladalo za tekmo Ljubljana : Ma- ribor in res je nastal preobrat, ki se ga Mariborčani niso nadejali. Morali so podleči ljubljanski vrsti članov, ki so niidili res krasno igro. Občinstva je bilo zelo mnogo in je /. velikim zanimanjem sledilo tdk- ip.am. — ir x Otvorltev sokolskega letnega te- lovadišča v Laškem. — Ob obletnici otvoritve Sokolskega doma v Laškem bodo v nedeljo 9. t. m. v Laškem na- slednje sokolskc prireditve. Ob 8. ziu- traj se bodo pričele župne in okrožne tekme na orodju in v lahkoatletskih panogah. Ob 16. bo otvoritev sokol- skega letnega telovadišča in telovadni nastop, nato pa bo prosta zabava. Sport Sportni dan SK Olimpa v Celju V nedeljo 2. t. m. je priredil SK Olimp v Celju svoj VI. sportni dan. Popoldne so bile na razmočeni Glaziji najprej lahkoatletske tekme, ki so se jih udeležiii SK Celje, SK Olimp in SK Atletik. Rezultati so bili naslednji: Met krogle: I. Evgen (Olimp) 11.47 m, II. Herman Tkalčič (Olimp) 10.39, III. Fric Skoberne (Atletik) 10.25. Tek na 100 m: I. Urbi (Olimp) 11.08, II. Hanzi (Olimp) 12, III. Žoll (Olimp) 12.03. Tek na 400 m: I. Stepihar (Celje) 1.03, II. Ivan Černe (Celje) 1.07, III. Gruden (Celje). Skok v višino: I. Evgen (Olimp) 1.60, IL Hanzi (Olimp), Merman Tkalčič (Olimp), Jože Koprivšek (Celje) 1.55. Skok v daljino: I. Herman Tkalčič _—¦— Svita , , ¦""ist- Nikoli odprt! Pfisfen samo v modrem ovitku. (Olimp) 5.58, II. Hanzi (Olimp) 5.45, III. Jože Koprivšek (Celje) 5.51. Met diska: I. H.inzi (Olimp) 31.70 m, II. Urbi (Olimp) 31.50, III. Černe (Celje) 28.70. Balkanska Stafeta (800x400x200x100 m): I. Olimp 4.31.08, II. Celje. Po lahkoatletskih tekmah so bile odigrane nogometne tekmc. V pred- tekmi je SK Store porazil rezervno SK Olimpa v razmerju 3:1 (1:0), mladina SK Celja pa je premagala mladino SK Olimpa v razmerju 4:1 (0:0). V glavni tekmi je mariborski Rapid porazil mo- štvo Olimpa v razmerju 4:1 (V.t). V prvem polčasu je bila igra povečini izenačena, po odmoru pa je Olimp po- pustil. Rapid je bil v kombinaciji in startu znatno boljši nego Olimp. Goli za Rapid so padli v 14. minuti prvega polčasa ter v 1., 9. in 29. minuti dru- gega polčasa, gol za Olimp pa v 13. minuti prvega polčasa kot lastni gol Rapida. Dva gola za Rapid sta rezulti- rala iz enajstmetrovke. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno/ Glavni tekmi je prisostvovalo okrog 400 gledalcev. t SK IHrija : SK' Cefie. V nedeljo 9. t. m. ob 16 30 se bo pričela na celjski Glaziji prijateljska nogometna tekma med ljubljansko llirijo in SK Celjem, Sodil bo s. s. g. Ochs. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in napeta. Po svetu s Zvočnl signal! avtomobllov so z odredbo angleškega prometnega mi- nistrstva od 27. avgusta dalje v Lon- donu od pol 12. ponoči do 7. zjutraj prepovedani. To prepoved bodo 16. t. m. razširili tudi na druga večja mesta. s Tožba zarad! fllma »Rasputin«. Kneginja Jusupova, žena Rasputino- vega morilca, je vložila tožbo proti ameriški filmski industriji Metro Gold- wyn-Mayer Pictures Ltd., ki je izdelala film »Rasputin«, v katerem je kneginja Jusupova napačno in žaljivo prikazana. Kneginja zahteva za to 99.000 dolar- jev (nad 3 milijone dinarjev) odškod- nine. Angleška sodišča so ji že priznala 25.000 dolarjev, glede ostankov je pa vložila tožbe v državah, kjer predvajajo ta film. Gospodarstvo g Celjski trg. V sredo 5. t. m. so pripeljali na celjski trg 14 voz sadja in grozdja in tudi nekaj več zelenjave. Cene so bile naslednje: 1 kg jabolk, hruSk, breskev in čeSpelj 2 do 3 Din, 1 kg grozdja 2'50 do 4 Din. Na stoj- nicah je bilo izbrano sadje pri kg za 0*50 do 1 Din dražje nego pri kmetih. Na svinjski sejem so prepeljali izredno mnogo prašičev: 77 voz, skupno 373 prašičev vsake vrste in starosti. Cene praSičev so bile naslednje: 6 do 7 tednov stari prašiči 65 do 75 Din, 2 do 3 mesece stari 100 do 200 Din, 3 do 4 mesece stari 230 do 300 Din, 4 do 5 mesecev stari 300 do 320 Din, 6 do 7 mesecev stari 380 do 400 Din, 8 me- secev do 1 leta 500 do 650 Din. Kupčija je bila precej Živahna, kljub temu pa je bilo prodanih komaj 82 prašičev, ker ni bilo tujih kupcev. Stran 4. '»Nova Doba« 7. IX. 1934. Štev. 61. POZOR POZOR! POZOR ! NOVA TRGOVINA — NOVO BLAGO NOVE NIZKE CENE Cenj. občinstvu najvijudneje nazna- njarn, da sem otvoril na oglu Prešernove ulice in Dečkovega trga (nasproti Na- rodnega dorna) popolnoma novo manufakturno in modno trgovino Vljudno Vas vabim, da me posetite ter se prepričate o ugodnem nakupu, zlasti pa o skrajno nizkih cenah 1 Za obilen obisk se vsem najvljudneje priporoča Anton Petek manufakturna in modna trgovlna Celie Prešernova ulka — Dečkov trg Lepa stanovanja se oddajq : eno s 3 sobami in kuhinjo, tri stanovanja pa z 1 sobo in kuhinjo. Josip Kirbiš, Celje. Velika delavnica v mestu, pripravna za vsako obrt, se takoj odda. Naslov v upravi Iista. Lepa velika prazna soba v sredini mesta, okna na ulico, v drugem nadstropju se takoj odda. Naslov v upravi. Mesto učenlce 2eli absolventinja mešč. sole, stara 15 let, zdrava, marljiva in poštena. Ponudbe na upravo Iista pod šifro »Hrana v hiši«. Lepo stanovanje 2 sobi, kuhinja in pritikline v sredini mesta se takoj odda mirni stranki v Celju, Kralja Petra cesta 4. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LÄSTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din Kooo.ooo'— Kupuje In pro« dQjL& devisee in vahite Izdaja averenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var~ nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Za vhuhavonjejesBnshego sadja in socivja priporočam »Wcckove« kozarce, ki so naj- boljši Josip Jagodic, Celje specerija - zeleznina. - Glavni trg, Gubčeva ul. Dljak se sprejme na hrano in stanovanje, Pokoj- ninski zavod, Vrvarska ul., stopnišče II, stanovanje 19. Knjigarna in papia*nica „DOMOVINA" v Ceiju kupuje in prodaja rabljene šolske knjige Odda se lepa, solčna prazna soba s predsobo s 1. oktobrom. Vpraša se v Aleksandrovi ul. 4, I. nadstropje. Oglašujte! Moško perllo Din 21*— oksford srajca Din 24'— platnena srajca s cefir prsi Din 26'— flanel srajca Din 27'— skaut flanel srajca Din 38'— pike srajca Din 45'— touring srajca Din 17"— spodnje hlače dolge Din 20"— spodnje hlače kratke Din 65'— spalne srajce Din 26 — zimska triko srajca Din 23'— zimske triko spodnje hlače Oglejte si iz- ložbeinzalogo v trgovini, pa se boste prepričali 1 ,^F* TRGOVSW • DQM ¦^¦P^TOwSa ¦ PEsil! A • in • OBLEK Celje Franjo Dolžan Celje Za k re si i o Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prtvzema vsa v zgora] navedena stroka iparfajota data in popravila — Cent zmarna ~ Postre2ba toina in solldna Za šolo kupite knjige in vsc druge potrebščinc pri K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra c. 7 Knjigarna inveletrgovina s papirjem Vclika izbira! Nizke cene! PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILHICA DRAVSKE BANOVINE C E 1 J E prej Južnoštajerska hraniinica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoöi račun»lzvr$ujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davöno močjo Šolske potrebščine v veliki izbiri po nizkih cenah kupite pri tvrdki «Franc LeskovSek Celje, Glavni trg 16 lzbiro nosega pohištva in stolov v trpežni izdelavi, po ugodnih ce- nah dobite pri tvrdki Baumgartncr Marija, Ccljc, Cesta na grad 47 (5 minut od ko- lodvora). Malinovec pristen naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi v vsaki množini kakor tudi mine- ralne vode pri tvrdki Karl LdÜbner - Celje Kralja Petra cesta 17 ,.Prl Zvoncn" Ustanovljena leta 1864. Pod stalnim državnim nadzorstvom Celjska meslna hraniinica v CELJU, KREKOV TRG (v la&tni patlafti W% knloelvespu) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan Čeflna. ~ Oba v Celju.