/Primorski Št. 26 (15.470) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu. Iger je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul Montecchi 6 - Tei. C40/7796600 GOBICA - Drevored 24 maggb 1 -Tet 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POSTOMA RAČANA V GOTOVN SPH). M ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GESTIONL BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRI E STE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 1500 LIR SOBOTA, 3. FEBRUARJA 1996 Nasi otroci niso številke Marjan Kemperle Slovensko nižjo srednjo Solo v Križu združiti s pro-seško; slovensko osnovno Solo ASirka v Križu preseliti v poslopje italijanske osnovne Sole; otroke gropaj-skega otroškega vrtca in gro-pajske osnovne šole porazdeliti v bližnji Soli in vrtca v Trebčah in Bazovici; osnovno šolo F. S. Finžgarja v Barkovljah združiti z rojan-sko Solo; zavod Ž. Zoisa premestiti v prostore svetoivan-ske osnovne Sole O. Zupančiča; slovenski otroški vrtec pri Sv. Jakobu preseliti v poslopje bližnje italijanske Sole Duca D’Aosta; osnovno Solo J. Ribičiča preseliti v Skedenj, svetjakobsko nižjo srednjo Solo L Cankarja pa k Vaknauri; osnovno Solo F. Milčinskega na Katinari preseliti drugam, na primer v poslopje italijanske nižje srednje Sole Rismondo v UL Forlanini; slovenski otroški vrtec od Sv. Ane in osnovno šolo M. Gregorič-Stepančič v poslopje italijanske Sole v UL Zandonai. Tako piše v dokumentu, ki izhaja iz tržaških občinskih krogov. Grozljivo! Pošastno! Dokument nosi naslov: »Pripombe k predlogu za racionalizacijo šolske mreže.« To ni nobena racionalizacija, to je razkroj slovenskega šolskega sistema na Tržaškem. Dosedanji radonaliza-trijski ukrepi tržaškega šolskega skrbnika so v primerjavi s temi predlogi mačji kašelj. Predlog za racionalizacijo so izdelah izvedenci tržaške univerze, pripombe so izSle iz občinskih vrst Univerzi- tetni profesorji in raziskovalci so se pri izdelavi načrta nanaSah izključno na številke. Očitno niso brali Kajuha Ker naši otroci niso le številke, so ljudje. Ne bi hotel pretiravati, a menim, da bi bil to - ko bi predlogi obveljali - najhujši udarec naši Soh, odkar je bila ustanovljena italijanska republika Da bi do tega ne prišlo, je treba ukrepati. Takoj! Naj mi bo dovoljeno iznesti nekaj predlogov. 1. Vsi slovenski izvoljeni predstavniki, od slovenskega senatorja do zadnjega rajonskega svetovalca, morajo dvigniti svoj glas, da jih bo italijanska javnost končno slišala Isto velja za predstavnike v šolskih organih 2. Vse slovenske politične sile in organizacije morajo dobiti o vprašanju »racionalizacije« - hočeš-nočeS -končno skupni jezik. 3. Slovenska država mora ostro nastopiti pri italijanski vladi, ker je - kot naslednici države, ki je podpisala Londonski sporazum prej in Osimskega pozneje - to njena pravica in dolžnost Slovenska Sola je bila preveč časa prepuščena sama sebi. Cas je, da jo zaščitimo, kot ščitijo starši svojega otroka. TRST / NAJHUJŠI UDAREC SLOVENSKEMU ŠOLSTVU V ITALIJI DOSLEJ »Dokument« o razkroju slovenskih šol na Tržaškem Predlog o »racionalizaciji« treh vrtcev, sedmih osnovnih in šestih srednjih šol TRST - Nov hud napad na slovensko šolo v Italiji, hujši od vsakega prejšnjega: na tržaški občini obstaja dokument, iz katerega izhaja, da bi morali združiti, preseliti ali ukiniti 3 slovenske občinske vrtce, sedem slovenskih osnovnih šol, štiri slovenske nižje srednje Sole in dve slovenski nižji srednji šoli. To naj bi bil osnutek načrta o »racionalizaciji« šolske mreže na Tržaškem. Občina je dala pred dvema letoma tržaški univerzi nalogo, da sestavi celostni načrt za »racionalizacijo« šolske mreže, da bi s tem kaj pristedila. Univerzitetni profesorji so raziskavo izvedli, občina pa je k predlogom dodala še nekatere svoje pripombe. Rezultat takega »načrtovanja«, o katerem ni bila obveščena nobena slovenska organizacija (ne šolska in ne politična), je dejanski razkroj slovenskega šolstva na Tržaškem. In to v brk vsem mednarodnim in državnim normam o zaščiti manjšine in njenih inštitucij. To je doslej še predlog. O njem bo morala občina Se razpravljati, a nedopustno je, da obstaja dokument, ki le na podlagi Številk predlaga ukinjanje mednarodno zaščitenih Sol. Na 3. strani PREISKOVALNA KOMISIJA / IZJAVA POSLANKE ANGELE MARIE GRITTE GRAINER Hana Alpi in Miran Hrovatin sla bila ubita v zahrbtni zasedi RIM - Ilaria Alpi in Miran Hrovatin (na sliki) sta izgubila življenji v »namernem umoru«. Tako je v intervjuju za tretjo televizijsko mrežo izjavila poslanka Angela Maria Gritta Grainer (članica parlamentarne pro-gresistične skupine), ki se je v prejšnjih dneh podala v Mogadiš skupno s štirimi člani parlamentarne preiskovalne komisije o kooperaciji, da bi razkrila ozadja o umoru novinarke in snemalca. Poslanka je izjavila, da so člani komisije prejeli potrditev, da je šlo za namerno zasedo, katere namen je bil umor Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina. Člani preiskovalne komisije so v Mogadišu tudi prejeli potrditev, da sta bila Alpijeva in Hrovatin ubita, ker je novinarka raziskovala tako kooperacijo v Somaliji, kot tudi možnost trgovanja, ki je zadevalo skupino ribiških ladij, ki jih je prav italijanska država podarila Somaliji. Člani komisije so tudi, kot je izjavila Angela Maria Gritta, zbrali doslej nepoznane elemente ki zadevajo dinamiko zasede, pa čeprav obstajajo razne kontradikcije glede vpra- šanja beležnic Alpijeve in glede obnašanja italijanskih državljanov, ki so bili takrat v Somaliji. Komisija je tudi zaslišala piratskega kolovodjo, ki je zaplenil eno od ribiških ladij v dneh, ko je bila Ilaria v Bosasu. Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Kaj v resnici vsebuje razsodba ustavnega sodišča? Oba italijanska deželna dnevnika, II Piccolo in Mes-saggero Venelo, sta ocenila razsodbo ustavnega sodišča o rabi slovenščine v civilnem postopku kot klofuto manjšini. Mi smo jo ocenili drugače. Kdo ima prav? To boste lahko presodili sami, saj bomo utemeljitev razsodbe v celoti objavili v Nedeljskih temah. Mesec se je obrnil naokoli in tokrat se ponovno obračamo 50 let nazaj, z rubriko »Kaj je pisal Primorski dnevnik pred 50 leti«. Kot običajno ji namenjamo tri strani. Ljubitelje eksotike bo Marina Furlan popeljala na Sri Lanko, kjer nas bo njen potopis spremljal tri tedne, seveda ne samo z besedilom ampak tudi z lepšimi fotografijami. Tokrat začenjamo objasvljati tudi stran o manjšinah v Evropi, ki nas bo občasno spremljala - odvisno pač od dogodkov. Jutri bo govor o novi publikaciji, ki zadeva televizijske sporede v manjšinskih jezikih. Naslovnico pa namenjamo dogodku, ki je ta teden pretresel Italijo: požaru beneškega gledališča La Penice. O reakcijah Italijanov na ta dogodek je razmišljal Sergij Premru. RIM / PO PODELITVI MANDATA ZA SESTAVO VLADE Maccanko velik optimist Ostre polemike na levici Danes se bo mandatar srečal s voditelji velikih strank RIM - Mandatar Antonio Maccanico je včeraj začel s posvetovanji za sestavo nove vlade. Srečal se je s predstavniki manjših strank, krog z »velikimi« Uderji pa bo sklenil danes. Ob koncu včerajšnjega dela srečanj je Maccanico iz-raszil optimizem in je dejal, da je o programskih smernicah zabeležil veliko soglasje. Kako naj bi bila sestavljena vlada še ni znano, vendar pa so težnje po čim bolj »tehnični« vladi zelo močne. D’Alema je dejal je je tem bolje, čim manj politikov bo v vladi, desnosredinsko zavezništvo pa je na triurnem zasedanju ocenilo, da bi bih v vladi lahko največ trije »pobtič-ni« ministri. Proti »pohtični« vladi je tudi predsednik Confindustrie Abete, sindikaUsti pa zaenkrat previdno čakajo na Maccanicov program. V strankah je zaradi »velikega dogovora« še vedno zelo živahno. Sporazumu med drugimi nasprotuje tudi Romano Prodi, na levici pa se do skrajnosti zaostrujejo odnosi med SKP in DSL. Pač pa mandatarstvo Maccanicu pozitivno ocenjujejo v tujini; prav tako pozitivne so tudi reakcije na finančnih tržiščih. Na 2. strani Kandidati za nove slovenske ministre LJUBLJANA - Premier in predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Janez Drnovšek je včeraj po predhodni uskladitvi s koalicijskimi partnerji, Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD), državnemu zboru predlagal kandidate za tri izpraznjena ministrska mesta po izstopu Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) iz vlade; minister za delo, družino in socialne zadeve naj bi postal sedanji državni sekretar za privatizacijo Tone Rop (LDS), minister za kulturo nekdanji državni sekretar-za Slovence po svetu Janez Dular in minister za znanost in tehnologijo prorektor mariborske univerze in nekdanji kandidat za zunanjega ministra Andrej Umek (SKD). Na 13. strani Danes v Primorskem dnevniku GORICA Skupno slovensko omizje Slovenska konzulta pri Goriški občini je skupaj z občinskima in rajonskimi svetovalci slovenske narodnosti dala pobudo za skupno omizje, ki bi nastopalo v odnosih z občinsko upravo. Stran 8 Miljski župan na prepihu Demokratična stranka levice poziva Sergia Mila, naj »reorganizira« svojo upravo, za podporo svojim tezam pa se obrača na vse demokratične sile v pokrajini. Stran 5 Liri gre vsak dan bolje Včeraj se je vnovič okrepila nasproti marki, medtem ko je dolar oslabel, še bolj pa švicarski frank. Stran 9 Spet sneg v severni Italiji Po nekajdnevnem zatišju je predsinočnjim severozahodno Italijo zajel nov val slabega vremena s sneženjem, ki se je včeraj Sirilo proti zahodu in povzročalo težave v prometu. Stran 12 ITALIJA Z Sobota, 3. febraarja 1996 RIM / SREČAL SE JE S PREDSTAVNIKI MANJŠIH STRANK r RIMINI / SKUPŠČINA CISL n Maccanico začel s posveti za sestavo nove vlade Previdnost industrijcev in sindikatov, zadovoljstvo v tujem tisku Sergio D’Antoni hoče še letos enoten sindikat Spor z Larizzo (UIL), CGIL pa je skeptičen - Nastop Dinija RIM - Mandatar za sestavo nove italijanske vlade Antonio Maccanico je včeraj začel s posveti s predstavniki strank. Kot je običaj, se je najprej sestal s predstavništvi manjših strank, tako da zaenkrat še ni mogoče govoriti o uspehih ali neuspehih. Vendar je Maccanico optimist, saj je včeraj izrazil upanje, da bo v kratkem času končal s posvetovanji, nakar se bo lotil programa svoje vlade. Če je bilo torej informacij o Maccanicovem delu sorazmeroma malo, pa je bilo mnogo komentarjev o podelitvi mandata. Med temi so včeraj prednjačili predvsem komentarji gospodarskih dejavnikov. Tako je predsednik zveze industrijcev Luigi Abete dejal, da soglaša z namenom, da Italija čimprej »ujame« maastrichtski vlak, pač pa ima velike pomisleke nad vlado, ki bi bila politično preveč odvisna od skupka strank, ki jo bodo podpirale. Skratka, industrije! ocenjujejo, da je gospodarska sanacija države možna samo v primeru, če bo vpliv političnih strank na vlado omejen. Previdni so tudi sindikati. Tako je vsaj mogoče razbrati iz stališč voditeljev obeh največjih sindikalnih organizacij. Generalni sekretar CGIL Sergio Cofferati je dejal, da bo lahko ocenila Mac-canicov mandat šele potem ko bo seznanjena z Druge italijanske vesti na 12. strani njegovim programom, sekretar CISL Sergio D’Antoni, ki je vendarle zadovoljen nad izbiro mandatarja, pa je opozoril, da Italija potrebuje vlado, ki bo uživala konsenz sindikalnih organizacij. V vrhovih političnih strank pa se nevihta ni pomirila in se verjetno še nekaj časa na bo. Včeraj se je sestalo Berlusconijevo desno-sredinsko zavezništvo, ki je ocenilo, da bi bila najboljša tehnična vlada, v kateri pa bi vsaka politična grupacija imela po enega ministra. To ni nova hipoteza, saj so že pred dnevi govorili o možnosti, da bi v vlado vstopila Berlusconijev najožji sodelavec Gianni Letta in eden najvidnejših predstavnikov demokratične stranke levice Giorgio Napolitano. Vendar pa je to samo ena izmed možnih hipotez. Nekoliko bolj nemirno pa je oztraCje v levosredinskem taboru.Izredno ostre negativne reakcije Stranke komunistične prenove, ki odkrito obtožuje D’Alemo, da se je povezal z neofašisti, so vplivale tudi na vzdušje v sami Demokratični stranke levice, ki se mora soočati z močnim internim nezadovoljstvom. Včeraj se je D’Alema sestal z delegacijo zelenih, ki so se uprli načrtovani rešitvi krize, težave pa imajo tudi z Ljudsko stranko: njen lider Bianco je včeraj dejal, da jih je D’Alema s tem dogovorom izdal. Iz tujine pa prihajajo v glavnem pozotovne rteak-cije. Evropski časopisi še zlasti poudarjajo Macca- nicovo osebnost in njegovo dosedanje delo, opisujejo ga kot sposobnega politika in »mojstra kompromisov«, kot ga označuje Frankfurter Allge-meine Zeitung. Financial Times ocenjuje, da imenovanje Maccanica potrjuje, da Italija nima izrazito političnih osebnosti, ki bi lahko vodile vlado v tem obdobju, Le Monde pa poudarja predvsem Maccanicove izkušnje na področju ustavnega prava. Dejstvo, da je mednarodna javnost, predvsem pa njen gospodarski del, sprejela Maccanicono imenovanje z zadovoljstvom, pa prihaja iz finančnih tržiušč, saj je včeraj vrednost lire zopet narasla in se stabilizirala na ravni, ki je v zadnjem letu ni nikoli dosegla. RIMINI - Včeraj se je začela vsedržavna skupščina delegatov CISL, ki jo je uvedel generalni tajnik sindikata Sergio D’Antoni z odmevnim poročilom. »CGIL, CISL in UIL se morajo še letos spojiti v enoten pluralističen, avtonomen, bolj političen in manj spolitiziran sindikat, ki naj sloni na načelu solidarnosti, kajti v nasprotnem primem bo morala naša konfederacija ubrati alternativno pot,« je poudaril in tako tudi odgovoril generalnemu tajniku UIL Pietru Larizzi. Ta s tako naglo združitvijo ne soglaša, zato je tudi najavil, da danes ne bo navzoč na skupščini CISL, ki pa jo bo počastil z aktivnim nastopom Lamberto Dini. Z D’Antonijem, ki meni, da »moramo skupaj korakati in skupaj udariti«, ne pa »skupaj udariti in ločeno korakati«, se pravzaprav povsem ne strinja niti CGIL, katerega podtajnik Gugliel-mo Epifani mu očita, da je problem preveč poenostavil. Coffera-tijev sindikat prav tako ne soglaša s predlogom o novem »paktu za delo,« saj je sporazum o dohodkovni politiki iz julija 1993 še zmeraj veljaven. D’Antoni se je nadalje zavzel za nagel vstop v Evropo, za učinkovitejšo politiko vlade na področju cen in tarif, za resničen pregon davčnih utaj in za pocenitev denarja. H RIM / VČERAJ PONOČI h RIM / NA POTI 25. KONVOJ RDEČEGA KRIZA Atentat na ANPI Obsodbi Rutellija in sen. Tavianija Pomoč za Bosno RIM - Včeraj ponoči je peklenski stroj poškodoval vhodna vrata in okna sedeža VZPI-ANPI v Ul. Scipioni. Malo zatem si je odgovornost za atentat pripisala organizacija Fasci romani, katere glasnik je telefoniral na glavni sedež agencije ANSA rekoč, da ga je izvedla »brigada Benita Mussolinija« in da bodo sledili še drugi. Ni pa jasno, če je s tem mislil nova sporočila ali nove atentate. Zupan Rutelli je dogodek obsodil in ga označil kot nezaslišano Za- htev za vse. ki so se žrtvovali za svobodno in demokratično Italijo, in izrazil zaskrbljenost, ker ostajajo napadi proti simbolom, na katerih sloni ustava, v času, ko Italija gradi trdnejšo in zrelejšo demokracijo, nekaznovani. Januarja so v Ul. Rasella našli ploščo v spomin padlih fašistov, na stenah v uradih združenja AN-FIM pa napise, ki poveličujejo fašizem. Sen. Paolo Emilio Taviani (AVDL) je poslal predsedniku Anpija solidarnostno brzojavko. RIM - Včeraj popoldne je odrinil iz Rima proti območjem bivše Jugoslavije, kjer je divjala vojna, najdaljši konvoj s humanitarno pomočjo, kar jih je doslej pripravil Italijanski rdeči križ. Sestavlja ga približno 50 vozil, katerih tovorni prostor meri v dolžino od 6 do 12 metrov, na čelu pa vozi tovornjak z 18 metrov dolgim kasonom. Del konvoja je namenjen v Bosno, del pa v Dubrovnik, Tuzlo in Zenico, kamor pelje živež, zdravila, oblačila, odeje, postelje in še veliko drugih nujnih potrebščin v skupni vrednosti skoraj 3 milijard lir, ki jih izmučeno in lačno prebivalstvo nujno potrebuje. Tovornjaki, ki jih spremlja 95 pripadnikov RK pod vodstvom Roberta Orchija, so odpeljali izpred osrednjega operativnega centra, doseči pa morajo Ancono, od koder jih bodo s trajekti prepeljali na drugo stran Jadrana, točneje v splitsko pristanišče. Od tod do Sarajeva bodo morali prevoziti blizu 300 kilometrov nevzdrževanih cest, od tega 200 km samo po Bosni, in prečkati tri meje. Ne samo, računati bo treba tudi s snežnimi meteži, tako da bo vožnja vsega skupaj trajala najmanj dva dni. V bosanski prestolnici bodo blago izročili ljudem na območju, ki je pod varstvom italijanskih mirovnih vojaških sil. To je že 25. humanitarni konvoj Italijanskega rdečega kriza, ki je namenjen na Balkan, oziroma peti, ki bo dosegel Bosno. Generalni direktor RK Ezio Gallone je ob tej priložnosti sporočil, da so ustanovili posebno krizno enoto, s pomočjo katere bo mogoče pospešiti odvoz humanitarnih pošiljk, ki dotekajo z vseh koncev Apeninskega polotoka. NOVICE V gledališču La Penice je bilo že prej več težav BENETKE - Medtem ko so včeraj podprli zunanje zidove in pročelje beneškega opernega gledališča La Fenice, pa je preiskava ugotovila, da je prišlo še pred uničujočim požarom do zapletov, ki bi lahko povzročili prave požare. Taki začetki požarov vzbujajo sum, da so nekateri podcenjevali te težave in niso poskrbeli za večjo protipožarno varnost. Izvedenci so obenem skoraj izključili, da bi požar povzročila naprava za kavo v gledališkem baru. Več aretacij zaradi Camozzijeve ugrabitve BRESCIA - Krabinjerji naj bi v zvezi z ugrabitvijo in kasnejšim begom Marca Camozzija aretirali ne tri temveč kar šest oseb. Vse so prepeljali v Lu-mezzane, kjer sta jih baje že zaslišala sodnika Gu-glielmo Ascione in Francesco Piantoni. Vesti so izredno pomanjkljive, ker preiskovalci dosledno molčijo. Nočejo namreč, da bi preuranjene vesti izničile njihove napore. Aretirali deset oderuhov: do 2.000-odstotne obresti MILAN - Finančni stražniki so včeraj v Milanu aretirali deset oseb, drugim šestim pa so poslali sodna jamstvena obvestila zaradi oderuških posojil. Kot se je izvedelo, so v oderuške posle vpletene tudi razne finančne družbe. Oderuhi so ljudem posojali manjše zneske, ki bi jih morali vrniti v roku dveh mesecev. Ge tega niso uspeh, so jim svetovah, naj se obrnejo na razne finančne družbe, ki so za svoje storitve zahtevale letne obresti od 1.000 do 2.000 odstotkov. SARAJEVO / ENODNEVNI OBISK ITALIJANSKEGA PREDSEDNIKA Predsednik Scalfaro se je zahvalil italijanskim vojakom SARAJEVO - Italijanski predsednik Scalfaro je včeraj v Sarajevu obiskal italijanski kontingent v sklopu sil Ifor in se sestal z bosanskohercegovskim predsednikom Izetbego-vičem. V krajšem nagovoru vojakom je italijanski predsednik poudaril, da je ta dežela okusila toliko trpljenja, »ker se je človek odpovedal dialogu in je verjel svojim mišicam«. Spomnil se je tudi nedavno padlega italijanskega vojaka in vseh zadnjih žrtev v sklopu sil Iforja. Snidenje z italijanskimi vojaki je bilo prisrčno tako v Vogošči kot v poljski bolnišnici. Vojakom se je zahvalil za njihov trud pri utrjevanju miru v Bosni in Hercegovini. Se- veda pa je Scalfaro v svojem običajnem slogu poudaril, da so Italijanom zaupali izredno kočljive in nevarne pozicije, kar dokazuje zaupanje mednarodne skupnosti v Italijo in njeno vojsko. Častniki pa so ScaUara seznanili tudi s pogovori, ki so jih imeli z raznimi sprtimi stranmi. Predsednik republike jim je izrazil vso razumevanje, saj je tudi sam v zadnjih dneh vodil vse prej kot lahka pogajanja s prav tako sprtimi stranmi. General Agostino Pedone mu je v svojem vojaškem raportu obenem navedel, da je italijanski kontingent v četrtek prevzel od Francozov nalogo zaščite pred ostrostrelci v sarajevskem mestnem središču. '--^5 Dokument«, ki razkraja slovensko šolsko mrežo v tržaški občini ■i ■ TRST - Zaprtje (ali preselitev) treh slovenskih otroških vrtcev; zaprtje (ali preselitev) sedmih slovenskih osnovnih šol; preselitev (ali združitev) štirih slovenskih nižjih srednjih šol in preselitev dveh slovenskih višjih srednjih šol - to predvideva načrt o »racionalizaciji šolske mreže« na Tržaškem, ki so ga za Občino izdelali izvedenci tržaške univerze. K tem predlogom so dodali svoje pripombe, ki pa se v bistvu ne razlikujejo mnogo od prvotnega načrta. To izhaja iz »dokumenta«, ki je izšel iz občinskih krogov. Ko bi bili ti predlogi (in pripombe) sprejeti, bi bil to najhujši udarec slovenski šoli v Italiji zadnjega pol stoletja, saj bi pomenili dejanski razkroj slovenskega šolskega sistema na Tržaškem. »Dokument« nosi naslov »Pripombe k predlogu o racionalizaciji šolske mreže«. V njej piše - po točkah - sledeče (objavljamo le točke, ki zadevajo slovenske otroške vrtce in šole). Slovenska srednja šola Iga Grudna v Križu: šteje skupno samo 24 dijakov. Lahko bi jo pridružili drugi slovenski srednji šoli. Predlagamo raje šolo F. Levstika s Proseka, kot pa konvencijo z devinsko-na-brežinsko občino, ki jo priporoča raziskava. Slovenska osnovna šola A. Sirka v Križu: šteje 13 učencev in dve enorazrednici. Pristaja se na preselitev v poslopje v Križu 442, v katerem že delujejo tako slovenski otroški vrtec kot italijanski vrtec in osnovna šola. Slovenska osnovna šola A. Černigoja na Proseku in italijanska šola Venezian: predlagana preselitev v poslopje proseških srednjih šol ni mogoča. To pa zaradi pomanjkanja učilnic in tudi zaradi demografskega trenda, ki predvideva v starostnem pasu od 6 do 10 let le umirjen padec (1, 5%) v letu 2003 in celo lažji porast v letih 1995-2002. Slovenski otroški vrtec in osnovna šola v Gropadi: skupnih 29 otrok bi lahko porazdelili po bližnjih šolah v Trebčah in Bazovici. Slovenska osnovna Sola F.S. Finžgarja in italijanska šola Battistig v Ul. Cerreto: lahko bi jih združili, kot je predlagano, z ustreznimi osnovnimi šolami v Rojanu. Opozoriti je treba, da bi ostal barkovljanski rajon brez osnovnih šol, zaradi česar bi morali poskrbeti za šolski avtobus. Zavod J. Stefana in zavod 2. Zoisa: raziskava predlaga premestitev 2. Zoisa v poslopje v Ul. Caravaggio 4 novejše gradnje, v katerem delu- 1.01 Meaia s love n a GRUDEN. S. Croce: conta solo 24 ailievi, compiessivamente: pub essere accoroata ad altra scuoia meaia siovena, si oropone la LEVSTIK di Prosecco. piuttosto ene la convenzione con il Comune di Duino Aurisina suggerita neila ricerca. 1.03 Elemeniare siovena SIRK di S. Croce: con 13 aiunni su 2 piuriclassi. si concorda che possa essere trasferita neiVedificio di S. Croce 442 che gia ospita la scuoia materna siovena nonche la materna e Velementare itaiiana (piu nuovo ed in migiiori condizioni di manutenzioneu 1.05 Elementari siovena di Prosecco ČERNIGOJ e itaiiana VENEZIAN: non si ritiene possibile il proposto trasferimento neiVedificio deile scuoie medle di Prosecco. Tale considerazione e motivata daiia carenza di auie disponibili, in reiazione ail'andamento demografico che prevede per la Circoscrizione Ovest neila fascia di eta 6-10. un caio contenuto 11.5 %) neil’anno 2003 e addirittura un lieve aumento negli anni 1995-2002. 1.0? Materna comunaie SILVESTRI sBorgo S. Nazanoh il Settore ha gia proposto lo soostamento neiVedificio di Prosecco 185. incontrando la resistenza delVutenza: e attuaimente in corso un'inaagme tra le famigiie potenziali fruitrici di un asilo nido da aprire al posto tieiia scuoia materna. Nel caso di esito positivo deiVindagine la scuoia materna dovreobe essere trasferita il prossimo anno scoiastico. jejo slovenska osnovna šola O. Zupančiča, slovenska nižja sv. Cirila in Metoda in pedagoški licej A.M.Slomška. Iz tega izhaja, da bi morali preseliti te tri šole v druge sedeže. Za osnovno in nižjo srednjo šolo je bila predlagana preselitev v poslopje v Ul. Caravaggio 6, ki pa je starejše gradnje in bi njegova preosnova zahtevala precejšnji vzdrževalni napor. To pa se Občini ne izplača, saj bi na ta način le izpraznili poslopje v Ul. Canestrini, ki je last Pokrajini. Zaradi tega z danim predlogom ne soglašamo. Slovenski otroški vrtec pri Sv. Jakobu, osnovna šola J. Ribičiča in nižja srednja šola I. Cankarja (Ul. Frausin 12). Raziskovalci predlagajo popolni razkroj sedanjega šolskega centra, ki ga obiskuje 133 otrok, učencev in dijakov. Otroški vrtec bi lahko preselili v bližnjo šolo Duca D’Aosta; nedavni pregled na šoli, da bi preverili, ali je vselitev dodatne sekcije otroškega vrtca sploh možna, se je zaključil negativno zaradi pomanjkanja prostorov na šoli. Osnovno šolo bi morali preseliti v drug rajon, v Skedenj, v poslopje italijanske osnovne šole Biagio Marin, medtem ko bi nižjo srednjo šolo premestili k Sv. Soboti v italijansko šolo Caprin. Ta poslopja bi bila dovolj prostorna za take premestitve. Treba pa je upoštevati, da bi se na ta način prisotnost slovenskih šol omejila na predmestne rajone (-Kras, Rojan, Sv. Ivan, Skedenj, Sv. Sobota), z izjemo osnovne šole K. Široka v Ul. Donadoni. Slovenska osnovna šola F. Milčinskega. Primerno bi bilo dobiti drug sedež, kamor bi to šolo premestili. Na primer italijansko nižjo srednjo šolo v Ul. Forlani- ni, v kateri bi lahko dobil svoje prostore tudi oddelek nižje srednje šole na Katinari. Raziskava je za to predlagala montažno poslopje (nekdanjo šolo Silvestri). Sedaj poteka pregled tega poslopja, in sicer zato, da bi ugotovili, ali obstaja dejanska možnost, da bi ga preuredili v jasli, za kar je zdravstveno podjetje že izdalo svoje povoljno mnenje. Slovenski otroški vrtec pri Sv. Ani in slovenska osnovna šola M. Gregorič-Stepančič v Ul. Fianona. Pristaja se na potrebo po preselitvi, tudi zato, ker je šolsko poslopje dotrajano (za popravila bi potrebovali 500 milijonov lir). Namesto predlagane preselitve v Solo B. Marin bi bilo bolj primerno poslopje v Ul. Zandonai, v kateri delujeta italijanska šola Rossetti in italijanski državni otroški vrtec. To poslopje je tudi bližje sedanjemu poslopju in razpolaga s kuhinjo, ki bi jo morali v kratkem tudi prenoviti. Tako piše torej v »dokumentu« o »bodočnosti« slovenskih šol in vr- KAJ PREDVIDEVA »DOKUMENT« • Ukinitev srednje šole. Dijaki naj bi obiskovali pro-seško šolo F. Levstika. • Premestitev osnovne šole A. Sirka v poslopje, v katerem sta otroški vrtec in italijanska osnovna šola. PROSEK • Predlagana je bila premestitev osnovne šole v poslopje nižje srednje šole, vendar dokument tega predloga ne osvaja. GROPADA • Ukinitev osnovne šole in vrtca ter premestitev otrok vrtca in osnovne šole v Trebče ali v Bazovico. BARKOVLJE • Ukinitev osnovne šole F. S. Finžgarja in njena združitev z rojansko šolo. Sv. IVAN • Predlagana je bila premestitev TTZ Žige Zoisa v poslopje učiteljišča v Ul. Caravaggio 4 ter premestitev osnovne šole Zupančič in srednje šole Cirila in Metoda v poslopje v Ul. Caravaggio 6. Ker pa je slednje potrebno dragih popravil dokument tega predloga ne osvaja. Sv. JAKOB • Popolna razgraditev slovenskega šolskega centra v Ul. Frausin. • Otroški vrtec naj bi premestili v bližnjo šolo Duca d’Aosta. • Osnovno šolo naj bi premestili v Skedenj, v prostore šole Biagio Marin. • Nižjo srednjo šolo naj bi premestili v Valmauro, v prostore šole Caprin. KATINARA • Premestitev šole F. Milčinskega in morda tudi podružnice srednje šole Cirila in Metoda v prostore srednje šole Rismondo v Ul. Forlanini. Sv. SOBOTA • Premestitev otroškega vrtca in osn. šole M. Gregorič-Stepančič v poslopje šole Rossetti v Ul. Zandonai. tcev. V njem so omenjene tudi italijanske šole in vrtci, ki bi jih bilo treba »racionalizirati«. V drugi priloženi tabeli je nakazan povzetek predlaganih ukrepov. Le-ti naj bi prizadeli skupno 19 šolskih poslopij: v 10 šolskih poslopjih delujejo italijanske Sole in vrtci, v preostalih devetih pa slovenske Sole in vrtci. Sarkastično bi lahko ugotovili, da je vsaj kar se tiče krčenja in omejevalnih ukrepov slovenska Sola skoraj enakopravna italijanski... Tržaška občina je dala raziskavo v zakup Tržaški univerzi pred kakima dvema letoma, potem ko je tržaški šolski skrbnik izvedel prvi načrt o racionalizaciji šolskega omrežja. Tisti načrt je izzval v javnosti val protestov, zato se je Občina odločila, da pripravi svojega, celovitega. Univerzitetni izvedenci so izvedli Studijo, pregledali vsa Šolska poslopja, preračunali številčnost posameznih Sol, predvideli, kakšni bodo vpisi v Sole v prihodnjih šestih do sedmih letih, in na podlagi teh številk izdelali svoje predloge in jih z zajetno dokumentacijo posredovali Občini. Občina mora sedaj odločati. Ze »dokument«, ki ga dajemo v presojo slovenski javnosti, kaže, da je bil njen dosedanji pristop do vprašanja »racionalizacije« slovenskih Sol povsem zgrešen, pa čeprav je v drugem »poročilu« zabeleženo, da bo treba glede problemov, ki se tičejo slovensko manjšino »upoštevati »pravno-institucionalne aspekte«, ker so »slovenske Sole institucije, ki so podvržene posebni zaščiti«. To »poročilo« je vendarle razsodnejše od »dokumenta«. V njem je omenjeno, da bi morali slovenske Sole »ohraniti, razen če ne bo prišlo do specifičnega zakonodajnega posega na področju zaščite slovenske manjšine.« Zakaj torej tisti dokument, o katerem slovenske organizacije in institucije sploh niso bile obveščene? Ali ni to, kljub vsemu, postavljanje manjšine pred izvršeno dejstvo? Pri obravnavanju vprašanj slovenskih šol bi morali ubrati drugo pot. Pot sodelovanja s slovenskimi organizacijami, z deželno komisijo za slovenske šole, s slovenskimi izvedenci. Slovenski raziskovalni institut je najavil, da bo sredi meseca predstavil svojo raziskavo o »racionalizaciji« slovenske šolske mreže. Morda bi bila to priložnost za treznejši vpogled v slovensko Šolsko vprašanje na Tržaškem. Marjan Kemperle O/tiHnAi lz>fej*eteAlosti m is §§§, «***• ■ S Se spominjaš zime 1929.? To zimo nam je mraz že mekajkrat pokazal zobe. Ob Jakih vremenskih ujmah se Starejši ljudje spominjajo in pripovedujejo o hudi zimi, ki je pestila naSe kraje leta 1929, ko se je snegu in poledici pridružila tudi huda burja. Živo srebro je zdrknilo krepko pod ničlo, na Krasu celo do -20° Celzija. (Foto last OZE) Bralce naprošamo, da posredujejo fotografije za objavo ali sporočijo morebitne pripombe in dopolnila k objavljenim fotografijam Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, tel. 632663. REZIJA / KULTURNA DEJAVNOST Začetek leta je čas za obračun delovanja Te dni poteka cela vrsta občnih zborov rezijanskih društev ZZB / ZA PADALCE, KI SO PO VOJNI IZGINILI Borci zahtevajo rehabilitacijo LJUBLJANA - Na zadnji skupštini Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, ki je bila 13. decembra 1995 pod predsedstvom Tilke Blaha, je bila na predlog predsedstva ZZB NOB Slovenije sprejeta naslednja izjava: »Udeleženci redne seje skupščine Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije se zavzemamo za Čimprejšnjo moralno in siceršnjo rehabilitacijo skupine hrabrih mož in fantov, slovenskih rodoljubov, ki so jih 1943. in 1944. leta angleški zavezniki s padali spustili med primorske partizane in so se do konca vojne borili v njihovih vrstah. Med majem 1945 in pomladjo 1946 pa so nekateri izginih brez sledu. Rehabilitacijo le teh so oktobra 1994 od države zahtevali svojci umrlih, soborci (preživeh padalci-borci NOV) ter prekomorci. Njihovo zahtevo Varuhu človekovih pravic so nato podprli predsedniki primorskih občin in prav tako predsednik Republike Milan Kučan, ki je predsednika vlade dr. Janeza Drnovška zaprosil, naj pristojna ministrstva zadevo uredijo, Ceš da je zahteva ”za moralno in siceršnjo rehabilitacijo v celoti utemeljena”. Z današnjo izjavo želimo prispevati, da se bo država Cimprej oddolžila njihovemu spominu. Sprejemamo jo v letu zaznamovanja 50. obletnice zmage nad fašistično tiranijo, ki so se ji uprli tudi primorski "angleški padalci” in so temu boju žrtvovah vse svoje mlade moči in sposobnosti. Sklenili smo zato, da jih v tem jubilejnem letu posthumno, simbolno in pie-tetno sprejmemo v borčevsko organizacijo, kot aktivne borce NOV Slovenije. Želimo in upamo, da bomo s tem pospešiti tudi njihovo popolno rehabilitacijo in da jim bo slovenska domovina konCno vrnila čast in dobro ime, njihovim svojcem pa odvzela moralno bre- PATRONAT INAC SVETUJE Desetodstotni prispevek zaenkrat začasno zamiznjen Vpr.: »Sem dopisnik Primorskega dnevnika in za danke prejemam dogovorjene honorarje. Slišal sem, da bom moral z letošnjim letom plačevati 10 odstotkov prispevka za INPS. Sem dolžan plačati tudi jaz, ki sem zaposlen kot odvisni delavec, ali velja le za tiste, ki nimajo zavarovanja? Katerim obveznostim moram zadostiti in kako bom plačal prispevek?« E.D. S pokojninsko reformo nalaga profesionalcem in sodelavcem, ki opravljajo by II Calmiere KOLEKCIJA POMLAD ’96 s prestižnimi modnimi proizvajalci v vseh oddelkih ŽENSKE boutique Mazzi 5 r AVSTRIJA / LIGA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE n Kritično o stanju v Avstriji V poročilu za leto 1995 ne varčujejo s pomisleki in očitki DUNAJ - Avstrijska liga za človekove pravice v svojem uradnem biltenu »Das Menschenrecht« ugotavlja, da je bilo leto 1995 leto z zaskrbljujočimi pojavi v avstrijski povojni zgodovini. Liga pri tem še posebej opozarja na bombni atentat v Zgornji Borti na Gradiščanskem, ki je terjal življenje štirih Romov, in tudi na nadaljevanje desnoekstremistiCnih atentatov s s pisemskimi bombami, pri katerih je bilo ranjenih vec oseb. V zvezi s krvavim bombnim atentatom v Gornji Borti Liga za človekove pavice ostro obsoja način zasledovanja storilcev, saj so avstrijske oblasti najprej govorili o »obračunavanjih med Cigani« in tudi prve hišne preiskave so bile pri svojcih ubitih Romov. Z zadovoljstvom pa Liga ugotavlja, da so v Avstriji biti ustanovljeni sosveti za vse avtohtone manjšine in da imajo le-ti zdaj možnost resne obravnave perečih problemov. Najbolj aktualen problem Cehov in Slovakov je šolstvo (na Dunaju namreč obstaja samo privatna ljudska in glavna šola, na višjih stopnjah pa ni nikakršne možnosti učenja materinščine), Hrvatje in Madžari pa opzarjajo na še vedno neizpolnjen 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP) glede topografskih napisov. Prav tako ni dovolj dvojezičnih vrtcev. Za Koroško pa Liga ostro obsoja ravnanje župana dvojezične obči- ne Suha, ki je dal odstraniti slovenski napis na tamkajšnji ljudski šoli. V svojem poročilu Liga za človekove pravice poziva zvezno vlado in avstrijski parlament, naj sprejme ustavni ukrep, s katerim se Avstrija samostojno priznava k etnični, jezikovni in kulturni raznolikosti v zgodovini in danes ter se obvezuje, da bo to raznolikost še pospeševala. Tak ukrep da bi zagotavljal politične, etnične in jezikovne pravice avstrijskih narodnostnih skupnosti in njihov nadaljnji obstoj. Glede pravnega položaja tujcev in beguncev v Avstriji pa Liga za človekove pravice kritizira predvsem s strani zakonodajalca sprejeta določila. Tudi praksa avstrijskih visokih sodišč pogosto ne odgovarja človekovim pravicam, je zapisano v poročilu, v katerem je tudi izražena želja, naj se Avstrijo - bolj odločno kot v preteklosti - zavzema za miroljubno internacionalno ureditev, ki sloni na spoštovanju človekovih pravic. S tem v zvezi Liga pozitivno navaja, da je Avstrija v prvem letu svojega članstva v Evropski uniji sodelovala pri mednarodnih komisijah za nadzorovanje človekovih pravic in se zavzemala za splošno odpravo smrtne kazni, ki je še vedno veljavna v 96 državah, članicah Organizacije združenih narodov (OZN). Ivan Lukan samostojno dejavnost, dolžnost, da od 1. januarja 1996 dalje plačujejo v poseben pokojninski sklad INPS 10-odstotno socialno dajatev. To pa ni absolutna novost, saj gre za nekoliko revidiran ukrep iz leta 1993, ko je zakon nalagal od leta 1994 dalje kar 15-odstotno obremenitev, nato pa so to določilo preklicali z retroaktivno veljavnostjo. Toda tudi sedaj se zatika. Ob splošnem negodovanju zainteresiranih kategorij je pretor iz Lacija pred dnevi razveljavil to zakonsko določilo, ki naj bi bilo nezakonito. Vlada oziroma ministrstvo za delo pripravljata nov odlok, s katerim naj bi nekoliko ublažili učinke normativa in zmanjšali krog upravičencev. Vse skupaj je začasno zamrznjeno, v pričakovanju nadaljnjih razpletov te socialne "telenovele”. Nikomur naj se ne mudi z vpisom v posebne sezname skrbstvenega zavoda INPS. To obveznost so namreč podaljšali od 31. januarja na 29. februar 1996, kar pomeni, da bodo posticipirali tudi rok za vplačilo prvih socialnih dajatev, ki je bil prej določen za 20. februar. Tudi krog zavezancev ni točno in dokončno definiran. Pričakujemo nova navodila in izvajalne norme. Vsekakor je jasno, da bo ta obveznost bremenila vse kategorizirane profesionalce in sodelavce, niti če so že v rednem delovnem razmerju, zgleda pa tudi, da bodo dajatve morali plačati tudi upokojenci. Zakon pravi, da bremeni sodelavca in profesionalca le tretjina dajatve, drugi dve tretjini pa bo moral poravnati delodajalec oziroma komitent. Niti ni še točno določeno, če je dopisnik časopisa ali revije dolžan prispevati svoj delež. (ma) REZIJA - Začetek novega leta je v rezijanski dolini tudi čas občnih zborov domačih društev in skupin (vseh skupaj je kakih trideset), torej priložnost za oblikovanje delovnega programa ter sprejemanje proračunov in obračunov. Konec prejšnjega tedna je potekal v občinski dvorani na Ravanci občni zbor turističnega društva Pro-loco, ki ga je sedanja občinska uprava oživela pred dvema letoma. Vodi ga Platio Della Pietra, ima približno 40 članov in še kar bogato dejavnost glede na skromna sredstva, s katerimi razpolaga. Med najuspešnejšimi pobudami v letu 1995, ki jih bodo letos ponovili, naj omenimo natečaj za balkon z najlepšimi cvetlicami in natečaj za najlepšo božično drevo. V lanskem letu so tudi objavili koristen vodic »Dobrodošli v Rezijansko dolino« z vsemi informacijami za turiste. Prejšnjo soboto pa sta imela v kulturnem domu občni zbor folklorna skupina in kulturno društvo Rozajanski dum. Predsednik folklorne skupine Ne-vio Madotto, ki je bil spet potrjen, je podal izčrpno poročilo o opravljenem delu predvsem pa o programu za leto 1996, ki predvideva številne nastope tako v Italiji kot v tujini z namenom, da bi uveljavili značilnosti in bogastvo rezijanske kulture, predvsem noš, plesov in glasbe. Zelo številčna -letos preko 100 vpisanih članov - je bila udeležba na občnem zboru kulturnega društva Rozajanski dum, ki ga vodi Luigia Negro. V poročilu je predsednica izpostavila najpomembnejše dejavnosti, ki jih je društvo izpeljalo v lanskem letu. Med te sodi tečaj o rezijanski kulturi v domačih osnovnih in nižji srednji šoli. Ponatisnili so rezijanski telefonski imenik, priredili vsedržavni fotografski natečaj in narečni natečaj za otroke. V poletnih mesecih je društvo sodelovalo na številnih kulturnih prireditvah, v prvi osebi pa je organiziralo 8. izvedbo prireditve Okno na bodočnost, na kateri je bila predstavljena tudi knjiga o rezijanskih pesmi ”Te rozajanski niže”, ki jo je pripravila ženska pevska skupina Rože majave. Ob koncu leta pa je društvo izdalo že Rozajanski ko-lindren za leto 1996 in turistično brošuro o Reziji v slovenščini. Poudariti velja, da je kulturna in druga dejavnost v Reziji res bogata in razvejana tudi zaradi tega, ker se lahko vse tamkajšnje skupine opirajo na tehnično in ko je potrebno tudi vsebinsko pomoč domačega sedeža Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je postal nepogrešljiv element združevanja in motor vseh dejavnosti. MILJE / SERGIO MILO NA PREPIHU Pred politično kito v Miljah? Spadaro in Donadel: Če nas ne povabi za pogajalno mizo, ne bo več naš župan »Demokratična stranka levice ne bo mogla veC ostati ravnodušna do razmer v miljski občini, ki je župan Sergio Milo s preostalimi štirimi odborniki ni veC sposoben upravljati,« je poudaril pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro na včerajšnji tiskovni konferenci. Srečanje z novinarji je sklical podtajnik strankine občinske sekcije Galli-ano Donadel, Spadarova navzočnost pa je pomenila samo še dokaz več o dramatičnosti položaja. »Zastoj, zaradi katerega je obtičalo na slepem tiru reševanje problemov v zvezi z “neobstojnostjo” proračuna, ki ga zavračajo celo sindikati, z namembo območja bivše žaveljske rafinerije Aquila, z važnimi urbanističnimi izbirami ter z rekreacijsko, športno in kulturno problematiko, je mogoče premostiti edinole s temeljito reorganizacijo občinskega odbora,« je zatrdil Spadaro. Prof. Mila, kakor tudi vse demokratične politične sile na Tržaškem s Severno ligo vred in civilno družbo kot tako je pozval, naj odgovorno nastopijo, kajti nadaljnji razvoj Trsta in okoliša je tesno povezan z razvojem Milj. Pokrajinski tajnik stranke je to povedal tudi v svojem drugem pismu županu ob zahtevi, naj pride takoj do skupnega poja-snilnega sestanka. »Ce odgovora ne bomo prejeli, se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da Milo ni veC naš predstavnik,« je pribil Donadel, a dodal: »Ve naj pa se, da ne zahtevamo nezaupnice, ampak hočemo samo sesti za pogajalno mizo in stvari korenito razčistiti, kajti županova teza, da se bo z vrnitvijo dveh odbornikov vse kar samo po sebi rešilo, je iz trte zvita.« Na naše vprašanje, ali so govorice o politični krizi utemeljene, Donadel ni neposredno odgovoril, paC pa izstrelil snopič pu-SCic proti kolegom iz vrst Stranke komunistične prenove. »Ce se SKP ne zaveda, da se bo na tak način potopila vsa ladja, potem je zagrešila grobo napako, posledice tega pa skušamo zdaj poslednjič preprečiti,« je pojasnil in nadaljeval: »Resnici na ljubo ni vsa SKP taka, zato vendarle še upamo, da se bo dalo spet vzpostaviti z njo tvorno sodelovanje. Zal to ne bo lahko, ker so se nekateri v tej stranki izneverili plemeniti tradiciji demokratičnega soočanja, kakršna je bila značilna za KPI in ki jo zdaj nadaljujemo mi.« Polemične besede, torej, ki ne bodo ostale brez odziva. Kakor rečeno, se je Mi-lova uprava krepko zredčila: po odstopu dveh odbornikov, Giovanne Pacco in Otella Tibaldija, se je za enak korak odločil še podžupan Bruno Steffe (SKP). Ce k temu doda- mo, da se je večinsko zavezništvo Skupaj za Milje, ki je računalo na trinajst svetovalcev, razklalo na dvoje, ker je iz njega izstopilo sedem mož DSL in ustanovilo novo skupino NaCrt za Milje, ter da sta lastno mešano skupino oblikovala tudi Marko Savron (SSk) in Omero Leiler (Neodvisni), ki sicer župana podpirata, tako da tvorijo Skupaj za Milje še štirje predstavniki SKP, potem je slika o dogajanju znotraj mestne hiše na Marconijevem trgu jasna. Opredeljuje jo antagonizem med silama, ki sta nastali po razpustitvi Komunistične partije Italije, ob tem pa se nam vsiljuje pregovor: kjer se prepirata dva, tretji korist ima. Drago Gašperlin ZAVOD STOPA V 33. LETO V Miramaru in na Kubi nova tečaja centra za teoretsko fiziko Z delovnim srečanjem o fiziki atmosfere in s tečajem o tehniki elektronskega načrtovanja bo v ponedeljek Mednarodni center za teoretsko fiziko v Trstu zaCel svoje 33. leto delovanja. Posebnost je dejstvo, da bo tečaj o tehnikah elektronskega načrtovanja na Kubi. Delovnega srečanja o fiziki atmosfere in interakcijah v atmosferi se bo udeležilo kakih 50 raziskovalcev, katerih delo bosta usklajevala znatn-stvenih tržaškega središča Sandro M.Radicella in ruski akademok Edu-ard Kazimirovskij. V dveh tednih boido obravnavali zelo aktualne probleme kot so nihanja v proizvodnji sončne energije in njihov vpliv na atmosfero, elektrodi- namika atmosfere, mete-reološki nadzor nad ionosfero, spremembe ozonske plasti, ki obdaja zemljo, učinek vesoljskega okolja na mikroorganizme. Poročevalci so vsi znani znanstveniki in prihajajo iz različnih krajev. TeCaj na Kubi, ki ga finansira univerza v Tokiu, sta organizirali tržaški center in kubansko središče za informatiko. TeCaj bo imel eksperimentalni znaCaj in bo namenjen izpopolnjevanju tridesetih mladih inženirjev in fizikov Latinske Amerike, katerim bodo prikazali najsdobnejšo tehniko za načrtovanju z računalnikom. TeCaj bosta vodila znanstvenika tržaškega centra Alberto Colavita in Andres Cicutin. OTVORITEV / NOVO SODNO LETO Računski dvor pestijo izredno velike težave Manjkajo osebje in sredstva Na prizive treba čakati leta r 20. POKRAJINSKI KONGRES / PREDSEDNIŠKO POROČILO IN POZDRAV! Združenje ACU preverja svoje delo Pozitivna ocena delovanja tržaške občinske uprave - Smernice za prihodnost »Obnoviti Italijansko krščansko združenje delavcev (ACLI) -gibanje za delo, ki promovira solidarnost v mestu«: pod tem geslom se je sinoči začel dvodnevni 20. pokrajinski kogres združenja, katerega so se poleg delegatov sedmih krožkov udeležili tudi predstavniki mestnih civilnih in verskih oblasti. V imenu obcinsker uprave je kogresu pozdrave prinesel Zupan Riccardo Illy, ki se je med drugim združenju zahvalil za nasvete, na osnovi katerih je občinska uprava sprejela razne ukrepe v korist pomoči potrebnih; dejal pa je še, da si občinski odbor prizadeva za razmah gospodarstva, ki bi prinesel zelo potrebna nova delovna mesta. Skupščini delegatov je škofov pozdrav prinesel msgr. Piergior-gio Ragazzoni; msgr. Bellomi se kongresa ni udeležil iz zdravstvenih razlogov, zaradi katerih bo moral v ponedeljek v bolnišnico, kjer ga Caka sicer lažji kirurški poseg. Deželni predsednik ACLI Tarcisio Barbo pa je v pozdravnem nagovoru podčrtal, da mora združenje kljub nekaterim nujnim spremembam v celoti ohraniti bistvena naCela solidarnosti, na katerih sloni njeno delovanje. Glavni del včerajšnjega zasedanja je bil seveda namenjen poročilu pokrajinskega predsednika Franca Purinija; v njem je predsednik razvil pet točk-predlogov, po katerih mora združenje delovati v naslednjih štirih letih; svojo skrb mora posvetiti mladim, miru, pravičnosti, zaščiti ustvarjenega, prisotna mora biti na socialnem in političnem področju ter aktivna v verskem in v svetu obveščanja. S temi izbirami mora konkretno poseči v mestno stvarnost, ki je vse prej kot rožnata. Pri tem je Franco Purini pozitivno ocenil delo sedanje občinske uprave, Čeprav s kakim manjšim pridržkom. Pozitivno je ocenil njeno delo tudi zato, ker so bili ponovno vzpostavljeni odnosi tudi na institucionalni ravni s sosednjo Slovenijo. Na vseh področjih družbenega življenja pa je po njegovi besedah treba še marsikaj storiti in si s skupnimi močmi prizadevati za boljšo kakovost življenja vsega prebivalstva. MILJE / PREDSTAVITEV 43. PUSTA Bogat in raznolik spored za različne želje in okuse Poleg nedeljskega sprevoda velikih pustnih vozov še plesi, koncerti, predstave, igre, šale in tekmovanja Dva tedna pred veliko pustno pvoroko je v Miljah že vse nared. No, kako malenkost bo verjetno treba mrzlično urediti oprav va zadnjem hipu, a pomembne stvari so urejene in govorice, da pusta letos v Miljah sploh ne bo, so bile povsem neosnovane, je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci pribil pristojni odbornik Bruno Steffe. Tudi 43. miljski pust predvideva bogat spored, v katerem so poskrbeli za vse, od otrok, manjših in večjih, do odraslih, mladih in manj mladih. Višek bo pust seveda dosegel z velikim sprevodom v nedeljo, 18. februarja, na kateri se bo z običajnim razkošjem predstavilo vseh devet pustnih skupin v veliko veselje množice gledalcev. Mnogi Mrljcani pa veliko dajo na slovesno otovritev na pustni Četrtek z "zelenjavnim plesom"; naj ljubitelje opozorimo na no- Tudi Trst se pripravlja na norčije in smeh vost: po dolgih letih bodo pustnega kralja izvolili na referendumu med kandidati skupin. Priložnosti za zabavo bo sploh veliko. Letos bodo imeli svojo povorko tudi otroci iz vrtcev, kot jo že leta imajo osnovnošolci, medtem ko so za dijake srednje šole pripravili ples. Med ustaljenimi prireditvami naj omenimo še tekmovanje za "Zlati fancelj" na do- mu za ostarele, "mega-cvrtja", dobrodelni ples v maskah, nastop žonglerjev in predstavo v slogu commedie delTarte, koncerte miljskih godb in drugih glasbenih skupin, seveda sprevod za pobiranje jajc, za bolj dokumentarno usmerjene navdušence pa še razstavo dokumentranega gradiva in filmskih posnetkov o dosedanjih pustnih praznovanjih. Tudi v Trstu so se začele priprave na pust, ki so ga v zadnjih letih ponovno obudili v luCi velikega uspeha, ki ga imajo že tradicionalne tovrstne prireditve v Miljah, Skednju in na Krasu. Pripravljalni odbor »Tržaškega pusta«, ki je bil ustanovljen lani na pobudo raznih združenj in rajonskih organizmov iz Skednja, Sv. Ivana in Naselja sv. Sergija je ž;e zbral vrsto predlogov za letošnjo prireditev in tudi finančna sredstva, ki so jih nudile javne ustanove in zasebni sponzorji. Predsednik pustnega komiteja je deželni odbornik Roberto de Gioia; v njem je tudi Tržaška občina, ki bo nudila finančni prispevek in pa vrsto nujnih uslug. Odbor pa še pričakuje pristop Trgovinske zbornice. Lanski pustni sprevod po Korzu Italia in na Trgu Unita si je ogledalo okrog 50 tisoč oseb. Pripravljalni odbor je medtem že sestavil program pustnih sprevodov po posameznih rajonih, ki bodo v naslednjih dneh: v petek 16. pri Sv. Ivanu, v soboto 17. v Rojanu in v Naselju Sv. Sergija, pri Sv. Alojziju pa bo v nedeljo 18. V Skednju bo najbolj slavnostno na dan pustnega pogreba, v sredo 21. Višek pustnih sprevodov bo na sklepni manifestaciji v torek 20., ko bo sprevod po Korzu Italia do Trga Unita, na katerem se bodo rajoni potegovali za prvo nagrado, ki jo je lani osvojila Bazovica. Ghersina želi podrobnosti o stečaju miljske ladjedelnice Deželni svetovalec zelenih Paolo Ghersina je odboru naslovil vpaša-nje, v katerem se zavzema za razjasnitev razmer, ki so privedle do steCaja miljske ladjedelnice »Cantieri Trieste«, s posebnim ozirom na odgovornosti posameznikov in bančnega sistema. Kot pravi Ghersina, zahtevo utemeljuje tudi potreba, da bi izvedeli za dejansko razsežnost prispevkov, ki so jih v zadnjih letih ladjedelnici namenili finančna družba Friulia, rotacijski sklad Frie, Dežela in javna uprava. Ghersina se je obrnil tudi do predsednika deželnega sveta Giancarla Cruderja s pismom, v katerem zastavlja vprašanje zaščite javne uprave, javnega denarja, ki je bil preko Friulie in raziskovalnega centra investiran v svetlobni pospeševalnik, ter posameznih javnih upraviteljev. Izredno pomanjkljiv organik (namesto predvidenih 20 uradnikov so samo trije, a s sodniki ni nic bolje), pogoste zamenjave in skromna finančna sredstva (75 tisoč lir za poštne stroške in 4 milijoni za računovodske ekspertize, ki pa so ene najdražjih, tako da denarja sploh niso uporabili): to so glavni problemi, ki preprečujejo, da bi reforma, s katero so decentralizirali Računski dvor, dosegla pričakovane rezultate. Na včerajšnji slovesni otvoritvi novega sodnega leta, je bilo v poročilu deželnega pravdnika Giovannija de Luče več temnih kot svetlih strani, saj vsega dela kljub prizadevanju niso zmogli: leto dni po reformi so na primer še vedno v začasnem sedežu, Caka jih kar 3662 prizivov v zvezi civilnimi pokojninami (od tega je 1416 podedovanih). Vseh prizivov z raznimi pokojninami je okrog 5 tisoč, rešili so le okrog 300: Ce bi kdo danes vložil priziv, bi ga obravnavali šele leta 2006. Deželna sekcija računskega dvora se je ukvarjala s številnimi primeri, v katerih naj bi škodo (po neuradnih podatkih več kot tisoč milijard lir) utrpela davkarija. De Luca je navedel primer stanovanj bivše zavezniške vojaške uprave, ki jih je podedovala Italija: ugotovili so, da so 350 stanovanj prodali po smešno nizkih cenah, 150 pa dajali v najem za 50 tisoC lir letno. V Vidmu so nekatera stanovanja finančnega ministrstva brezplačno nudili uslužbencem, katerim naj bi plačevali še plin, luC in vodo. De Luca je še omenil zakonski dekret, ki italijanskim beguncem iz Istre in drugih krajev omogoCa odkup stanovanj, ki so jih svojCas dobili od države, po tedanjih cenah, torej za nekaj tisoč lir: Ce bom imel v rokah katerega od teh primerov, bom zahteval, da se postavi vprašanje ustavnosti dekreta, je pristavil De Luca. NOVICE Pospešitev izdajanja zdravstvenih knjižic Oddelek za prevencijo poklicnih bolezni Tržaškega podjetja za zdravstvene storitve pospešuje postopek za izdajanje knjižic z zdravstvenim potrdilom (Libretti di idoneita sanitaria) osebam, ki so pri vsakdanjem delu v stiku z javnostjo. Namen tega je, da se prepreci ljudem tekanje iz enega urada v drugega in na teritoriju razprede poštena mreža ambulant. Navajamo urade in umike, po katerih se lahko interesenti zglasijo v njih. Trst, Ul. Ghinerti (tel. 3997836), ponedeljek, sreda in Četrtek 8.00-15.30; Nabrežina (tel. 200429), sreda 8.00-15.30; Opčine (tel. 211128), petek 8.00-13.00; Zgonik (tel. 229582), vsak drugi ponedeljek 8.00-9.00. Trst, Ul. sv. Marka (tel. 3992607), ponedeljek, torek in sreda 8.00-15.30, Četrtek in petek 8.00-13.00. Trst, Valmaura (tel. 811366) ponedeljek, sreda in Četrtek 8.00-15.30; Milje (tel. 3994916), torek 8.00-14.00; Dolina, petek 8.00-10.00. Za sestanek se je treba domeniti po telefonu. Kdor ima že v teku postopek za izdanje oziroma obnovitev knjižice, naj se obme na področni urad v Ul. Ghiberti, Ce spada pod pristojnost zdravstvene ustanove v Ul. Fameto, in na področni urad v Ul. sv. Marka, Ce spada pod pristojnost ustanove v Ul. Leo. Oropal študenta sebi, 50 tisoč lir. Na podlagi podrobnega opisa so roparju kmalu prišli na sled in sedaj je v koronje-ksih zaporih. Giuseppe La Monica, 23 let, doma iz kraja Castehamare di Stabia (tako je ime nadalcu) je dobro znan silam javnega reda. Prejel je tudi ukaz, da mora zapustiti Trst, vendar se zanj ni zmenil in v prejšnjih dneh so ga zaradi tega tudi prijavih. La Monica je Studenta napadel predsinoCnjim, v veži poslopja v Ul. Giuliani pri Sv. Jakobu. Pod nos mu je pomeril pištolo. Fant se je razumljivo pre- mu je vse, kar je imel v žepih. Bosanki državljan kradel po trgovinah Patrulja letečega odclelka je ponoči ustavila avtomobil volksvvagen passat z resko registrsko tabhco, potem ko so jih iz Devian obvestih, da je vozilo sumljivo. Res so v njem našli pravo zalogo raznih oblačil v vrednosti okrog 10 milijonov lir. Obleke so bile ukradene v raznih skladiščih v Portogmam, tat pa je bil glede na količino in kvaliteto blaga očitno pravi izvedenec: ime mu je Rasim FodoloviC, rodil pa se je leta 1974 v Kotor Varešu v Bosni. Tatovi v uradih podružnice Banca di Napoli V podružnici Banca di Napoh so včeraj zjutraj odkrili, da so imeh nezaželen obisk: potem ko so de-zaktivirah alarmni sistem, so tatovi vstopih skozi varnostni izhod. Pri podrobnejšem pregledu pa so uslužbenci ugotovih, da niso nic odnesli. Preplah je bil v začetku sicer precejšen, saj so se zbali, da je alarmni sistem povsem neučinkovit. Kasneje so se prepričah, da ni slo za »izvedence«, temveč za navadne tatove, ki so očitno izkoristili ugoden splet okoliščin. Isti neznanci so »obiskah« tudi urad za delo, ki je v 4. nadstropju istega poslopja. Uslužbenci morajo še preveriti, Ce je v uradu vse na mestu. H OBČINA |—i Večina želi utrditi enotnost Proračun jo je razrahljal V tržaškem občinskem svetu se nadaljuje razprava o občinskem proračunu za letošnje leto, ki je izzvala precej polemik in napetega vzdušja. Slovenske svetovalce in vso levico je na primer zelo razburilo dejstvo, da je odbor namenil 100 milijonov lir za spomenik pri fojbi Bršljanovici. Pa tudi druge okoliščine spodbujajo polemiko. Napetost je zaznavna tudi iz dejstva, da je občinski odbor na primer imel za potrebno, da objavi sporočilo, v katerem ugotavlja, kako široko je soglasje ob načrtu za tlakovanje Trga Unita. Odbor je tudi pripisal Kartelu svoboščin pobudo za zgradnjo terapevtskega bazena, Čeprav so bile pohtiCne sile o tem soglasne. Odnosi v večinski koaliciji niso najboljši. Prav zaradi so se najbrž odločili, da Zupan, odbor (tudi zamenjave v odboru so izvale negovova-nja) in stranke, ki upravo podpirajo, navzven pokažejo enotnost. Priložnost bi lahko bila novinarska konferenca o proračunu, na kateri naj bi danes popoldne sodelovali Illy, predstavniki odbora in večinske koalicije. O proračunu pa se bo občinski svet najbrž izrekel v ponedeljek. PREDSTAVITEV / NA MIRAMARU Rubbia in njegova »ojačena energija« Protesti zaradi tipično političnih razprtij v vodstvu družbe Sincrotrone Trieste Nobelovec Carlo Rubbia se danes vrača v Trst. V torek popoldne ga je jezno zapustil po seji upravnega sveta družbe Sincrotrone Trieste, ki ji predseduje. Takrat je prispel na bazov-ski Kras z namenom, da bi svojemu tržaškemu sodelavcu Giuseppeju Vianiju preskrbel mesto glavnega ravnatelja družbe, a ostali elani upravnega sveta niso bili istega mnenja. Seja je bila mestoma burna, ob koncu so se domenili, da bodo imenovanja vsega vodstvenega osebja do nadaljnjega zamrznih. A to še ni vse: Rubbia je napovedal, da bo zapustil mesto predsednika tržaškega sin-hrotrona, Ce ne bo zadeva Cimprej reSena. To njegovo stališče je sprožilo v znanstvenih krogih preplah, saj se do- bro zavedajo, koliko jim lahko pri njihovem delu pomaga tako ugledna in karizmatična osebnost, kot je Nobelov nagrajenec, v tržaškem političnem svetu pa je dvignilo polemiko. Tako je deželni svetovalec Stranke komunistične pre- nove Fausto Monfalcon predložil vprašanje predsedniku deželnega odbora, da bi izvedel za njegovo mnenje o težavah, ki so se pojavile v tržaških raziskovalnih ustanovah. Monfalcon žeh tudi zvedeti, ah se predsednik deželne vlade Cecotti strinja z mnenjem, da so za te težave v najveeji meri kriva vmešavanja političnih v znanstveno-razi-skovalne zadeve. Svoje vprašanje predsedniku deželnega odbora je vložil tudi listarski svetovalec Gianfranco Gambas-sini. Po njegovem mnenju je prišlo do sedanje krize v raziskovalnih ustanovah zaradi napake predsednika. Imenovanja v upravni svet družbe Sincrotrone Trieste so bila politično pogojena, prav to pa je privedlo do zapletov v krogu DVORANA TRIPCOVICH / ZA OPERO TR1STAN UND ISOLDE Predstavili osnutke Mananija Scenograf jih je podaril mestnemu muzeju C. Schmidi V atriju dvorane Tri-pcovich so včeraj uradno predstavili dragoceno zbirko 42 osnutkov režiserja, scenografa in koreografa Ulderica Mananija za scenografijo VVagnerjeve opere »Tri-stan und Isolde«, ki jih je avtor daroval mestnemu muzejo C. Schmidi. Na predstavitvi SFotot KROMA) so bili prisotni skrbnik občinskega gledališča G. Verdi Lorenzo lorio, ravnatelj mestnega muzeja C. Schmidi Adriano Dugulin ter seveda avtor osnutkov arh. Ulderico Manani. upravnega sveta. Listarski svetovalec je pozval predsednika deželnega odbora naj poseže pri delničarjih družbe Sincrotrone (to sta deželna finančna družba Friulia in Raziskovalno področje), da bi spet vzpostavili tisto harmonijo v podjetju, ki naj bi omogočila imenovanje Vianija na položaj glavnega ravnatelja in s tem preprečila odhod Nobelovca Rubbie. Polemično so se odz-zvali tudi Zeleni, ki na-sproptujejo predvsem kandidaturi dr. Vianija za generalnega direktorja. Zeleni pozivajo tudi tržaškega župana Riccarda Illyja, naj prepriča Rubbio, da Viani zaradi dosedanjih izkušenj ni primeren za novo funkcijo. Ob današnji vrnitvi v Trst bo Carlo Rubbia s predsednikom dežele Ser-giom Cecottijem gotovo spregovoril tudi o težavah v upravnem svetu sinhro-trona, a to ni glavni namen njegovega tokratnega obiska. V Soh za višje Študije (SISSA), ki deluje v sklopu miramarskega Centra za teoretsko fiziko bo tržaški in deželni javnosh predstavil svoj nacrt o novem načinu pridobivanja jedrske energije, tako imenovanem načrtu za »ojačeno energijo«. To energijo naj bi proizvajali v sinhrotronskih laboratorijih in naj bi bila - vsaj tako izjavlja Rubbia - »cista«. Nobelovec je svojcas že predlagal, da naj bi prve konkretne poskuse o proizvajanju te energije izvedli v naši deželi, ki je med vsemi italijanskimi deželami najbolje opremljena za tovrstno delo, ker razpolaga z velikimi izkušnjami na tehnološkem in znanstvenem področju. Stadion: na vidiku nove pobude Odbor za ohranitev Stadiona L maj napoveduje, da bodo prve pobude v letošnjem letu trodnevno pustovanje in nastop 17.3. TPPZ Finko Tomažič. O toCnem programu bomo poročali v prihodnjih dneh. Ob tej priložnosti se odbor zahvaljuje Nori Jankovič, Aleksandru Rojcu, Beatrice Zonta in Vesni Zuppin za nastop na decembrskem dobrodelnem koncertu, ter Društvu zamejskih likovnikov in Tržaški knjigami za sodelovanje pri organzadji novoletne dobrodelne razstave. Seznam prispevkov v zadnjih mesecih: Vladimir in Iva Scuka 100.000 lir; Skupina »10« 200.000 lir; Skupina »Ladies« 200.000 lir; Aleks in Akna Pertot 100.000 lir; Sofija in Sonja Germek 100.000 lir; Vesna Tul Zahar 25.000 lir; Anton Pertot 100.000 lir; Branko Lakovič ob predstavitvi knjige »30 let naše košarke« 390.000 lir; Neva Blazina in Tea Volk 150.000 lir; Štefanija Stoka in otroci 300.000 lir; družina Gruden 200.000 lir; De-vana Lavrenčič 100.000 lir; družina Gašperšič 50.000 lir; Ljudmila Jogan z družino 100.000 lir; Sonja in TonCi 50.000 lir; Infordata 200.000 lir; Ksenija, Vinko in Maša Bandelj 100.000 lir; Šivana in Paula PišCanc, Vittorio Piščanc, Marija in Pepi Križman, Gino Ferluga, Giorgio lacaza, Mauro Novak, Nives Ferfoglia, Daniela in Sandra Ciacchi, Anton Bole, Lidia Coslovic, Loredana in Mario Marcuzzi in Luisa Ruzier 245.000 lir; Stanislav Majcen 100.000 lir; družina TavCar 150.000 lir; Edo Rojc 50.000 lir; Pino in Nada Rojc 200.000 lir; Elci in Lojze Abram 30.000 lir; družina JanCar 50.000 lir; družina Marassi 50.000 lir. DANES NA SEDEŽU OM Bachov preludij in fuga v tolmačenju dr. Bratuževe Priznana goriška, že dolga ponovojna leta v Kanadi živeča glasbena umetnica dr. Damjana Bratuž, se po dobrih dveh mesecih bivanja v Gorici in Trstu, poCasi pripravlja na povratek v Kanado z vmesnim daljšim zadržanjem v Franciji. Svoje bivanje pri nas je s pridom izkoristila tudi za vrsto strokovnih predavanj o sodelovanju z Glasbeno matico in delno s konservatorijem »G. Tartini«. Uvodni predavanji je, kot dobra poznavalka, namenila madžarskemu skladatelju Beli Bartoku ob 70-letnici njegovega bivanja v Trstu. Tako je 6. dec. predavala na to temo najprej na konservatoriju »Tartini«, 14. januarja pa na Glasbeni matici. Naslednje predavanje je imela 29. jan. spet na sedežu Glasbene matice na temo »Vloga učiteljev pri glasbeni vzgoji otrok«, pred poslovitvijo pa bo imela vedno na sedežu GM še dve predavanji za pedagoge in gojence višjih letnikov šole Glasbene matice. Tako bo danes ob 14.30 predavala na temo »-Bach - preludij in fuga«, v ponedeljek, 5. t.m. pa na temo »Bartokov mi-krokozmos«, predvsem za pianiste. - j.k. Novi upravnici gostilne v Ljudskem domu Bar in restavracija Ljudskega doma v Križu imata novi upravnici. To sta mladi sestri Katja in Laura Crasnich, ki sta ob priložnosti prevzema lokala povabili kliente in vaščane na kozarec vina in na prigrizek. Povedali sta, da bo tedenski počitek še dalje ob ponedeljkih, ter da bosta gostom stregli domačo hrano in pristno kapljico. Kriški Ljudski dom, kot znano, razpolaga tudi z veliko dvorano. Vaška sekcija Demokratične stranke levice in predvsem kulturni krožek Brin se že dalj Časa trudita, da bi v domu, kot nekoč, spet polno zaživelo družbeno in kulturno življenje. SPDT / OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Slovenska Istra v poeziji in glasbi Nastopili so pesnico Neldo Štok - Vojsko in instrumentalni trio Istrijonske muzikante Slovensko planinsko društvo Trst, ki je na Tržaškem prvo začelo letošnjo serijo proslav praznika Slovenske kulture, si jo je zamislilo povsem drugače, kot sicer. Dalo je besedo Istranom, njihovim glasbenim in pesniškim ustvarjalcem, vsem tistim, ki iščejo po istrskem besednem in glasbenem bogastvu in ga želijo ovrednotiti in obdržati pri življenju. Z narečno pesmijo in pristno istrsko glasbo so gostje na večeru v Četrtek v Gregorčičevi dvorani (Foto KROMA) ustvarili ne samo prijetno vzdušje, temveč prireditev, ki ne bo sla med udeleženci tako kmalu v pozabo. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 3. februarja 1996 BLAŽ Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.13 - Dolžina dneva 9.49 - Luna vzide ob 16.28 in zatone ob 6.16. Jutri, NEDELJA, 4. februarja 1996 ANDRAŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,9 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 56-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI LN OKLICI RODILI SO SE: Tomma-so Bertossi, Tea Renar, Martina Ponis, Astrid Han, Giorgia Marchesan, Marco in Giulio Colomban, Jessica Abou Nasr, Giulia Spinelli. UMRLI SO: 27-letna Marta Venier, 79-letna Itala Dalla Torre, 81-letni Stefa-no Cherbava, 71-letna Anna Diretti, 83-letna Maria na-dalin, 84-letna Vittoria Koren, 89-letna Alessandra Schilizzi, 83-letna France-sca Viti, 72-letni Alcide Gostje tega lepega in uspelega večera Z besedo in muziko po Istri so bili narečna pesnica Nelda Stok -Vojska iz Marezig in Vokalno instrumentalni trio, ki je znan pod imenom Istrijan-ske muzikante in ga sestavljajo Emil Zonta, Luciano Klevra in Pietro Manaro. Leti so svoj program izvajali na pristno istrskh glasbilih, ročno izdelanih, ki so jih zbrali po raznih krajih Isti e. Zaigrah so tako svoje pesmi na dvostrunski bas (ki se razlikuje od rezijanskega, ki ima tri strune) na violino, ki ima samo tri strune, na 104 leta staro harmoniko "plonar-ko”, ki jo je izdelal umetnik-obrtnik v Ul. Madonnina v Trstu in jo tako imenujejo Cantii, 83-letna Eufemia Cini, 65-letni Josip Cibic, 70-letna Miranda Ciacchi, 7 mesecev star Filomena Zampa. OKLICI: prodajalec Christian Schirmdi in uradnica Francesca Cristina Della Baica, delavec Alessandra Miozzo in uradnica Elena Pauluzzi, uradnik Alessan-dro Visintini in univerz.studentka Antonel-la Declich, uradnik Paolo Capassi in fizioterapistka Arma de Cristini, podjetnik Massimo Sgorbissa in podjetnica Adriana Guli, prodajalec Mario Kaučič in prodajalka Elisa Rocco, geometer Marco Bruzze-chesse in trgovka Barbara Luxa, delavec Maurizio Fragiacomo in uradnica Fabiana Brecelli, uradnik Roberto Valzano in prodajalka Barbara Peteani, Avtoličar Endrio Boccali in delavka Patrizia Larotella, natakar Fabio Salsedo in brezposelna Sonia Klemen, trgovec Mauro Lucatello in uradnica Adrianna An-dreozzi, fizik Marzio Viola in trgovka Fabia Perper, uradnik Bruno Bergamo in Solnica Lorena Ali. "triestina”. Uporabljali so se istrski meh, pa sapelo, neke vrste flavto in tudi doma izdelani klarinet. Njihovo podajanje pa je sad dolgoletne raziskave starih napevov in običajev, ki gredo od tržaškega zaliva do Mirne. Okrog 15 pesmi je skupina predstavila; toda navdušenje poslušalcev je bilo tolikšno, da so morali Se kaj dodati. Gost večera je bila tudi narečna pesnica Nelda Stok - Vojska, ki sicer piSe svoje pesmi v knjižnem jeziku in je prav pred kratkim objavila svojo knjigo Istrske festi-ce. Na tokratni prireditvi pa je podala vrsto narečnih pesmi, v glavnem bolj vesele in Segave narave, pa tudi pesmi, ki so posvečene oljki, njenim dobrim vplivom na zdravje, pesmi posvečene delu na polju, življenju na morju, predvsem pa istrski ženi, ki drži, govori pesem, kar 5 vogalov - tri doma, dva pa z delom v Trstu. Celoten večer, ki je na-vudsil elane društva, je predvsem pokazal, da Istra živi, da je v njej Se mnogo pristnega, nepokvarjenega, kar je treba obdržati pri življenju. Goste je, v imenu Planinskega društva, pozdravila njegova podpredsednica Marinka Pertot, ki je poudarila posrečeno zamisel taksne proslave Dneva slovenske kulture in zaželela, da bi se z istrskimi umetniki v Trstu še srečah. Neva Lukeš I I LEKARNE Od PONEDELJKA, 29. januarja, do NEDELJE, 3. februarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. dell’Orologio 6 - v začetku Ul. Diaz (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. dell’Orologio 6 -začetek Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Milje -Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. Septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KD Rovte Kolonkoverc (Ul. Monte Sernio 27) vabi danes, ob 20.30 na VEČER POSVEČEN SLOVENSKI KULTURI Nastopajo moška skupina MePZ Primorsko iz Mackolj in domači recitatorji. (glLOpo vabi elane na DRUŽABNOST Z VEČERJO, ki bo v soboto, 10.t.m., v gostilni Grilanc v Saležu. Prijave se sprejemajo na društvenem sedežu v Se-sljanu in na tel. St. 229113 KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La dea dell’amore«, r.-i. Woody Allen, i. Mira Sor-vino. EXCELSIOR - 15.30, 18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro. EXCELSIOR AZZUR-RA- 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »L’ussaro sul tetto«, r. Jean-Paul Rappeneau, i. Juliette Binoche, Claudio Amendola. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »II presidente, una storia d’amore«, i. Michael Douglas, Annette Bening. NAZIONALE 1 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Babe - un maialino co-raggioso«; 24.00 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Free-man. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10, 24.15 »VVaiting to Exhale - Don-ne«, i. Whitney Houston, Angela Bassett. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10, 24.00 »The Net - Intrappolata neha rete«, i. Sandra Bul-lock. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 23.15, 22.15, 24.00 »Highlander III«, i. Chri-stopher Lambert. MIGNON - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »007 Goldeneye«, i. Pierce Bro-snan. CAPITOL - 17.00, 19.40, 22.00 »La lettera scarlatta«, i. Demi Moore, Robert Duvall. ALCIONE - 19.00, 22.00 »Underground«, r. Emir Kusturica. I.IIMTERE - 16.30 »Po-cahontas«, risani film, prod. Walt Disney; 18.00, 20.00, 22.15 »I soliti so-spetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin. ^3 OBVESTILA SKUPNOST BORCEV 19. SNOUB-S. Kosovel, 18. SNOUB-Bazoviska in 17. BRIGADA-GregorCiCe-va vabi vse borce, borke in aktiviste, ob obletnici pohoda Cez SoCo, na srečanje v Kanal, ki bo danes, ob 11. uri. SKD VIGRED vabi tiste, ki jih zanima društveno delovanje ali, ki si želijo včlaniti v društvo, da se javijo v ponedeljek, 5. t.m., od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Sempolaju. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Kras vabi elane in simpatizerje na praznik včlanjevanja danes, v Trebčah - Ljudski dom, v ponedeljek, 5. februarja v Bubnicevem domu - Repen in v torek, 6. februarja v Prosvetni dom - Opčine. Družabnost bo od 20. ure dalje. KD L GRUDEN in SD SOKOL vabita vse elane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek, 9. t.m., ob 20. ob prvem sklicanju in ob 20.30. v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini. LP(M[Z3 [LaMiKLPtam mm OTVORITEV DANES, OB 20. URI v prostorih Društvene gostilne na Opčinah Alipnska ul. 18 - Tel. 212747 Vabljeni! NA POBUDO tržaške katoliške verske skupnosti "San Pio X”, ki jo je ustanovil mons. Marecel LE-FEBVRE, bo jutri, ob 18. uri v Ul. San Nicolo 27/A, tradicionalna tridentinska masa v latinščini. Spovedi bodo pol ure pred mašo. H PRIREDITVE KD PRIMORSKO vabi na proslavo dneva slovenske kulture, jutri, ob 18. uri v srenjsko hišo v MaCkoljah. Sodelovala bosta MePZ Primorsko pod vodstvom A. Baloha in dramska skupina KD Rdeča zvezda z veseloigro "Priprava na zlato Poroko”. SKD GRAD-Bani, SKD TABOR-Opcine in MePZ VIŠAVA- Ferlugi priredijo jutri, ob 17. mi, v Prosvetnem domu na Opčinah praznik slovenske kulture na igrano besedilo: ZEDINIL ROD SLOVENSCNE CELE. Nastopajo recitatorji od Banov in z Opčin, MePZ s Ferlugov, mladi glasbeniki in MPZ Tabor. Postavitev Olga Lupine. KD KRAŠKI DOM vabi jutri, ob 18.30, v Kulturni dom na Colu na prireditev, na kateri se nam bodo predstavili pevski zbor osnovne sole iz Komna, otroški pevski zbor Zvonček - Repentabor ter otroška dramska skupina KD Kraški dom z igrico "Skopa Neža”. SKK, Ul. Donizetti 3 vabi danes, ob 18.30, na srečanje z zgodovinarjema Nado Magajno in Alešem Brecljem avtorjema raziskave o poloticnem delovanju Slovencev v Italiji med leti 1945 -1952. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja, 8. t.m., ob 16. mi v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul.sv. Frančiška 20 proslavo kulturnega dneva ob obletnici pesnika Franceta Prešerna. Slavnostni nagovor bo imel prof. Janko Jež, recitiral bo igralec Stane Raztresen. Glasbene točke bosta prispevala kitarista Anja Stoka in Paulo Bembi, oba gojenca Glasbene matice. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu priredi v ponedeljek, 5. t.m., srečanje s predsednikom Slovenske ljudske stranke Marjanom Podobnikom. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. H ČESTITKE Danes praznuje naša draga mama, nona, sestra in teta MARIJA okroglih 80 let. Vse naj, naj in da di bila še dolgo med nami ji želimo vsi, Ta jo imamo radi. Danes je v Sempolaju slavje, saj CVETKA REBULA svoj okrogli dan praznuje. Vsi njeni se bomo okrog nje zbrali in z iskrenimi voščili jo obdali. Albert, Sonja, Kristjan, Patrik in Erika čestitajo noni Cvetki in ji kličejo še na mnoga leta. S_______________IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 11. t.m., avtobusni ismucarski izlet. Vpisovanje bo v ponedeljek in Četrtek na sedežu kluba Proseška 131 na Opčinah od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859 in 299573. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAV-NATELJSTO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtci: v Dolini 9. t.m., ob 15.30; Osnovna Sola: C.o.S. F. Ventmini v Boljuncu, 12. t.m., ob 16. uri; O.š. v Borštu 7. t.m., ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV.IVANU obvešCa, da se vršijo vpisovanja v prvi razred osnovne šole m v rvi letnik vrtca na se-ežu didaktičnega ravnateljstva pri sv. Ivanu vsak dan oa 8. do 14. ure. Istočasno vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik vrtca, na informativni srečanji, ki bosta v vrtcu v Lonjerju, v ponedeljek, 5.t.m., ob 15.45 in v vrtcu v Barkovljah, v Četrtek, 8.t.m., ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se vpisovanje v prvi razred osnovne šole in v otroške vrtce vrši na sedežu ravnateljstva vsak dan, od 8. do 14. ure ter vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva na informativno srečanje in sicer: otroški vrtec v Nabrežini, v torek, 6. t.m., ob 16. uri in otroški vrtec v Devinu, v Četrtek, 8.t.m., ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI vljudno vabi na redavanje dr. Viljema Čuke na temo "Motnje osebnostnega razvoja šolarja”, ki bo v torek, 6. t.m., ob 18. uri v prostorih nabrežinske osnovne šole. MALI OGLASI tel. 040-361888 URADE približne velikosti 30-40 kvm, v dolinski občini, najraje v centru Boljunca, potrebuje družba za javne storitve. Pisati pod šifro "Dolgoročno” na Publiest Srl, CP 568, Trst. POPOLNOMA PRENOVLJENO dvonadstro-no stavbo v centru kednja proda privatnik privatniku po zelo ugodni ceni. Tel. 912484. BLIŽA SE PUST - lepo, enkrat nošeno pustno obleko brazilca za fantka 2/3 leta prodam. Tel. 228609 IŠČEMO delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem "C”, za razvažanje blaga. Telefon št. 383993 ISCEM delo v Trstu in okolici, pomoč v gospodinjstvu, varstvo otrok, starejših in bolnih, zanesljiva in poštena. Tel. 0038666-24937. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Proseku, 75 kvm za dobo 1-2 let. Tel. 225122 ob večernih urah. KUPIM zazidljivo zemljišče po možnosti z delno obdelovalno površino. Tel. 040/228835 v večernih urah. PALAČE HOTEL v Gorici išCe najemnika za 1. razredno restavracijo. Ponudbe: Palače hotel, Korzo Italia 63 - 34170 Gorica. PRODAM hišo z dvoriščem, garažo in 1000 m zemljišča v okolici Mackolj. Tel. 228390. FIAT 127 v dobrem stanju prodam za 1 miljon lir. Telefon 910148. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milic. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in Četrtkih zaprto. OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. Toci belo in Cmo vino. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. OSMICO je odprla Marija GombaC, Lonjer 291/1. Toci belo vino. TRGOVINA ČEVLJEV MORIS v Nabrežini ima sezonsko razprodajo. Izkoristite priložnost! OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). Točita belo in Cmo vino. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 PRISPEVKI V spomin na Joška in Patrizio Modic daruje družina 1.000.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Ivana KreševiCa darujeta Milko in Pepka Milic 25.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Marico Obad in na Ivana KreševiCa daruje Marija Milic 50.000 lir za MoPZ RdeCa zvezda. V spomin na DoriCinega očeta Ivana damjejo vsi iz stavbe v ul.sv.Frančiška 20-185.000 lir za gradnjo Kulturnega centra v Lonjerju. Ob 20-letnici smrti nepozabnega očeta in nonota Elota Pertota darujejo Mito, Rita, Tatjana, Majda, Danilo in Jana 100.000 lir za obnovo Krožka »Rumena hiša« v Barkovljah. V spomin na Justa Fabjana damje N.N. 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Sa-leža. V spomin na Ivana KreševiCa darujeta Milko in Pepka 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Saleža. V spomin na Marico Obad in Ivana KreševiCa darujeta Pepka in Franjo 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Saleža. V spomin na Lojzko Kocjan daruje dr. Marko Filipčič 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Kristine Kalc in Milke PeCar daruje Zofka Kalc (Gropada 71) 30.000 lir za SKD Skala - Gropada. V spomin na Sergia Fonda darujeta Milka in Mario Meula 20.000 lir za KD Škamperle. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. 3. 2 1986 3.2.1996 Ob 10. obletnici smrti Luciana Tence se ga spominja žena Marija ter sinova Niko in Alain Križ, 3. februarja 1996 Ob težki izgubi dragega prijatelja Fabia Scher izreka svojcem iskreno sožalje Civilna zaščita občine Zgonik Ob izgubi dragega očeta Pepija izrekamo so-pevcu Alfredu Cibicu iskreno sožalje Tržaški oktet Ob boleči izgubi dragega očeta Josipa Cibic izrekata občuteno sožalje Alfredu in družini Sonja in VValter SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 OBČINA / NA POBUDO SLOVENSKE KONZULTE KULTURNI DOM / DVAKRAT PRVIČ V TEM TEDNU Skupno omizje slovenskih predstavnikov v Gorici Sodelovali bodo oba občinska in rajonski svetovalci Italijanske šole in igra v furlanščini Dober odziv na ponudbo SSG za učence Jutri premiera izvirne goriške furlanske igre Slovenska občinska svetovalca Igor Komel in Bernard Špacapan se strinjata s predlogom slovenske občinske konzul-te, da bi oblikovali omizje (konferenco), na katerem naj bi se razpravljalo o pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo slovensko prisotnost v občini. Omizje naj bi sestavljali predstavniki rajonskih svetov iz Pod-gore, Pevme in Stan-dreža, slovenski člani ostalih rajonskih svetov, zastopstvo občinske kon-zulte ter oba slovenska svetovalca. O tem je tekla beseda na četrtkovi seji slovenske konzulte, ki sta se je udeležila tudi svetovalca Špacapan in Komel. Uvodoma je predsednik Pavšič ugotovil, da je občinska uprava premalo pozorna do vprašanj Slovencev v občini in to se kaže na različnih nivojih, kar so že izpostavili sami predstavniki rajonskih svetov na srečanju, ki je bilo pred koncem leta. Odtod predlog o omizju, ki bi lahko učinkoviteje postavljalo v ospredje vprašanja, ki so pomembna za našo skupnost. Svetovalec Špacapan je s takšnim predlogom soglašal in dodal, da bi se pri tem omizju lahko skupaj dogovorili o vprašanjih, ki zadevajo konzorcij za univerzo, spremembo regulacijskega načrta in v tem okviru posebej ispostavili vprašanja pokopališč v Podgori, Pevmi in Stan-drežu. Omenil je tudi potrebo po slovenski prisotnosti v Uradu za obmejna vprašanja, ki je nastal v okviru dogovarjanja med Gorico in Novo Gorico. Igor Komel je v zvezi s tisočletnico mesta Gorice predlagal, naj se v okviru slovenske organiziranosti izdela načrt za pobude, ki bi jih uokvirili v praznovanje te pomembne obletnice. Zavzel se je tudi, da bi slovenska občinska konzulta postala enakovredna vsem ostalim in da bi jo občinski svet, predvsem pa mestna vlada, v večji meri upoštevala. Komel je podčrtal tudi potrebo, da se skupno izrečejo o vprašanju združitve rajonskih svetov in da skupaj izdelajo strategijo, ki jo bo treba zagovarjati v občinskem svetu. Mnenja je bil tudi, da bi določene večje kulturne prireditve (Dan slovenske kulture) lahko potekale pod pokroviteljstvom občinske uprave, saj gre za manifestacije, ki mesto vsestransko bogatijo. V nadaljevanju sestanka so se dogovorili, da bodo že na naslednjo sejo konzulte povabili odbornika za kultmo De-vetaga, da bi neposredno slišali, kako se Občina pripravlja na 1000-letni-co mesta in v kolikšni meri bo upoštevala nasvete in sugestije konzulte same, ki je s tem v zvezi že izdelala nekaj predlogov. Predsednik Pavšič je poročal tudi o odločitvi občinske uprave, da bo začela z urejanjem poslopja v Kapucinski ulici, kamor naj bi preselili nižjo srednjo šolo Ivan Trinko. Predstavniki konzulte so izrazih zadovoljstvo, da se to vprašanje premika z mrtve točke, obenem pa so naglasili potrebo, naj stavba v Kapucinski ulici postane stalni sedež nižje srednje šole in ne le začasni, kot je izjavila odbornica za šolstvo Franciosova. Na prvi pogled lahko zaznavamo le normalen, pester kulturni spored, ki se v tem tednu odvija v raznih prostorih Kulturnega doma in se bistevno ne razlikuje od rutine. Vsebinsko pa smo ravno v tem tednu priča dvema svojevrstnima dogodkoma, ki vsak po svoje orjeta nove ledine na “kulturnem polju”. Prvič je pač za neko pobudo vedno prvič, vedno nekaj novega, zanimivega, na osnovi česar lahko prodobi-vamo oziroma gradimo nove izkušnje pri vsakodnevnem delu. Za kaj pravzaprav gre? Prva pobuda zadeva gledališko predstavo za osnovnošolske otroke “Peter in volk”, ki jo uprizarjajo v Kulturnem domu že cel teden od 29. januarja do danes. Za slovenske osnovne šole je to že ustaljena tradicija in je zatorej bil odziv posameznih šol takojšen in primerno vklopljen v vzgojno izobraževalno šolsko delovanje. Prvič pa sta Kulturni dom in SSG predstavo ponudila tudi italijanskim osnovnim šolam, saj je igra prilagojena tako za slovenskega kot italijanskega gledalca. Odziv italijanskih osnovnih šol je bil tudi pozitiven, saj je presegel pričakovanja prirediteljev. To pomeni, da se da tudi na tem gleda- liškem področju z lastno produkcijo marsikaj koristnega uveljaviti. K temu naj dodamo, da je pokroviteljstvo nad tednom otroških predstav prevzelo občinsko odborništvo za šolstvo in mladinska vprašanja. Druga prireditev, ki jo je vredno omeniti, je gledališka predstava v furlanščini “Frut... cori pai ciamps”. Avtor in režiser predstave je Goričan Marino Zanetti, nastopala pa bo gledališka skupina “Compagnia Filodram-matica di Borgo San Rocco” iz Podturna. To bo prvič, ko bomo v goriškem Kulturnem domu lahko prisostvovali gledališki predstavi v furlanskem jeziku. V drugih kulturnih zvrsteh smo v Kulturnem domu že bili priča trojezič-nemu pogovarjanju (v italijanščini, v slovenščini in furlanščini), tokrat pa je na vrsti izključno furlanščina. Predstava prikazuje nekdanje “kmečko” življenje goriškega furlanskega okoliša, življenje, ki prav gotovo ne soupada z današnjim frenetičnim ritmom vsakdanjega. Pobudnika gledališke predstave v furlanščini, ki jo bodo uprizorili jutri ob 16.30, sta Center za ohranjevanje ljudskih tradicij iz Podturna in upravni odbor Kulturnega doma. NOVICE Razstava Alessandre Bemardis V krožku Mittelart na Trgu sv. Antona 13 bodo danes ob 18.30 odprli likovno razstavo mlade tržiške umetnice Alessandre Bemardis. Predstavil jo bo likovni kritik dr. Luca Geroni. Razstava bo na ogled do 16. februarja vsak dan razen ponedeljka od 16.30 do 19.00, ob nedeljah tudi 10.30-12.30. Koncert v muzeju na gradu V prostorih pokrajinskih muzejev na gradu bo danes ob 17. uri koncert tria Clemente-Nonini-Arbov okviru sezone Agimus. Vstop je brezplačen. Smola sladkosnednih tatov Sladkosnedni tatovi so včeraj ponoči imeli smolo. Vlomih so v jestninsko trgovino Aleša Pintarja na pokriti tržnici, pri tem pa sprožih alarm. Pograbih so nekaj pršutov, salam, olja in dragih jestvin v vrednosh 500 tisoč lir, vendar so že med begom izgubili po pob večji del plena. Nič bolje ni šlo tatovom, ki so skušali vlomih v trgovino Motor shop Pignolo v Ul. d’Aosta, a so morah zbežah praznih rok pred prihajajočo pohcijo. Delno zadovoljstvo SSS glede rešitve za šolo Trinko Sindikat slovenske šole je včeraj komentiral vest, ki smo jo objavili v Primorskem dnevniku, da bo občina s posegom za popravilo ogrevanja do septembra omogočila povratek srednje šole Ivana Trinka v Kapucinsko ulico, da pa bo ta namestitev še vedno začasna. Kot nam je povedala občinska odbornica za šolstvo, občina nima v programu večjih investicij za celovitejšo prenovo poslopja, v katerem naj bi zato šola Trinko ostala dve ah tri šolska leta do določitve drugega, dokončnega sedeža. Sindikat v izjavi za tisk izraža svoje»delno zadovoljstvo ob uradni informaciji, da se bo šola Trinko vr- nila v prostore v Kapucinski ulici. Ne more pa mimo dejstva, da je za tako enostavno rešitev moralo preteči kar šest mesecev in da mora slovenska srednja šola zaradi tega celo šolsko leto delovah v skrajno neprimernih prostorih na Kapeli.« Drugi podatek, ki ga izpostavlja sindikat, pa je ta, da po številnih sestankih, ki so jih predstavniki SSS imeli tako z občinsko odbornico za šolstvo kot tudi z občinskim odbornikom za javna dela in s samim šolskim skrbnikom, še danes ni jasno, kje nameravajo oblasti določiti dokončni sedež za edino slovensko srednjo šolo v mestu. PROCES COOP / IZJAVA SLOVENSKE SKUPNOSTI Kdo bo plačal škodo zaradi odmevne afere Zadovoljstvo zaradi oprostitve M. Breščaka Stranka Slovenske skupnosti je v izjavi za tisk izrazila zadovoljstvo nad zaključki procesa v zvezi z gradbenim dovoljenjem za blagovnico COOP in še posebej zaradi oprostitve nekdanjega občinskega odbornika SSk Marjana Breščaka, ki je sedel na zatožni klopi z drugimi 11 funkcionarji ter bivšimi politiki.»Njegova krivda je bila vezana na dejstvo, da je bil Breščak leta 1993 goriški občinski odbornik za trgovino ter posledično predsednik iste občinske komisije, ki je pozitivno glasovala za odprtje veleblagovnice; obenem pa naj bi Breščak po tožilčevih besedah moralno sodeloval še pri številnih drugih nepravilnostih, za kar je zahteval obsodbo na 2 leti in 4 mese- ce zapora.« Stranka SSk je bila od vsega začetka prepričana v nedolžnost svojega predstavnika in mu je izrazila vso solidarnost ter podporo. Poudarja tudi, da se je Breščak pri svojem zagovoru poslužil pravice do rabe slovenskega jezika in podčrtuje odprtost sodnika Colarie-tija, ki mu je to pravico priznal. Ob zadovoljstvu zaradi oprostitve, meni SSK, pa ni mogoče spregledati negativnih posledic afere.»Ob materialni škodi, ki jo je proces zadal zvezi COOP, ko je mi-liardska nepremičnina ostala zaprta tri leta, ne smemo pozabih na psihološki pritisk, ki so ga obtoženci okusih med vsem tem časom. Od leta 1993 se je v mestu ironiziralo ter primerjalo lokalni dogodek z milanskimi-pro-cesi in s tem dajalo posebno valenco raziskavam ter goriškemu javnemu mnenju. Za marsikoga je proces pomenil konec politične kariere ali enostavno njegovega javnega dostojanstva, kajti dejstvo, da so bili nazadnje vsi oproščeni, ne bo nikoli zbrisalo večko-lonskih naslovov na časopisju in z njimi povezanim sarkazmom. Kdo bo torej plačal za moralno škodo, katere je bil deležen tudi Breščak? Kdo lahko jamči, da je šlo v tem primeru le za izjemo in da se ne bo v prihodnosti ponovilo? Kdo nazadnje lahko brani tvoje ime in dostojanstvo pred neosnovanimi obsodbami? « FINANCARSKA SOLA Deželna vlada noče vojašnice Stališče odbornika Puiattija Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine še vedno nasprotuje gradnji nove vojašnice za šolanje finančnih stražnikov v Gorici in je mnenja, da bi morali morebitne nove struk-ture finančne straže v naši dežeh pridobiti v že obstoječih vojašnicah, ki jih opušča vojska. To stališče deželne uprave je izpostavljeno v sporočilu za tisk, ki ga je včeraj posredoval deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Mario Puiatti. Odbornik s tem potrjuje stališče proti novi vojašnici na goriškem letališču, ki ga je svojčas sprejela že Travanutova deželna vlada in nato potrdila za časa predsedovanja Alessandre Guerrove. Puiatti, ki je v okviru deželne vlade pristojen tudi za problematiko vojaških služnosti, poudarja, da je problem splošnejši in ne zadeva samo Gorico. Rimska vlada je namenila stotine milijard lir za gradnjo novih vojašnic finančne straže v FJK (v Gorici, Dolini in na Trbižu). Deželni odbornik ugotavlja, da so vsi h načrti podvrženi vojaški tajnosti in se sprašuje, kakšni logiki in katerim interesom odgovarja tolikšna krepitev finančne straže v naši deželi eno leto po vstopu Avstrije v Evropsko unijo in v času pred vstopom tudi same Slovenije. KINO GORICA VllTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 17.15-19.40- 22.00 »Seven«. I. B. Pitt in M. Freeman. TR2IC COMUNALE 18.00- 21.00 »Lo sguardo di Ulis-se«. Rež. Theo Angelopou-los. I. Harvey Keitel. M PRIREDITVE SKPD F. B. SEDEJ vabi na Prešernovo proslavo jutri ob 16. uri v Sedejevem domu v Steverjanu. Nastopil bo zbor Musiča viva iz Kranja, ki ga vodi Nada Kos. Napovedoval bo Janez Dolinar. Spored bo uvedel domači zbor F. B. Sedej, dir. Bogdan Kralj. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško bo 18. februarja priredilo veselo pustovanje v Gallianu pri Čedadu. Zaželena je udeležba v maskah. Prijave do 7. februarja na sedežu (sreda: 10.00-11.00) ter pri poverjenikih. SKD KREMENJAK vabi na pustovanje v Jamljah v dneh 16., 17., 18. in 20. februarja. Zabavali vas bodo Kraški kvintet z Bracom Korenom, Adria kvintet in disco mušic. Pustovanje bo v ogrevani hali zraven nekdanje šole (Prvomajska 20), kjer bodo delovah bogato založeni kioski. □ OBVESTILA KLUB GORIŠKE MLADINE prireja v torek, 6. februarja, obisk slovenskega parlamenta v Ljubljani. Program obiska predvideva ogled prostorov in sestanek z nekaterimi poslanci, zvečer pa udeležbo na koncertu Davida Bovrieja v hali Tivoli. Prijave pri članih KGM do jutri, 3. t.m. CICIKLUB obvešča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 5. februarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. g_____________IZLETI SPD GORICA - Smučarski odsek priredi 11. februarja smučarski izlet v Sappado. Prijave samo še danes na sedežu od 10. do 12. ure (tel. 33029). SKD HRAST - Športni odsek Doberdob organizira smučarski izlet v Bad Kleinkirchheim 11. februarja. Za informacije: tel. št. 78130, 78262 ah 419957. B ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRZIC MONTESHELL - Ut Boi-to IP - Ul. Matteoth AGIP-Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. V. Giuha GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bo-sco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701 LEKARNA V SOVODNJAH dr. M. Rojec, Ul. I. Maja 76, tel. 882578 POGREBI Danes: 11.00, Carmela Bueni, vd. Ippolito iz splošne bolnišnice; 12.30, Elda Tuni, vd. Bisiach na glavnem pokopališču; 13.15, Alfrede Perissinotto iz splošne bolnišnice v Krmin. RIM / ZARADI POLITIČNEGA RAZPLETA Ura se je ponovno okrepila proti marid Vrednost švicarskega franka strmoglavila RIM - Lira se je včeraj vnovič utrdila, kar gre pripisati seveda v prvi vrsti četrtkovi vesti, da je državni poglavar poveril sestavo nove vlade Antoniu Maccanicu. Zjutraj je celo prebila psihološki prag 1.060 lir za marko (1.059, 65), popoldne pa se je po izračunu Banke Italije ustalila pri tečaju 1.062, 91 proti 1.063, 56 predvčerajšnjim. Dolar je, nasprotno, popustil na vseh mednarodnih trgih, in to iz dveh razlogov: prvič, ker je mogoče, da bo ameriška centralna banka spet znižala uradno obrestno mero, drugič pa zaradi objave podatka, da se je brezposelnost v ZDA januarja vzpela za 5, 8%. V Italiji je zeleni bankovec veljal 1.580, 87 lire proti 1.580, 98 v četrtek, v Frankfurtu pa 1, 4888 marke (1, 4905). Se slabše se je obnesel švicarski frank, ker se je po mnenju analitikov naenkrat znašel v navzkrižnem ognju špekulacije oziroma množične prodaje frankov v zameno za marke in dolarje. V Italiji mu je vrednost zdrknila na 1.297, 39 lire (dan poprej 1.305, 19). Drži pa menda tudi teza, po kateri naj ne bi bili poslovneži več uverjeni v neizbežnost evropske monetarne unije, zaradi tega naj bi švicarski denar ne bil več pribežališče v nevarnosti. PON TOR SRE ČET PET 1605,5 1598,2 1599,8 1581 1580,9 76,8 1075,2 10 1063,6 1062,9 TEDENSKI PREGLED GIBANJ NA TRGIH Tržišča v znamenju znižanja obrestnih mer Dogodki preteklega tedna so pregnali marsikateri oblak na svetovnih in tudi domačih tržiščih. Na ameriških in evropskih trgih je razjasnitev široka in predvidoma dolgotrajna, medtem ko je razvoj italijanskega trga kot ponavadi podvržen političnemu dogajanju, ki je zanesljivo in predvidljivo kot marčevsko vreme... Glavna svetovna tržišča je v tem tednu označevalo znižanje kratkoročnih obrestnih mer: od 010 do 0, 15% so intervencijske obrestne mere znižale centralne banke Nemčije, Francije, Belgije, Avstrije in Nizozemske, kar je bilo v pričakovanjih in kar potrjuje predvidevanja o bližnjem znižanju diskontne obrestne mere v Nemčiji. Nekoliko manj pričakovano pa je za četrtino točke zmanjšala svojo diskontno obrestno mero tudi ameriška centralna banka. Tudi v Italiji se je nadaljeval padec obrestnih mer, posebno dolgoročnih. Pri vseh emisijah dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev (7-letni CCT ter BTP na 3,5 in 10 let) smo beležili nižje donose v primerjavi s prejšnjimi dražbami: kupon novih BTPje prešel z 10, 50% na 9,50%, čisti donos 3-letnih BTP pa je celo šel pod mejo 8%, to se pravi, da je dosegel najnižjo točko od maja 1994. Nižanje kratkoročnih obresti ovira politična situacija in pa zadržanje Banče dltalia, ki bo po vsej verjetnosti počakala na podatke o inflaciji meseca februarja, predno se bo odločila za znižanje uradne diskontne stopnje in tako omogočila tržišču, da spravi kratkoročne medbančne obrestne mere pod mejo 10%. Mandat za sestavo nove vlade, ki ga je v četrtek predsednik Scalfaro poveril Antoniu Maccanicu, bo gotovo pripomogel k sprostitvi kratkoročnih obrestnih mer, potem ko je že ugodno vplival na tečaj lire in na italijansko borzo. V četrtek je lira zabeležila tečaj 1056 do marke in se tako vrnila na raven izpred enega leta, vendar je bil takrat trend navzdol, medtem ko se sedaj lira krepi. Ce bo lira prebila mejo 1050, bo lahko v kratkem dosegla raven 1038-1043. Seveda bo to mogoče le v primeru, da politična situacija ostane mirna. Politična pomiritev je tudi predpogoj za nadaljnjo rast borze, kijev tem tednu presegla 4 odstotke z vse večjimi volumni. Generalni indeks milanske borze Mibtel je presegel mejo 10000 in tržišče sedaj verjame v možnost, da bo končno tudi italijanska borza sledila pozitivnemu trendu, ki so ga ameriška in glavne evropske borze beležile že v lanskem lem, kot posledica predvidevanja o znižanju obrestnih mer. Ta teden so se še posebej izkazale delnice in vvarranti državne telefonske družbe Štet, za katero se ponovno govori o možnosti privatizacije, medtem ko so delnice Fiata trpele zaradi neugodnih rezultatov, ki jih analisti napovedujejo za letošnje leto. Eva Vesel __________________SDGZ / SESTANEK ČLANOV OBRTNE SEKCIJE___ Priprave na pokrajinsko konferenco o obrtništvu Te dni so se v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah sestali člani odbora obrtne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Pomlajeni odbor, ki so ga slovenski obrtniki izvolili na oktobrskem občnem zboru - seznam prilagamo v okviru - se je sestal, da bi razvil točke, ki jih je predhodno izpostavil ožji odbor sekcije, katerega sestavljajo predsednik Peter Malalan in odborniki Rado Andolšek, Dragotin Da-nev, Ezio Mauri in Drago Ota, ožji odbor je bil sestavljen prav z namenom, da delovanju sekcije zagotovi nujno prožnost pri obravnavi perečih vprašanj. Obrtniki so se najprej dotaknili vprašanja priprav na pokrajinsko konferenco za obrt, ki bi jo morala pokrajinska komisija za obrt pri Trgovinski zbornici sklicati v zgodnji pomladi letos. Na tem pomembnem zasedanju, ki se je v naši pokrajini zadnjič odvijalo pred dobrim desetletjem, bo tekla diskusija o problemih tega pomembnega sektorja, ki v naši pokrajini zaenkrat zagotavlja skoraj deset tisoč delavnih mest. V zadnjih štirih letih se je število podjetij, vpisanih v seznam obrtnikov pri Tržaški trgovinski zbornici skrčilo za skoraj 900 enot, poleg tega pa sta dve tretjini obrtnikov stari od 45 do 55 let, kar pomeni, da imata za seboj povečini trideset in več let delovnega staža in sta torej blizu upokojitvi. Pokrajinska konferenca bo priložnost, da se te probleme primerno razčleni in se jim poišče možne rešitve. Zaključke bodo nato tržaški obrtniki prenesli na deželno konferenco o obrti, ki je okviroma predvidena za letošnji junij. Eden poglavitnih pogojev za uspeh konference je seveda skupen nastop vseh obrtnikov, zato sta bili na prvo mesto programa dela sekcije uvrščeni srečanji z vodstvoma sorodnih italijanskih organizacij As-sociazione degli artigiani in Confe-derazione nazionale dell’artigiana-to, s katerima bi moralo po mnenju naših obrtnikov priti tudi do podpisa skupnega dokumenta o odnosih z javnimi upravami in torej enotnega nastopanja na pokrajinski ravni, do katerega pri posameznih pobudah že prihaja. Vendar bi ga šlo razširiti na širšo paleto .dejavnosti. Med nalogami, ki si jih je zastavil odbor, so tudi srečanja s krajevnimi upravami, občinami in Kraško gorsko skupnostjo, katere imajo veliko pristojnosti na teritoriju in lahko torej s svojimi posegi bistveno vplivajo na razvoj gospodarstva. Poglavje zase predstavlja vprašanje odnosov z obrtniki iz Slovenije. Obrtna sekcija SDGZ je v zadnjih letih namreč razvila trdne stike z Obrtno zbornico Slovenije in s posameznimi območnimi zbornicami, posebno še s sežansko in s svojimi člani sodelovala na raznih prireditvah in sejmih širom po Sloveniji, posamezniki pa so svojo dejavnost že pred časom razširili na širši slovenski prostor. Pred dnevi je bilo na obisku pri Združenju vodstvo Obrtne zbornice iz Logatca. Z našimi obrtniki so se domenili za poslovno srečanje, ki bi ga morali med širšim članstvom izvesti v naslednjih mesecih. Glede na te predpogoje, se se odborniki obrtne sekcije odločili za izvedbo ankete med članstvom, da bi ugotovili, kakšne so dejanske želje in potrebe članov v zvezi s sodelovanjem z matico. Gre za pobudo, ki bo v prvi fazi sicer obremenila strukturo, a bo v na-daljevnaju omogočila racionalizacijo posegov in akcij na tem področju v funkciji realnih potreb članstva. Tudi članstvo je problem zase, saj je v tržaški pokrajini še veliko obrtnikov, ki niso člani nobene, sindikalne organizacije, ali pa so vpisani v italijanska združenja obrtnikov. Odbor obrtne sekcije SDGZ je sprejel sklep, da se bo te podjetnike skušalo pridobiti med člane, vendar ne samo z motivacijo, da se vpišejo v slovensko organizacijo, temveč predvsem s primerno promocijo kakovostnih storitev, ki jih Združenje lahko nudi svojim članom. Velja še poudariti, da so odborniki obrtne sekcije SDGZ na seji sprejeli v svojo sredo Edvina Lo-vriho, avtomehanika, ki je od vsega začetka sledil organizaciji pobude o tako imenovanem »modrem kolku« in bo v okviru te akcije koordiniral delovanje slovenskih avtomehanikov in avtoelektričarjev, ko bo zadeva v naslednjih mesecih prešla v Odbor Obrtne sekcije SDGZ: Peter Malalan (zlatarstvo in draguljar-stvo) - predsednik, Rado Andolšek (gradbeništvo), Edi Bandi (termoinšta-laterstvo), Boris Bizjak (gradbeni prevozi), Tomaž Caharija (kamnoseštvo), Ivan Colja (avtokleparstvo), Dragotin Danev (čiščenje greznic in kanalizacij), Giancarlo Foraus (termoinštalaterst-vo), Stojan Gruden (pleskarstvo), Pavel Hrovatin (umetna obrt - kamnoseštvo). Angelo Kermez (pleskarstvo), Darko Kobal (gradbeništvo), Anton Koršič (mizarstvo), Edvin Loviiha (avtomehanika), Saša Lukša (kovaštvo), Ezio Mauri (elektroinštalaterstvo), Dean Milkovič (mizarstvo), Franko Mingot (vgrajevanje in vzdrževanje dvigal), Gabriella Ozbič (umetna obrt - keramika), Drago Ota (pekarna), Claudio Ota (avtokleparstvo), Aleksandm Pangerc (gradbeništvo), Alberto Paoli (frizerstvo), Srečko Paulina (avtomehanika), Paolo Purič (kamnoseštvo), Lojzka Škabar (kamnoseštvo), David Stupar (tiskarstvo), Flavio Trampuš (precizna mehanika). 2. FEBRUAR 1996 v URAH 52 S valuta nakupni prodajni I ameriški dolar 1556,00 1603,00 nemška marka 1047,00 1079,00 i francoski frank 304,00 313,00 ii holandski gulden 931,00 959,00 it belgijski frank 50,40 52,50 g § funt šterling 2358,00 2430,00 <55 O) irski šterling 2440,00 2514,00 ih danska krona 269,00 278,00 is grška drahma 6,30 6,60 kanadski dolar 1131,00 1165,00 1? japonski jen 14,40 15,00 §5 švicarski frank 1273,00 1311,00 ?■! avstrijski šiling 148,20 152,70 TŠ S non/eška krona 239,00 246,00 it švedska krona 223,00 230,00 <8 8, portugalski escudo 10,00 10,40 španska pezeta 12,30 12,90 avstralski dolar 1169,00 1205,00 1 madžarski florint 11,00 14,00 1 slovenski tolar 11,50 12,10 3 hrvaška kuna 265,00 290,00 2. FEBRUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1556,00 1601,00 nemška marka 1049,00 1074,00 francoski frank 304,00 314,00 holandski gulden 931,00 956,00 belgijski frank 50,70 52,50 funt šterling 2360,00 2440,00 irski šterling 2439,00 2534,00 danska krona 270,00 280,00 grška drahma 6,20 6,80 kanadski dolar 1130,00 1165,00 švicarski frank 1279,00 1307,00 avstrijski šiling 148,20 152,70 slovenski tolar 11,40 11,90 2. FEBRUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1580,870 — ECU — 1953,480 — - nemška marka — 1062,910 — francoski frank — 309,430 — funt šterling — 2401,660 — holandski gulden — 949,070 — belgijski frank — 51,705 — španska pezeta — 12,628 — danska krona — 274,810 — irski funt — 2479,280 — grška drahma — 6,440 — portugalski escudo — 10,257 — kanadski dolar — 1150,980 — japonski jen — 14,865 — švicarski frank — 1297,390 — avstrijski šiling — 151,150 — norveška krona — 243,360 — švedska krona — 226,920 — finska marka — 346,610 — avstralski dolar 1195,140 2. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4848 1.4888 1.4928 funt šterling 2.2532 2.2602 2.2672 irski funt 2.325 2.332 2.339 kanadski dolar 1.0792 1.0832 1.0872 nizozemski gulden 89.182 89.282 89.402 švicarski frank 121.88 121.88 122,08 belgijski frank 4.8543 4.8643 4.8743 francoski frank 29.057 29.117 29.177 danska krona 25.701 25.851 25.911 norveška krona 22.842 22.902 22.962 švedska krona 21.3 21.36 21.42 italijanska lira 0.9381 0.9421 0.9461 avstrijski šiling 14.201 14.221 14.241 španska peseta 1.1845 1.1885 1.1925 portugalski escudo 0.9619 0.9649 09679 japonski jen 1.3957 1.3972 1.3987 finska marka 32,543 32.623 32.703 pH PISMA PROF. KOSOVELA V KNJIGI »VAS PEPI IN PAPAČ1> Kako uspavati cenzorjevo oko Kakor že; je res, da tržaških radijskih oddaj ne poslušajo samo domačini, ampak tudi Slovenci v drugih krajih Italije in v Sloveniji, tudi drži, da beseda v etru ni trajna. Zato se nam je zdelo veC kot umestno, da je Goriška Mohorjeva družba v svojem paketu knjig, ki spremljajo njen koledar za leto 1996, objavila v knjižni obliki radijskim poslušalcem že znan "izbor iz obsežne korespondence” Josipa Kosovela, profesorja slovenščine in obtoženca na drugem tržaškem procesu. Najprej pa je treba poudariti neprecenljive zasluge, ki jo ima za preučevanje polpretekle tržaške zgodovine in njenih ljudi urednica in publicistka Lida Turk. Ce smo odkriti, je njeno delo lepo ovrednotil Primorski slovenski biografski leksikon; v knjigi Vaš Pepi in pa-paCi pa o Lidi Turk, brez katere radijskih oddaj in te knjige sploh ne bi bilo, nismo zasledili nobene besedice. V dobrem se zgledujemo tudi pri tujcih, ki v svojih izdajah nikdar ne pozabijo navesti osnovnih podatkov o človeku, ki je knjigo uredil, zbral material in ki je v bistvu njen avtor. Mislimo, da se bo vsakemu bralcu, ki bo vzel knjigo Vaš Pepi in papaCi v roke, zdela ta pripomba upravičena. Lida Turk je namreč pripravila za to izdajo kar 66 strani monografskega prikaza o življenju profesorja Kosovela in o dobi, v kateri je živel. Kako temeljito je njeno poznavanje problematike, o tem priCa že dejstvo, da je svojo spremno študijo uvedla z navedbo odlomka iz Pahorjevega romana Parnik trobi nji, ter se pri tem zavedala, kako neprecenljivo vlogo ima umetniška beseda za duhovno podobo dvajsetega stoletja. Nazoren je tudi njen prikaz življenja Josipa ali Pepija Kosovela, Cigar življenjsko pot je avtorica oblikovala na osnovi ustnih pričevanj sorodnikov in prijateljev in pisnih virov, tako na primer spet Borisa Pahorja, Franceta Bevka, Rada Rauberja ali dr. Lada Čermelja. Lepo berljivi so njeni opisi o njegovem družinskem in družabnem življenju v Času fašizma, ki jih je avtorica oblikovala po pričevanju sina Saše in drugih osebnosti ali na osnovi zgodovinskih virov. Sploh je nevsiljivo prepletanje družbenih ter osebnih, mikro in makrozgodo-vinskih dejstev značilnost pisanja Lide Turkove. Skratka, osebno zgodbo profesorja slovenščine v Času fašizma avtorica uokvirja v zgodovinski proces, tako da se ob vstopu Italije v vojno, 10. junija 1940, skorajda že zdi naravno, da se "dvajsetletno vztrajanje v senci Črne diktature” za tega zglednega profesorja slovenščine ni moglo konCati drugače kot najprej z zaporom v tržaškem Coro-neu, nato pa s tem, da so ga na drugem tržaškem procesu decembra leta 1941 obsodili na 15 let jeCe. Jedro knjige tvorijo prav pisma, ki jih je pisal Josip-Pepi Kosovel ženi Zori in sinu Saši iz zaporov v Coroneu in nato v Fossanu v Času od junija 1940 do februarja 1944. leta. Iz pisem, kot piše Turkova, res ne izvemo nic posebno novega o fašizmu. Glavna njihova "pomanjkljivost” je paC ta, da so -razen treh - vsa napisana z zavestjo, da bodo šla skozi pregled in branje fašističnih cenzorjev. V tem je tudi draž teh pisem, ki jih je iz italijanščine prevedla v prijetno slovenščino profesorica Marija Cenda. Profesor Kosovel je seveda moral upoštevati cenzuro in so zaradi tega verjetno pisma paC manj neposredna, saj imamo pri prebiranju vtis, da gre za neskončno ponavljanje istih besednih zvez, istih stavkov, istih miselnih vzorcev. Kanti-lena obupa je to, s katero ljubeči mož in oCe po eni strani uspava cenzorjevo budno oko, da ohranja po drugi strani živo vez ljubezni med družino ter sabo. Čeprav je ta pisemska vez v tujem, zapovedanem jeziku, v italijanščini, preko nje slovenski profesor ohranja prav to, kar fašizem želi zatreti: ohranja svoje bivanje, svoj duhovni smisel. Na teh pisemskih straneh se vidi, kako si prava ljubezen zna utreti pot tudi tam, kjer niti upanja ne bi smelo biti. Tolaži in krepi ženo od daleC, vzgaja sina, ga bodri in mu svetuje ter s tem osmišlja življenje tudi sebi. V tem zastrtem sporočanju je gotovo velika vrednost teh pisem. Kosovelova pisma seveda imajo še antropološko, psihološko in pedagoško vrednost za današnje preučevalce. Zanimivo je, kot ugotavlja že Lida Turkova, da oCe prilagaja svoja pisma tudi sinovi starostni stopnji in razvoju. Poleg prej povedanega so seveda lep zgled za vzgojo, ki je bila nekoC v veljavi v meščanskih sredinah. Najvišja vrednota sta ubogljivost in marljivost, s katerima se doseže uspeh, ugled in priljubljenost v družbi. Danes se nam tak vzgojni prijem nemara le zdi nekoliko represiven, saj je vse zapovedano, tudi veselje, Čeprav poteka to vzgajanje k poslušnosti v znamenju ljubezni; v tem pa je tudi že problem. V knjigi z naslovom Vaš Pepi in papaCi je veC lepih fotografij. Delo, ki obsega 223 strani, ima še pet strani kazala osebnih imen; okusno pa ga je opremil Pavel MedvešCek.Go-riška Mohorjeva družba je tudi tokrat poskrbela za to, da je jezik v tej knjigi pravilen in tekoč. Ivanka Hergold POGOVOR Z MARJANOM PERTOTOM / Trubarjeva plaketa za dolgoletni trud V sedemdesetih letih je deloval v NŠK, nato pa je bil med pobudniki Černetove knjižnice Zamejski prosvetni delavec Marjan Pertot je januarja prejel Trubarjevo plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije za uspešno in dolgotrajno delo pri širjenju bralne kulture. Pertot je po rodu s Kontovela, kjer je bil dolgo Časa tudi predsednik domačega športnega društva, udejstvoval se je pri proseško-konto-velskem amaterskem odru Jaka Stoka, s knjižničarstvom pa se ukvarja že več kot štiri desetletja. Začel je v petdesetih letih v knjižnici na Proseku, nato se je preselil v knjižnico takratne Prosvetne zveze v Ul. Roma, v šestdesetih letih in vse do konca sedemdesetih let pa je deloval v Narodni in študijski knjižnici. Leta 1980 je bil med pobudniki knjižnice Dušana Černeta, za katero dela še danes. Prav urejevanje in vodenje Černetove knjižnice mu je prineslo prestižno priznanje, in sicer za pozornost, ki jo je knjižnica posvetila zbiranju zdomske literature. »Zdomski tisk smo zaceli zbirati takoj po ustanovitvi knjižnice. Takrat ni tega poCela nobena knjižnica v Sloveniji, ker je bil uvoz zdomske literature v Jugoslavijo strogo prepovedan, to pa zato, ker je bila zelo protikomunistično usmerjena,« je povedal Marjan Pertot. Prvi Časi delovanja knjižnice niso bili lahki. Knjižnica je morala tako-rekoc nastati. Dušan Černe je namreč zapustil Slovenski prosveti kakih 10 do 15 zabojev knjig, prav tiste knjige pa so postale ogrodje knjižnice, se spominja Marjan Pertot na dogodke izpred poldrugega desetletja. »Pri zbiranju zdomske literature smo v prvih Časih naleteli na težave. Zelo težko je bilo namreč navezati stike z ljudmi, ki so knjige, revije in druge publikacije pisali in izdajali, ker so bili zelo sumljivi. Bali so se. Nato pa se je sodelovanje vendarle uteklo.« NajveC stikov je Černetova knjižnica navezala s Slovenci iz Argentine in Severne Amerike, v zadnjem Času pa tudi s Slovenci iz Velike Britanije, Francije, Nemčije, Španije in Avstralije. »Knjižnico so obiskovali ljudje iz Slovenije, ker so vedeli, da bodo pri nas našli tisto, Cesar v Sloveniji niso dobili. Zdomsko literaturo so brali iz zanimanja, pa tudi za študij. Poleg protikomunističnega gradiva so v izseljeništvu izdajali tudi literaturo. Sedaj je od približno 8 tisoC obdelanih enot kar polovica knjig in publikacij zdomske literature,« je obrazložil knjižničar. Na vprašanje, kakšna bo sedaj bodočnost zdomskega tiska, je Trubarjev nagrajenec Marjan Pertot takole odgovoril. »Do osamosvojitve Slovenije je bil zdomski tisk, predvsem v Argentini, zelo razvejan, sedaj pa domnevam, da ne bodo več tiskali toliko knjig, kot so jih doslej.« Lahko bi torej tudi takole zapisali: zdomski tisk si je mnogo let po svoje prizadeval, da bi Slovenija postala svobodna; sedaj, ko je to postala, nima veC osnovnega razloga, da bi obstajal... (M.K.) V KOPRU r-l LEO DE BERNARDINIS V GLEDALIŠČU ROSSETTI h Razstava o slovenskem filmu v Ljubljani in Gorici V prostorni in nadvse primerni gotski hiši na Gramscijevem trgu v Kopru je 20. t.m. odprta izčrpna in zanimiva razstava o kinematografiji v Ljubljani in v Gorici 1896 -1918. Organizator etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper, je tu skupaj zbral gradivo, ki je bilo že na ogled v kinodvorani Vittoria v Gorici marca letos, oz. oktobra v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju v Ljubljani. Ljubljano je obdelala Lilijana NediC, kustos filmske sekcije pri SGFM, soavtor goriškega dela pa je raziskovalna skupina, ki jo pri Kinoateljeju koordinira Igor Devetak. Lokalni pobudnik tega doslej gotovo najpomembnejšega razstavnega prikaza o začetkih kinematografa pri nas, pa je mladi etnolog Jože Rehberger s koprskega enotgrafskega oddelka. Prisotne je na otvoritvi pozdravil ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper Salvator Žitko. Dejal je, da je filmska dediščina bila do praznovanj stoletnice marsikje zanemarjena in naj bosta zato Gorica in Ljubljana vzpodbuda za raziskavo tudi v slovenskih obalnih mestih, kjer je v Kopru že od leta 1907 deloval kinematograf Elektron. V pritličju razstavnega prostora je goriško gradivo, v prvem nadstropju pa se ob gradivu o Ljubljani vrtijo filmski dokumenti z najstarejšega obdobja in iz prve svetovne vojne. Obiskovalci si lahko ogledajo slike prvih potujočih kinematografov, kinodvoran, filmskih zvezd iz nemega obdobja, prizore iz filmov, različne listine, kot so letaki, plakati, prospekti, programi, pogodbe, in seveda tudi ličnosti tistih Slovencev (podjetnikov, operaterjev, igralcev), ki so se pri nas prvi ukvarjali s filmom. Spoznavanje samega sebe V tržaškem gledališču Ros-setti je ta teden gostoval Leo de Berardinis s predstavo II ri-tomo di Scaramouche di Jean Baptiste Poquelin e Leon de B erar din (Scaramoucheva vrnitev Jeana Baptista Poquelina in Leona de Berardina), ki je v lanski sezoni doživela uspeh tako pri kritikih kot pri občinstvu. Leo de Berardinis je že od šestedestih let dalje ena osrednjih osebnostih italijanskega eksperimentalnega gledališča. Gledališka umentost zanj ni izključno v besedilu, ampak je to le ena od komponent. Tako v svojih postavitvah ni samo interpret, temveč tudi avtor, režiser, usklajevalec osvetlitve in scenskega prostora in seveda avtor glasbene kulise. Kot sam poudarja se gledališče istoveti z igralcem, odrska umetnost se udejanja v realnem Času in prostoru, zato je igralec edini primer živeCe in mobilne poezije, umetnosti, ki se spreminja od predstave do predstave glede na prisotno občinstvo, v magnetnem polju, ki združuje psihično energijo igralcev in gledalcev. Odrsko delo ne nosi sporočil ali gesel, temveč mora omogočiti, da v gledališki izkušnji vsi soudeleženci, tako igralci kot gledalci, zvedo kaj več o sebi. Predstava o Scara-mouchevi vrnitvi na-zorno predstavlja vse to skozi elemente comme-die delFarte, ki so poleg klasičnih avtorjev vsekakor prisotni v de Berardinisovem pojmovanju teatra. Delo je nastalo na osnovi resnega preučevanja njenega obdobja in duha. Tako so v odrski postavitvi prisotni tipični vzorci tega im-provizacj-skega gledališča, njegovi liki, maske in celo značilni oder. V to ogrodje se vri-njajo elementi kasnejših gledaliških in drugih del, od Danteja do Brechta in Joycea, poleg Moliera seveda, a tudi italijanske sodobnosti. V predstavi, ki se je od krstne uprizoritve nekoliko spremenila, je Leo de Bernardinis naslovni junak Tiberio Fioril- li, neapeljski igralec z vzdevo-kom Scaramuccia, ki se je v dobi Sončnega kralja odselil v Francijo, kjer je postal znan kot Scaramuoche in bil baje učitelj Jeana Bapista Poquelina, to je Moliera; obenem pa je tudi Čudni Pantalo-ne, ki je prisiljen govoriti v spakedranem beneškem dialektu, ker ljudi z Juga na Severu ne marajo, vendar stalno zapada v domači barviti neapeljski dialekt, in vrh vsega še mogočni Čarovnik Cu Fu. Poleg njega nastopajo v izrazitih likih s karakterizajocimi gibi Elena Bucci kot Smrt. Marco Manc-hisi in Marco Sgrosso kot slu-žabika Pulci in Vongola, Gino Paccagnella kot v smrt zaljubljeni Pantalonov sin Tristano, Antonio Alverano kot zaljubljeni pesnik in Donato Castel-laneta kot nadvse komična dojilja Beatrice. Predstava, ki je navdušila sicer ne preštevilno, a tudi ne pretirano skromno tržaško občinstvo, je na sporedu tudi v tržiškem gledališču in sicer 5. in 6. februarja, (bov) Aleš Doktoric OBISK / V SREDNJI AMERIKI ŠRI LANKA / PO ZASLUGI PREDSEDNICE KUMARATUNGE Papeža čakajo dodatne težave Krizo družine in bohotenje verskih sekt Singalski skrajneži niso odgovorili na atentat Za spremembo ustave, ki bi Šri Lanko spremenila v zvezno državo pa predsednica potrebuje dvotretjinsko večino VATIKAN - Papež Janez Pavel II. bo prihodnji teden že devetič obiskal Srednjo Ameriko, v kateri ni veC pravih državljanskih vojn, a kjer se ubadajo s težkimi družbenimi problemi. Režimi morajo utrditi sporazume, ki so jih dosegli po dolgih letih državljanskih vojn, ubadati se morajo z visokimi dolgovi v tujini, z gospodarstvi na robu razsula, z hberistiCnimi gospodar- • skimi načrti, ki bi lahko dah netiva novi gverih, saj kar 80 odstotkov ljudi uradno živi v revščini. Na tem območju se torej nahajajo mlade in še šibke demokracije, ki le s težavo krmarijo med interesi latifundi-stov, transnacionalnih družb in vojakov, ki predstavljajo neko posebno kasto. Papeža pa bodo tokrat dočakale še druge nevšečnosti. Nastali so novi kulturni modeli, ki rušijo tradicionalno osnovno celico družbe in gospodarstva - družino. Kot gobe po dežju rastejo nove verske sekte, ki odvzemajo katoliški Cerkvi vernike in jih s pravim pranjem možganov prepričujejo, naj bodo potrpežljivi in naj ne iščejo pravice, ker je ta samo v onostranstvu. Papež bo moral torej postrojiti vrste svojih duhovnikov in vernikov, ki so že res prebrodih »nevarnost« teologije osvobajanja, a so iz dežja prišli pod kap verskih sekt. Bržkone jih bo pozval, naj bodo politično aktivnejši in naj utrdijo mlade demokracije. Državnike pa bo nedvomno pozval, naj združijo svoje napore pri uresničitvi gospodarskega sodelovanja v Medmorski Ameriki, s katero bi lahko prej ali slej omogočili tudi politično sodelovanje. Pred trinajstimi leti so papeža v Gvate-mali dočakali sveži grobovi šestih opozicijskih voditeljev, ki jih je kljub njegovim pozivom general Rios Montt dal usmrtiti. V Salvadorju je našel trhlo premirje med vojsko in gverilo, ki se je po umoru škofa Oscarja Romera reorganizirala. V Nikaragvi se je moral spoprijeti z revolucionarnim režimom poveljnika Ortege, ki je poskušal obisk spremeniti v protiameriško manifestacijo in je nato organiziral »ljudsko« nasprotovanje papeževi maši. Ideološko bo papežu sedaj lažje kot pred trinajstimi leti, z dušnopastirskega vidika pa bo še težje, ker je pot do miru, pravičnosti in krščanske omike posuta z izrednimi težavami. KOLOMBO - Medtem ko v šrilanškem glavnem mestu odstranjujejo ruševine po bombnem atentatu na centralno banko, se predsednica Chandrika Kumaratunga uspešno trudi, da ta atentat ne bi pokopal njeno zamisel o zvezni ureditvi države, s katero bi lahko našli politično rešitev za singalsko-tamilski spor. Za razliko od pogromov leta 1983 so se singalski budistični skrajneži umirili, ker jim je Kumaratunga dala vediti, da bo v kali zatrla vsako nasilje proti Tamilcem. Seveda bi bilo še preuranjeno trditi, da bo predsednici uspela politična rešitev. Za spremembo dosedanje centralistične ustave potrebuje namreč dvotretjinsko večino, ki je trenutno še nima. ZDA / NA REDKO NASELJENEM OBMOČJU PRI KALIFORNIJSKEM SAN BERNARDINU Po iztirjenju požar in strupen oblak VVASHINGTON - Na območju kalifornijskega San Bernardina (80 kilometrov od Los Angelesa) je v četrtek iztirila tovorna kompozicija, v kateri je bilo tudi pet cistern s strupenimi kemikalijami. Eden od strojevodij je izgubil življenje, drugega pogrešajo, tretjega pa so pravočasno rešili, preden je zaradi požara celotno območje prikril strupen oblak. Oblasti so takoj evakuirale celotno območje, ki je na srečo redko naseljeno, tako da so morali zbežati gostje in osebje nekega motela, dva uslužbenca neke bencinske Črpalke in nekaj stanovalcev osamljenih hiš. Edini večji zaplet je povzročilo zaprtje avtoceste številka 15, ki povezuje Los Angeles z Las Vegasom. Zapora je povzročila pravi kaos, ker obvozi niso uspeli vzdržati navala avtomobilov. Gasilci se držijo v varni razdalji in čakajo, da se bo požar v prihodnjih urah sam po sebi pogasil, ko plameni ne bodo imeli veC netiva. Vsi poskusi, da bi se približali iztirjeni kompoziciji s štirimi lokomotivami in 46 vagoni, so se namreč izjalovili. ZDA / PREDSTAVITEV Fotografski sistem APS kemično digitalni hibrid NEW YORK - NajveCji svetovni proizvajalci fotografskih aparatov, fotografskih filmov in razvijalnih sistemov - Minalta, Canon Nikon, Fuji in Kodak -so v Rochestru pri New Yorku predstavili novo vrsto fotografskih aparatov, ki se poslužujejo cenejšega, naravi prijaznejšega in bolj priročnega fima, kot je bil dosedanji 35-milimetrski leica format. Novi sistem nosi siglo APS (Advanced Photo Sy-stem) in temelji na emulziji 24-milimetrskega formata. Namenjen je množičnim uporabnikom in ne profesionalcem in zahtevnejšim fotoamaterjem. S prodajami bodo zaceli 22. aprila in kot je povedal generalni direktor za inovacije pri Minolti Bob Lathorp, bo to sistem 21. stoletja. Kljub nižji kvaliteti pri večjih povečavah pa predstavlja sistem APS neke vrste most med kemičnimi in digitalnimi slikami. V APS emulziji bo namreč precej manj srebra, bo pa zato za 400 bytov digitalnih informacij, s katerimi se bo lahko naknadno popravilo celo zgrešene osvetlitve. KITAJSKA / V PETNASTROPNI HIŠI Eksplozija v Saojangu terjala desetine mrtvih V kletnih prostorih je bil shranjen dinamit PEKING - V sredo je v predmestju Saojanga v osrednjem delu Kitajske eksplozija uničila petnadstropno stanovanjsko stavbo, ki je imela v kleti večje skladišče dinamita, so včeraj sporočili kitajski mediji. Eksplozija, ki je odjeknila po vsem mestu, je povzročila pravo razdejanje. Tam, kjer je nekoC stala stavba, je sedaj trideset metrov širok in deset metrov globok krater. Znotraj kroga s polmerom sto metrov se je porušilo štirideset hiš, v krogu s polmerom dva kilometra pa so popokala vsa okenska stekla. Lokalni Časopis poroča, da je eksplodiralo deset ton dinamita, ki so ga tamkajšnji stanovalci shranili v kleti, kjer so imeli tudi lastno mini tovarno razstreliva. Predstavniki mestnih oblasti so izjavili, da je pri eksploziji najverjetneje šlo za maščevanje. Eksplozija je odjeknila ob osmih zveCer, torej ravno takrat, ko je večina prebivalcev mesta, v katerem živi dvesto tisoč ljudi, pred televizijskimi sprejemniki. Poročajo, da je mrtvih 115 ljudi, približno štiristo pa ranjenih, vendar se bojijo, da bo mrtvih še več. Reševalci, ki še vedno kopljejo po ruševinah, nimajo dosti upanja, da bi lahko še koga rešili. Na televiziji so pokazali posnetek, kako je v četrtek na tisoče vojakov, policistov in prostovoljcev z rokami in buldožerji iskalo morebitne preživele. Zadnja preživela, ki sta sicer še vedno v nezavesti, so rešili v četrtek popoldne, dvajset ur po eksploziji. Zdravniki so povedali, da so številni preživeli težje ranjeni. Nekaj je nezavestnih, številni pa imajo polomnjene kosti ali druge poškodbe, ki so jih dobili med padanjem opek, železa in stekla. Tovrstne nesreče so na Kitajskem sicer precej pogost pojav, saj številni Kitajci shranjujejo eksplozivne snovi in detonatorje kar doma. Baltik v ledenem oklepu Nemška trajektna ladja Peter Pan si mora utirati pot med ledenimi ploščami, ki v tem času popolnoma prekrivajo Baltsko morje. Posnetek je iz nemškega pristanišče Travemiinde. (Telefoto AP) ZIMA / PO KRAJŠEM PREMORU SUHEGA IN RELATIVNO LEPEGA VREMENA Najhujše je bilo v Liguriji - Pri nas pa pričakujejo burjo in mraz v noči na ponedeljek RIM - Skoraj vsa severna Italija se je od predsi-noCnjim ponovno znašla v snežnem in ledenem primežu. Kot običajno jo je najprej skupil Piemont, kjer so morali včeraj dopoldne za ves promet zapreti avtocesto Turin-Mi-lan, ker je na zasneženem cestišču zaneslo neki tovornjak, ki je med drugim razsul svoj tovor. Na vseh višjeležečih cestah je promet dovoljen samo vozilom z zimsko opremo ali z verigami. Mestni redarji in prometna policija so že v ranih urah začeli izločati iz prometa vsa vozila, ki niso imela zimske opre- me. Kljub temu pa je prišlo do zastojev in manjših trkov brez hujših posledic. Se najbolj dramatično pa je bilo v Liguriji, kjer je v Genovi snežilo vse do morja. V Val Bormidi je bil pravi snežni metež, tako da je v Cairu in Car-careju zapadlo 30 centimetrov snega, v Calizzanu in Bardinetu pa kar pol metra. Cestarji trdijo, da so vse ceste prevozne z verigami, v resnici pa se lahko po slabo spluženih cestah prebijajo le terenska vozila. Promet je zastal v savonskem zaledju, na več mestih pa sta bili prekinjeni tudi državni cesti, ki povezujeta Savo-no s Piemontom. Včeraj pred zoro je začelo snežiti tudi v Lombardiji. V začetku so padavine povzročile le nekaj zapletov na lombardskih letališčih, kasneje pa se je položaj poslabšal tudi na cestah, predvsem na avtocesti Milano-Laghi, kjer je prišlo do številnih trkov in nesreč. Manj težav je bilo v Milanu (na slikah AP), kjer je bilo snega le za vzorec. V dopoldanskih urah je sneženje zajelo tudi Emilijo-Romagno z nevšečnostmi na apeninskem odseku avtoceste, kjer pa so cestarji pravočasno posegli, tako da ni prišlo do hujših zastojev. Tokrat je namreč snežilo ob belem dnevu in ne ponoči kot zadnjič, ko se je apeninski odsek spremenil v pravo moro za številne voznike. Zimsko neurje, naj bi po podatkih hidrometeorološke in klimatske službe italijanskega vojnega letalstva trajalo ves ta konec tedna. V noči na ponedeljek naj bi se ob prehodu atlantske fronte močno ohladilo, v Furla-niji-Julijski krajini se bodo padavine okrepile in bo zapihala burja, tako da bi lahko snežilo vse do nižin. V torek bo krajši premor, pod večer pa v Liguriji že pričakujejo novo atlantsko fronto, ki bo v sredo in četrtek zajela vso severno Italijo. Ta nova fronta naj bi povzročila izdatnejše padavine, ki bodo v glavnem snežne, ker se po ponedeljkovi ohladitvi ozračje ne bo uspelo otopliti, tako da bo marsikje nevarnost žleda in poledice. _______RIM / BAL SE JE, DA IZGUBI OTROKA_______ Zadušil sina in hčerko ter se obesil Sestri je napovedal, da otroka raje ubije, kot da gresta živet z materjo RIM - Predsinočnjim je bil zadovoljen, sestri je dejal, naj kar odide domov, da bo že sam pospravil in dokončal delo. Preiskovalci menijo, da je tedaj v njem že dozorela odločitev: zjutraj so njegova otroka, 10-letnega Mattea in 5-letno Martino, našli mrtva, zadušil ju je (verjetno z blazino), nakar si je sam sodil, obesil se je. Renato Libbra, 32 let, je prebival v kraju Massa Fiscaglia, okrog 30 km od Ferrare. Matteo je obiskoval osnovno šolo, Martina je hodila v otroški vrtec. Zena se je pred približno mesecem dni vrnila v Milan, v teku naj bi bil postopek za ločitev, tako da je Libbra ostal sam z otrokoma, pri čefnur mu je pomagala sestra Laura. Pred tremi dnevi ji je Libbra dejal, da ju raje ubije kot izgubi: bal se je, da bo ob ločitvi sodišče sklenilo, da morata z materjo. Sestra njegovih besed ni vzela resno. Morda bo pravi vzrok tragedije odkril registrator, kateremu naj bi Libbra zaupal svoje zadnje besede. Morilec je bil po poklicu pleskar, vendar je bil trenutno brezposeln. Pred leti ga je v Reggio Emilii doletela nesreča, poškodoval si je nogo, tako da je bil invalid. Poleti je občasno pomagal sestri, ki je imela kiosk s sladoledom. S tem primerom se je že itak dolg seznam tragičnih umorov-sa-momorov v družinah še podaljšal. Pred šestimi leti je na primer mlad delavec z lovskim nožem ubil ženo, hčer, taščo in svakinjo, nakar je naredil samomor: kot vzrok navajajo sovraštvo do žene. Pred tremi leti pa je blizu Savone neki egiptovski državljan s kladivom umoril ženo in hčerko, zažgal stanovanje in se še sam ubil. Tudi v tem primeru je hčerka živela z materjo. Nasploh sodišča v večini primerov ločitve (92, 1%) dodelijo skrb za otroke materam. Ta številka se nekoliko zniža ob razporoki (89, 8%). Nekateri izvedenci so prepričani, da sta ločitev in razporoka med najhujšimi pretresi, ki jih lahko človek doživi, a nekateri starši se ne kregajo zaradi otrok, temveč jim otroci služijo kot orožje, instrument za mučenje drugega, kar lahko privede do ne-slutenih tragedij. r DOSJE / OBTOŽBE LEGAMBIENTE n NEAPELJ / SAMO V ZADNJIH 24 URAH Z brodolomi hitreje »skladiščili« nevarne jedrske odpadke Družba ODM obenem na dnu morja v posebnih tulcih shranjuje odpadke V krvavem napadu komore umorjena tudi nosečnica in verjetno njen mož Karabinjerji zaprli enega od 500 najbolj nevarnih kriminalcev v Italiji RIM - Naravovarstvena organizacija Legambiente je v svojem novem dosjeju prikazala srhljivi splet prave mednarodne spletke, v katerega so vpleteni trgovci z radioaktivnimi odpadki, med katerimi prednjači Giorgio Comerio s svojo transnacionalno družbo ODM. Končni obračun te spletke pa je kakih 40 v Sredozemlju potopljenih ladij, ki so baje imele na krovu radioaktivne odpadke. Dosje izhaja iz preiskave sodstva v Reggio Calabrii in iz ugotovitev parlamentarne komisije o ekomafiji. Comeriova družba ODM ima 20 milijonov ameriških dolarjev glavnice in po Internetu ponuja skladiščenje radioaktivnih odpadkov s spo- sobnimi sondami, ki jih zakopljejo na dnu morja. ODM ima pogodbe s petdesetimi državami in je ugotovila 80 krajev in 12 območij na dnu svetovnih morij, kjer lahko letno »zakopljejo« 35 tisoč sond z radioaktivnimi odpadki. Kot kaže je Comerio v stikih s somatskimi vojaškimi mogotci in s predstavniki raznih afriških režimov, ki so mu baje dovolih, da se v njihovih ozemeljskih vodah znebi radioaktivnih odpadkov. Poleg te mednarodno prepovedane dejavnosti pa obstaja upravičen sum, da je Comerio poenostavil »skladiščenje« z namernimi brodolomi razpadajočih ladij, ki so jih natrpali z radioaktivnimi odpadki. NEAPELJ - V Neaplju je nasilje samo v zadnjih 24 urah terjalo pet smrtnih žrtev, med katerimi je bila tudi nosečnica Maria Botta. Čeprav je bila na mestu mrtva, so jo odpeljali v bolnišnico, da bi rešili vsaj otroka, vendar je bil ves trud zdravnikov zaman. Bottova je bila v avtomobilu skupaj z 42-let-nim svakom Salvato-rejem Riero, peljala sta se po Casorii, eni od občin severno od Neaplja, ko so ju morilci napadli z brzostrelnimi pištolami. Tretja žrtev kamore je bil eden od Rierovih sinov, ki so ga ubili v bližini. Predvčerajšnjim zjutraj pa so karabinjerji v kraju Giugliano našli truplo 25-30 let starega mošega, ki ga niso še identifcirali: bilo je tesno zvezano in ovito v plastično folijo. Moškega so umorili s strelom v glavo. Istega dne popoldne pa je v bolnišnici Cardarelli podlegel hudim poškodbam 22-letni prestopnik Massimo Paudice, ki ga je v Torri Annunziati zadelo šest strelov. Neapeljski karabinjerji so naposled prijeli 28-letnega Vincenza Salza-na, ki je na seznamu 500 najbolj nevarnih kriminalcev v Italiji. Za njim so izdali tudi mednarodni zaporni nalog: obtožujejo ga umora in ka-morističnega združevanja. Sumijo, da se je med drugim udeležil pokola Ponticelli, kjer je bilo ubitih sedem oseb. Od navdušenja SKD do ostrih kritik zdmžene liste Liberalna demokracija pa je zmerno zadržana LJUBLJANA - Na koncu včerajšnje izredne seje državnega zbora je predsednik državnega zbora Jožef Skolc seznanil poslance, da je predsednik vlade Janez Drnovšek državnemu zboru že predložil imena treh kandidatov, Id jih predlaga za nove ministre namesto Rine Klinar, Rada Bohinca in Sergeja Pelhana. To so Tone Rop (ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), Andrej Umek (ministrstvo za znanost in tehnologijo) in Janez Dular (ministrstvo za kulturo). Poslanci DZ bodo opravili zaslišanja treh kandidatov naslednji torek in sredo, že v sredo popoldne pa se bo sešel državni zbor in odločal o njihovem imenovanju. Predstavnike nekaterih strank smo povprašali, kaj menijo o predlaganih ministrskih kandidatih. Najprej smo vprašali za mnenje Dušana Kumra, generalnega sekretarja Združene liste socialdemokratov, stranke, iz katere so vsi nekdanji ministri. »Glede na javno izrečeno obljubo predsednika Drnovška, da bo prazna ministrska mesta napolnil z neodvisnimi strokovnjaki, se je zdaj pokazalo, da so ti kandidati vsi veC kot »nadstrankarski«, saj so v zadnjih letih vsaj nekajkrat kandidirali za različne pohtične funkcije in mesta v pohtičnih ustanovah. Nekateri so že bili člani izvršne oblasti - po strankarskem ključu. Vse to me spominja na Peterletovo kadrovsko frajtonarico, na katero je igral takrat, ko je kot zunanji minister kadrovsko »krepil« zunanje ministrstvo. Menim, da se bodo z novimi ministri stvari vsebinsko spremenile. Ne bo več socialnih problemov, ne bo stavk, vsi gospodarski subjekti, ki so imeli doslej težave, bodo postali propulzivni. Na svoj račun bo prišla vsa alternativna kultura, tudi vaška kulturna društva bodo imela vec denarja, mladim znanstvenikom pa se bodo plače s 60 tisoč gotovo povzpele na 100 tisoč tolarjev.« Občutno bolj zadovoljen je bil predsednik SKD Lojze Pe- terle. »Menim, da so vsi predlagani kandidati dobro podkovani za resorje, ki jih bodo voditi. Dr. Andrej Umek ima za seboj dolgoletno znanstvenoraziskovalno in pedagoško izkušnjo, že drugič je prorektor, ima podporo obeh univerz. Strokovno se je izpopolnjeval v Nemčiji in ZDA, zna tudi delati z ljudmi. Dr. Janez Dular velja za človeka s širokimi pogledi in izobrazbo, bil je že tudi minister v prvi vladi - prepričan sem, da bo dobro vodil ministrstvo za kulturo. Za Toneta Ropa menim, da je dobro, da je na tem mestu gospodarstvenik. Pri delu vlade je bil angažiran kot človek za lastninjenje in se je tako spoznal tudi s socialnimi vprašanji. Na tem mestu bi mu lahko konkuriral le Se Izidor Rejc.« »Razporeditev ministrstev med strankami ni najbolj optimalna - zlasti zato, ker je Metod Dragonja nestrankarski kandidat,« je povedal Tone Anderlič, vodja poslanske skupine LDS v DZ. »Toda želeli smo karseda kooperativno popolniti ministrska mesta. Pri izbiri kandidatov je prišlo do takšne delitve, da so krščanski demokrati dobili možnost oblikovanja ministrstev za kulturo in za znanost. V LDS smo si sicer želeli, da bi mesta zasedli nestrankarski strokovnjaki, ki bi lahko v tem prehodnem obdobju kakovostno vodili ministrstva, predlogi za ministre pa so bili v rokah obeh strank - in SKD se je odločila tako, kot se je.« Zmago Jelinčič (SNS) je dejal, da je bil, ko je bila »v igri« za ministrico za kulturo Irena Grafenauer, proti temu predlogu. »Tako veliko umetnico ne moremo iztrgati umetnosti in njeni vlogi v SKD / PO ODHODU ZLSD »Pred nami je čas veliko boljše koalicijske kulture« LJUBLJANA - Stranka krščanskih demokratov je na svoji novinarski konferenci z velikim optimizmom ocenila odhod Združene liste iz vladne koalicije. Sprememba vladne koalicije naj bi odločilno prispevala k preglednosti in stabilnosti političnega prostora. Predsednik stranke Lojze Peterle verjame v izboljšanje koalicijskih razmerij, saj naj bi dvojna koalicija povečala disciplino koalicijskih partnerjev. Odhod Združene liste naj bi po Peterletovem mnenju olajšal dogovarjanje SKD in LDS, zato pričakuje spremembo gospodarske politike in dosego dogovora o zunanji politiki. Pogajanja o izpraznjenih mestih v vladi in ministrstvih so zaključena, pogajalski strani sta pri tem uporabili kriterij proporcionalnosti. Peterle je zagotovil, da krščanskih demokratov interpelacije ministrov v državnem zboru, čeprav jih te silijo k odločitvam, v tem trenutku ne zanimajo, saj naj bi stranka energijo usmerjala zlasti v urejanje spremenjenih koalicijskih razmerij. Stranke opozicije naj bi z interpelacijami storile nekaj napak, ki pa jih Peterle ni želel natančneje opredeliti. Izrazil je prepričanje, da sprememba vladne koalicije ni vzrok za zmanjšano državotvornost opozicije, saj ne daje povoda za predčasne volitve. Glavna tajnica SKD Hilda Tovšak je za ponedeljek napovedala nadaljevanje pogovorov SKD, LDS in ZLSD o volilni zakonodaji. Krščanski demokrati želji Združene tiste po nadaljnjem sodelovanju v tripartitni komisiji ne nasprotujejo, saj sprememba volilne zakonodaje zahteva dvetretjinsko večino v državnem zboru. Bojan Šuštar promociji Slovenije v svetu, in to zato, da bi jo zaposlili v Drnovškovi ekipi. Predlagani kandidat, gospod Dular, pa vsekakor sodi v to ekipo, slovenski kulturi pa bo za dežjem posijalo sonce. Za kandidata Andreja Umeka lahko rečem: v fantomskem - ministrstvu fantomski minister. Lahko tudi pričakujemo, da bo poleg sedanjih obsežnih proračunskih sredstev za vnovično prevajanje biblije ati za zagotavljanje strokovne literature teološki fakulteti zdaj še več denarja. Pri kandidaturi Toneta Ropa pa bi rad omenil star latinski izrek: Nomen est omen! Sicer pa menim, da je gospod Rop žrtveno jagnje Drnovškove nekonsistentne gospodarske politike.« Janja Klasinc SDSS / O KRIZI SLOVENSKE ZUNANJE POLITIKE »Thalerja je Ireba čimprej zamenjati« Po nekaterih informacijah naj bi premier ministra Thalerja zamenjal sam LJUBLJANA - V zadnjih desetih dneh se je po mnenju Socialdemokratske stranke Slovenije notranjepolitično in zunanjepolitično stanje močno omajalo, ostanek vladajoče koalicije pa ima iz dneva v dan po poslanca manj. Trenutno naj bi v koaliciji ostalo le še 43 poslancev, kar je premalo za potrebno minimalno večino. V primeru izstopa krščanskih de-moratov pa bi bila to le še tretjinska vlada, kar ne bi zadoščalo za stabilno vladanje. SDSS skrbi predvsem destabiliziran zunanjepolitični položaj Slovenije, saj po njihovem mnenju ni mogoče pričakovati bistvenih korakov, ki bi omogočili približevanje Evropski uniji. Menijo, da bi predčasne volitve prekinile takšno stanje, saj bi bilo šele v tem primeru mogoče pričakovati vidnejše režultate. V primem, da predčasnih volitev ne bo, v SDSS pričakujejo, da se bo v mesecih do volitev nadaljevala »gonja« po novih ministrih za določen Cas. Po scenariju, ki si ga predstavlja lider SDSS Janez Janša, pa naj bi v vladi ostali le še premier Drnovšek in kopica »naivnih in nesposobnih ljudi«. »Na ladjo, ki se potaplja, meni Janša, lahko dobiš le mornarje, ki ne vedo, kaj se dogaja oziroma tiste, ki jim ukažejo, naj se vkrcajo na ladjo.« Po njegovem mnenju opoziciji v tem trenutku ni preostalo nič drugega, kot da skuša s »kozmetičnimi popravki« izboljšati trenutni položaj. Eden od teh naj bi bila tudi v Četrtek vložena interpelacija proti ministra za zunanje zadeve Zoranu Thalerju. V SDSS si prizadevajo, da bi zunanji minister postal »kdo, ki je dorasel položaju oziroma tak človek, ki Sloveniji ne bi delal škode«. Poleg tega pa skušajo podpisniki interpelacije -SLS, SDSS in samostojna skupina poslancev -prisiliti predsednika državnega zbora Jožefa Školča, da na dnevni red uvrsti tudi razpravo o slovenski zunanji politiki. Opozicija naj bi že večkrat zahtevala sklic izredne seje, v odbora za mednarodne odnose pa so sprejeli sklep o sklicu izredne seje, vendar pa je Skolc po Janševih trditvah kljub vsemu noCe sklicati. Interpelacija je vezana na zakone oziroma poslovnik državnega zbora, tako da v SDSS pričakujejo, da bo ob interpelaciji prišlo tudi do razprave o zunanji politiki. Bojijo pa se, da bo Janez Drnovšek zadnji dan pred razpravo sam predlagal Thalerjevo zamenjavo (po nekaterih informacijah naj bi Drnovšek že sprejel taksno odločitev). Vesna Vukovič ZDRAVSTVO / PROSTOVOLJNO DELO Nov korak h kakovostnejšemu življenju bolnikov in varovancev Na dvodnevnem seminarju tudi o tem, kako lahko prostovoljci pripomorejo pri delu v bolnišnicah in socialnih zavarovalnicah LJUBLJANA - V slovenskih bolnišnicah in socialnih zavodih je osebje preobremenjeno že z rednim delom, kaj Sele, da bi bolnikom in varovancem nudilo pomoč, ki sega Cez okvire predpisane medicinske pomod in nege. Delo jim lahko bistveno olajšajo prostovoljci. Tej problematiki je namenjen dvodnevni seminar, ki se je začel včeraj, organizirali pa so ga urad VVHO, Institut RS za rehabilitacijo in združenje Slovenska fondacija. Prostovoljno delo je v svetu znano že kar nekaj Časa, pri nas pa dela še bolj začetne korake. Zato je izhodišče seminarja misel, da bi lahko dejavnost prostovoljcev, ki pri nas delujejo v nekaterih zdravstvenih zavodih in socialnih ustanovah, razširili in poglobili. Taksna oblika pomoči je toliko bolj dobrodošla, saj precej pripomore h kakovosti življenja bolnikov, invalidov, nemočnih in ostarelih. Ti tudi najbolje vedo, kaj pomeni lepa beseda ali pogovor z njimi ali svojci, opravljanje drobnih uslug, kot je nakup Časopisa ali nujnih potrebščin, branje, pisanje pisem in podobno. Sicer zaposleno osebje pa lahko prostovoljci poleg tega razbremenijo na primer tudi s tem, da pospremijo bolnike na različne zdravniške preiskave. Na seminarju sodelujejo strokovnjaki, ki predstavljajo osnovna znanja o organizaciji prostovoljnega dela v bolnišnicah in socialnih zavodih ter dosedanje izkušnje z delom prostovoljcev preko posameznih modelov na pediatrični kliniki, onkološkem institutu in v domovih za ostarele. Današnji dan pa je namenjen pripravi projekta za vključevanje prostovoljcev. (KaN) Drzni plenilci nenadnih sprememb na plan! Peter Božic V nekdanji Jugoslaviji je bil nogomet na prvem mestu. V Sloveniji je uradno Se vedno zadnji, čeprav doživlja povsod, razen v Ljubljani, kar množično renesanso. Trditev Marjana Rožanca, da je nogomet igra razvitih, seveda drži, saj se na lestvici pomembnih stvari v Sloveniji dviguje hkrati z gospodarsko rastjo in proti temu ne more nihče nič, tudi nacionalna televizija ne. Nekaj pa je tukaj popolnoma narobe in je pravzaprav posledica tega, da se Slovenci Sele navajamo na vse večjo razvitost. Gre za to, da na primer Olimpija, ki je bila zmeraj pravzrok za kvaliteto slovenskega nogometa, vedno bolj tone. Osnovni vzrok pa verjetno tiči ravno v tem, da so igmlci sicer še vedno profesionalci, hkrati pa vsaj do neke mere odločajo, kdo jih bo vodil. To pač počnejo na ta način, da takrat, ko jim kdo v upravi ščiti hrbet, mečejo trenepa, ki od njih zahteva kaj več kot le preživetje v prvi ligi. In tako je Olimpija v zadnjem letu zamenjala pet trenerjev. Brž ko je kakšen trener od igralcev zahteval več, kot so bili sami pripravljeni storiti, so ga zamenjali. Podobnost med slovenskim nogometom in slovensko vlado ali pa denimo ministrstvom za kulturo je nenavadna. Tudi tam se je v petih letih namreč zamenjalo kar pet ministrov. Naj jih naštejem: Vladimir Kavčič, republiški sekretar v Sinigojevi vladi, potem Andrej Capuder, Borut Suklje in sedaj Sergij Pelhan. Ko sem govoril o petih ministrih, se nisem zmotil (ker govorim o štirih imenih), saj jih bo dejansko Sest. Pravkar zamenjanemu Pelhanu bosta v letu 1996 sledila še najmanj dva. Eden do volitev in tisti, ki bo ta položaj zasedel po volitvah. Slovenska kultura je silno zapleten in razvejan organizem. Minister je lahko ob njem uspešen samo, če stvari pozna do obisti. Tak je bil doslej le minister Pelhan. Nas nogomet in naša kultura sta si skratka po tej plati zelo podobna. Trenerji in ministri so tako rekoč vsak dan na udaru, in kar ne opmvijo razburjene in nevrotične ženske v medijih, opravijo potem žalujoči ostali. Nekakšni plenilci nenajavljenih in drznih sprememb. Zakaj plenilci in ne nosilci? Zato, ker za pol leta ne bo nihče prišel ministrovat z resnimi nameni. Prišel bo samo po svoj plen. Drzni plenilci nenadnih sprememb na plan! Vsakršno izgubo sicer lahko prištejemo k ostalim izgubam, saj smo na primer zamujali z zakonodajo za dve leti, z nacionalnim programom za cela tri leta, k poročilu za Svet Evrope, kjer smo prav tako za dve leti v zamudi, lahko dodamo Se eno leto itd., itd.. Proračun se bo zopet zrušil v tistih delih, kjer ga je skušal dosedanji minister v zadnjih treh letih nekako uravnovesiti. Janez Drnovšek je bil precej presenečen nad Kocijančičevim izstopom iz koalicije, še bolj pa je bil presenečen Kocijančič, ko je ugotovil, da bodo od tega imele korist vse tri stranke zdaj že bivše koalicije. Ne gre za lažni optimizem, ampak za to, da ima SKD samo s»komunisti« zunaj koalicije spet veliko priložnost, da se vzpostavi kot najmočnejša stmnka desnice, s tem pa se ji po volitvah odpira možnost za nekakšno ponovitev Demosa. Ce se to ne zgodi, je za SKD desnica nezanimiva in tudi nesprejemljiva, saj šibkejša od SDSS ne more v desno koalicijsko vlado. Pravi problem ni v tem, da se je k SDSS preselilo precej volilcev iz SKD, ker so bili slednji v vladi skupaj s »komunisti«, problem je v tem, da je Janša izvedel roparski napad na celo vrsto utrjenih civilnodružbenih postojank, ki izjemno veliko pomenijo. Prisvojil si je Dmgo, najstarejšo postojanko SKD, priropal si je Svetovni slovenski kongres, pri-ropal si je SAZU, tako da sedaj vsi drugače orienti-mni umetniki in znanstveniki ne morejo več postati člani Akademije (Toporišič), priropal si je celo ustavno sodisče in tožilstvo. Vse to je bilo nekoč v lasti in posesti SKD. Tukaj je najprej kratko potegnila levica, zdaj pa Se zmerna desnica. Da o tem, kaj se dogaja na terenu, kjer se je v SKD vgnezdilo ponekod kar 50 odstotkov ljudi, ki glasujejo za SDSS, in o tem, koliko vplivnih članov SKD je medtem že odšlo k SDSS, niti ne govorimo. Ce bo po volitvah SKD manjša stranka, lahko preživi samo v levosredinski koaliciji. Na desni jo SDSS poje za zajtrk s kostmi in kožo vred, čeprav bi si volk v tem času pred volitvami utegnil nadeti ovčjo kožo. Skratka: rubrika TAM sodi res pod geslo bumerang, kot bi rekle razburjene ženske na TV, ampak ne za Združeno listo, temveč za avtorje afere TAM. Upam, da se bodo lotili še kakšne. SVET Sobota, 3. februarja 1996 ______MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI_ Srbska vojska se umika iz sarajevskih predmestij Bosansko prestolnico bo danes obiskal ameriški državni sekretar TUZLA, SARAJEVO (Reuter) - Predstavniki Mednarodnega rdečega križa so po tem, ko so jim sarajevske oblasti omogočile dostop v vojaški zapor v Tuzli, odkrili 88 neregistriranih srbskih ujetnikov - kljub zagotovilom vladnih predstavnikov, da so v skladu z določili daytonskega mirovnega sporazuma izpustih vse vojne ujetnike, razen tistih, ki so obtoženi vojnih zločinov. Predstavniki mirovnih sil v Sarajevu so včeraj sporočili, da bodo odslej odločno odgovorili na vsak poskus napada na vojake zveze Nato v BiH. Iforjevi predstavniki so svojo grožnjo že uresničili, saj so na Ilidži, kjer je bilo ta teden Sest napadov na pripadnike mirovnih enot, enega srbskega ostrostrelca ubili, drugega pa ujeli; slednjega so po krajši preiskavi predali lokalnim oblastem. Danes opolnoči poteče rok za umik vojaških sil iz delov BiH, ki so v skladu z daytonskim mirovnim sporazumom prešli pod nadzor nasprotne strani. Predstavniki Borja so včeraj povedali, da so vse strani pokazale pripravljenost za izpolnitev te obveznosti in da umik vseh strani poteka po naCrtu. Tiskovni predstavnik Borja v Sarajevu Simon Hase-lock je povedal, da policijskih enot v delih prestolnice BiH, ki bodo prešli pod nadzor hrvaško-muslimanske federacije, še niso sestavili. Pripadniki policije bosanskih Srbov in drugi predstavniki civilnih oblasti naj bi tam ostali »na oblasti« še 45 dni. »S tehničnega gledišča bo ustavna ureditev federacije nastopila danes, vendar se bodo velike spremembe zgodile šele 19. marca,« je izjavil predstavnik vlade BiH. Devetnajstega marca naj bi namreč federativne oblasti po določilih mirovnega sporazuma prevzele popoln nadzor nad predmestji Sarajeva, ki so bila pod srbskim nadzorom. Včeraj se je na enodnevnem obisku v Sarajevu mudil italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro, ki je obiskal italijanske vojake mednarodnih mirovnih enot, sešel pa se je tudi s predsednikom BiH Alijo Izetbegovičem. Na prvo turnejo po nekdanji Jugoslaviji se je včeraj - prvič po podpisu mirovnega sporazuma novembra lani - odpravil tudi ameriški državni sekretar VVarren Christopher. Naj- SRBI PREDAJAJO SARAJEVSKA PREDMESTJA V skladu z določili daytonskega sporazuma se mora srbska vojska do danes umakniti iz sarajevskih predmestij. Kljub temu bo srbska policija nadzorovala te predele do sredine marca, ko bodo tja prišle nove enote 0 km 5 REUTER prej se bo ustavil v Zagrebu, kjer se bo sešel s hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom, nato pa bo obiskal ameriške vojake v Tuzli in se pozneje srečal s predsednikom BiH Izetbegovičem. V nedeljo se bo Christopher odpravil v Beograd na pogovore s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem. Pripadniki Iforja so včeraj sprožili obsežno akcijo proti srbskim ostrostrelcem (Reuter) ODVETNIKA DOMNEVNEGA VOJNEGA ZLOČINCA PRIPRAVLJATA STRATEGIJO Duško Tadič naj bi bil novi John Demjanjuk Obramba želi prepričati haaško sodišče, da Tadič sploh ni bil navzoč pri grozodejstvih BANJALUKA - Nizozemska branilca Duška TadiCa, ki je osumljen vojnih zločinov, sta izjavila, da nameravata na sodnem procesu trditi, da Tadič pri izvajanju grozodejstev, Id mu jih otitajo, ni bil navzoč. Mihail VVladi-miroff in Alphons Orie sta ta teden obiskala ozemlje bosanskih Srbov, da bi našla priče, ki bi potrdile alibi njunega klienta. Tadič, ki je doslej edini, ki je v priporu haaškega sodišča za vojne zločine, zanika, da bi od maja do decembra leta 1992 kot stražar v taborišču Omar-ska zlorabljal zapornike. VVladimiroff meni, da je nemogoče najti alibi, ki bi veljal za vsak dan med majem in decembrom. »Edino, kar nameravava, je, da bi vzbudila dvom, da je bil v tistem Času res tam.« VVladimiroff, odvetnik za kriminalne prestopke, ki mu je haasko sodišče zaupalo Tadičev primer, je dejal, da se je sešel z Radovanom Karadžičem, vendar podrobnejših podatkov o poteku pogovora ni hotel razkriti. »Ne bom govoril, o Cern sva razpravljala.« Dejal je le, da je do sestanka prišlo na Palah, kjer imajo bosanski Srbi svoje vrhovno poveljstvo. Na vprašanje, ali se je sešel tudi z Mladičem, pa je odgovoril: »Srečal sem se s predsednikom in z vsemi ostalimi, ki so trenutno pomembni.« Ratko Mladič in Radovan Kara-džič sta prav tako osumljena zločinov proti človeštvu, vendar nočeta zapustiti srbskega ozemlja ali odstopiti s položaja. Oblasti bosanskih Srbov do sedaj niso hotele priznati legitimnosti haaškega sodišča, vendar je Wladimiroff dejal, da so po sklenitvi day-tonskega sporazuma pokazali veliko večjo pripravljenost za sodelovanje. »Odkar so 14. decembra podpisali daytonski spora-zum, se vsi skupaj učimo medsebojnega sodelovanja.« Tadič - Srb, ki trenira karate in ima v nekdaj muslimanskem mestu Koza- rac svoj nočni bar - je edini od 52 osumljencev, ki so ga izrodli haaškemu sodišču. Vendar njegova odvetnika menita, da se bo to spremenilo. VVladimiroff meni, da bo ob koncu leta v priporu že precej ljudi. »Ne vem natančno, kdaj bo prišlo do tega, toda zelo verjetno je, da bomo v prihodnjih nekaj mesecih v haaškem priporu že videli prve izmed njih, tako da Tadič ne bo več sam.« VVladimiroff je dejal, da se Tadič zelo dobro drži in da je že povedal nekaj imen in podrobnosti, ki bodo pomagati pri organizaciji obrambe. »Opisal bi ga kot zelo uravnoteženega človeka, ki je imel v dveh letih pripora tudi slabe dni in obdobja. Kljub temu, da ni visoko izobražen, je zelo bistroumen in nas zelo dobro usmerja. Kar se tega tiče, je zelo dober klient, ki nam more dati vse informacije, ki jih potrebujemo.« Obramba ne bo razpravljala o zločinih, ki so bili storjeni v taborišču Omarska, ampak bo skušala dokazati, da Tadiča ni bilo tam. »Povem lahko, da je možnost novega primera Demjanjuk več kot zgolj teoretična, vendar sam pri tem ne nameravam sodelovati,« je dejal VVladimiroff. Johna Demja-njuka so namreč Združene države Amerike leta 1986 izročile Izraelu, kjer so ga obsoditi na smrt, ker ga je neka starejša priča spoznala kot Strašnega nacističnega paznika, znanega pod imenom Ivan Grozni. Leta 1993 so ga oprostiti, ker so prišli na dan novi dokazi, ki so pokazati, da je bila identifikacija napačna. Odvetniki nočejo govoriti o tem, kako bodo na območju Banjaluke našli priče, vendar trdijo, da bo to izredno težka naloga. VVladimiroff je dejal, da se bo proces začel nekje med marcem in majem, trajal pa naj bi okoli tri mesece. Ne obrambi ne tožilstvu bržkone ne bo uspelo zagotoviti fizičnih dokazov in sodniki se bodo morali odločiti zgolj na podlagi pričevanj nasprotnikovih prič. Dan De Luče / Reuter NOVICE Hrvatje prepovedali post v »svojem« delu Mostarja BEOGRAD (STA) - Hrvaške oblasti so v zahodnem delu Mostarja včeraj tudi uradno zavrnile zahtevo muslimanske strani, da bi v tem delu mesta svobodno opravljati verske obrede v času ramazana -postnega meseca za Muslimane, je poročal radio Sarajevo. Ta je tudi poročal, da Hrvatje niso odobriti novega prostora, kjer bi muslimanski verniki lahko opravljati verske obrede, čeprav so vse džamije v zahodnem Mostarju porušene. Pač pa so Hrvatje položiti temeljni kamen za novo hrvaško gledališče, čemur je muslimanska stran odločno nasprotovala. Sarajevski radio je hrvaško ravnanje ocenil kot prejudiciranje končne arbitražne odločitve o Mostarju, ki naj bi jo 7. februarja sporočil evropski upravnik mesta Hans Koschnick. IDS: članstvo v Svetu Evrope je še daleč ZAGREB - Predstavniki Istrske demokratične zveze (IDS) so na včerajšnji tiskovni konferenci v Zagrebu poudariti, da Hrvaška zaradi zgrešene politike vladajoče HDZ še dolgo ne bo sprejeta med polnopravne članice Sveta Evrope. Poslanec IDS Jakovčič je dejal, da hadezejevska trobila že dve leti v javnosti sejejo lažne informacije o domnevnem skorajšnjem sprejetju v to pomembno evropsko ustanovo, v resnici pa naj bi Hrvaška postala članica Sveta Evrope Sele hkrati z ZRJ in BiH. IDS bo zato v saboru sprožila parlamentarno razpravo o tem pomembnem vprašanju hrvaškega zunanjepolitičnega delovanja. Ugotovitvi Istrske demokratične zveze, da se HDZ ne odziva primemo na očitke evropskih predstavnikov o domnevnih nedemokratičnih postopkih hrvaških oblasti, se menda pridružuje tudi večina drugih opozicijskih strank. (G. G.) POSKUS OBLIKOVANJA TURŠKE KONSERVATIVNE KOALICIJE JE DOKONČNO PROPADEL Tansu Qiller je vrnila mandat ANKARA (Reuter) - Turška premierka Tansu Killer, predsednica konservativne Stranke prave poti, je včeraj sporočila, da se odpoveduje sestavi nove vlade, ker je voditelj (prav tako konservativne) Domovinske stranke Mesut Jihnaz ponovno zavrnil njen predlog za oblikovanje dvostrankarske koalicije. 20. septembra lani, ko je razpadla levo-desna vladna koalicija Killerjeve, utaplja v političnem razsulu. Razpad vlade je decembra sicer pripeljal do predčasnih splošnih volitev, na katerih je večino glasov dobila Erbakanova Islamska stranka blaginje, ki pa ni našla partnerjev za sestavo vladne koalici- je. Včerajšnji neuspeh konservativnih zaveznikov pri sestavi nove vlade napoveduje, da bo izjemno težko zapolniti vrzel v turški politični krizi. »Jihnaz mi je povedal, da bo zavrnil moj predlog, in dodal, da ga je nesmiselno pošiljati izvršnemu organu njegove stranke,« je dejala Killerjeva, ki je po neuspešnem srečanju z Jihnazom povedala, da bo predsedniku države Sulejmanu Demirelu vrnila mandat za sestavo vlade. »Mesutu Jilmazu sem predlagala vse mogoče modele, ki bi omogočili sestavo nove vlade; zavrnil je vse po vrsti in sedaj ne more storiti ničesar več,« je na vprašanje o tem, ali utegne morda sprejeti enega od Jitinazovih predlogov, odgovorila Killerjeva. Premierka je voditelju Domovinske stranke, ki je ostro nasprotoval njenemu imenovanju za mandatar- ko, pred tednom dni predlagala, da bi si delila vodstveno funkcijo v manjšinski vladi. Dolgoletni politični tekmec Killerjeve je ta predlog, ki je predvideval, da Killerjeva prva vodi novo vlado, gladko zavrnil in dejal, da se premierka »kot kaže, ne more znebiti obsedenosti z obstankom na čelu vlade«. Jihnaz, ki mu bodo, po neuspešnem poskusu Killerjeve in islamskega voditelja Necmettina Erba-kana, zaupali mandat za sestavo vlade, je včeraj začasno premierko pozval, naj takoj nadaljuje s svojo zadolžitvijo. Ta pa je odvrnila, da bo počakala na današnji izid pogajanj med voditelji političnih strank. Turčija se vse od Mesut Jilmaz in Tansu Killer sta si prijateljsko segla v roki, dlje od tega pa nista prišla (Reuter) NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 3. februarja 1996 GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 V četrtek, 8. februarja, ob 20. uri (red A) premierska predstava: Carl Orff »Carmina Burana«. Ponovitve: petek, 9.2., 20.00 (red B); sobota, 10.2., 17.00 (red S); nedelja, 11.2., 16.00 (red D); torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda, 14.2., 20.00 (red F); Četrtek, 15.2., 20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 3. februarja, ob 16. in ob 20.30 (red prost) gostovanje gledališke skupine del Car-retto z delom »Le troiane«. Režija M.G. Ci-priani. Predstava v abonmaju: odrezek 19-bel. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »Ma non e una cosa seria« (odrezek 13-moder) in »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen). Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli» s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 3. februarja, ob 20.30 ponovitev F. Ve-berjevega dela - prevedel v ital. Sergio Jac-quer - »La cena dei cretini«. Režija F. Crivel-li. V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Bemschi. Ponovitev jutri, 4. t.m., ob 16.30 zadnja predstava. Avditorij Muzeja Revoltella V petek, 9. in v soboto, 10. februarja, ob 20.30 nastop gojencev Zavoda združenega sveta s predstavama »Parole suoni e colori di una se-rata futurista« in »L’amore fa fare questo e albo«. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 5. in v torek, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Danes, 3.2., 19.30 »Kasi-mir und karoline«. O RF Teater, Sponheimer Sbasse 13: v sredo, 7.2., ob 19. uri Prešernova proslava. Slavnostni govornik Jani Osvvald. Glasbeni spored Gunter Lenart, Janez Gregorič in Andreja VVuzella-Mocilnik. BELJAK (Studijski oder): danes, 3. t. m., ob 20. uri Helga David: Lani Riefenstahl - Spomini (Branje). Ponovitev 3, februarja ob 20. uri. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«. VOGRCE Pri Florjanu: danes, 3.2., ob 20. uri kmečki ples s srečelovom. KOTMARA VAS Farna dvorana: jubi, 4.2., ob 14.30 mladinska igra »VilinCek z lune«. SVECE Na pokopališču: jutri, 4.2., ob 11. uri spominska svečanost za padle borce. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TPST Kulturni dom V četrtek, 8. februarja »Dan slovenske kulture«. Režija Edita Frančeškin, izbor besedil Marko Kravos. Priložnostno besedo bo podala Matejka Grgič. Nastopajo MePZ F.B. Sedej iz Steverjana in Mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin, skupina Jazz in mi Glasbene matice. Besedila bodo podajali Sara Balde, Sara Hoban, Jan Leopoli in Tomaž SusiC. Proslava bo v petek, 9. februarja tudi v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo priložnostno besedo podajala Erika Jazbar. GLEDALIŠČA SNG LJUBLJANA Erjavčevo 1 Mala drama A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. Danes, 3. februarja, ob 20. uri. Torek, 6. februarja, 20.30. Petek, 9. februarja, ob 20. uri. Nemška hiša Gradišče 6-8 I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, za IZVEN in KONTO. Danes, 3. februarja, ob 20. uri. Torek, 6. februarja, 20. uri. Petek, 9. februarja, ob 20. uri. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana Danes, 3. februarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO, za IZVEN in KONTO. J. Massenet: MANON Sreda, 7. februarja, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. Sobota, 10. februarja, ob 19.30. RAZPRODANO. Sreda, 14. februarja, ob 19.30: J. Strauss ml: NETOPIR. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 3. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Petek, 9. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala scena Tony Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA. Torek, 6. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. L. VVilson: ZAŽGI! Sreda, 7. februarja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov tra 2. Liubliana Danes, 3. februarja, ob 19.30: F. Sehović: KURBE, za IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 Veliki oder Danes, 3. februarja, ob 11. in 17. uri: E. Umek: CAPEK IN KLARA. ZARADI BOLEZNI V ANSAMBLU PREDSTAVA ODPADE! Nadomestna predstava: S. Makarovič: SAPRAMISKA, danes, 3. februarja, ob 11. in 17. uri. Sreda, 7. februarja, ob 17. uri: B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, za IZVEN. Sobota, 10. februarja, ob 11. in 17. uri: M. Leaf-M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubliana T f"1 flPTfi 11 ’ ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI Petek, 9. februarja, ob 16.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 13. februarja, ob 19.30: Gostovanje svetovno znane zagrebške gibalne skupine MONTA2STROJ s predstavo EVERYBODY GOES TO DISCO PROM MOSCOVV TO SAN FRANCISCO. Sreda, 14. februarja, ob 19.30: B. M. Koltes: ROBERTO ZUCCO, za IZVEN in KONTO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Jutri, 4. februarja, ob 20. uri: Ljubljanska premiera najnovejse predstave znanega zagrebškega KUGLA Glumišta: VRATA/THE DOOR. Avtorja predstave sta Damir Bartol - IndoS in Eliot Sharp. Lorenzo da Ponte: DON JUAN Četrtek, 8. februarja, ob 20. uri. PREMIERA! Ponovitve: 9., 11. in 20. februarja, ob 20. uri. Sobota, 10. februarja, ob 17. uri: Gledališče Tonera Čufarja: PLEŠOČI OSLIČEK. Predstava je primerna ža otroke od 4. leta naprej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Harold Pinter: PREVARA Četrtek, 8. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI in IZVEN. Zijah Sokolović: CABAres, CABArei Sobota, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO. Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO. R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC. ZA SOLO. Danes, 3. februarja, ob 10.30 in 14. uri. Sreda, 7. februarja, ob 10. uri. Petek, 9. februarja, ob 10.30. Petek, 9. februarja, ob 20. uri: Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA, za abonma PETEK in IZVEN. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 Oderpododrom Ponedeljek, 5. februarja, ob 20.30: S. Shepard: NEVIDNA ROKA, za abonma ODERPODODROM 15. Torek, 6. februarja, ob 20.30, za abonma ODERPODODROM 16 in IZVEN. DNEVI KOMEDIJE 96 Petek, 9. februarja, ob 19.30: G. Tabori: MEIN KAMPE. Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Sobota, 10. februarja, ob 19.30: Z. Hočevar: SMEJO, v izvedbi SLG iz Celja. CANKARJEV DOM E RAZSTAVE GLASBA TRST Kulturni dom Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96 V torek, 13.2., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 5. februarja, ob 20.30 nastopa Trio di Milano. Na programu Beethovnove skladbe. V četrtek, 15. februarja, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Gledališče Miela XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V Četrtek, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guer-rato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, C amili in Diabell. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20) Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. ŠPETER Beneška galerija Na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Dežena Galerija Do 30. marca 1996so na ogled najnovejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija Ars temporis razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. Kunstforum Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda Hebenstreita BV Galerie razstavlja Andreass Strasser. beljak Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli. TINJE Galerija Tinje stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever»; Hanzi VVeis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. RADIŠE Kulturni dom Na ogled je razstava del Marianne Bechan. BOROVLJE Posojilnica-Bank na ogled je razstava fotografij Hanzija Sašla. Gledališče GLEDALIŠKI ABONMA CD - izbirna predstava: U. Cetinski in P. Vetrih: ALMA. Nedelja, 25. februarja, ob 19. uri. Petek, 9. februarja, ob 20. uri: B. Slade: OB LETU OSOREJ. Po londonski premieri v septembru 1995 in gostovanju v Rimu, Dublinu, Melbournu in New Yorku, skupina CHEEK BY JOWL na odru Cankarjevega doma. John VVebster: VOJVODINJA MALFIJSKA. Rezija: Declan Donnellan. Glasba Sobota, 10. februarja, ob 21. uri: Legenda kuban- ske glasbe: ELIO REVET SU CHARAGON: FIESTA GUBANA, SALSA, ME-RENGUE, MAMBO. Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA. Vadim Repin, violina; Aleksander Mel-nikov, klavir. Razstave SILVIA DE SVVAAN: Return. Razstava bo na-ogled do 11. februarja. Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK. Razstava bo na ogled do 25. marca. Film Danes, 3. februarja, ob 20. uri v Linhartovi dvorani CD: ELDORADO. Režija Charles Binarne, Kanada 1995. KUD FRANCE PREŠEREN, Korunova 14, Ljubljana Danes, 3. februarja, ob 20. uri: GIANLUIGITROVESI TRIO. Zasedba: Gianluigi Trovesi, klarinet, saksofon; Giovanni Maier, kontrabas; Zlatko KavCiC, bobni. CAFE TEATAR Miklošičeva 1. Liubliana Danes, 3. februarja, ob 22. uri: MOONLIGHT CATS. DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Liubliana Ponedeljek, 5. februarja, ob 20. uri: FOETUS. Kot predskupina bodo nastopili MORNING GLORIES. KINOTEKA Miklošičeva 28. Ljubljana Jutri, 4. februarja, ob 21,-uri: Sainkho Namchylak & Ned Rothenberg. HALA TIVOLI Celovška 25. Liubliana Torek, 6. februarja, ob 20. uri: DAVID BOVVIE. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana Margaret VVatkins Retrospektivna razstava fotografij. (do 10. marca) GALERIJA SKUC. Stari trg 21. Ljubljana V galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov (foto). Razstavljajo: Zbignievv Libera, Mariola Przyjemska in Roman Stanczak. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja v Sloveniji. NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Liubliana SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ. Muzejska 1. Liubliana V muzeju je do 3. marca na ogled razstava Paška Čipka. Razstavo je pripravil Etnografski muzej iz Zagreba. GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana V galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika Rjoicija Hajašija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA. MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija DuSana Kirbiša z naslovom Časovni stroj. UMETNOSTNA GALERIJA Strossmaverieva 6. Maribor V galeriji je do 11. februarja na ogled razstava slik Marka Jakšeta. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3. Ljubljana BIGGIBILLA, avstralski Aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. OSNOVNA SOLA V HORJULU V soli je na ogled razstava slikarja Krištofa Zupeta. GALERIJA ARS Čevljarska 2. Liubliana V galeriji je do 8. februarja na ogled razstava slik Jasenke Bulj. BELOKRANJSKI MUZEJ Trg svobode 4. Metlika Danes, 3. februarja, ob 18. uri: Odprtje razstave del Jožefa VrSCaja (foto). ALPSKO SMUČANJE / SUPERVELESLALOM ALPSKO SMUČANJE / SMUK NOGOMET / AFRIŠKI POKAL K. Seizinger letos četrtič uspešna Nemka se je približala vodilni VVachterjevi Isolde Kostner šesta, Suhadolčeva 18. Alphand tretjič prvi Uspešna vrnitev Kjussa Vsa Južna Afrika navija za svoje nogometaše, Tunizija pa se boji sojenja Finalna tekma bo danes ob 15.30 v Johannesburgu VAL D’ISERE - Nemka Katja Seizinger je zmagala v superveleslalomu za svetovni pokal v francoskem Val d’Iseru. Triindvajsetletna svetovna prvakinja je zmagala četrtič v letošnji sezoni in s časom 1:11.32 prehitela Avstrijko Renate Gdtschl (1:11.58) in Nemko Hilde Gerg (1:11.71). Seizingerjeva se je z 21. zmago v karieri in 9. v superveleslalomu približala vodilni v svetovnem pokalu Avstrijki Aniti VVachter, ki je bila tokrat Sele 20. Italijanka Isolde »Kostner se je uvrstila na solidno 6. mesto. Slovenka Mojca Suhadolc je 7. decembra lani na tem smuCiSCu v superveleslalomu dosegla 3. mesto, tokrat ji na progi O.K., ki ima start na 2305 in cilj na 1795 metrih nadmorske visine, s 54 vratci ni šlo tako dobro kot pred dvema mesecema in je pristala na 18. mestu. »V zgornjem in srednjem delu je bilo preveč napak in spodaj potem zaostanka ni mogla veC nadoknaditi. Ge bo hotela jutri v tej disciplini doseči veC, bo morala biti bolj natančna. Pozna se, da je za njo 14 dnevni tekmovalni premor, vendar to velja tudi za ostale specialistke za hitre discipline, ki pa imajo v nasprotju s Suhadolčevo precej manj bremen, saj naša smučarka nastopa v vseh disciplinah in je že precej utrujena,« je njen nastop ocenil vodja slovenske ekipe Jaro Kalan. Tekma je bila na dobro pripravljeni progi, bila pa je zelo enostavna in poznala se je vsaka, Se tako majhna napaka. Zato so bile tudi razlike med najboljšimi zelo majhne. Izidi: 1. Seizinger (Nem) 1:11.32, 2. Gdtschl (Avt) 1:11.58, 3. Gerg (Nem) 1:11.71, 4. Ertl (Nem) 1:11.73, 5. Street (ZDA) 1:11.79, 6. Kostner (Ita) 1:11.85, 7. Marken (Nor) 1:11.87, 8. Meissnitzer (Avt) 1:11.88, 9. Zeller-Bahler (Svi) 1:12.07, 10. Zurbriggen (Svi) 1:12.15, 11. Vogt (Nem) 1:12.20,12. Dorfrneister (Avt) 1:12.23,13. Hausl (Nem) 1:12.36,14. Schuster (Avt) 1:12.41, 15. Merlin (Ita) 1:12.48,... 18. Suhadolc (Slo) 1:12.64,19. Perez (Ita) 1:12.68,... 27. Bassis (Ita) in Welf (Ita) 1:13.18, ... 35. Potisk-RibiC (Slo) 1:13.54,... 41. Koren (Slo) 1:14.08. Vrstni red v svetovnem pokalu (po 25 tekmah): 1. VVachter (Avt) 886, 2. Seizinger (Nem) 882, 3. Ertl (Nem) 844, 4. Meissnitzer (Avt) 664, 5. Eder (Avt) 580, 6. VViberg (Sve) 566, 7. Street (ZDA) 553,8. Dorf-meister (Avt) 528, 9. Kostner (Ita) 501,10. Kjor-stad (Nor) 452, 11. Zurbriggen (Svi) 444, 12. Hrovat (Slo) 442; superveleslalom: 1. Seizinger (Nem) 365, 2. Meissnitzer (Avt) 314, 3. Ertl (Nem) 290, 4. Zurbriggen (Svi) 204, 5. Dorfrneister (Avt) 201,6. VVachter (Avt) 185. GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Francoz Luc Alphand je s časom 1:52, 61 zmagal v smuku za svetovni pokal v Garmisch-Partenkirchnu, kar je njegova tretja zmaga v sezoni. Drugi je bil Kanadčan Brian Stemmle (1:52, 95), ki je le za stotinko sekunde ugnal Italijana Petra Runggaldierja (1:52, 96). Slednji je Starta! s številko ena in bil dolgo časa prepričljivo prvi. Smolo je imel Ghedina, ki je pristal na nehvaležnem 4. mestu. Na smučišča se je po operaciji vrnil Norvežan Las-se Kjus, ki je s 14. mestom še za spoznanje izboljšal svoj položaj na vrhu skupne razvrstitve. Izidi: 1. Alphand (Era) 1:52.61, 2. Stemmle (Kan) 1:52.95, 3. Runggaldier (Ita) 1:52.96, 4. Ghedina (Ita) 1:53.59, 5. Mader (Avt) 1:53.86, 6. Ortlieb (Avt) 1:53.90, 7. Skaardal (Nor) 1:53.91, 8. Rauffer (Nem) 1:53.92, 9. S trobi (Avt) 1:54.16, 10. Perathoner (Ita) 1:54.17, 11. Rzehak (Avt) 1:54.19, 12. Besse (Svi) 1:54.22, 13. Gigandet (Svi) 1:54.25, 14. Kjus (Nor) 1:54.28, 15. Vitalini (Ita) 1:54.34. Vrstni red svetovnega pokala - skupno: 1. Kjus (Nor) 974 točk, 2. Mader (Avt) 798, 3. Von Grunigen (Svi) 738, 4. Knaus (Avt) 670, 5. Tomba (Ita) 616, 6. Alphand (Era) 608, 7. Rei-ter (Avt) 533, 8. Nyberg (Sve) 525, 9. Amiez (Era) 459, 10. Košir (Slo) 437. Smuk - skupno: 1. Alphand (Era) 532 točk, 2. Ortlieb (Avt) 359, 3. Mader (Avt) 327, 4. Kernen (Svi) 289 5. Gigandet (Svi) 274. JOHANNESBURG -Vsa Južna Afrika se bo danes simbolično strnila okoli svoje nogometne reprezentance, ki se bo (pričetek ob 15.30) v finalu 20. afriškega pokala pomerila s Tunizijo. Tunizijci pred pričetkom tekmovanja sploh niso sodili med favorizirana moštva, zato pa tunizijski tisk svoje moštvo primerja z Dansko, ki je leta 1992 nepričakovano osvojila naslov evropskega prvaka. Toda Tunizijcem je jasno, da bo na štadionu v Johannesburgu zelo težko premagati moštvo »Bafana Bafana« in njegovih 75 tisoč navdušenih navijačev. »Zavedamo se, da predstavljamo pravi simbol rasne integracije našega naroda. Zato moramo zmagati. To od nas pričakuje Južna Afrika,« pravi kapetan domačega moštva Neti Tovey. Selektor Glive Barker ima vsekakor precej težav s postavo. Napadalec angleškega Leedsa Phil Ma-singa, ki zaradi diskvalifikacije ni igral na polfinalni tekmi z Gano, pritiska na selektorja, ki pa je razdvojen, ker je Masingo na tekmi z Gano zelo dobro nadomestil Barker, ki je tudi dosegel enega od zadetkov. Tunizijci se bojijo pristranskega sojenja, poljski trener Kasperczak pa bo spet zaupal desetim mladim iz postave under 23. Manjkali bodo diskvalificirani Trabelsi in poškodovana Liman in Ben Vounesine, NOVICE Majolijeva premagala Seleševo TOKIO - Sedma nosilka Iva Majoli s Hrvaške je v četrtfinalu teniškega turnirja v Tokiu (926.250 dolarjev nagradnega sklada) presenetljivo premagala prvo nosilko in zmagovalko odprtega prvenstva Avstralije Moniko Seleš z 1:6, 7:6 (5), 6:4. Izidi četrtfinal: Iva Majoli (Hrv, 7) - Monika Seleš (ZDA, 1) 1:6, 7:6 (5), 6:4, Martina Hingis (Svi) -Naoko Savvamatsu (Jap) 6:1, 6:2, Aranbca Sanchez-Vicario (Spa, 3) - Magdalena Malejeva (Bol, 5) 7:5, 6:3, Conchita Martinez (Spa, 2) - Lindsay Davenport (ZDA, 8) 6:2, 6:3. Carl Levvis še do konca sezone HOUSTON - Ameriški atlet Carl Levvis napoveduje, da bo konec leta zaključil športno pot. 34-let-ni zvezdnik je na dvoranskem mitingu v Houstonu dejal, da želi kariero kronati vsaj z eno kolajno z olimpijskih iger v Atianti. »Se vedno se lahko kosam z najboljšimi. Tako v Sprintu, kot v skoku v daljavo,« je zatrdil Levvis, ki je pozimi delal trse kot navadno, in meni, da je trenutno dobro pripravljen. Chicago postavil nov rekord NEW YORK - Chicago Bullsi so v četrtek v ameriški pokUcni košarkarski ligi NBA premagali Sa-cramento Kings s 105:85 in v 43. tekmi sezone dosegli 40. zmago ter s tem dosegli rekord NBA. Prejšnjega so v sezoni 1971/72 z 39 zmagami postavili Los Angeles Lakersi. Sisley na vrhu Izidi 4. kroga pokala evropskih prvakov - skupina A: Panathinaikos Atene - Las Daytbna Modena 0:3, Salzburg - Dachau 0:3, Holte - Hapoel Haamaken 0:3, San Jose Soria - Mladost Zagreb 3:0; vrstni red: Dachau 8, Soria in Las Daytona po 6, Panathinaikos in Hapoel po 4, Salzburg in Mladost po 2, Holte 0. Skupina B: Sisley Treviso - Halkbank Ankara 3:0, Noliko Maaseik - Cannes 3:2, Telekom Kuopio - Czestochovva 1:3, Riga - Vojvodina Novi Sad 3:0; vrstni red: Sisley 8, Noliko in Czestochovva po 6, Vojvodina 4, Kuopio, Cannes, Riga in Halkbank po 2. Dl Centa prva v Seefeldu SEEFELD - Italijanka Manuela di Centa je zmagovalka včerajšnje tekme smučark tekačic za svetovni pokal v avstrijskem Seefeldu na pet kilometrov v prosti tehniki. Edina slovenska tekmovalka Nataša Lačen je z dobro minuto zaostanka za zmagovalko osvojila 26. mesto in pet točk v svetovnem pokalu. Izidi: ženske - 5 km prosto: 1. Manuela Di Centa 12:52.9, 2. Stefenia Belmondo (obe Ita) 12:53.5, 3. Jelena Valbe (Rus) 12:56.4, 4. Nina Gavriljuk (Rus) 13:12.4, 5. Katerima Neumanova (Ceš) 13:12.7. Obvestila PRIMOTOR KLUB vab’ člane in članice na občni zbor, ki bo v sredo 7. februarja 1996 ob 20.30 v gostilni Petaros v Borštu. KOŠARKA / JADRAN TKB JUTRI V DESIU Gorje poražencu! Zadnja priložnost za Desio, tvegajo pa tudi jadra novci Zaradi slabega in nepričakovanega poraza doma proti Monzi se je stanje Jadrana Tkb na skupni lestvici močno poslabšalo. Medtem, ko bi si z zmago naša združena košarkarska ekipa že zagotovila najmanj šesto mesto, je poraz omogočil peterki iz Va-reseja, ki našim sledi s Štirimi točkami zaostanka, a z boljšim medsebojnim obračunom, da Se vedno lahko razmišlja o uvrstitvi v končnico. Ravno tako ima teoretične možnosti sedaj tudi Monza, ki je s serijo zmag ujela Varese. Zato morajo jadranovd (22 točk) v zadnjih treh tekmah rednega dela zbrati vsaj še dva uspeha. Eno zmago lahko plavobelim pripišemo v predzadnjem kolu, ko bodo gostili že demotivirani Cas-sano (sicer uspešen v zadnjih dveh tednih), drugi par točk pa mora priti na dan na enem od dveh gostovanj, ah na jutrišnjem z Desiom (20 točk), ki je Se v slabših vodah kot Jadran ali proti drugouvrščenemu Oderzu (26), ki cilja na prvo mesto v škodo Bielle (30). Ni pa izključeno, da se bo končna lestvica še krepko spremenila, saj je na sporedu več medsebojnih spopadov, na lastno kožo pa so jadra-novci dognali, da se presenečenje skriva za vsakim vogalom. Jutrišnji dvoboj Banco Desio - Jadran Tkb je torej zelo važen za našo združeno ekipo, ki je v prvem delu prvenstva že blokirala lombardsko peterko in bi, v primeru novega uspeha, dokončno pustila De- sio za seboj. Obeta se torej zelo ogorčen boj, saj si Desio, ki bo v prihodnjem kolu igral v Čedadu (20), res ne more privoščiti novega spodrsljaja. DESIO: Staro društvo Orobica iz Bergama je v bistvu prevzelo mesto bivšega A ligaša iz Desia in se obenem tudi preselilo v Desio, kjer razpolaga s prekrasno Športno dvorano Palabancodesio,'ki zmore kar 7.000 gledalcev. Med številne novosti za letošnjo sezono velja omeniti novega trenerja Fabia Vanina, ki je bil dolgo let glavni trener mladinskih peterk v Desiu. Moštvo se je obenem krepko ojačilo s Številnimi novimi obrazi (Tavemelli, Di Grego-rio, Cappella in Divitini), Marco Molteni pa je nekajkrat nastopil tudi v A figi. Po odličnem Startu (4 zmage v 5 srečanjih) je Desio popustil in zaključil prvi del s 6 zmagami in 5 porazi. Z enakim učinkom so pričeli tudi povratni del (10-6 po 16. kolu), kar jih je privedlo do 3. mesta, v zadnjih treh tednih pa spet totalni »black out« in s tremi novimi porazi je Desio zdrknil med tiste, ki iščejo izhod iz močvirja. O velikem nihanju pričajo tudi izidi nekaterih tekem, saj je Desio kar šestkrat zmagal v gosteh, obenem pa je doma utrpel že več porazov, od katerih so bili nekateri celo katastrofalni: -22 z Varesejem, -4 s San Giovannijem, -19 z Monzo, -5 z Biello. Postava - playmakerji: Cappella (71’ - 189 cm), Giordano (75 - 188); branilci: Di Gregorio (67 -193), Molteni (75 - 194), Villa (76 - 190); krila: Tavemelli (65 - 201), Gaiani (76 - 199); centri: Zonca (64 - 198), Divitini (71 - 203), Orsenigo (77 - 204); trener Fabio Vanin. JADRAN: Po sobotnem debaklu so si bili Jadra-novi košarkarji edini, da bi bilo res škoda in tudi neumno, da bi si prav prdd ciljem zapravili vse dosedanje podvige in da bi se morali v naslednjih mesecih potegovati le za obstanek v ligi. Zato so Oberdan, Pregare, Vitez in ostali spet poprijeli z delom in se dobro pripravih za jutrišnji vroči spopad. Trener Andrej Vremec je opozoril na taktične poteze, ki so v prvem srečanju omogočile, da so ja-dranovci zanesljivo povozili Desio, z namenom, da bi naši igralci jutri ponovih takratno uspešno igro. TAKO V 1. DELU: Jadran Tkb - Desio 87:76 (45:29) 2e v prvem polčasu so si jadranovci priborih kar 16 točk naskoka, tako da sta lahko zaigrala tudi Klabjan in Požar. V drugem polčasu pa je Ja-dranova prednost v 29. minuti narasla celo na +30. Jadran: Vitez 18, Oberdan 17, Calavita 15, Pregare 12, Hmeljak 10 (na sliki), Rauber 6, Samec 6, Arena 3, Požar, Klabjan. Desio: Tosetti 15, Zonca 14, Gaiani 11, Tavemelli 9, D’Ayala 9, Giordano 8, Di Gregorio 8, Villa 2, Divitini. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 20. KOLA: Cas-sano - Varese -7, Monza - Riva del Garda +3, SS Giovanni - Cividale -16, Oderzo - Collegno +13, Biella - Scame Bg +8. Vanja Jogan NAMIZNI TENIS Miličevi v Messini Za uvrstitev v top 12 Konec tedna je v namiznem teniškem krogu namenjen individualnim tekmovanjem. Na turnir za kvalifikacije za TOP 12 sta odpotovali v Messino Krasovi drugokategornici Vanja in Katja Milič. Turnir je rezerviran za pingpongaše druge kategorije in kvalificirane iz predhodnih turnirjev tretje, ki sta bila v Bergamu in Reggio Calabrii. Nastop ženskih predstavnic je na programu jutri. Krasova drugokategomica Ana Bersan, ki se je že dvakrat prebila na turnir najboljše dvanajsterice, je oproščena trde kvalifikacijske preizkušnje, ker se po zadnji izdaji jakostnih lestvicah nahaja na osmem mestu, čeprav je ostala Se naprej v drugi kategoriji, ki se določa enkrat letno po zaključku državnega prvenstva. Kot so nam tolmačili pravilnik na zvezi, ima pravico do nastopa na Top 12 prvih 8 igralk na lestvici in štirje kvalificirani iz predhodnih turnirjev, za kar si bosta v Messini prizadevali Vanja in Katja. Slednja bo nastopila se v igri dvojic z Deborah Balboni. V Zgoniku deželni kvalifikacijski turnir Člani mladinskih kategorij, četrtokategorniki in tretjekate-gomiki z državnih jakostnih lestvic si bodo nabirati kvalifikacijske točke za nastop na ustreznih državnih prvenstvih na tretjem deželnem turnirju v Zgoniku jutri v organizaciji Chiadina. Na tem pomembnem turnirju bo z vsemi razpoložljivimi silami sodeloval tudi Športni krožek Kras z okoli 25 športniki. Tekmovanja bodo potekala po naslednjem umiku: ob 8.30 mladinci - mladinke, naraščajniki in naraščajnice. Ob 10. uri najmlajsi obeh spolov in istočasno tudi nastop dečkov in deklic. Ob 13. uri se bodo pomerili tretjekategorniki, ob 14.30 je predviden njihov finale in pričetek tekmovanj za četr-tokategomike. (J.J.) ŠPORT, ODBOJKA Sobota, 3. februarja 1996 MOŠKA B2 LIGA Imsa želi ujeti Sedico Gostje v Štandrežu po seriji sedmih zaporednih zmag Imsovi odbojkarji imajo v današnjem zadnjem kolu prvega dela moške B2 lige novo priložnost, da sebi in svojim navijačem dokažejo, kaj veljajo. Sedico, ki na lestvici s točkama več od Goričanov deli 3. mesto s San Miguelom, je v zadnjih sedmih kolih vedno zmagal in že to pove marsikaj o trenutni formi dre višnjih Valovih gostov. Moštvo iz bližine Bel-luna nastopa letos v dokaj spremenjeni postavi v primerjavi z lansko sezono. Poleti sta namreč klub zapustila tolkač Casarin (Pordenone) in podajač Ebone (Santa Giustina), tako da je moštvi grozila oslabitev. Iz težav sta Sedico rešila brata Bertossi, ki predstavljata odlično okrepitev. Giaco-mo je lani igral v Bi ligi z Bassanom, 22-letni tolkač Davide (193 cm) pa je bil pretekli dve leti celo v postavi prvoligaša MTA iz Padove in je baje pravi starh in trepet obramb v ligi- »Zaradi neuigranosti smo imeli na začetku precej težav, ker sta brata Bertossi prišla tik pred pričetkom prvenstva. Premagali smo Bussolengo, a smo imeli precej sreče, potem smo nerodno izgubili nekaj tekem, zdaj pa smo v pravi formi. Vem, da je v Gorici zelo težko zmagati, a sem optimist. Morebitnega tie breaka se ne bojim, saj smo jih doslej osvojili že štiri. Pričakujem, da bo tekma zanimiva za gledalce,« pravi trener gostov VValter De Barba, ki mrd, da sedanji položaj na lestvici povsem ustreza ali celo presega društvena pričakovanja, a da niso obupali niti glede napredovanja. Ne gre skrivati dejstva, da bi lahko današnja tekma zelo globoko vplivala na nadaljnji potek Valove sezone. Po tednih negotovosti dobiva namreč lestvica neko jasnejšo podobo. Ostati tik pod vrhom pa bi predstavljalo odlično izhodišče za povratni del. Trener Zamo ne bo mogel računati na vse igralce, a zaradi širokega izbora igralcev stanje v ekipi na splošno ni slabo. Koršič in Paoletti sta še poškodovana, treniral pa ni niti Matej Cemic, ki bo kvečjemu sedel na klopi za rezerve. Po drugi strani pa spet redno vadi Igor Florenin, kapetan Feri pa na treningih potrjuje, da je v optimalni formi. Pričakovati je, da bo poleg njega na krilu v postavi začel Giancarlo Populim. ŽENSKA C1 LIGA / NA OPČINAH Derbi je za obe ekipi pomemben Slogašice na derbiju prvič štartajo iz boljšega položaja na lestvici - Ob 18. uri Za prvenstvene tretjoligaške tekme med igralkami Koimpexa in Bora Morcan-tile vlada med našimi ljubitelji odbojke precejšnje zanimanje. Današnji deveti derbi (na Opčinah, pričetek ob 18, uri) v tem pogledu ni izjema. Od vseh prejšnjih se še najbolj razlikuje po tem, da na njem slogašice prvič štartajo iz boljšega položaja od borovk (plus šest točk na lestvici), kar je lahko prednost (večja samozavest) ali pa tudi ne (nehvaležnost vloge favorita). Položaj v obeh šestericah pred derbijem ni najboljši, zato mogoče tekma za obe ne prihaja ob najboljšem času. To se posebej velja za borovke. Trenerju Marku Kalcu so v zadnjih dveh mesecih druga za drugo zmanjkale kar tri igralke iz standardne se-sterke, zaradi pomanjkanja ustreznih menjav pa se je moral zateči po pomoč k nekaterm že neaktivnim igralkam, doprinos katerih pa še ne more biti optimalen, ker imajo za sabo le nekaj treningov. Slogašice so v srečanju 8. kola izgubile standardno podajačico Piccolijevo, v naslednjih štirih tekmah pa dosegle le eno zmago. Čeprav še posebej v soboto proti Battaglinu niso igrale slabo in je bil spored tekem v preteklem mesecu objektivno zelo zahteven, pa so trije zaporedni porazi in sestop z vodilnega položaja na lestvici, verjetno le nekoliko načeli prej odlično vzdušje v šesterki. Danes ima trener Branko Sain težave tudi z menjavami, saj Košutove spet ne bo, Brumatova pa ima za sabo le en trening. »Mislim, da imata ekipi skoraj enake možnosti za zmago, ker dosedanji rezultati in take ali drugačne težave na derbijih nimajo takega vpliva. Verjamem, da bodo borovke prav na tej tekmi hotele dokazati, kaj resnično zmorejo. Pričakujem borbeno igro, upam, da bo tekma tudi kvalitetna,« pravi Sain, podobno pa razmišlja tudi njegov kolega. »Nasa situacija ni rožnata, vseeno pa na takih tekmah ni nikoli izrazitega favorita. Za nas pa je zdaj bolj kot derbi pomembno to, da starejše igralke cimprej pridejo v formo in da se v ekipo vrne kakšna od poškodovanih, v prvi vrsti Gre-gorijeva, ki je že pričela s treningi, a žoge še ne more udariti,« pravi Kalc. MOŠKA C1 LIGA / OPČINE h Koimpex čaka tržaški derbi s Pallavolom Na Opčinah se bosta danes zvečer srečali najboljši tržaški ekipi, saj se bosta pomerila Koimpex in Pallavolo Trieste. Zanimanje za tržaški derbi je seveda zelo veliko, čeprav je Pallavolo Ts do sedaj precej razočaral. Pred prvenstvom je bil med favoriti za napredovanje, potem pa so bili njegovi rezultati precej povprečni, dno pa je tržaška ekipa verjetno dosegla v prejšnjem kolu, ko je izgubila na domačem igrišču 3:0 s Fossojem. Do sedaj je torej Pallavolo dosegel polovico Koimpexovih točk in je že v nevarnih vodah. Da je situacija vse prej kot rožnata pa priča tudi podatek, da je trener Levatino v ponedeljek zapustil ekipo. Pomožni trener Koimpexa De VValderstein pa je vseeno zaskrbljen: »Derbi je pač derbi. Nasprotniki pa bodo tokrat še toliko bolj jezni in motivirani, da vsem dokažejo svojo pravo moč. Mi vsekakor ciljamo na zmago, da obdržimo primat.« Pri slogaših je bil cel teden bolan Aljoša Kralj, ki bo danes vseeno prisoten, a seveda ne bo v optimalni formi. (A.M.) MOŠKA C1 LIGA / SOVODNJE Soča Sobema bo skušala presenetili vodilni Mogliano Vse bolj prepričljiva Soča Sobema bo danes poskusila pripraviti novo presenečenje, toda tokrat bo še veliko težje, kot je bilo v prejšnjih osmih kolih, ko je dosegla kar šest zmag. V Sovodnje prihaja namreč vodeči Mogliano, ki je že na začetku veljal za enega glavnih favoritov prvenstva, predvsem po prihodu odličnega tolkača Rossatta. V prvih štirih kolih je izgubil proti Koimpexu in Laguni Light, toda v nadaljevanju je v celoti potrdil napovedi, saj je dosegel osem zaporednih zmag, nasprotnikom pa je prepustil le štiri sete. Prejšnji teden pa je s 3:0 premagal S. Giustino. Soča tudi ta teden ni imela sreče. Poleg že običajnih odsotnosti Mučiča in Muscaua bo tudi tokrat manjkal standardni podajač Tomšič zaradi poškodbe prsta. Vprašljiv je nastop Battistija, ki je med tednom zbolel, cel teden pa Jakopič ni mogel računati niti na Petejana. »Ce bo šlo vse po sreči, bom lahko danes računal na osem igralcev. Proti tako močnemu nasprotniku pa imamo s tako kratko klopjo malo možnosti. Vseeno pa se ne vnaprej predamo,« je povedal trener Jakopič. (A.M.) Sobotna napoved: Damjan Domi Damjan Dorni (letnik '73) je začel igrati odbojko s trinajstimi leti pri 01ympii, Tu je tudi vsa ta leta ostal, samo eno sezono je igral pri Soči. V mladinskih kategorijah je osvojil deželne naslove under 14, 15 in 16, dvakrat pa je bil tudi elan deželne raprezen-tance under 16. Pri šestnajstih letih je opravil krstni nastop v članski ekipi v C2 ligi, kjer je potem igral vse do danes. Najboljši igralec: Andrea Giani Najboljši igralec pri nas: Simon Terpin Najboljša igralka: Viviana Zotti Moja najboljša tekma: mora še priti Moja najslabša tekma: letos proti Natisonii (2:3) Bo napredovala moška ali Zenska ekipa 01ympie? Upam, da obe, mislim pa, da imamo mi več možnosti. Se bo Bor rešil? Da. Presenečenje 1. dela: Sloga (moški) Današnja napoved hnsa - San Miguel 3:2 Koimpex (M) - Pallavolo Ts 3:0 Soča Sobema - Mogliano 2:3 Koimpex (Z) - Bor Mercantile 3:1 Prata - Bor Fortrade 1:3 Rojalese - 01ympia CDR 1:3 Sokol - Farra 3:1 01ympia K2 spori - Mercato Selz 3:0 Espego - Korting 3:1 Fiumicello - Val 0:3 DEŽELNE LIGE / V ŠTANDRE2U Povratni derbi Espego - Korting Težko gostovanje Olympie CDR pri Rojaleseju, borovci v Prati V moški D ligi je danes na sporedu še povratni derbi med Espegom in Koitingom. Favoriti so vsekakor Goričani, čeprav so prejšnji teden nerodno izgubili v Ronkah in s tem naredili medvedjo uslugo prav tržaški združeni ekipi. Kot je povedal najbolj izkušen igralec Espega Petejan, je nadaljevanje prvenstva Espega odvisno od tekem s Koitingom in z Rozzolom. Ce zmagajo ti dve tekmi, ostanejo v stiku z vrhom in imajo še možnosti za uvrstitev v play-off. Drugače pa bodo verjetno dobili več prostora igralci, ki so do sedaj manj igrali. Trener Tržačanov Drasič se zaveda, da ho izredno težko: »Espego si ne more dovoliti dveh zaporednih spodrsljajev, toda mi moramo iskati točke povsod. Mislim, da bo lepa in zanimiva tekma, čeprav so Goričani trenutno nekoliko boljši od nas.« V moški C2 ligi čaka težka tekma prevdsem Oljmpio CDR, ki se bo v gosteh srečala z Rojale-sejem. Ta ima na lestvici dve točki več od Goričanov in spada med ekipe, ki se potegujejo za vrh lestvice. Za Oljmpio je tokrat zares zadnja priložnost, da obdrži stik z boljšimi ekipami, tako da se lahko potem v povratnem delu poskusijo povzpeti do samega vrha. Tudi danes ne bo igral poškodovani Ferfoglia, medtem ko so ostah igralci zdravi. Bor Fortrade začenja danes serijo lažjih tekem, na katerih bi moral zbrati točke, ki bi mu zagotovile obstanek v ligi. Tokrat gre v Prato, ki ima na lestvici le dve točki. Trener Ceha je vseeno zaskrbljen: »Prata je mlada ekipa, ki je malokrat zmagala, a je vedno osvojila kakšen set. Proti isti ekipi smo lani v povratnem delu izgubili, zato je ne smemo podcenjevati. Dokazali smo, da smo lahko enakovredni vsakemu, če pa igramo slabo, lahko izgubimo s katerokoli ekipo.« Tokrat bodo borovci v polni zasedbi, čeprav je bilo med tednom nekaj gripe. Igralci so motivirani, saj so lani s Prato izgubili dvakrat in se hočejo nasprotniku oddolžiti. V ženski C2 ligi igrata oba naša predstavnika na domačem igrišču. 01ympia K2 spori se bo srečala s tržiškim Mercato di Selz, ki ima na lestvici le 8 točk, vseeno pa se ga ne sme podcenjevati, saj je v zadnjih treh kolih dvakrat zmagal, proti Sokolu in proti Vivilu. Kristančičeva ekipa pa si seveda ne sme dovoliti novih spodrsljajev, da ohrani stik z vrhom lestvice. Tudi Sokol upa v zmago, toda ne bo imel lahkega dela. Srečal se bo namreč s Farro, ki je po nekoliko obotavljajočem začetku prvenstva nanizala serijo zmag. Premagala je tudi Codroi-po in Vivil, v zadnjih šestih kolih pa je izgubila samo z vodečo Torriano, tako da ima zdaj dve točki več od sokolovk Te so med tednom trenirale v okrnjeni zasedbi, saj so imele probleme Marucellijeva, Skerkova in Visentinova. V ženski D ligi ne bi smel imeti velikih problemov Jerončičev Val Zadružna kreditna banka, ki gostuje v Fiumicellu. Ta je sicer v prejšnjem kolu presenetil z gladko zmago v Re-pnu proti Koimpexu, toda valovke se ne bi smele pustiti presenetiti in bi morale tako mimo obdržati primat na lestvici. (A.M.) domači šport Danes Sobota, 3. februarja 1996 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Štandrežu: Imsa - Sedico MOŠKA Gl LIGA 20.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Mogliano Veneta; 20.30 na Opčinah. Koimpex - Pallavolo Trieste ZENSKA Cl UGA 18.00 na Opčinah: Koimpex - Bor Mercantile MOŠKA C2UGA 18.00 v Prati: Prata - Bor Fortrade; 20.45 v Reani del Rojale: Citta della calzatura Rojalese - 01ympia CDR ZENSKA C2 LIGA 20.30 v Nabrežini: Sokol - Farra; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Oljunpia K2 sport - II Mercato di Selz MOŠKA D LIGA 17.30 v Štandrežu: Espego - Korting ŽENSKA D LIGA 20.30 v Fiumicellu: Volvo Abetini - Val Zadružna kreditna banka 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.45 v Foljanu: Corridoni - Naš prapor 1. ZENSKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Val - Pieris MLADINCI 15.00 v Trstu, 1. maj: Korting - Pallavolo Trieste MLADINKE 15.30 v Trstu, Rismondo: Sant’Andrea - Koimpex DEKUCE 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant’Andrea - Koimpex; 15.30 v Trstu, Visentini: Virtus - Bor Friulexport; 15.30 v Trstu, Don Milani: Altura - Sloga B NARAŠČA JNICE 16.00 v Trstu, Ul. della Valle: Ricreatori - Kontovel A KOŠARKA C2LIGA 20.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Pagnacco DUGA 18.15 v Trstu, »1. maj«: Cicibona Helvetius - UG Goriziana PROMOCIJSKA UGA 17.30 v Dolini: Breg - Skyscrapers; 20.30 pri Briščkih, »Ervatti«: Polet Metra - Ottica Ziglio KADETI 19.30 pri Briščkih, dom »Ervatti«: Kontovel - Jadran DEČKI 16.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom Sprintauto - UG Goriziana; 16.00 v Trstu, »1. maj«: Bor A Ediauto -Don Bosco PROPAGANDA 16.00 pri Briščkih, dom »Ervatti«: Jadran - Ricreatori; 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Polet NOGOMET MLADINCI 14.30 v Štandrežu: Juventina - San Sergio; 14.45 v Ločniku: Ludnico - Sovodnje; 15.00 v Križu: Vesna - Zaule; 14.30 v Dolini: Costalunga - Primorje ZAČETNIKI 15.30 na Proseku: Primorje Tehtal - Costalunga HOKEJ NA KOTALKAH GUGA 20.30 v Pierisu: Polet Elettroantoni - Valchiampo Vi ROKOMET MOŠKA C UGA 16.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Team Trst Jutri Nedelja, 3. februarja 1996 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Moši: Mossa - Juventina; 14.30 v Manzanu: Manzano - Sovodnje 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Basaldella; 14.30 na Opčinah: Opicina - Vesna; 14.30 v Pagnaccu: Pagnacco -Primorje 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Como 3. AMATERSKA UGA 14.30 na Proseku: Gaja - Kras; 10.30 v Dolini: Breg -Venus; 14.30 v Tržiču: Romana - Dolina; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Torre NARAŠČAJNIKI 10.30 pri Domuu: Domio - Zarja Adriaimpex KOŠARKA BUGA 17.30 v Desiu (MI): Banco Desio - Jadran TKB DUGA 11.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Scoglietto - Kontovel I. DIVIZIJA 17.00 pri Briščkih, dom »Ervatti«: Sokol - Dinamo DEČKI 9.30 v Trstu, »1. maj«: Bor B Autocarrozzeria Boris - Panauto; 11.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi -Kontovel PROPAGANDA 11.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Dentalex - Kontovel ODBOJKA MLADINCI 10.00 v Trstu, 1. maj: Koimpex - Prevenire NARASCAJNICE 9.15 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Sloga A; 9.30 v Trstu, Ul. San Pasquale: Orna A - Breg ROKOMET ZENSKA C UGA 11.00 v Thienah: Quadrifoglio - Kras HOKEJ NA KOTALKAH ZAČETNIKI II. 00 v Pierisu: Polet Elettroantoni - Breganze ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Sobota, 3. februarja 1996 Jj Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4: Pričakujte prijetno presenečenje; ugotovili boste, da vam je simpatija naklonjena tudi brez posebnega truda. Zadostuje, če ji kdaj pa kdaj vrnete pogled in ji z nasmehom ohranite upanje. BIK 21.4 - 20. 5.: Manjka vam temeljit počitek, zato nikar ne načrtujte napornih izletov in mokrih zabav. Predajte se klicu telesa in ne žalostite se preveč, ko vas bo popadla nebogljenost. Jok je zelo zdravilen. DVOJOKA 21.5. - 21.6.: Svoje bližnje, ki jih že dolgo zanemarjate, boste preseneffi z netim, kar si že dolgo potihem želijo. Veselje bo neizmerno, dodatna nagrada pa vas bo vzpodbudila k novim podvigom, RAK 22. 6. - 22. 7.: Povlekli boste modro potezo: pokopali boste stare načrte, izpraznili svoj um ter dovolili intuiciji, da vas navda z novimi. Ker bodo prišli od znotraj, bo uspeh neviden, vendar sladek. LEV 23.7. - 23.8.: Samozadovoljstvu boste pridružili Se iskrico zadovoljstva s partnerjem, ki bo tokrat izjemno toleranten in, pozoren. Ničesar nima za bregom; spoznal je le, da trnju ustrezajo rokavice. DEVICA 24 8. - 22.9.; Prepustili se boste sanjarijam v zvezi z novo poslovno priložnostjo, zato se nikar ne čudite, če bodo ptidd iz domačega gnezda privzdignili glas in vas obsipali s piskavimi očitki. TEHTNICA 23.9.-22.10.: V zagretosti za novo priložnost boste skoraj povsem pozabili, kako se imenuje današnji dan. A saj ni pomembno; ustvarjalnost, ujeta v okove časa, je lahko kvečjemu jalovo ponavljanje. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ker bo vas prijem nežen, se vam bo izmuznilo marsikaj, brez česar ste doslej mislili, da ne morete napredovati. O ja, napredovali boste toliko lažje, kolikor manj plotov se boste držali. STRELEC 23,11.-21.12.; Ugotovili boste, da vam samostojnost godi samo takrat, kadar je ne spremlja osamljenost Zares nima smisla, da rinete v samoto, samo zato, da bi si še enkrat dokazali, da brez drugih ne morete. KOZOROG 22,12. - M. 1.: Nekdo vam bo obljubil nebesa Ponudili mu boste mastno nagrado, a že po prvih korakih po njegovih stopinjah boste dojeli, da bo cena previsoka. Kje ste pa že sliSali, da so nebesa poceni. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Po uriti neobveznega umovanja boste dognali rešitev, nato pa svoje odkritje z uspehom popeljali v prakso. Čeprav bo včasih tečno m naporno, boste vendarle vztrajdi do žetve. RIBI 20.2. - 20.3.: Ce bi se iz vsake izkušnje naučili toliko kot iz minule, bi vaše napredovanje potekalo s potrojeno hitrostjo. A ker radi preverjate doseženo, bo dvema korakoma naprej sledil korak nazaj. ___________KULINARIKA________ »Filmske« lasagne daljne Aljaske Specialitete junakov Severnih obzorij Janine Turner alias Maggie O'Connell Za mnoge ljubitelje dobrih televizijskih nadaljevank je Aljaska prav gotovo postala zelo priljubljena pokrajina po zaslugi izvrstne nadaljevanke Severna obzorja, ki nas je že večkrat obiskala na malih zaslonih. Nadaljevanka je v mnogih državah, kjer so jo predvajali, postala prava ikona, seveda pa je popularnost sprožila tudi celo vrsto stranskih projektov, v katerih je televizijska družba CBS videla možnost dodatnega zaslužka. Eden od teh projektov je tudi knjiga Northern Exposure Cookbook, za katero so svoje kuharske recepte prispevali vsi glavni junaki nadaljevanke: Joel Fleischmann, Chris Ste-vens, Ed Chigliak, Marilyn Whirlwind, Maurice Min-nifield in seveda - nanj res ne gre pozabiti - Adam. Zanj namreč vemo, da je najboljši kuhar ne samo Aljaske, ampak celega sveta. Na Aljaski sicer veselo jedo losovo meso, ker pa tovrstnega rogovilarja v naših logih mesojedci bolj poredko malicajo, smo si ga v posameznih receptih drznili zamenjati za kakšno Slovencem bolj dostopno meso. Kot pokušino vam ponujamo lasagne izpod kuhalnic treh dam Ciceiyja -Maggie 0‘Conneil, Ruth-Anne Miller in Shelly Tambo Vincoeur. Dober tek ob kakšnem vam naj-Ijubšem delu Severnih obzorij. (I. P.) Maggijina lasagna (vegetarijanska) Potrebujete: 3 žličke olivnega olja, 25 dkg gob, na rezine zrezano bučko, bučo, zeleno papriko, rdečo papriko, veliko Čebulo. Potrebujete še: 1/2 kg rezancev, 5 žličk masla, polovico žličke moke, 2 žlici mleka, malo belega popra, žličko posušene bazilike, 5 žlic zribanega parmezana, slabo žličko sesekljanega peteršilja, 25 dag mozzarelle. PeCico segrejte na 180°C. Žlici olja segrejte v ponvi; vanjo stresite zrezano bučko, bučo, papriko in čebulo. Zelenjavo pražite približno 6 minut. Pazite, da ne porjavi! Ko je nekoliko mehka, jo stresite v drugo posodo. Nato popražite v ponvi še gobe, vendar ne več kot 5 minut. Potem gobe vmešajte v posodo z zelenjavo. V loncu skuhajte rezance, vendar ne do mehkega. Odcedite jih in prelijte z mrzlo vodo. V ponvi z debelim dnom stopite maslo, vanj stresite žličko moke in mešajte približno 3 minute. Povečajte temperaturo in zmesi masla in moke dolijte še žlički mleka. Mešajte toliko Časa, da omaka postane gladka in gosta. Ko jo odstavite od ognja, vanjo stresite beli poper in parmezan. Manjšo količino omake zlijte v pekač. Vanj stresite tretjino rezancev, nanje pa polovico zelenjave. Polijte jo z masleno omako, pobesite s polovico bazilike in mozzarelle, znova dodajte plast rezancev, nato pa spet baziliko in mozzarello. Pekač pokrijte z aluminijasto folijo. Pecite 20 minut, potem odsbanite folijo in pustite v peCici še 10 minut, da zgornja plast porumeni. Ruth-Annina lasagna Seseklajte: celo čebulo, polovico zelene in strok Česna. Potrebujete še: 2 žlici rastlinskega olja, 225 g zmlete govedine, 30 g paradižnikove mezge, žličko posušenega origana, žličko posušene bazilike, SCepec soli in zmletega črnega popra, žličko sladkorja, žlico in pol mehkega sira, 1 jajce, 225 g širokih rezancev, žlico zrezane mozzarelle. PeCico segrejte na 180° C. Olje segrejte v ponvi, vanj stesite Čebulo, zeleno in Česen in pražite 5 minut. Potem dodajte še meso in ga nekaj minut pražite. Ko porumeni, stresite v ponev še paradižnikovo mezgo, origano, baziliko, sol, poper in sladkor. Pustite na ognju, da zavre, potem zmanjšajte temperaturo in brez pokrovke pustite poCasi vreti Se 20 minut; nekajkrat pomešajte. Medtem v posebni posodi zmešajte mehki sir z jajcem. V pekač stresite tretjino kuhanih rezancev, jih polijte s tretjino omake, nekaj žlicami mešanice sira in jajca, nanjo zložite Se zrezano mozzarello. Naredite tri taksne plasti. Pecite 25 minut oziroma toliko Časa, da vrhnja plast mozzarelle porumeni. Shellyjine lasagne Za pripravo potrebujete: 250 g jajčnih rezancev, 1 Čebulo, 1 zeleno papriko, 1 žlico kisle smetane, 1 žlico mehkega sira, 2 žlici olivnega olja, 45 dag zrezanega piščančjega mesa, sol, mleti Crni poper, pol žličke česna v prahu, 45 g paradižnikove mezge, polovico žlice nastrgane mozarrelle. PeCico segrejte na 180° C. V posebni posodi zmešajte ne preveč kuhane rezance, čebulo, zeleno papriko, kislo smetano in mehki sir. Pustite stati nekaj minut. V ponvi dobrih 5 minut med mešanjem pražite zrezano piščančje meso. Ko ste odcedili maščobo, meso še nekaj Časa pražite, dodajte mu sol, poper, zmlet Česen in paradižnikovo mezgo. Kuhanjte 5 minut. V pekaC najprej zložite plast testenin, nato plast mesa in spet testenine. Zadnja plast naj bo iz mesa, vendar jo pobesite Se s sirom. Pecite 25 minut oziroma toliko Časa, da se sir stopi in porjavi. Cynthia Geary alias Shelly Tambo Vincoeur SKANDINAVSKA KRIŽANKA / OBROBNI DEL VEČJEGA NASELJA PASMA PSOV LUbN VELIKIH PREROKOV STARE 7AVF7F PLAHA GOZDNA ŽIVAL PODREDNI VEZNIK, KATERI GLASBENA OZNAČBA KMEČKO VOZILO FRANC MEŠKO REKA V IRANU (IZ CRK KRETA AVTOR: SIMON BIZJAK GRČIJA ODVAJALO, DRISTILO, ČISTILO POLITIČNO ZATOČIŠČE STRADANJE (STAR.) H0HIUUAL-SKO NOGOMETNO MOŠTVO PRIPOVEDNA PESEM AFRIŠKI VELETOK PRVOTNI PREB. APENIN POLOTOKA ALKALIJSKA KOVINA (Cs) HRIB NAD BEOGRADOM DELFIN ZENSKA, KI IGRA NA KAK INSTRUMENT • RAZBRAZDA-NOST, NPR. CESTE RAZTALITEV NORDIJSKO BOŽANSTVO NEKDANJI IZRAELSKI POLITIK IABA) FR. PESNIK (TRISTAN) DRAGA ZENSKA RUSKO Z. IME (IZ CRK IRKA) SRB. PISEC LAZAREVIČ TORBA ZA SPISE GOZDNA, DREVESNA VILA V GR. MITOLOGIJI PRIVEZ VELIK UGLED, VELJAVA 'STREHA SVETA" IGRALKA DAGOVER ANG. PISEC (JOSEPH) MESEC LJUBEZNI RICHARD CHAMBERLAIN MOŠTVO, TEAM SLAB UČENEC IZGOVARJAVA RUSJANOVO LETALO JAVOR (LAT.) ENEAS GRDO PRAVUICNO BITJE ALBERTO TOMBA NOETOVA BARKA POVRHNJA POŠKODBA V OBLIKI CRTE 100 VELIK KUP PERZUA STARA JAPONSKA PRESTOLNICA SLAVKO OSTERC AM. IGRALEC (RICHARD) KANTAVTOR SMOLAR NOGOMETAŠ ZULIC AM.PEVKA (Y0K0l VRSTA BAMBUSA PRISTANIŠČE NA V. OBALI ITALIJE RASTLINA, KI PECE IN NE POZEBE RIM. BOG. ZARJE ANDREJ HIENG UŽIVALEC HRANE PRVI NEPO-UDARJENI ZLOG V VERZU SADNI SKODUIVEC MESTO V J. ŠPANIJI BLIZU SEVILLE ZGORNJA OKONČINA GOZDNA TROSOVKA MESTO V JUŽNI TURCUI •VNvav ‘HVN ‘vina 'avcm ‘VZfltDTVNV ‘Daaal ‘vaotiAV ‘VABMOti ‘iNvm 'NDtNOL ‘fflHVS ‘Nvoa ‘os ‘Q1S ‘IV ‘aaov ‘VOH ‘vlmia Vdeta ‘oa ‘lwt ‘m ‘VAV1S ‘Z3A ‘vovraa ‘vzvi ‘vara ‘vavzi ‘Nvaa ‘AaiMoizva ‘isoiiazva ‘voiNaasvao ‘vaAvasnd :ouABJopoA :A3JJS3^[ RAI 3 slovenski program © RAI 1 7.00 9.00 9.55 10.20 10.50 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.45 17.55 18.00 18.15 18.30 19.35 20.35 20.50 23.15 23.20 0.10 0.30 2.20 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Oddaja za najmlajše Dok.: Antonio Rubino Tedenski pregled televizijskih programov: La-Raichevedrai Film: Le avventure di Gerard (pust., VB 70) Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up Izžrebanje lota Dnevnik Rubrika o zdravju in lepoti Piir sani piu belli Variete: Dinsey Club, vmes risanke Izžrebanje lota Dnevnik Nedeljski evangelij Variete: Luna Park Vreme, dnevnik, šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Variete: Mille lire al me-se (vodita Pippo Baudo, Giancarlo Magalli) Dnevnik Posebnosti Tgl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Film: Una squillo per 1’ ispettore Klute (krim., ZDA 71, i. J. Fonda. D. Sutherland, R. Scheider) Variete: Su e giu (’68) RAI 2 6.55 10.05 12.00 13.00 14.00 14.05 14.55 15.45 15.50 16.20 17.05 18.05 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 0.35 1.05 Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 TGR v Evropi, 11.05 Potrebujem te Variete: V družini Dnevnik, športna odd. Dribbling Od besed k dejanju Glasb, oddaja: Mio Capi-tano Variete: II fantacalcio Izžrebanje lota Tvoj bližnji Variete: Quando ridere faceva ridere Aktualne teme: L’ amica delle mogli (C. Mori) Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik ob 20.30 Film: Mirage (krim., ZDA '95, i. S. Young) Na odru, glasba in gledališče za sobotni večer, vmes dnevnik in vreme Tedednski pregled televizijskih programov Film: L’ attesa (krim.) ^ RAI 3 6.30 7.50 9.10 9.40 10.40 12.00 13.30 14.00 14.50 15.15 18.50 19.35 20.00 20.30 22.30 22.55 23.55 Pregled tiska, Drobci Film: Le due tigri (pust., It. ’41, i. M. Girotti) Pregled televizijskih pr. Oddaja o kmetijstvu SP v smučanju: smuk, Z, 12.05 moški smuk Dnevnik Ribici pripovedujejo Deželne vesti, dnevnik TGR Okolje Italija Sport: atletika, odbojka, 17.00 rubrika Doposci, smučarski tek, biatlon, košarka Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Caro Lubrano Aktualna odd.: Ultimo minuto Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Harem Dnevnik in vreme 0.05 1.20 Nočni šport: smučarski tek, ciklokros Variete: Fuori orario, vmes film Cinema of vengeance ® RETE 4 7.50 12.30 13.30 14.00 16.00 17.30 19.00 19.30 20.00 20.30 22.30 0.40 Nad.: Valeria in Massi-miliano, 8.40 Un volto, due donne, 9.30 Zingara, 10.15 Renzo in Lucia, 11.15 La forza deli’ amo-re, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hope Dnevnik Medicine a confronto Nan.: Burk, 17.00 Jeffer-sonovi TV film: Agatha Christie assassinio allo specchio Nan.: Le cinque signore Buchanans Dnevnik in vreme Variete: Le pid belle Scene da un matrimonio Film: II corpo del reato (krim., ZDA ’89, i. B, Reynolds, T. Russell) Film: Sangue e arena (ZDA ’41, i. T. Power, R. Hayworth) vmes (23.30) dnevnik Tg 4 Pregled tiska @ CANALE5 Na prvi strani Nan.: Arnold Aktualno: Nonsolomoda Un papa di prima pagina Aktualno: Anteprima, 11.30 Televizijsko sodišče - Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Arniči Nan.: Simpsonovi Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Rose rosse (vodijo P. Franco, L. Gullot-ta, O. Lionello) Dnevnik Film: Mille bolle blu (kom., It. ’93, i. C. Biga-gli), 0.30 dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA1 |r SLOVENIJA 1 H Koper 6.30 11.00 12.25 13.00 14.30 15.00 16.00 16.30 16.45 17.15 18.30 19.05 20.30 22.30 23.30 0.40 2.50 Otroški variete Film: Una famiglia per Fanny (kom., ZDA ’87) Odprti studio, 12.40 Sport studio Otroški variete Variete: Mai dire banzai Glasb, odd.: Jammin’ Variete: Colpo di fulmine CD-rom Parade Nan.: Družina Addams Aktualno: Sola v živo, 17.50 8 mm Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: II mio amico Mac (fant., ZDA ’88, r. S. Raf-fill, i. M. West, J. Ward) Film: Guerriero america-no 3 (dram., ZDA ’89, i. S. James, D. Bradley) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Bapvatch # TELE 4 13.30 20.30 22.30 17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Film: Stamping Ground Športna oddaja (•) MONTECARLO 14.00 10.30 15.30 20.30 23.10 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik 12.00 SP v smučanju Nogomet: Pokal Afrike Film: Sierra Charriba (vestern, ZDA ’65) Film: Come eravamo Otroški program: Radovedni tacek: Pesek Kljukceve dogodivščine Male sive celice, kviz Zgodbe iz školjke Učimo se tujih jezikov, angleščina, 5. del Čistilna mašina, film Znanje za znanje, pon. Analitična mehanika Veliki dosežki slovenske kirurgije Popotovanje v Benetke: Interpreti Veneziani, 1. del Poročila Hugo. pon. tv igrice Svet narave, pon. 5. dela angleške dok. serije Tednik, pon. Policisti s srcem, 26., zadnji del avstralske nani-znake Starodavni vojščaki, 11. del dok. serije TV dnevnik 1 Otroški program: Razjarnikovi v prometu Alpe Jadran liJS Ozare |tS5 Hugo, tv igrica IMA Risanka ngS TV dnevnik 2, vreme, šport mA Teater Paradižnik Neodkrita Kilikilija, dokumentarna oddaja Turistična oddaja Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme Krvolocneži, francoski film lillTil Poročila (T SLOVENIJA 2 l:l*M Euronevvs Poglej in zadeni, pon. SP v biatlonu, 15 km (Z), prenos Koncert Erosa Ramazzo-tija, pon. Euronevvs Ciklus filmov Johna Forda: Sonce sije, ameriški film Športna sreda . Podarim dobim, pon. Dan slovenske košarke Karaoke 4x4, oddaja o ljudeh in živali Policaj v vrtcu, ameriški film Sobotna noč: Morrissey; The Young Gods na ameriški turneji leta '92 Euronevvs 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.45 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.30 21.35 22.00 22.15 23.05 Euronevvs Peter Pan Club, otroška oddaja TVD mladi Family album, tečaj angleškega jezika Slovenski program Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih, pon. Primorska kronika Nikar TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak Četrtkova športna oddaja, ponovitev Mačka, tv nadaljevanka, 3. del Režija: Leonardo Castella-ni Dokumentarna serija Vsedanes - TV dnevnik Renato Chicco Jazz quartet Achtung Baby! - oddaja o kulturi, avtor Roberto Ferrucci Hrvaška 1 TV koledar Poročila Slanko, 12. del Kje je jurCek? Risanka Ki ds down under, 3. del Charlie Chaplin, am. film Dnevnik Prizma Poštarska zgodba, oddaja Tv razstava Risanka Briljantina Vsi poročevalci sveta Poročila Sinovi viharjev Televizija o televiziji Kdo pride na večerjo? Na začetku je bila beseda Dnevnik Rožnati kadilak, am. film Blame It on the Blues Dnevnik Slika na sliko Polnočna premiera: Cadfael, am. film r 'N Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 5 x 5 v živo; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5,00,6.00,6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.40 Obvestila; 14.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Glasbene želje; 19.00 šport in Vaše melodije; 22.23 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja dela; 15.00 Zborovske skladbe; \^15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Glasb, ciklus; 19.30 Opera; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.05 Pozdrav; 8.15 Primorski zaliv; 8.50 Pesem tedna; 9,00 Informacije; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.40 Povver play; 10.45 -11.20 Sobotna akcija Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zanimivost; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 20 Modrih; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0,00 Nočni. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 18.45 Rigatoni; 20.00 Prenos RMI. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega Radia; 9.40 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert Big Band RTV Slovenija; 10.30 Filmi na ekranih; 11.45 Orkestri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 Duh časa in čar odra; 15.40 Made in ltaly; 16.00 Cigani, večni popotniki; 16.35 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena: Bajke in povesti o Slovencih (r. B. Kobal); 18.30 soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, .12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H. tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG Sobota, 3. febraarja 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI SREDIŠČE ZMERNO topla hladna središče anti- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA K, Vr---- Ć) O o 6^ n IBS Hi # m \ C A DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.23 in zašlo ob 17.09. Dan bo dole 9 ur in 46 minut. Luna bo vzSla ob 16.22 in zašla ob 6.13. ONESNAŽENOST ZRAKA 2.2. povprečna 6.00-7.00 24-uma maks. uma Ljubljana Bežigrad 54 76 215 Trbovlje 83 - - Zagorje 169 Topolšica 26 59 318 Celje 130 89 226 Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska v—'’--' SNEŽNE RAZMERE 350 mikragramov/m3 700 mikrograrnov/m Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo obremenilen. Veliko ljudi se bo počutilo slabo, bodo potrti, utrujeni, razdražljivi in tudi njihovo spanje bo moteno. TRBIŽ O O zZ~X_ KRANJSK, TRŽie' 0/3 cm Mariborsko Pohorje 90 Rogla 90 Kope 50 Vogel 100 Krvavec 45 Kranjska Gora 10-30 Kanin 280 Cerkno 90 Na Veliki planini zaradi pomanjkanja snega vozita samo nihalka in sedežnica, na Krvavcu ne obratujeta vlečnici Kržise. Nočna smuka: Mariborsko Pohorje do 21. ure; smučišče Rimski vrelec in Straža na Bledu do 20. ure; Liboje pri Žalcu do 18.30. Sankališča: Kranjska Gora, Krvavec, Liboje pri Žalcu, Kalic, Zatmik, Sekirica v Logatcu. Tekaške proge: Mariborsko Pohorje, Soriška planina, Rogla, Cerkno, Logarska dolina, Ulovka, Kalic, Kope, Bovec, Lokve, Kranjska Gora-Tam ar in delno Vogel. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m °C 4 1000 m 2 50 cm 1500 m 0 100 cm 2000 m •-3 2500 m -4 180-270 cm 2864 m -8 veganje pred snežnimi plazovi je Julijskih Alpah 2. stopnje, drugod kjer je manj snega pa 1. Največ mo Tvi v menitvi. Nevama so pobočja z napihanim snegom. Se vedno je velika možnost zdrsov na poledeneh in trdi skorji. ZAGREB 1/4 O V Sloveniji: Oblačno bo, dež bo v notranjosti Cez dan prešel v sneg do nižin. Na Primorskem do zapihala zmerna burja. Obeti: V ponedeljek bo še oblačno s padavinami, v notranjosti bo snežilo, na Primorskem deževalo. SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI..,PA 5E RES JE Na drctitoi prodali popačeno Nbconovo znamko NEW YORK - Nedavno so na dražbi v ZDA za 16, 675 dolarjev prodali eno od dvestotih škart znamk s podobo Richarda Nixona, ki je sicer vredna 32 centov. Na znamki je podoba Nixona moCno popačena, saj se spodnji del obraza nahaja na vrhu znamke, zgornji pa spodaj. Pred dražbo so pričakovali, da bodo za skart znamko dobili od osem do deset tisoč dolarjev. Prodajalcu znamke je še vedno ostalo 159 tovrstnih znamk, do njih pa je prišel Cisto slučajno. NekoC je namreč kupil 200 Nixonovih znamk, pri katerih ni opazil napake. Hibo je opazil šele po tem, ko jih je 40 že porabil. To ni prva ameriška znamka z napako. Leta 1918 so na znamki natisnili letalo narobe, pred nekaj leti pa so narobe natisnili svečnik. (Telefoto AP) Velikanski krompir privabil trume radovednežev HANOJ - Kmet iz vasi v osrednjem Vietnamu se je skupaj s svojim gromozansko velikim krompirjem, saj je tehtal celih 85 kilogramov, zaklenil v hišo, je poročal Časnik Lao Dong. To pa je storil potem, ko so njegovo posestvo preplavile trume radovednežev, kajti novica o njegovem dosežku se je hiro razširila po sosednjih vaseh. »Ljudje so si tudi po tisočkrat Zeleh ogledati nenavaden krompir. Naposled se je kmet odločil, da se se bo skupaj s krompirjem zaklenil v hišo,« so zapisah v Časniku. Odslej tudi parfumirano spodnje perilo PARIZ - Francoski izdelovalec damskega perila, Groupe Penin iz Lyona, je izumil parfumirano Zenske spodnje hlače in nedrčke, ki ob dotiku s kožo pričnejo oddajati dišave. Penin, ki se je specializiral v svileno damsko perilo in kopalke, je v perilo vstavil posebne mikrokapsule, ki so napolnjene s francoskimi parfumi. Po dotiku s kožo se kapsule razpočijo in postopoma začnejo oddajati vonj, ki - tako pravi Perrinova predstavnica - zdrži najmanj Sest pranj. Lezbijka bo morala plačevati vzdrževalnino SYDNEY - Avstralsko sodišče je v petek razsodilo, da morala Zenska, ki je zapustila svojo ljubimko, ki je bila v Času njunega razmerja dvakrat umetno oplojena, plačati 113, 250 ameriških dolarjev vzdrževalnine. Sodnik je pojasnil, da je obtoženka poprej spodbudila svojo partnerico k rojstvu dveh otrok in ji zatrdila, da bosta skupaj prevzeh vlogo staršev. »Zdi se mi nespametno, da obtoženka ne bi finančno pomagala pri vzgoji otrok,« je dodal sodnik. »Elektrošok« pri zobozdravniku LONDON - Pacienti, ki že sedaj sovražijo vrtanje pri zobozdravniku, utegnejo kmalu doživeti pravi električni Sok. Raziskovalci so namreč sporočiti, da so za odkrivanje zobne gnilobe odkriti novo električno metodo, ki je v primerjavi z rentgenskimi žarki varnejša in bolj zanesljiva. Do svojih ugotovitev so prisb tako, da so z htije-vimi baterijami, ki proizvajajo električni tok, preverili stopnjo zobne gnilobe na izruvanih zobeh. Delfini rešili življenje mladeniču LIMA - Pet delfinov je nekemu mladeniču pred pemjsko obalo rešik) življenje. 20-letni ribiški delavec Carlos Reyes je med plavanjem v Pacifiku v bližini kraja Paraca-sa zašel v vodni vrtinec, ki ga je začel odnašati na odprto morje. Takrat se je pojavilo pet delfinov, ki so s svojimi telesi začeti mladeniča potiskati proti obah, nato pa ga je rešila obalna straža. Reyes je po rešilni akciji delfinov povedal, da ne bo nikoh veC plaval v morju, se pa bo pogosto sprehajal ob obati, da bi bil blizu svojim rešiteljem. Več kot 100 milijonov ljudi prek kitajske meje v letu 1995 PEKING - V letu 1995 je kitajsko mejo prečkalo veC kot 100 mihjonov ljudi - Številka, ki si jo je bilo pred 15 leti, preden država ni začela z reformami in odpiranju proti svetu, nemogoče zamishti. Tesnejši gospodarski stiki s sosednjimi državami in svetom, odprtje zgodovinskih in kulturnih mest za tuje turiste in poenostavitev vstopnih formalnosti so privedb do tega, da je 55 mihjonov potnikov prišlo na Kitajsko po kopenskih poteh, 12, 2 mihjona z letalom, 11, 7 mi-tijona pa z ladjami. Poslovno je v svet potovalo 9, 98 mihjona Kitajcev - najpogo-stje v Hongkong in Macao. 3, 87 milijona Kitajcev pa je bilo v tujini zasebno - najpogosteje so dobro stoječi Kitajci potovali v Hongkong, Macao, Tajsko, Fibpine in Singapur. Kitajska je v preteklem letu sprejela 38, 32 mihjona tujih turistov, ki so v drZavi pustih 7, 5 mihjarde dolarjev. Aretirali rezpečevalca pornografskih slik na Internetu TOKIO - V prvem kriminalnem primem v zvezi z Internetom na Japonskem je poticaja v Tokiu včeraj aretirala 28-letnega poslovneža Korošija Kamekuro, ki naj bi na svoji strani na Itemetu objavljal pornografski material. Kamekura je prekršil japonski zakon o prepovedi javnega prikazovanja obscenih podob. Japonska namreč nima posebnega zakona o prepovedi pornografije na Internetu. V tej državi je trg računalniških mrež Se precej majhen, saj ima osei> ne računalnike le 10 odstotkov od vseh gospodinjstev, v ZDA pa jih ima kar 50 odstotkov. Kamekura je po mreži razkazoval 67 pornografskih slik, pobciji pa je po aretaciji povedal, da se zaveda, da je to prepovedano, vendar so ga za te slike prositi njegovi prijatelji. Po omenjenem zakonu Ka-mekuri grozi zaporna kazen do dveh let ah denarna kazen v višini 2, 5 mihjona jenov (236.000 ameriških dolarjev). Ples med oblaki Akrobatska letalska skupina angleškega letalstva je na Filipinih predstavila tudi ta ples med oblaki (Telefoto AP)