GLASILO RAVENSKIH Z E L E ZAR J E V Ravne na Koroškem, oktober 1975 Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost Železarne Ravne Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1772 prosto plačila prometnega davka INVESTICIJSKA DEJAVNOST V ŽELEZARNI Jože Borštner, direktor tehničnega razvoja Modernizacija obratov je nuja Znano je, da danes znanje zastari vsaj v 5 letih in da se je potrebno vedno ponov-110 in sproti izobraževati. Tudi osnovna Srodstva zastarijo, da z njimi sploh ni mogoče več ali pa ne dovolj kvalitetno opravljati predpisanih operacij v tehnološkem Procesu. Stroški vzdrževanja in zastoji na-rastejo, produktivnost pade, stroj ali naprava postane ekonomsko in tehnično negospodarna, če že ne neuporabna. Treba Ph je nadomestiti z novimi, vendar ne z jakimi, temveč boljšimi. Proizvodni načrti 1(1 razvojni programi predvidevajo tudi razširitev proizvodnje in uvajanje novih 'zdelkov. Tehnologija se menja z uvajanjem novih učinkovitejših postopkov na P°vih ali dodatnih napravah. Od obnavljanja naprav in strojev, raz-siritve zmogljivosti z dodatnimi stroji in °d novih naprav pri uvajanju tehnoloških P°stopkov je med drugim odvisno, ali bo-jP° izdelali določeno količino izdelkov kvantno in na gospodaren način. Od tega je Odvisno tudi, ali se bomo lahko pojavili na rgu z novim izdelkom ali z izdelkom z izpisanimi lastnostmi. Vse to je vezano na PPožbe v stroje in naprave, v ustrezne ^radbe, povezane s transportnimi potmi. Proizvodnja ni nikoli odvisna samo od enega samega obrata. Vedno je splet več az, ki so pogoj za dober izdelek, dobavljen v Pravem času, po konkurenčni ceni. Pro-Ces se začenja pri vložku, dovodu potrebne ®Pergije, sama izdelava je vezana na vzdr-evanje, na rezervne dele, skladiščenje in opremo. Glavni proizvodni proces torej ^Premijajo vzporedni procesi, kjer so prav a*o potrebni ljudje in sredstva za delo. IZ VSEBINE Investicijska dejavnost v železarni — Kako izvajamo akcijski program v Tozd metalurške proizvodnje in TOZD Mehanske obdelave — Uvedba numeričnih strojev — Podpora duha svobode — Toplovodno ogrevanje — Proiz- v°dnja slovenskih železarn — Vodenje delovnih skupin — Iz železarne in kra-)a — Kultura — Šport — Pohvale — Zahvale — Čestitke Velikokrat je tako, da so za te dejavnosti potrebne velike in drage naprave, ki v ničemer ne zaostajajo za proizvodnimi npr. v energetiki. Neskladna izgradnja v posameznih fazah tehnološkega postopka se nam je v preteklosti večkrat maščevala. Po zatišju treh ali štirih let smo začeli z živahnejšo investicijsko dejavnostjo zopet 1. 1972. Zgrajen je bil obrat nožev, predelali smo vse peči na butan-propan oz. mazut ter postavili ustrezne rezervoarje in razvodne postaje ter omrežja. Tako smo lahko ukinili plinske generatorje in odpravili nevaren izvor onečiščenja okolja. Dobili pa smo tudi tehnološko boljši vir energije za ogrevanje. Pri težki progi valjarne smo dogradili novo globinsko ogrevno peč in v kovačnici sodobno žarilno peč. Ob koncu lanskega leta smo se tudi preselili v novo poslovno zgradbo, v kateri so združene praktično vse skupne službe delovne organizacije, vključno z novim računskim centrom. S tem je bilo tudi bistveno spremenjeno lice železarne in od starih poslopij na vzhodnem delu železarne čez nekaj mesecev skoraj nič ne bo več ostalo. V naši železarni potekata vzporedno dve vrsti proizvodnje: izdelava in metalurška predelava jekla ter mehanska obdelava izdelkov iz jekla. Procesna tehnika je bistveno različna, zato je tudi oprema popolnoma drugačna po obsegu, vrednosti in življenjski dobi. Metalurgija je proizvodna veja, kjer je treba za določeno proizvodnjo vložiti velika izdelovalna sredstva, ki pa imajo relativno daljšo življenjsko dobo. Mehanska obdelava ima manjše proizvodne enote, ki prej zastarijo. Sicer gre tudi v jeklarstvu razvoj tako hitro naprej, posebej kar se tiče dodatnih ali novih postopkov, da se metalurškim napravam zaradi ekonomske zastarelosti življenjska doba vedno bolj krajša. Za ustrezen zdrav razvoj delovne organizacije je torej poleg drugih znanih dejavnikov potrebna: — stalna obnova izrabljenih osnovnih sredstev z modernejšimi, — zagotovitev dodatnih zmogljivosti z novimi napravami in — uvajanje novih tehnologij s pomočjo nove opreme. Vlaganje sredstev naj bi potekalo zaokroženo in istočasno s potrebnimi vzporednimi dejavnostmi. Le tako je namreč možno zagotoviti nemoten proces brez grl in s čim manjšim rizikom. Nova oprema naj bo sodobna, staro je pa treba takoj izločiti. Naj ne bo nikomur žal za njo, ker je le potuha za nizko produktivnost in iz- Spomenik revuluciji in delu Dipl. inž. Jože Borštner — za čim gospodarnejše naložbe vor napačnih kalkulacij in nepravilnih rokov. Koliko trošimo za osnovna sredstva? Preglejmo vrednosti naših osnovnih sredstev! V tabeli 1 je podana nabavna in sedanja vrednost naših osnovnih sredstev. Nabavna in sedanja vrednost osnovnih sredstev za razdobje 1971—1974 (v 000 din): Tabela 1 nabavna vrednost sedanja vrednost delež sedanje vrednosti %> 1971 794.601 457.480 57 1972 823.336 415.733 50 1973 890.668 411.797 46 1974 998.524 411.655 41 stev ni bila sprotna in dovolj učinkovita. Vendar tudi podvojitev vrednosti še ne bi pomenila posebnega bogastva. Natančnejše analize sicer ni, možno pa je oceniti, da je vsaj polovica mehanskih strojev starih nad 10 let, nekateri pa so še iz vojne. Tudi metalurška oprema je v poprečju stara prek 10 let, čeprav se nam zdi, da smo jo komaj začeli uporabljati. Do nedavna smo še npr. vedno govorili o »novi« valjarni, čeprav obratuje že 10 let. Normalna odpisna doba za obdelovalne stroje je danes v svetu 5 let, za nekatere še manj. Ni nam v čast in ne govori v prid napredne tehnične miselnosti, če kujemo še s kladivi iz prevaljske železarne in obdelujemo s stroji iz vojnih časov. Mogoče zveni to kot karikatura, je pa bridko dejstvo, ki kaže na to, da samo s sredstvi iz amortizacijskega sklada ne bo mogoče obnoviti, še manj pa rekonstruirati oz. modernizirati naše opreme za večjo proizvodnjo in sodobno tehnologijo. Poleg amortizacijskega sklada je pri lastnih virih možno financirati investicije še iz poslovnega sklada. To so sredstva, ki smo jih namenili za naložbe v osnovna sredstva iz dobička. Vemo, da iz tega vira v zadnjih dveh letih zaradi ne preveč uspešnega poslovnega rezultata nismo namenili nobenih sredstev, kar razširjene reprodukcije gotovo ni pospešilo in je amortizacijski sklad ostal praktično edini lastni vir. V tabeli 2 so podane naložbe v osnovna sredstva v zadnjih letih. Razvidno je, da posebej od 1. 1973 naprej naraščajo, kar se ujema s sliko o sedanji vrednosti osnovnih sredstev. Naložbe v osnovna sredstva v obdobju 1970—1975 in struktura financiranja: Tabela 2 struktura financi- ranja Delež sedanje vrednosti v nabavni vrednosti osnovnih sredstev kljub aktiviranju novih zmogljivosti od 1. 1972 naprej pada oz. ostaja na približno isti ravni. To je posledica pospešene obračunane amortizacije, katere stopnja rasti je večja ali skoraj enaka od stopnje rasti nabavne vrednosti osnovnih sredstev. Med aktiviranjem in porabo je namreč nekajmesečni časovni premik, tako da se velik del porabljenih sredstev aktivira šele v naslednjem letu. Vendar smo v zadnjih letih uspeli s povečanim vlaganjem v osnovna sredstva vsaj obdržati sedanjo vrednost na približno enaki višini. Velik problem je pa v tem, da je na splošno sedanja vrednost naših osnovnih sredstev zelo nizka. Kmalu namreč ne bo več od česa odpisovati amortizacije. To je očiten znak, da je v prejšnjih letih obnova osnovnih sredstev potekala odločno prepočasi in da so naša osnovna sredstva zastarela. Celotna sedanja vrednost osnovnih sredstev komaj odtehta kakšno investicijo v večji obrat, kot je jeklarna, kovačnica ali valjarna, kjer so za naslednje obdobje tudi predvidene naložbe v zneskih 300 do 400 milijonov din. Res je, da ima inflacija svoj vpliv in da revalorizacija osnovnih sred- naložbe (v 000 din) lastna sredstva 1 bančni krediti drugo 1970 33.101 36 64 — 1971 44.121 58 42 — 1972 47.388 84 15 1 1973 68.829 73 24 3 1974 122.318 68 10 22 1975 (ocena) 199.418 57 19 24 nanciranju večjih investicij za sedaj praktično nepomembni. Poleg lastnih sredstev bančnih in komercialnih kreditov se pojavlja še dodaten vir financiranja — sovlaganja domačih in tujih udeležencev. Tega načina se doslej nismo posluževali. Pri nadaljnjih investicijah bo pa to najbrž važen vir, čeprav to pomeni, da partner deli z investitorjem dobro in slabo, dobiček in izgubo. Zato Pa ima tudi pravico soodločanja. Iz amortizacijskega sklada je treba vračati tudi dolgove iz kreditov za investicije prejšnjih let (47. natečaj). Amortizacija iz anuitete kreditov za osnovna in obratna sredstva (v 000 din): Tabela 3 obračunana amortizacij a plačilo anuitet delež anuitet v obrač-amortiZ' °/o 1971 43.436 10.710 25 1972 70.905 42.709 60 1973 77.360 32.244 42 1974 104.133 31.059 30 1975 (plan) 150.000 48.797 33 Struktura financiranja naložb ne kaže ravno vzpodbudne slike. Delež lastnih sredstev se sicer zmanjšuje, je pa še vedno mnogo previsok. Na ta način ni mogoče financirati večjih investicij, saj je za to v absolutnem znesku lastna reproduktivna sposobnost premajhna. Visok delež bančnih kreditov v letu 1970 in deloma v letu 1971 je rezultat porabe denarja iz državnih sredstev 47. natečaja. Sedanji delež bančnih kreditov je dokaj skromen. Zadnja leta bolj kot doslej izkoriščamo inozemske komercialne kredite. Doslej se le-teh nismo posluževali, ker so bili predpisi glede depozitov zelo neugodni. Domači komercialni in finančni krediti so pri fi- V tabeli 3 je videti, da je v zadnjih letih praktično tretjina in več amortizacije z° vnaprej namenjena za odplačilo dolgov' Računajoč, da dajemo približno 25°/o Za neposredne drobne nadomestitve, ostane za večje obnovitve v povprečju le 40 °/o amor' tizacije. To je še dokaz več, da so velik6 rekonstrukcije možne le z dodatnimi vit1 financiranja. Kaj imamo v delu? Ob sorazmerno majhnih sredstvih za na' domestitve in nove naložbe so bila za izVa' janje letošnjega načrta naložb v osnovo® sredstva sprejeta načela: — Novih del ni mogoče začeti, dokler dokončamo starih. — Nadaljevati je treba z začetimi dch v obsegu, ki jih sredstva dovoljujejo. — Združiti je treba sredstva vseh TOZ^ in pritegniti še nova v obliki bančnih 10 komercialnih kreditov. — Zavestno angažiramo pri nadalje^3' nju določenih del sredstva iz amortizacij6 za leto 1976. Doslej nismo teh stvari tako določen0 postavljali, ker enostavno nismo imeli ta kega obsega in tudi ni bilo tako strog1, omejitev s predpisi. Kot dobri gospodari* pa gotovo prav ravnamo, da začeto čin° prej končamo, da se izognemo podraž1 vam, neunčikovitemu drobljenju sredstc in seveda posamezne naprave čimprej za nemo uporabljati. Dela, ki so v teku po posameznih obratih’ Jeklarna V sami jeklarni ni posebnih del, raZe° neposrednih nadomestitvenih. Nadaljuje! se pa dela na kemijskem laboratoriju, je neposredno vezan z jeklarno, tako da J^ v naslednjem letu računati s končno Pr6 selitvijo. ŽELJEZARA RAVNE Generalnom direktoru Ravne Obradovao sam se, kad sam prilikom nedavnog službenog boravka u SSSR-u vidio isporučenu opremu Vaše tvornice Zavodu za proizvodnju kombajna »G. I. Petrovskog« u Ilersonu. Još me se više dojmila vrlo visoka ocjcna, koja je o Vašoj tvornici izrečena tom prilikom od strane direktora i njegovih suradnika u spome-ttutom Zavodu. Tom su me prilikom predstavnici Zavoda zamolili da posredujem kod Vas u njihovoj želji i potrebi da im °dmah poslije 1. I. 1976, a ne kasnije kako le ugovoreno, uputite stručnjake radi Montaže isporučene opreme. Imajo puno razloga da ubrzaju čitavu rekonstrukciju, kojoj su prišli. Obzirom da sam u posjeti bio sasvim iz drugih razloga, nišam prikupio sve pre-c*zne podatke o njihovoj intervenciji. Sto-Sa bih Vas zamolio, druže direktore, da stražite od njih naknadne informacije i Preciziranje svih elemenata oko ove za-^olbe. Topli pozdrav Zvonko Špoljar 1. r. član Izvršnog viječa Sabora SR Hrvatske Slovenski prevod: železarna Ravne generalnemu direktorju Razveselil sem se, ko sem nedavno bil službeno v SSSR in videl opremo, ki jo vaša tovarna dobavila Zavodu za proiz-v°dnjo kombajnov »G. I. Petrovskega« v ^ersonu. Še bolj mi je bilo prijetno čuti 2eR> visoko oceno, ki so jo ob tej priložnosti izrekli naši tovarni direktor in njegovi sodelavci v tem zavodu. Predstavniki 2avoda so me ob tej priložnosti zaprosili, naJ posredujem pri vas v njihovi želji in Potrebi, da jim takoj po 1. 1. 1976 — a ne Pozneje, kakor je dogovorjeno — pošljete strokovnjake zaradi montiranja dobavi j e-P® opreme. Imajo polno razlogov, da po-sPešijo celotno rekonstrukcijo, ki so se je kotili. 2 ozirom, da sem bil na obisku iz čisto Prugih razlogov, nisem zbral vseh preciz-podatkov o njihovi intervenciji. Zato t vas zaprosil, tovariš direktor, da se °brnete nanje po naknadne informacije in Preciziranje vseh elementov okoli te prošnje. Take pohvale so vedno vzpodbudne Livarna Opravljajo se samo nadomestitvena dela, predvsem še povezana z odpraševanjem. Postavljen je bil nov peskalni stroj. Kovačnica V oktobru bo zaključena rekonstrukcija žarilnice, ki je med najstarejšimi stavbami v železarni, tako da bo dobila sodobno podobo in direktno povezavo s kovačnico prek prenosnice za prevoz vročih odpadkov. Pri 1800-tonski stiskalnici je bila vgrajena avtomatika, v adjustaži pa nova kovaška žaga za rezanje težkih odkovkov. Valjarna Nadaljuje se modernizacija adjustaže. Prva etapa je praktično končana skupno s težkim ravnalnim strojem. Izgradnja se bo nadaljevala s prestavitvijo garderob in nadaljnjim podaljšanjem gredične hale. Sredstva za to so zagotovljena z bančnim kreditom. Končana je, sicer z zamudo, mehanizacija drugega ogrodja srednje proge. Jeklovlek Nova lužilnica bo začela obratovati meseca oktobra. Do konca oktobra bo postavljen tudi nov vlečno ravnalni stroj in dva brusilna stroja. S tem se bo kapaciteta in možnost kvalitetnega dela za nekatere izdelke bistveno spremenila. Dokončevalna dela pri lužilnici so zagotovljena z bančnim kreditom. Stroji in strojni deli Dokončana je bila težka mehanična delavnica. V teku so tudi dobave strojev iz SSSR v vrednosti ca. 13,0 milijonov din. Vzmetarna Odprema iz ČSSR je že izdobavljena, domači dobavitelji kasnijo z dobavami peči in peskalne komore. Morala bi se že začeti montaža uvozne opreme in dela domače opreme, vendar zaradi pomanjkanja sredstev tega nismo mogli. Zaprosili smo Ljubljansko banko za kredit v višini 10,0 mili- jonov din, ki pa še ni odobren. V tem času so namreč začeli veljati novi predpisi glede plačevanja investicij in banke do sedaj niso odobravale kreditov, niti dajale garancij. S tem je računati v mesecu oktobru. Začetek obratovanja se bo pa zavlekel najmanj za 6 mesecev. Industrijski noži in pnevmatski stroji Razen neposrednih manjših nadomestitev ni v teku drugih investicijskih del. Energetika Vgraditev dopolnilne opreme pri kotlih zaradi priključitve toplovodnega omrežja. Skladišča Dokončano je odpremno skladišče in carinsko skladišče. Začetna dela so bila narejena na lesnem skladišču, kjer je na voljo sedaj tudi moderen viličar. Promet V maju mesecu je bil dokončan prehod iz ozkotirnega na cestni promet. V teku so popravila in rekonstrukcije posameznih cest. V letošnjem letu smo za angažiranje predvideli vključno z anuitetami 317 milijonov din. To je veliko denarja. Približno 20 do 30 °/o teh sredstev bo ostalo neanga-žiranih in se bo tudi določen del naložb zavlekel v naslednje leto. Posebej velja to za vzmetarno. Dejstvo je, da smo prisiljeni k večji finančni disciplini, ki je pa še bolj nujna zaradi naše stalne nelikvidnosti. S težavo namreč plačujemo račune za redno proizvodnjo, za investicije pa zelo težko. Ce računov ne bomo mogli poravnati, tudi ne bo možno sklepati pogodb na podlagi predvidenih lastnih virov, ker so v takem primeru sredstva samo na papirju, ki jih ni mogoče rabiti. Ob skupni angažiranosti sredstev smo namreč v prvem polletju finančno porabili le 22 °/o sredstev. Prvo polletje sicer ne daje odločilne slike, vendar je precej slabše kot lani. Ob koncu Pa še vedno jih je premalo letošnjega poslovnega leta bo potrebno o tem temeljito razmisliti pri delitvi dohodka. Čeprav so letos glede na razpoložljiva sredstva in glede na stabilizacijska stremljenja težave pri izvajanju del, vendar kljub temu posamezne objekte in naprave dokončujemo oziroma jih še bomo. Tako v letošnjem letu z ozirom na plan ne bo bistvenega zastoja. Kako je z družbenim standardom? V zadnjih štirih letih moremo ugotoviti, da smo po zatišju, ki je trajalo prav tako štiri leta, zopet začeli intenzivno vlagati v družbena stanovanja. V tabeli 4 so prikazana sredstva, ki smo jih v zadnjih letih vložili za družbena in individualna stanovanja. Vir za to je stanovanjski prispevek, ki ga že drugo leto odvajamo v višini 10 °/o, sredstva iz dobička preko sklada skupne porabe in bančni krediti. V letu 1973 smo si zadali nalogo, ob žgočem pomanjkanju stanovanj, zgraditi letno skupaj z individualnimi sto novih stanovanj. V ta namen smo tudi povišali stanovanjski prispevek, ki je najvišji v Sloveniji, izločevali sredstva preko sklada skupne porabe in jih še oplemenitili z bančnimi sredstvi. Ta izredni napor je bil kronan z uspehom, saj smo v zadnjih štirih letih vselili 145 novih stanovanj (tabela 5), do konca leta pa jih bo še 46. Od tega jih bo na letošnje leto odpadlo 142. Precejšnje število naših sodelavcev je dobilo tudi stanovanja na račun solidarnostnega sklada, ki je v veliki meri financiran s sredstvi našega stanovanjskega sklada. Dodeljeni so bili tudi večji krediti za individualna stanovanja, tako je to bil dodaten vir za lastna stanovanja delavcev v našem kolektivu. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo (v 000 din) Tabela 4 > o za družbena stanovanja CTJ a •a c/) >o Tl C (H V 'O CTJ o M Tl T3 im o 01 £ • rH N • rH s M 1970 3.404 1.533 1971 414 1.192 1972 8.188 2.020 1973 13.916 3.005 1974 19.133 8.350 1975 (plan) 15.194 6.257 Število vseljenih družbenih stanovanj Tabela 5 število stanovanj 1970 31 1971 — 1972 29 1973 52 1974 58 1975 (plan) 142 (vseljenih 96) leto bo možno dograditi le ca. 50 stanovanj in se je bilo za to treba že zadolžiti na račun sredstev za leto 1976. Pri tem je vpliv inflacije gotovo zelo močan. Stanovanja bomo gradili še naprej, sicer ne s takim zaletom kot v zadnjih dveh letih, saj ni mogoče računati na stalna tako velika sredstva. Pri družbenem standardu je treba omeniti še dve investiciji, tj. toplovod in telovadnico pri osnovni šoli na Ravnah. Toplovod smo začeli graditi 1. 1973 kot prispevek železarne k izboljšanju ozračja na Ravnah. Posebno pozimi namreč večji del strupenih plinov nad Ravnami ni iz železarne, temveč iz dimnikov stanovanjskih naselij. Izgradnja toplovodnega omrežja se načrtno nadaljuje, delno neposredno iz sredstev sklada skupne porabe, delno preko komunalnega sklada. Dobili pa smo v lanskem letu tudi namenski kredit v znesku 10 milijonov din. Prav bi bilo, da izgradnja v skladu s sredstvi, ki jih bo kolektiv za to namenil, poteka tudi naprej. Opozoriti je pa potrebno, da bo treba v letu 1977 računati z novo kotlovsko enoto v železarni, kar pomeni dodatno investicijo. Pri telovadnici je trenuten zastoj v izgradnji, kar je povezano s strožjimi predpisi. Kolektiv železarne se je že ob sprejetju zavezal, da bo sredstva, zbrana po samoupravnem sporazumu z občino namensko uporabil za gradnjo telovadnice. Na vidiku so rešitve, da bo ta sredstva tudi dejansko možno rabiti in tako ne bo zastojev v izgradnji. Naloge v neposredni bodočnosti O naših možnostih in načrtih v srednjeročnem obdobju do 1. 1980 in še dlje bo veliko govora v naslednjih mesecih. Poudariti hočem le nekaj neposrednih nalog, ki smo jih začeli ali pa se jih bomo v bližnji prihodnosti lotili. O nekaterih so samoupravna telesa že odločala, o drugih bodo na osnovi predloženih elaboratov še morala odločiti. Omenjeno je bilo že nadaljevanje modernizacije adjustaže valjarne v drugi etapi, za kar so zagotovljena sredstva. Nadaljevati bo treba takoj s tretjo etapo, tj. s postavitvijo oz. rekonstrukcijo peči za ohlajanje, hitro ogrevanje in termično ob- Jože Zunec, šef proizvodnje TOZD MP delavo. S tem bodo v obstoječi valjarni dani pogoji za kvalitetnejši sortiment jekel in boljše oskrbovanje lastnih obratov. V to vrsto modernizacije valjarne spada tudi avtomatizirana naprava za kontrolo gredic, ki naj bi prinesla bistvene prihranke v izplenu pri brušenju in seveda večjo zanesljivost, posebno pri kvaliteti površine valjanih izdelkov. V delu je investicijski program za modernizacijo orodjarne. Pri tem gre na eni strani za modernizacijo sedanje orodjarne, na drugi strani pa zahteva vse večja proizvodnja stiskalnic tudi ustrezno razširitev izdelave orodja predvsem za stiskalnice. Usposabljanje na tem področju je nujno, če hočemo kupcem ustreči. Pri tem pa je seveda tudi zanimivo za prihodnost, ker stiskalnic brez orodja ni mogoče uporabljati. V teku je projekt izgradnje obrata za izdelavo hladnih valjev. Ze sedaj jih, kot veliko drugih izdelkov, izdelujemo, vendar v majhni količini, s tehnologijo, ki ni naj' sodobnejša, in z opremo, ki dovoljuje le omejen dimenzijski in kvalitetni izbor iZ' delkov. V naslednjem letu bodo potrebn® odločitve, s katerimi bodo valji uvrščen1 med glavne finalne izdelke. Pri načrtih za naslednje leto bo treba upoštevati tudi rekonstrukcijo garderob h' varne, ki so v izredno slabem stanju. Velike zaloge lesa, ki se naravno sust vežejo znatna obratna sredstva. Z izgrad' njo sušilnice za les bi se ta zaloga zmanj' šala za dve tretjine. Sama investicija b1 s prihrankom pri obratnih sredstvih bil3 vrnjena v ca. 3 do 4 letih. Investicijski pr°' gram za to je pripravljen. Pri družbenem standardu bo poleg sta' novanj treba vlagati še v družbeno pre' hrano, tako razdeljevanje kot pripravljanje obrokov. Seveda na osnovi utemeljenih elaboratov. Še več manjših stvari je nujnih in jih b° moral predvideti načrt v okviru razpoloZ' ljivih sredstev. Pri tem bo treba upoštev3' ti, da se bomo odločali kot dobri gospodarj1 z združevanjem sredstev za čim gospoda^' nejše naložbe in z veliko mero iznajdlj1' vosti pri zbiranju dodatnih virov financ1' ranja. Kako izpolnjujemo akcijski program v obratih TOZD metalurške proizvodnje Na žalost nam je letos pošla sapa. Dodatnih sredstev iz dobička ni bilo, pogoji za bančne kredite so se poslabšali. Za drugo Akcijski program, ki je bil izdelan v začetku leta v posameznih obratih in službah TOZD metalurške proizvodnje, je zajel predvsem kazalce proizvodnje, produktivnosti, izplena, izmečka in porabo le nekaterih najosnovnejših surovin. Praksa pa je pokazala, da ga je potrebno razširiti še na nekatere kazalce, ki sicer tako bistveno ne vplivajo na kvaliteto proizvodnje, vendar pa doseganje le-teh lahko bistveno zboljša in racionalizira proizvodnjo. Topilnica je izredno dobro zastavila proizvodnjo v prvih štirih mesecih letošnjega leta, pozneje pa je proizvodnja zaradi pre' velike odsotnosti sodelavcev ter zastojeVl ki so nastali zaradi okvar na 25- in 40-to11' ski elektro obločni peči, padla. Za zadnJe mesece tega leta je napravljen program, h1 naj delno ublaži prekomerne izpade v pr° izvodnji, ki so nastali v poletnih mesecih' Stanje z izmečkom je bilo v prvem polletj11 ugodno, posebno če vemo, da je na izme ček delno vplival tudi vložek (preveli^3 vsebnost Cu), največ izmečka pa je nasta*° zaradi napak v livni jami ter je potreb113 predvsem tu večja akcija v naslednjih &e Mag. Jože Žunec — predočiti aktualno problematiko secih. Če je topilnica zmanjšala izmeček, bi rečeno, da tu ni več rezerv. So in jih bo Potrebno poiskati neposredno v vseh fazah izdelave jekla. Nadaljnji uspeh bo dosežen le še z večjim angažiranjem maloštevilnega strokovnega kadra v obratu. Z zmanjšanjem zastojev ni bil dosežen v prvem polletju predviden akcijski načrt, čeprav je bilo nekaj manj zastojev, kot jih Predvideva letni plan. Posebno pri zmanjševanju zastojev bodo še potrebne akcije, Predvsem v smeri varovanja naših agregatov, da bo čimmanj okvar pa tudi vzdrževanje mora postati kvalitetnejše in hitrejše. Pri porabi kokil nismo dosegli niti letnega načrta niti akcijskega programa. Kvaliteta kokil se je poslabšala in zelo pokajo Po dolžini. Vzdrževanje pa tudi ni bilo zadostno, saj so bili delavci, ki opravljajo to delo, bolni. Poraba ognjevzdržnega materiala in drugega pomožnega materiala se je gibala v normalnih mejah in ni bilo posebnih odstopanj. Za dobro delo topilnice je zelo važna kvaliteta vložka oziroma starega železa, bedeti je treba, da prave priprave vložka birnamo, ampak le premajhno skladišče starega železa. Zaradi takšne situacije ne bioremo sortirati starega železa po obliki lri kvaliteti. Večje nabave starega železa bam povzročajo plačilo stojnin železniških Vagonov, materialno škodo na objektu no-topilnice in nevarno nalaganje starega 2eleza za stebre na pripravi vložka. Kljub zadovoljivemu številu zaposlenih na delu ni vedno dovolj delavcev. Vznemirljivo je dejstvo, da je odsotnost v maju lri juniju narasla na 20,5 °/o. Povečano je bilo predvsem število bolezenskih odsotno-sti ter neopravičenih izostankov. Kljub sorazmerno dobremu delu topilnice in ugodnim poslovnim rezultatom bo Potrebno še boljše doseganje že zastavljenih kazalcev akcijskega programa, hkrati Po potrebno postaviti nove ali eventuelno Prcgledati stare normative o porabi elek-tci’olegur ter vseh dodatkov. Preveriti bo ral natančnejše tehtanje osnovnega vložka, ferolegur teh vseh dodatkov. Preveriti bo Potrebno uporabo legiranih odpadkov, vzdržnosti peči (obok, stene, dna), porabo sintermagnezita in sinterdolomita, zmanjšati zastoje pri popravilih, skrbeti za redno dobavo jekla po programu ter drugo. To naj bo naša akcija v bodoče, hkrati pa bo tudi potrebno zaostriti delovno in tehnološko disciplino, predvsem odgovornost topilcev za vzdrževanje peči in odgovornost delovodij za izdelavo kvalitetnih šarž. Vsekakor pa mora akcija priti do vsakega delavca v obratu, saj bo le tako zagotovljen uspeh in napredek. Livarna je imela zelo dobro količinsko proizvodnjo ob povišanju deleža visoko-legiranih jekel, kar je vsekakor posledica nekaterih novih organizacijskih prijemov in ker se je zboljšala delovna disciplina. V mini livarni so prešli na večizmensko delo, v kaluparnici in čistilnici pa so nekatere proste sobote izkoristili za proizvodno delo. Boljše izkoriščanje proizvodnih naprav pa omogoča doseganje večje proizvodnje. Napori pri znižanju izmečka niso bili uspešni, saj je ostal na približno isti ravni kot v preteklem letu. Nujno bo potrebno poostriti tehnološko disciplino ter povečati dosledno angažiranje vsega strokovnega kadra v obratu in službah. Tudi pri izplenu akcijski program ni bil dosežen, čeprav beležimo boljše rezultate kot v enakem obdobju preteklega leta. Vsi kazalci produktivnosti kažejo v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta zelo ugodne rezultate, kar je posledica boljšega izkoriščanja proizvodnih naprav in skrajšanja izdelovalnih časov. Poraba osnovnih surovin je v livarni približno enaka kot v istem obdobju preteklega leta. Bolj zaskrbljujoča pa je kvaliteta nekaterih domačih surovin, predvsem kremenčevega peska, čeprav je zaradi tega problema bilo že nešteto razgovorov s proizvajalcem. Pri delovni disciplini je potrebno omeniti močan porast števila neopravičenih izostankov, žal predvsem pri mlajših sodelavcih, kjer se kaže tudi močna tendenca po premestitvi v mehanske obrate. Zaskrbljujoče visok je tudi stalež bolnih, saj je na mesec poprečno 750 izpadlih delovnih dni zaradi bolezni. Razen že omenjenih kazalcev pa bo potrebno za naslednje mesece vnesti v akcijski program tudi naslednje točke: zmanjšanje popravil v čistilnici, kar je vezano na boljšo kvaliteto ulitkov; izdelovati optimalne programe proizvodnje in doseči kompletne dobave; pojačati kontrolo nad peskovnimi mešanicami, povečati koristne čase pri kaluparjenju in litju, zmanjšati neplanirane zastoje, povečati odgovornost pri prevzemanju šarž iz topilnice, omogočiti boljše izkoriščanje strojev v čistilnici ter drugo. To bo potrebno dejansko doseči, če hočemo nadaljnje korake rasti in kvalitete proizvodnje livarne. Valjarna ni dosegla bistvenega napredka pri količini proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Lepe rezultate pa je obrat dosegel z zmanjšanjem izmečka in povečanjem izplena. Ker gre skozi valjarno zelo velika količina materiala, je bistvene važnosti, kakšen je iz-plen. Ze povečanje samo za 1 % predstavlja precejšnje finančne prihranke. Zadovoljivi rezultati so doseženi tudi pri porabi energije, prav tako se je dobro izkoristil časovni fond na srednji progi (seveda moramo tu odšteti obdobje rekonstrukcije in mehanizacije II. ogrodja, ki j,e trajala predolgo), čeprav bo prav tu potrebno dodatnih naporov za boljše izkoriščanje časa, saj je naročil dovolj, vložka tudi, zaostanki pa so še vedno preveliki. Akcijski program v čistilnici ni dosežen. Ce pa vemo, da na nadaljnji dvig kvalitetne proizvodnje valjarne bistveno vpliva prav čistilnica gredic, so v oddelku nujno potrebni energični ukrepi za sanacijo proizvodnje čistilnice. Potrebna je hitra akcija, ki mora zajeti vse neposredne sodelavce, nosilci akcije pa morajo biti prek obra-tovodje neposredni vodje proizvodnje, to so delovodje. Ozka grla v obratu: skladišče gredic in adjustaža, so zraven čistilnice gredic, tista žarišča, ki najbolj zavirajo proizvodnjo. Za izboljšanje stanja v adjustaži (zmanjšanje zalog), pa je valjarna v drugem polletju šla s ključnimi delovnimi mesti v adjustaži ponovno na večizmensko obratovanje. Zelo pa kasnijo s postavitvijo novega rav-nalnega stroja, ki bo bistveno vplival na hitrejšo odpremo materiala. Za boljše poslovanje pa mora valjarna vnesti v svoj akcijski program za naslednje mesece še kazalce za zboljšanje produktivnosti v vseh oddelkih, predvsem pa boljše izkoriščanje kapacitete srednje proge, ker je tu tudi ozko grlo; naprave v čistilnici gredic morajo biti maksimalno izkoriščene in s stalno zasedbo delovnih mest; akcija mora poteči tudi v smeri izboljšanja kvalitete termične obdelave in boljšega izkoriščanja obstoječih kapacitet; treba bo raoionalneje koristiti stroje in naprave v adjustaži; zboljšati moramo tehnološko disciplino pri ogrevanju v globinskih in koračnih pečeh ter zmanjšati porabo energije za ogrevanje; poostriti moramo samokontrolo pri valjanju na srednji progi, skrbeti za kompletne dobave kupcem ter drugo. Vodstvo obrata bo izdelalo, kjer še niso izdelani, normative, tako da bo možno akcije oziroma rezultate točno ovrednotiti. Kovačnica dosega približno enako proizvodnjo kot v istem obdobju lanskega leta. Narasla pa je produktivnost, kar je vsekakor zelo pozitivno. Zelo lep napredek je obrat dosegel pri zmanjšanju izmečka in neuspele proizvodnje, kar se tudi odraža v boljšem izplenu. Če vemo, da se je delež visokolegiranih jekel povečal, je kazalec manjši izmeček in boljši izplen še toliko pomembnejši. Poraba energije je manjša kot v enakem obdobju lani, pa tudi z akcijskim programom zastavljeni kazalci so v glavnem doseženi, dodatni napori pa so potrebni še pri zmanjšanju energije za ogrevanje vložka, kar pa ne sme iti na račun kvalitete ogrevanja, temveč je potrebno boljše in racionalneje planirati program kovanja. Odpraviti bo potrebno tudi nekatere pomanjkljivosti za zmanjšanje zastojev zaradi predolgotrajnih popravil oziroma rekonstrukcij. V splošnem pa lahko trdimo, da je obrat dobro delal, za nadaljnjo racionalizacijo proizvodnje pa moramo v akcijski program nujno vključiti še akcijo za boljše izkoriščanje kovanja predvalja-nih gredic, povečati izkoriščanje kapacitet ogrevnih peči, še povečati izplen z ekono-mičnejšo izbiro ingotov, izboljšati izkoriščanje prevelikih odpadkov, povečati količino proizvodnje z ozirom na dejstvo, da imamo dovolj surovega jekla ter drugo. Jeklovlek beleži visoko povečanje proizvodnje. Vzroki so vsekakor v boljši organizaciji in pripravi proizvodnje ter boljši preskrbi obrata z vložnim materialom iz valjarne. Zastavljene kazalce za izplen in produktivnost je obrat presegel. Velika zavora nadaljnje rasti proizvodnje pa je dotrajan strojni park, ki zahteva nenehna popravila ter so zastoji na proizvodnih agregatih zelo visoki. Razen pri produktivnosti in izplenu pa mora akcija v prihodnje potekati tudi v smeri večje skrbi za pripravo materiala ter za dobavo planiranih vložnih materialov, boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet, skrbeti moramo za optimalno količino materialov na zalogi, za izboljšanje tehnologije itd. Razen v obratih pa mora akcija prav tako teči tudi v posameznih službah. Nekateri kazalci, ki so povezani z obrati, so ozko povezani s posameznimi službami. Vendar bo materialna služ- ba še postavila normative za varčevanja ter naročala samo materiale, ki jih res potrebujemo. Priprava dela mora v prihodnje še poostriti skrb za izkoriščanje obstoječih kadrov, vse z namenom, da izboljšamo tehnologijo, normiranja in programiranja. Posebna naloga pa poteka za enakomerno in potrebno plansko dobavo vložka predelovalnim obratom v naši TOZD in dobavi obratom TOZD mehanske obdelave in TOZD TRO. Nič manj važna ni skrb za optimalno kompletiranje naročil oziroma dobav zunanjim kupcem, posebno je treba poudariti izvoz. Vse to je sicer že v akcijskem programu, vendar bo potrebno še bolj zaostriti izvajanje. Obratovodje morajo nujno sodelovati pri sestavi optimalnih programov proizvodnje, nujno pa je, da se ti programi v večji meri in bolj disciplinirano izvajajo. V svojem prispevku sem nalašč izpuščal številke, ki so bile že tako ali tako objavljene, omejil sem se zato bolj na komentiranje uspehov in neuspehov oziroma želel sem podati tisto problematiko, ki je trenutno najbolj aktualna. Tone Pratnekar, šef proizvodnje TOZD MO Kako izvajamo akcijski program v TOZD mehanske obdelave? Poostreni tržni in proizvodni odnosi doma in v svetu pogosto zahtevajo posebno obravnavanje nastalih razmer. Različna krizna obdobja posežejo včasih bolj, včasih manj boleče v naše ustaljene proizvodne odnose. V obrambo pred takimi motnjami izdelamo vsako leto poleg osnovnega proizvodnega načrta še različne akcijske programe, v katerih želimo svoja hotenja še poudariti. Tudi letošnji akcijski program je v naših obratih in službah doživel različen uspeh. Ponekod so zastavljene naloge obrodile uspehe, drugod je ostalo samo pri željah ali hotenjih. Na splošno bi lahko rekli, da se akcijski program prepleta s standardnimi delovnimi nalogami, ki se morajo opraviti tudi, če akcijskega programa ne bi bilo. Namen široko zastavljenih akcijskih programov namreč ni v tem, da si zadamo veliko nalog naenkrat, ampak bolj v tem, da se akcijski program vplete v vsakega zaposlenega. Dobro zastavljen akcijski program je primerna oblika poglabljanja samoupravnih odnosov. S takimi željami, poleg želje po povečani proizvodnji, smo se tudi letos lotili realizacije akcijskega programa. V obratu strojev in delov, kjer se tipična individualna proizvodnja prepleta že s serijsko izdelavo stiskalnic, smo uspeli z dnevnim obhodom obratovodje, terminca, tehnologa itd., da se posamezne tehnološke operacije ne spreminjajo samovoljno. Registriranje motilnih funkcij pri proizvodnem procesu je tudi pri individualni proizvodnji še toliko večjega pomena. Sprotno registriranje in reševanje motilnih situacij v proizvodnem procesu je prvi pogoj za nemoteno razvijanje tehnoloških operacij. Druga velika naloga, ki smo jo začrtali v akcijskem programu in ki smo jo tudi že uspešno pričeli izvajati, je sistematična preskrba z orodjem. Do sedaj smo že izdelali klasifikacijski ključ za vsa standardna orodja in kompletno tehnično dokumentacijo za izdelavo ali nabavo orodij, ki se uporabljajo na horizontalno vrtalnih frezalnih strojih; v kratkem bodo prišli iz SZ. Neorganizirana preskrba s standardnim orodjem je bila zlasti v obratu strojev in delov najbolj pereč problem, ki je povzročal veliko in včasih tudi dolgih zastojev na dragih obdelovalnih agregatih. Akcijskemu programu v obratu pnevmatičnih strojev, ki smo ga sprejeli in se zadolžili za njegovo izvajanje, so se pridružile še naloge, ki izhajajo iz stabilizacijskega programa. Predvsem so to naloge: ustvariti večji izvoz, dvigniti produktivnost dela ter splošno varčevanje. Vse to je seveda pogojeno še z dvigom kvalitete, konkurenčnosti ter zagotovila sodelavcem za primeren standard. Obrat pnevmatičnih strojev izvaja naloge akcijskega programa. Ker so nekatere naloge tudi dolgoročnega značaja, ne bodo v celoti letos rešene, ampak jim bo potrebno še naprej slediti. Kritično bi ocenili, da je akcijski program prinesel določene rezultate predvsem na področju izvoza ter zmanjšal izmečke in zastoje strojev. Uspešno smo letos osvojili nekaj vrst novih proizvodov iz programa pnevmatičnih strojev. Predvsem so to kotni brusilni stroji, ki so doma in v svetu zelo iskano orodje. Nekateri od teh proizvodov dosegajo ali celo presegajo pričakovane učinke in vsestransko uporabnost. Naslednja akcija, ki je v obratu pnevmatičnih strojev zelo močna, je tehnološka priprava in za- Dipl. inž. Tone Pratnekar — akcijski progran) tudi za disciplino! četek proizvodnje različnih vrst zobnikov, ki se uporabljajo v stiskalnicah. Akcija teče v tesni povezavi med obratom strojev in delov, obratom pnevmatskih strojev, tehnološko pripravo dela, ki tehnološko dokumentacijo za obdelovance in orodje ter priprave. V obratu industrijskih nožev smo problem preskrbe z orodji v glavnem rešil1 tako, da zastojev zaradi teh vzrokov ni več. Prav tako smo uspeli dvigniti kvalitetno raven industrijskih nožev, ki je bila pogoj za izvoz na zahtevno ameriško tržišče. Zal moramo ugotavljati, da se teh problemov ne zavedajo vsi sodelavci, in se še vedno najdejo nekateri, ki so popolnoma brezbrižni do izmečka oziroma do težnje vzdrževanja kvalitetne ravni. Nenehen problem v obratu industrijskih nožev je bila preskrba z vložnim materialom. V ta namen smo v akcijskem programu izdelali projekt za proizvodnjo gredici iz katerega se valja platirani vložni material za industrijske nože. Pred kratkim se je obdelava in priprava gredic v obratu industrijskih nožev že pričela. S tem smo rešili zelo pereč problem, ki je bil nenehno prisoten v obratu industrijskih nožev. V obratu vzmetarne je letošnje leto žal odpadla rekonstrukcija nove proizvodne linije, zato akcijski program nima takega učinka, kot bi ga sicer lahko imel. Pospešena akcija je bila zato usmerjena v zmanj' Sevanje zastojev stare proizvodne linije-Izboljšani rezultati glede na lansko leto se vidijo v porastu produktivnosti in izplena vloženega materiala. Akcijski program kalilnice je bil usmerjen v optimalno izkoriščenost peči in drugih agregatov v kalilnici. To je pomenil0 pripravo programov za toplotno obdelavOi tako da se razpoložljiva toplotna energij3 čim bolje izkoristi. Boljše gospodarjenje s toplotno energijo kažejo zelo ugodni p°' slovni rezultati obrata kalilnice, ki so V veliki meri rezultat optimalnejšega zala' ganja obdelovancev v peči. Z boljšo tehnološko pripravo smo prav tako uspeh zmanjšati število ponavljanj toplotne obdelave. Akcijski program skupnih služb je bil usmerjen v pripravo obširne tehnične d o' kumentacije, ki je potrebna v proizvodnji. Informacijski sistem, ne glede ali je v pismeni ali ustni obliki, je namreč bistvenega pomena pri vsakem proizvodnem procesu. Tako pripravljena tehnologija ali slabo posredovana informacija je večinoma glavna motilna funkcija v proizvodnji. Priprava dela skupno z drugimi službami pospešeno izvaja moderne tehnološke metode v tesni povezavi z računalnikom. Računalniška tehnologija je danes prvi pogoj za učinkovito vodenje proizvodnih sistemov, zato bomo morali v kratkem pričeti z vključevanjem procesnih računalnikov, sicer ne bomo več šli v korak z moderno tehnologijo. Numerični obdelovalni centri, od katerih trije pri nas že tečejo, nujno zahtevajo nove prijeme, ki bazirajo na metodah grupne tehnologije. Akcijski program vsekakor omogoča pri doslednem izvajanju vseh prizadetih moč- O prireditvah ob 25-letnici samoupravljanja Druga četrtina preteklega meseca je bila povsem posvečena praznovanju velikega zgodovinskega dogodka — 25-letnici samoupravljanja v naši železarni. V enem tednu so se zvrstile razstave, proslave, nastopi Pevskih zborov, na steni stavbe TKR so odkrili spomenik revoluciji in delu (delo akademskega kiparja Stojana Batiča), pa oddaje preko razglasne postaje in nemara še kaj. Bogata vsebina vsake prireditve je dala svojevrsten pečat praznovanju, ki mu nismo priča vsak dan niti ne vsako leto. Pa poglejmo po vrsti, kaj smo lahko videli in slišali v tistih prazničnih dneh: v centralni jedilnici je bila razstava fotografij pod imenom »Delu čast in oblast«. Svet fotografij je vsakogar popeljal skozi dve in pol desetletji, od prvega delavskega sveta, prvega upravnega odbora, preko Predaje podjetja, gradnje novih objektov, skratka proces ustvarjanja skozi petindvajset let v tovarni in kraju. Razstavo so pripravili: Franci Kamnik, Maks Dolinšek in Dranc Johman. Odbor za informiranje in kuluturno delavnost je organiziral razstavo likovnih Ustvarjalcev v likovnem salonu. Razstavo Je otvoril predsednik delavskega sveta železarne tov. Alojz Knez. Ob tem je prijetno pomisliti, da se umsko lu fizično delo skladno vraščata. Profesorica Silva Breznik pa je o naših likovnih ustvarjalcih povedala naslednje: »Ljudje se izpovedujejo na različne načine. Eni pišejo v Poznih večerih verze, drugi so se zapisali odrskim deskam, tretji se ukvarjajo z glasbo, četrti slikajo in kiparijo. Vsi pa imajo Uekaj skupnega: čutijo potrebo, da se izpovedo, da svoja čustva zaupajo drugim, jim Povedo, kaj oni mislijo o svetu, o življenju, 0 sebi. Njihova nuja je dovolj močna, da Uiorajo na glas povedati. Takih ljudi je pri nas precej, le da jih Uajvečkrat ne poznamo, ker pač delajo v svojem okolju. Tako nas je s svojo razsta-vo presenetilo deset avtorjev iz železarne. sabo nimajo dolgih let študija na slikarjih akademijah in specialkah, njihova šo- je življenje, je okolje iz katerega priha- no poživitev proizvodnih procesov in odnosov. Menim pa, da bi se morali bodoči akcijski programi izključno posvečati delovni in tehnološki disciplini. Poglobljena samouprava daje delavcem v združenem delu vedno več pravic, dolžnosti, ki so prav tako sestavni del samoupravnih odnosov, pa pogosto močno zanemarjamo. Stanje delovne in tehnološke discipline, kamor spada individualna odgovornost, je v zadnjem času izredno slaba in skoraj ponekod prihaja že v anarhijo. Meril za ukrepanja proti takim motilnim funkcijam v proizvodnem procesu kot so lenost, neodgovornost, nediscipliniranost itd., praktično ni, ali pa se ne izvajajo. Skrajni čas je, da si izdelamo akcijski program, ki bo trajnega značaja za dvig in vzdrževanje delovne in tehnološke discipline, sicer nam tudi nova proizvodna sredstva ne bodo dosti koristila. jajo. Zato tudi ni čudno, ampak je popolnoma razumljivo, da jim pravilo ni likovna teorija, pač pa predvsem čustvo. Navezani so na svoj vsakdan, železarna jim je vsakdanji dom, koroška pokrajina prijateljica. Stroji in železo jim ne pomenijo samo pred-metnosti, ob nekem stiku z njimi so postali del njih. S svojimi deli nam hočejo prikazati svet, kakršnega oni vidijo. Med razstavljalci je bilo največ takih, ki jih je pritegnila barvitost krajine. Stanislav Bricman je s pastelno tehniko pričaral žametasto pokrajino. Čeprav so motivi čisto realistični v gledalcu vzbujajo nekaj davnega, neresničnega, pozabljeno romantiko, ki jo v današnjem hitrem tempu včasih zaman iščemo. Temna paleta barv odseva fantastičen svet. Johmanov svet je razpet med tovarno in krajino, motivnost, ki ga vsakdan sprem- lja; posebno »Livarske diagonale« nam bliže predstavijo njegovo okolje, njegovo razmišljanje. S podobno motivnost j o razpolaga tudi Štefan Bobek, predvsem po svoji barvitosti izstopata oljna pastela »Litje« in »Stara ulica«, z risarsko natančnostjo pa sta podana črno-bela motiva. Tudi Matevž Šumah je predvsem vezan na koroško krajino. Z vso natančnostjo riše kmečke hiše, vaške motive, ki se vklapljajo v pokrajino. Včasih je njegova natančnost že prevelika, ko ob stari propadajoči arhitekturi stoji tudi moderna stavba, res pa je, da je takšno življenje — ob starem raste novo. Drago Štekl je med dva črno-bela efekta vključil tudi dve temperi, ki nam prav tako pripovedujeta o njegovem odnosu do sveta. Posebno opazne so Porijeve kompozicije izrisane s tušem. Kontrast med črnim in belim izpričuje močno dinamiko in podobe nam kažejo fabriški svet, ljudi in okolje, ki ga vsak dan oklepa. Kersnikovo izrazno sredstvo je grafika, predvsem linorez. Njegovi motivi so razčlenjene celote in kažejo na to, da avtor precej razmišlja in nam želi ta svoj svet tudi povedati. Nekaj drugega pa so Večkove kompozicije; tu prevladuje barvitost ploskve. Posreduje nam vizijo nekega drugega sveta, ki je poln nasprotij in izbruhov, sveta, ki se ga bojimo. Razstavljeni so bili tudi štirje pasteli Franca Boštjana. Iz njih diha velika ljubezen do koroške pokrajine, vanje je ujel šepet pokrajine v različnih dnevnih in letnih odtenkih. Barve so svetle in nežne, da v nas prebujajo sentimentalna čustva. S plastiko se je predstavil Alojz Potočnik. Izdajajo nam človeka, ki je v stalnem stiku z železarno. Posamezne dele skrbno niza kot bisere v podobo. Skulpture izražajo posluh za človeka, kažejo nam ga v vsakdanji borbi z delom. O razstavljenih delih bi lahko še veliko govorili, vendar je vsako vrednotenje umetnine odvisno od posameznik^; večkrat od tistega, ki o teh stvareh piše ali govori. Na razstavi Foto: F. Kamnik VSEBINA SEDMIH DNI Niso vsi ljudje glasbeno, literarno ali likovno izobraženi, marsikdo si barvne simbolike ne zna razložiti, všeč pa mu je realistično naslikan kozolec. Podpirati moramo amatersko dejavnost, saj tako razširjamo kulturo. Tako je tudi ta razstava dragocen most sporazumevanja med avtorji in njihovim okoljem.« 9. septembra je bila v Domu železarjev svečana seja delavskega sveta podjetja, kjer je direktor železarne Franc Fale označil naš čas kot prelomnico razvoja železarne, kakor tudi celotne družbe. Njegove besede pa smo objavili že v prejšnji številki Fužinarja. Ta isti dan je bilo tudi odkritje spomenika »Revoluciji in delu«, ki ga je oblikoval akademski kipar Stojan Batič. Odkril ga je prvi predsednik prvega delavskega sveta, tovariš Maks Večko. Ob otvoritvi pa je predsednik ZB, komercialni direktor Boris Florjančič spregovoril takole: »Pred tem spomenikom se spomnimo vseh tistih prvih revolucionarjev, ki so iskre socializma netili že po prvi svetovni vojni v tem kraju, od katerih so bili zveči-na delavci železarne. Znana so nam imena Teršek, Ditinger, Prežih, Kokal, Mezner in drugi. Mnogo pa je neznanih junakov, ki so opravljali požrtvovalno svoje revolucionarno poslanstvo v času med prvo in drugo svetovno vojno in v času NOV. Ko so nemški nacisti 6. aprila 1941 napadli staro Jugoslavijo in ko se je v dobrem tednu zrušil kraljevski režim in izdana vojska, katere kralj je zbežal v inozemstvo, je v Jugoslaviji ostal le narod in njegova komunistična partija s tov. Titom na čelu. Ta partija je uspela dvigniti upor proti okupatorju na celotnem ozemlju Jugoslavije. V drugi svetovni vojni se niso vodile borbe na zahodni in vzhodni fronti ter na Daljnem vzhodu, temveč so je vodila težka partizanska borba v Jugoslaviji, tj. v srcu zasužnjene Evrope. Da ne bi nikdar več prišlo do takšnega svetovnega pokola, kot je bila druga svetovna vojna, je dobro, da prikažemo le nekaj podatkov, o katerih je govoril naš predsednik: Bilo je okoli 50 milijonov mrtvih, kar znaša okoli 4 °/o vsega prebivalstva obeh vojskujočih strani. Uničenih je bilo 30 milijonov stanovanjskih hiš. V vojne namene je bilo porabljenih 4.000 milijard dolarjev, v primerjavi s porabo 200 milijard dolarjev v prvi svetovni vojni. Za vojne potrebe so vojskujoče države porabile 60—70fl/o vsega narodnega dohodka. Svet je osupnil nad temi statističnimi podatki! V tem svetovnem globalu strahotnih izgub nosi tudi Jugoslavija svoj krvni davek: 1,700.000 mrtvih. Komunisti so bili na čelu s Titom prvi, ki so prijeli za orožje in njih zgled je pritegnil v boj vse rodoljube iz vrst delavcev, kmetov in inteligence, ki so se vsa 4 leta neprekinjeno borili z nadmočnim sovražnikom. Ko so fašistične horde čvrsto držale obroč okoli Leningrada, ko so z vnukovskega letališča nacisti že z daljnogledi gledali zlate kupole Kremlja, ko so fašisti ropali po ukrajinskih mestih in vaseh, ko so zrač- ni pirati napadli nedolžno prebivalstvo Londona, Portsmonta in Coventryja, so jugoslovanski partizani že imeli osvobojene teritorije in partizanska vojska je vodila neprestane borbe. To je trajalo dolga štiri leta. Na raznih obalah, na raznih planinah in ravninah, na raznih blatnih poteh in na asfaltiranih ulicah mest so partizani in ilegalci streljali na sovražnika in prepevali, streljali in peli za svobodo, za ljudsko oblast, za novo. Spočetka tiho, nato vse glasneje se je čulo skozi eter, da z orožjem, ki so ga partizani odvzeli sovražniku, bijejo v Jugoslaviji trde boje. Partizanska vojska, ki je imela leta 1941 80.000 borcev, je do leta 1945 narasla v armado 800.000 borcev, oboroženih z vsemi vrstami orožja. Kozara in Sutjeska, Romanija in Fruška gora, Durmitor, Drvar in Jajce, Neretva in Slavonija, Dolenjska, Gorenjska, Štajerska in Koroška so bila področja v Jugoslaviji, ki so skupno vezala 30 do 35 nemških, italijanskih, madžarskih in bolgarskih fašističnih divizij. V narodnoosvobodilni vojni je skupaj padlo 305.000, ranjenih pa je bilo 425.000 partizanskih borcev, komandirjev in komisarjev. Vse to se je zgodilo v sedmih sovražnih ofenzivah, okrutnih in brezobzirnih, pri tem pa neuspelih, bilo letnih bilo zimskih — ker zmagala je naša narodnoosvobodilna vojska. Prišel je 9. maj 1945, dan zmage. Plod te zmage je padel na zelene gore in polja, borba je prenehala ali ni obstala, kajti sedaj že traja 3 desetletja nova, delovna borba! Borci narodnoosvobodilne vojske so se vrnili domov. Borci-kmetje so pričeli obdelovati zemljo, borci-delavci so se vrnili v tovarne. Po prvi petletki, ko se je izgrajevala naša do tal porušena domovina, so borci in revolucionarji ter vsi delovni ljudje z enako vnemo delali, se žrtvovali, stiskali pasove in gradili in ustvarjali. Na osnovah revolucionarnega dolgega boja in dela so jugoslovanski narodi prešli leta 1950 na sistem delavske samouprave, katere 25-letnico praznujemo danes tudi mi v železarni Ravne. Ko stojimo danes pred spomenikom revolucije in dela, bi omenil sodelovanje borcev NOV pri aktivnem delu v železarni Ravne: leta 1950 je imela železarna 1543 delavcev, med njimi 318 borcev ali 20 °/o, leta 1958 je imela železarna 2251 delavcev, med njimi 292 borcev ali 12 °/o, leta 1972 je imela železarna 3862 delavcev, med njimi 173 borcev ali 4 %>, letos, 1975. leta, ima železarna 4465 delavcev, med njimi 123 borcev ali 2,7 °/o. Borci in revolucionarji so se z vsemi delavci brez razlike zlili v kolektiv dela, zgradili so novo železarno, nove obrate, pomagali graditi nove šole, gimnazijo, stanovanja, trgovske lokale in dom telesne kulture. V času samouprave se je proizvodnja surovega jekla povečala 15 X nasproti letu 1950 in bomo letos dosegli 200.000 t surovega jekla, pri čemer se je pa število ljudi povečalo le za 2,88-krat, kar kaže na visoko povečanje produktivnosti. No, o drugih potankostih o delu železarne bo govoril glavni direktor na svečani seji delavskega sveta. Stoječ pred tem spomenikom revolucije in dela so borci NOV ponosni, da je v teh 30 letih zrasla nova generacija, ki je večino dela že prevzela v železarni v svoje roke. Ta generacija je že dokazala, da revolucionarna borba ni bila zaman. In rasla bo zopet nova generacija, kateri boste vi za zgled. Ponovil bi besede direktorja celovške gimnazije, ki je skupno z maturanti pred leti obiskal našo železarno in rekel: V tej železarni sem videl toliko zgrajenega, da bi se pred vsakim delavcem posebej odkril.« Dom telesne kulture je bil tisti teden galerija vsakovrstnih športnih prireditev. Razpoloženje delavcev železarne je izdajalo, da jim DTK veliko pomeni, da je v njem nekaj prijetnega, nemara zato, ker je bil grajen na njihovih žuljih. Sproščenost in pristni medčloveški odnosi med igralci, ki niso profesionalci, so pokazali da je železarna vendarle družina, ki jo spletajo človečnost in čut za kolektivnost. V nekem smislu se je slavje končalo s konceptom pevskih zborov v Titovem domu. Sodelovali so: Vres, Fužinar, Koroški oktet in oktet TRO. Besede tovariša Jožeta Borštnerja, ki je spregovoril zbranim na tem koncertu so bile take: »Delovni kolektivi praznujejo različne obletnice, spomine na dogodke v preteklosti, ki so bistveno vplivali na obstoj in življenjsko pot kolektiva. Te dni praznujemo posebni jubilej, 25-letnico odločilnega trenutka, ko je bilo odločeno, da ne bomo hodili v tovarno samo na delo in po plačo, temveč da bo beseda delavca tudi edina in dokončna pri upravljanju družbenih sredstev, pri pridobivanju ter delitvi dobrin, ki jih s svojim delom ustvarijo. Takih prazni' kov drugod po svetu ne praznujejo, ker je samoupravljanje za sedaj edinstven način oblasti delavcev, ki je vznikel in obstaja samo v naši deželi. Zvestobo, nesebično razumevanje za težave sodelavcev in skupno odločanje o sedanjosti in bodočnosti so si takrat delavci železarne obljubili z zavezo, da bodo kot dobri gospodarji ne le čuvali to, kar so prevzeli, temveč tudi razvijali naprej, v svoje dobro, dobro svojih otrok, kraja in cele domovine. Naša dežela je bila takrat še polna ran iz vojne. Gradili smo novo na ruševinah, tudi v srcih so celile rane, čeprav so marsikje brazgotine ostale. Težko je bilo predvideti, kaj nam bo prinesel čas. Povsod pa je ostala vera v lepšo prihodnost, z zavestjo, da nam ne bo poklonjena, temveč si j° bo treba priboriti. Dolga je bila pot naše železarne od kovačij vzdolž Meže do današnje sodobne železarne. Dolga je bila pot od cehovskega trga Guštanj do mesta Raven z lepimi stanovanjskimi naselji na obronkih Mežiške doline. Naši delovni ljudje so v teh stoletjih preživeli fevdalno gospodo in kapitalistični sistem. Novo Jugoslavijo smo začeli z administrativnim socializmom, zdaj gradimo edinstveni samoupravni socializem. Ljudje so različno pojmovali v teh letih samoupravljanje. Marsikdo je hotel videti samo pravice, ki iz tega izvirajo, ne pa tudi neločljivo povezanih dolžnosti. Potreben je bil in še bo čas, da bo utrjen sistem, ki omogoča dejansko odločanje, da se bo izoblikoval človek, ki ve kaj in kako odločati. odgovoren do sebe in sodelavcev, s kulturo in nesebičnostjo v srcu, ker je večkrat treba odločiti v nasprotju s trenutno osebno koristjo. Zavestne, zrele odločitve za življenje v skupnosti je zmožen le razsvetljen človek. Izobraževanje v različnih na novo zgrajenih šolah in na delovnem mestu, za mladino in odrasle je nujno za uspešnega samou-pravljalca. Tega se je kolektiv ves čas zavedal in je tako izobraževanje tudi materialno in moralno podprl. Človek ni stroj, človek čuti. Ne da se programirati, četudi bi ga še toliko plačali. Kjer so na to pozabili, so prej ko slej nastali hudi družbeni spori, ki smo jim priča tudi v razviti zapadni industrijski družbi. Nismo šli to pot, človek je z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi osrednji cilj samoupravne družbe. Poleg strojev in hal, lepih domov, smo postavili tudi hrame duhovne in telesne kulture. Naši ljudje so vključeni v kulturne in telesno vzgojne organizacije, kjer z aktivnim sodelovanjem gojijo kulturo srca, čut vzajemnosti in tovarištva in imajo možnost kulturne zabave. Studijska knjižnica, likovni salon, železarska godba, pevski zbori, dramske družine, folklora, domači likovni ustvarjalci, Dom telesne kulture, športna društva in še kaj, dokazujejo, da se je v kulturno udejstvovanje vključila velika večina sodelavcev in so kulturo in telesno kulturo vzeli prav tako Za sestavni del svojega življenja kot delo v železarni. S slikarskimi kolonijami smo razširili naš kulturni pogled na Slovenijo in Jugoslavijo, z udeleženci pri Formi vivi Pa tudi na ves svet. Ponosni smo na to, da Kavne niso postale znane samo po zvenu žlahtnega jekla, temveč tudi po oblikovalcih kulture in po svojih športnikih. Jeklo je bilo že od nekdaj vir sredstev za življenje pri nas, bodisi v siromaštvu, bodisi v blagostanju. Treba je bilo preživeti, da lahko danes bolje živimo. Samo materialno izobilje, ki je zraslo iz uspešne rasti podjetja, še ni pogoj tudi za zadovoljno življenje. Kulturna vzgoja, sodelovanje v duhovnem in telesno kulturnem življenju Je nujen delež pri oblikovanju našega človeka. Sredstva, ki jih je naša skupnost pri tem doslej odmerjala, niso bila skopa. Različna obdobja je prehodila naša samouprava, od ozke povezanosti na samo delovno organizacijo, do zadnjih ustavnih sprememb, kjer je samoupravno obdobje Prodrlo v vse celice našega družbenega življenja. Svoboda je širok pojem. Poleg osebne in Narodne je še svoboda pri delu in odločanju o sadovih dela. Prav tu so nekateri pojmovali samoupravljanje kot svobodo, kjer vsak počne, kar hoče. Toda svoboda je neustvarjalna in samo kazen za posameznika. Zavestno, složno odločanje o lastni usodi m neoviran prenos te zavesti z vsemi izkušnjami na mlajši rod je tudi svoboda. Smisel za delo, za človekoljubno sožitje, °dločnost pri uveljavljanju pravic iz dela m zrelost pri samoupravnih odločitvah, naj bi krat, ko bodo na obzorju temnejši oblaki, ko izgradnja človeka tudi naše vodilo za naprej. Zlata palača izobilja, kjer prebivaš v nezadovoljstvu sam, je lahko ječa in skromen dom, v krogu tovarišev je lahko toplo zavetje. Zato poskrbimo, da topline našega doma z nesoglasji in mlačnostjo, s prevelikim hlastanjem za materialnimi dobrinami ne zapravimo. Resničen konec vseh prireditev je bila delovna konferenca sindikata v Domu že-lezarjev, kjer so kritično ocenili dosedanje delo samouprave na vseh nivojih. Kritična ocena stanja pa se je motivno vezala z mislijo, da je potrebno napake začeti intenzivno popravljati. Govorili so tudi o izboljšanju dela samoupravnih organov, o dosledni uveljavitvi poslovnika samoupravnih organov, o delavski kontroli, kjer je problematično kadrovanje v celoti, predvsem pa izobraževanje teh kadrov ter podpora vodilnih struktur, ki je občutno preskromna. Izrečena je bila tudi misel, da bi člani delavske kontrole morali imeti imuniteto. Konferenca je potekala pod motom »Delu čast in oblast«, povabljeni so bili vsi povojni predsedniki sindikata. Poročilo o konferenci lahko sklenemo z mislijo, ki jo je povedal direktor Franc Fale, da je razvoj samouprave odvisen od ekonomskih rezultatov. Taka je bila vsebina sedmih dni proslavljanja 25-letnice samoupravljanja. Mnogo Staro se umika. misli se je utrnilo na posameznih prireditvah, utrdila se je zavest samoupravljal-cev, kar pomeni novih moči za ustvarjanje, novih moči za uresničevanje ustave. Gregor Klančnik Podpora duha svobode prevzeli naši otroci in negovali tudi ta- se bo treba boriti za obstoj delovne skupnosti in kraja, ali mogoče celo za ob-st°j naroda. Tega si ne želimo, vemo pa, da Je le celovit značaj človeka zmožen prenesi tudi udarce. Zato mora biti vsestranska (Govor na III. srečanju borcev NOV SZ v Štorah) Tovarišice in tovariši, dragi borci, cenjeni gostje! Srečanje borcev Slovenskih železarn, ena od pridobitev integracije, je že postalo tradicionalno. Tretjič smo se letos zbrali tisti, ki smo v zgodovinsko odločilnem trenutku, ko je slovensko ljudstvo in z njim vsi jugoslovanski narodi, ječalo pod fašističnim škornjem in s tveganjem lastnih življenj prijeli za orožje. Zavest se resnično pokaže v težkih preizkušnjah in kdor se je v najbolj kritičnih dneh odločil za brezkompromisni upor, je najbolje izpričal svoj značaj in pripadnost. Ne osebne koristi, ne stremljenje po položaju, nista takrat bila gonilna sila, vse nas skupaj je privlačil edini cilj — nacionalna in socialna osvoboditev lastnega naroda. Ob velikih izgubah najbolj zvestih mater, očetov, sinov in hčera, ki so za svobodo vseh žrtvovali najdražje — svoja življenja, smo se tisti, ki nam smrt ni bila usojena, prebili do konca in maja 1945 doživeli najsrečnejši dan svojega življenja — osvoboditev domovine. S solzami v očeh ter nepopisnim zanosom enotnosti in vzajemnosti smo puške zamenjali z orodjem in brez pravih izkušenj pohiteli h gradnji porušene domovine. Na Jesenicah sem takrat doživljal dneve radosti in veselja. Veličastna je bila manifestacija »Gorenjska v svobodi«, ki je prikazala pošastne dni vojne in eno samo vero v srečno prihodnost. Brez zahtev in sanjanja o gradovih v oblakih so mir, delo in kruh bili edina naša želja. Maloštevilne tovarne so na stežaj odprle svoja vrata, sam pa sem z drugimi srečneži zopet prestopil prag jeseniške železarne. V prvih prejemkih ni bilo razlik, vsi zaposleni smo dobivali po tisočaka takratnih dinarjev, delovna morala pa je vendar bila na izredni višini. Trideset let je minilo, odkar je bila zaključena naša težka partizanska borba in bila osvobojena domovina. Letos proslavljamo tudi 25-letnico odkar smo, dosledni marksizmu in leninizmu, uvedli samoupravno in družbeno upravljanje. Naše tretje srečanje bork in borcev NOV ter naših družinskih članov, dopolnjeno z mladimi delavci in povabljenimi gosti, je torej v jubilejnem letu, kar je prav za nas posebno pomembno. V SPREDNJIH VRSTAH REVOLUCIJE Zavidanja vredni so uspehi tridesetletne gradnje našega socializma. Federativna, socialistična republika Jugoslavija je iz porušene ter zaostale postala razvita dežela s humano, samoupravno družbeno ureditvijo in doslednim spoštovanjem načela suverenosti, nacionalne svobode in gospodarske enakopravnosti vseh narodov in narodnosti sveta. V družbi z drugimi jugoslovanskimi republikami in pokrajinama se je posebno uspešno razvijala SR Slove- nija. Pomembno vlogo pri prodiranju iz zaostalosti, v borbi za nacionalni obstoj in socialno enakopravnost, pri gradnji domovine in družbene zavesti je na Slovenskem odigralo železarstvo. Ponosni smo lahko, ker pripadamo tej temeljni proizvodni dejavnosti, saj ima pred drugimi vidne prednosti. Slovenske železarne so dejavnost: — ki ima najstarejšo zgodovino in največjo industrijsko tradicijo v Sloveniji, — ki je prispevala pomemben delež med narodnoosvobodilno vojno, — ki je dosledno iztrebila ostanke močnih nemčurskih usedlin, — ki je s kadri in izdelki učinkovito sodelovala pri obnovi ter industrializaciji Jugoslavije, — ki ima zdravo proizvodno, poslovno in ekonomsko sedanjost, — ki skladno z ustavo uspešno gradi dohodkovno soodvisen gospodarski organizem združenega dela proizvodnje in predelave jekla, — ki ima realen in z drugimi ubran razvojni program za še plodnejšo prihodnost. Vsi dosedanji poskusi, da bi se na slovenskem železarstvu zmanjšal pomen v družbeni reprodukciji, so se do sedaj razbili na plodnem delu železarjev. Tako bo tudi v prihodnje. Ne bom ponavljal podatkov o visokem krvnem davku železarjev med vojno, ker je bilo to povedano na našem prvem in drugem srečanju udeležencev narodnoosvobodilne borbe. Za velik prispevek v nacionalnem in socialnem osvobajanju je na veličastni proslavi 40-letnice stavke, 30-letnice osvoboditve in 25-letnice samoupravljanja 23. avgusta jeseniškim delavcem izrekel posebno priznanje predsednik CK ZKS France Popit. Ob tej priložnosti je poudaril tudi pomembno vlogo železarstva v izgradnji domovine po osvoboditvi in govoril o naših sedanjih aktualnih nalogah za stabilizacijo gospodarstva ter realen in učinkovit razvoj. Prepričan sem, da bodo te njegove besede pohvale in napotkov padle na plodna tla. Nahajamo se v zadnjem letu petletnega razvoja od leta 1971 do 1975. Po dosežkih poslovanja letos smo v Slovenskih železarnah lahko zadovoljni, saj smo na najboljši poti, da bomo glavne količinske in vrednostne petletne obveze do konca leta ustvarili. Veselimo se lahko, da bomo med redkimi industrijskimi grupacijami, ki bodo tekoči srednjeročni načrt izpolnili. Pohvalimo se lahko tudi znotraj jugoslovanskih železarn, saj bodo naši dosežki nad-poprečni. Medtem ko bo cela jugoslovanska črna metalurgija dosegla le okrog 63 %> za zadnje leto petletnega načrta predvidene količine surovega jekla, v Slovenskih železarnah z gotovostjo lahko trdimo, da bomo našo obvezo, 800.000 ton tega vira celotne naše ustvarjene dejavnosti, v celoti dosegli. ZDRUŽENA TVORBA SZ se krepi Letos teče drugo leto, kar so se naše delovne organizacije: železarne Jesenice, Ravne, Store, predelovalci Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana, Žična Celje in Metalurški inštitut, novembra 1973 s samoupravnim sporazumom združile v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenske železarne. Od prve integracijske tvorbe slovenskih železarn leta 1969 je bilo pri združevanju dela in sredstev že veliko doseženega. Na podlagi izkušenj in otipljivih koristi pa bo v smeri dohodkovne soodvisnosti v (slovenskem železarstvu treba ustvariti v prihodnje še mnogo več. Nihče tega prizadevanja vzajemnosti in tovarištva bolj ne podpira kot borci. Utemeljitev za to so vzori v enotno povezani narodnoosvobodilni borbi in ne nazadnje v že doseženih proizvodnih ter ekonomskih rezultatih enotne družine slovenskega železarstva. V prvem polletju 1975 smo dosegli: — prek 400 tisoč ton (surovega jekla, kar je 26 tisoč ton ali 7 %> več kot v istem obdobju lani, — 375 in pol tisoč ton blagovne proizvodnje, kar 35 tisoč ton ali 10 °/o več kot v prvem polletju lani, — 3640 milijonov realizacije, kar je 64 °/o več kot v istih mesecih leta 1974, — 4259 milijonov celotnega dohodka ali 68 % več kot v istem času lani. Ker smo te osnovne postavke gospodarskega načrta dosegli ob poprečju 16.269 zaposlenih, kar je 6 °/o več kot v prvem polletju lani, sledi, da je produktivnost v blagovni proizvodnji porastla za 4 °/o. Kot učinek boljšega koriščenja proizvodnih potencialov in znižanja cen nekaterih surovin je bila zboljšana tudi ekonomika poslovanja. Osebnih dohodkov je bilo izplačanih bruto 502,3 milijona din ali 40 °/o več kot v istem času lani, ob tem pa smo kljub povečanim družbenim dajatvam zbrali 483,2 milijona din bruto akumulacije, to je amortizacije, povečane za dobiček, ali 49 °/o več kot lani. Spodrsnilo pa nam je pri izvozu, ki smo ga realizirali le 16,8 milijona dolarjev ali 10 °/o manj kot v istem času lani. Težjo nalogo imamo na tem področju v drugem polletju. Surovo jeklo je vir proizvodnje, dela in zaslužka vseh TOZD in obratov železarn in tovarn predelovalcev, zato mu moramo posvetiti posebno pozornost. Od količine in kvalitete te substance je odvisen obseg blagovne proizvodnje, prodaje doma in v inozemstvu ter dohodek vseh delovnih organizacij. Nihče drug ne bo dal našemu programu primernega surovega jekla, zato nam preostanejo na to naravnane lastne topilnice. Tega se v vseh naših železarnah ne zavedajo v celoti, kar se odraža s podcenjevanjem kadrovske zasedbe. Tudi borci kot čuvarji naših pridobitev moramo imeti to pred očmi. Slovenske železarne so od marca pri gospodarskem sodišču registrirane kot prva SOZD z neomejeno solidarno odgovornostjo. To pomeni velik kvalitetni premik, ki se na žalost v celoti še ne odraža v medsebojnih odnosih. Pomeni pa, da v SŽ delovne organizacije morajo biti zainteresirane ne le na dobrem lastnem poslovanju, temveč tudi na uspešnem delu drugih delovnih organizacij, podpisnic samoupravnega sporazuma. ODSTRANIMO OVIRE STABILIZACIJE V Slovenskih železarnah se nismo omejevali le na reševanje problemov znotraj SOZD, temveč smo vedno tudi bili med pobudniki za urejevanje širše ekonomske problematike. Ni zato naključje, da tudi na srečanjih borcev NOV opozarjamo na slabosti, ki zavirajo naš zdrav razvoj. Na prvem, na Pokljuki, in zlasti na drugem srečanju v Kotljah, smo opozorili na nezasluženo in pretirano porabo in na kritični zunanji trgovinski primanjkljaj — in zahtevali resen pristop k izdelavi in izpeljavi splošnega nacionalnega načrta varčevanja, povečevanja izvoza in borbe za znižanje inflacije. Zadovoljni smo lahko, da je letos ta pobuda dobila splošni družbeni značaj. Kar maramo borci s posebnim odobravanjem poudariti, je najnovejša akcija za znižanje cen. Ta bo pripeljala do bitke za znižanje stroškov proizvodnje, znižanja porabe, umiranja inflacije in do jačanja dinarja. Ta akcija ima velik družbenoekonomski in moralnopolitični pomen. Pomeni preobrat našega obnašanja in dosedanjega reševanja ekonomskih problemov le s poviševanjem cen, obrat na prizadevanje za večjo rentabilnost in produktivnost dela. Tudi Slovenske železarne se od te zdrave akcije ne smejo distancirati, temveč jo morajo z lastnimi programi za večjo gospodarnost podpreti. Pokazalo se je, da se s povečanjem proizvodnje in zlasti porabe materialnih dobrin ter s kulturnim bogatenjem družbe reproducirajo tudi slabosti, ki so -spremlje-valke vsega razvitega sveta. Ob nastanku ljudske oblasti in samoupravne družbene ureditve smo idealno predvidevali le hiter in skladen razvoj, ne pa tudi nastanek grupno-lastniške mentalitete, (socialne diferenciacije, kopičenja zasebne lastnine. Nismo pričakovali takega odnosa do dela v interesu družbe in tako obsežne privatizacije, kot sta se v teku desetletij razvila. Čudno je, da si ob tem, ko se cela Jugoslavija zvija v krčih visokega zunanjetrgovinskega primanjkljaja, k* je odraz prevelike investicijske, splošne> skupne in osebne porabe, nekatere delovne skupnosti z visokimi cenami, ne pa z delom, prisvajajo družbeni dohodek, posameznikom pa -se kopiči imovina. Kljub temu, da se samo s prejemki od dela ni možno neupravičeno bogatiti, so si mnogi ob botrovanju špekulacije, visokih kreditov, ki jih žre inflacija ter podobno, pridobili velika premoženja. Za tako moralo, ki maso razlašča, da bi si nekateri prisvajali nezasluženi standard, se nism° borili. V pogojih inflacije bi morali zato kredite sproti revalorizirati, da bi vsak vračal, kar je dobil. To bi najbolj učinkovito vplivalo na stabilizacijo, znižanje inflacije in nezaslužene porabe. Ob tridesetletnem jubileju se moram0 spomniti na prva leta osvoboditve domovine, ko smo, ne oziraje se na položaj, z dodatnim prostovoljnim delom opravljal* javna dela in pospeševali obnovo ter razvoj. Tak duh vzajemnosti in solidarnosti nam je potreben tudi sedaj, zato ga v Sl°' venskih železarnah ohranimo in posreduj' mo novemu rodu! OBNAVLJANJE DUHA REVOLUCIJE Naša organizacija — zveza borcev NO^ — počasi usiha. Medtem ko je ob lanske11* srečanju delalo v Slovenskih železarnah šc 935 bork in borcev, kar je bilo 6 °/o vseh zaposlenih, nas je sredi letošnjega leta bilo le še 833 ali le 5 °/o zaposlenih. Med tistimi, ki so odšli, je tudi 14 umrlih. Slava jim! Osip borcev bo vedno večji, zato moramo še bolj kot do sedaj skrbeti, da bo za nami ostal revolucionarni duh. Tega moramo prenašati na mlajši rod, naše letno srečanje pa naj zato preraste v zbor slovenskih železarjev. Letos je med nami že 170 mladincev in mladink, z leti pa bo to število moralo skokovito rasti. Ta srečanja morajo biti spodbuda za voljo in napredek. Pomeniti morajo manifestacijo bratstva in enotnosti, podporo jugoslovanske samoupravne družbene ureditve in njene pravične borbe za neodvisnost vseh narodov sveta. S posebnim žarom radosti borci SŽ pozdravljamo zmago vietnamskega naroda, ki je po dolgi in mučni borbi končno postal samostojen in enakopraven član človeške družbe. V času, ko mi zborujemo na Teharjih, so se v Limi zbrali zunanji ministri nevezanih dežel. Ponosni smo lahko, da Jugoslavija v nevezanem svetu, ki se stalno širi, nosi prapor in da je vzor sodobnih družbenih odnosov. Z dobrim delom, uspešno proizvodnjo in ekonomsko trdnostjo bomo najbolje podprli to našo zdravo, uspešno ter pravično zunanjo politiko. Iz naših POROČILO O DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV V TOZD METALURŠKE PROIZVODNJE DS TOZD metalurške proizvodnje se je dne 15. 0. 1975 sestal na 1/17 — 17 zasedanju. Ugotovili so, da je akcija izobraževanja ob delu (pridobivanje deficitnega kadra v metalurških obratih) v toku in teče preko kadrovske službe. Poteka v dveh smereh: — dveletno večerno šolo za metalurške poklice bomo organizirali (najmanj 40 slušateljev). Pouk bo potekal v dveh izmenah. Dvoizmenski pouk je potreben zaradi več-izmenskega dela. Organizirali bomo enoten oddelek za vse metalurške poklice, ker so splošni izobraževalni predmeti isti. Ločeno bi se podala le poklica tehnologija. — Funkcionalno izobraževanje za delo, ki ne zahteva poklicno izobrazbo v skladu z novo sistemizacijo delovnih mest, bo trajalo približno 3 mesece. — Akcija za vpis v I. letnik FNT (I. stopnja metalurške fakultete) je bila izvedena, vendar ni bilo dovolj ustreznih prijav. Organizator FNT ni pripravljen organizirati letnik za leto 1975/76 na Ravnah. Akcija se bo ponovila Prihodnje leto. Amortizacijska stopnja je uresničena. Stopnjo amortizacije je bilo potrebno povišati, ker bi bila osnovna sredstva vedno manj ovrednotena zaradi inflacijskega faktorja. Kljub povišani stopnji amortizacije imamo še premalo sredstev, da bi dokončali dela, ki so v načrtu naložb za leto 1975: DS je dal soglasje, da najamejo kredita v višini 20.000 milijonov din. Garderobni prostori v jeklolivarni so zelo kritični in so potrebni takojšnje adaptacije. Letos je primanjkovalo finančnih sredstev. DS sklene, da bo leta 1976 adaptacija garderobe za jeklolivarno na prioritetnem mestu. Do zagotovilu službe za tehnični razvoj, bodo sklep upoštevali v planu naložb v osnovna sredstva za leto 1976. Poleg odobritve bonifikacij za upravičene reklamacije inozemskih kupcev (reklamacije sicer niso po vrednosti velike, vendar so pa Vzroki po naši krivdi, zaradi premale tehnološke discipline), je DS sklepal o delu za solidarnostno akcijo. Na podlagi določil zakona Smo pred vstopom v novo petletno obdobje gradnje samoupravnega socializma od leta 1976 do leta 1980. V naši SOZD že imamo za to obdobje izdelana izhodišča razvoja delovnih organizacij in SZ kot celote. Do leta 1980 naj bi s proizvodnjo presegli milijon ton surovega jekla, dosegli blizu milijon ton blagovne proizvodnje, 12 milijard din realizacije in presegli 100 milijonov dolarjev izvoza. Z orientacijo na žlahtna jekla smo v razvoju odvisni predvsem od elektro energije, ki jo bomo leta 1980 rabili blizu milijarde kWh ali 10 °/o celotne proizvodnje v SR Sloveniji. Prepričani smo, da bo družba upoštevala pomembnost slovenskega železarstva in z energijo omogočila njegov daljni razvoj. Borci Slovenskih železarn se obvezujemo, da bomo varovali naše pridobitve, krepili samoupravno ureditev >in z lastnim vzorom v delovnih organizacijah pomagali krepiti duha vzajemnosti in tovarištva, da bi celotna naša sestavljena organizacija postala dohodkovna soodvisna vertikalno povezana reprodukcijska celovitost izdelave ter predelave jekla. Naj živi revolucionarni duh delavcev Slovenskih železarn! Naj živi naš vzor, učitelj in tvorec maršal Tito! TOZD SRS (Ur. list 3/75), smo vsi zaposleni dolžni v koledarskem letu prispevati enodnevni neto OD za oblikovanje republiškega solidarnostnega sklada. Čeprav organizacijsko slabo pripravljeni, smo 12. julija delali za to akcijo. Ni še na razpolago podatkov, koliko sredstev se je zbralo v železarni Ravne, znano pa je, da je morala železarna vplačati v ta sklad 824.467,30 din in to od vseh zaposlenih. Med časom 1/16 — 16 in 1/17 — 17 zasedanja se je DS dne 7. julija sestal na izrednem zasedanju skupno z DS TOZD mehanske obdelave. Oba DS sta na izrednem zasedanju obravnavala in podala soglasje k predlogom o brezplačnem prenosu v upravljanje komunalnemu skladu do sedaj ustvarjenih osnovnih sredstev toplovodnega omrežja na Ravnah; o sklenitvi najemne pogodbe med Železarno Ravne in SD Fužinar. Na podlagi te pogodbe dobi SD Fužinar v najem dom telesne kulture in plača mesečno najemnino. Kredit, ki ga je dobila Železarna Ravne za nakup družbenih stanovanj v znesku 300.000 din se odstopi TOZD TRO. Osrednja točka dnevnega reda 1/17 — 17 zasedanja DS je bila obravnava in sprejem poročila o doseženih rezultatih poslovanja TOZD MP in železarne v I. polletju 1975, ter o potrebnih ukrepih za doseganje rezultatov začrtanih obveznosti, ki jih določa resolucija o uresničevanju ekonomske politike za leto 1975. Po obširni razpravi o aktualnih problemih v proizvodnji, osvetlitvi perspektivnega ekonomskega položaja TOZD MP in Železarne ter veljavnih ukrepov in smernic za stabilizacijo gospodarstva, so bili po tej točki sprejeti naslednji sklepi: Znižati zaloge materiala v medfazah in povečati odpremo (predvsem kompletiranje naročil) valjarne, kovačnice in livarne s sodelovanjem PD in prodajne službe; pregledati zaloge reprodukcijskega materiala in rezervnih delov ter ugotoviti, kateri materiali so neuporabni in predolgo v skladišču. Neku-rantno zalogo je treba prodati ali odpisati; reprodukcijski material je treba racionalno trošiti, znižati moramo stroške proizvodnje in zaostriti tehnološko in delovno disciplino; maksimalno omejiti novo zaposlovanje in sta-lež zaposlenih držati v mejah plana števila zaposlenih. Novo zaposlovanje je možno le na podlagi ekonomske utemeljitve. Izjema je pri zaposlovanju naših štipendistov in nadomeščanje fluktuacije; aktivno podpirati politiko kadrovske službe glede izobraževanja ob delu; vztrajati pri dosedanjem izvrševanju nor- Za potrebe ladjedelništva mativov akcijskega programa TOZD metalurške proizvodnje in programa varčevanja DO. Prodajna služba mora (pospešeno) zmanjševati zaostale terjatve in aktivno spremljati plačilno sposobnost kupcev — slednje mora še posebej upoštevati pri sklepanju naročil za naslednje leto. Aktivno mora pomagati k izboljšanju likvidnosti DO. Vključiti se mora v akcijo za zmanjšanje zalog, urediti funkcijo prodaje med TOZD, ter aktivno sodelovati s službo za izvoz, da bomo zanesljivo dosegli plan za leto 1975. Gibanje cen se mora držati v okviru ekonomske politike za leto 1975; preko delegatov TOZD oz. DO v skupščinah SIS in skupščini občine vztrajati, da se sredstva prispevanih stopenj obdržijo v mejah resolucije oz. splošna in kupna poraba v okvirih dogovorjene politike za leto 1975; nosilci akcije, obratovodje in vodje služb se zadolžujejo, da mesečno v pismeni obliki obveščajo vodstvo TOZD o rezultatih akcije, vodstvo TOZD pa DS in DO; komisija predlaga eventuelno potrebne ukrepe; vodstvo TOZD mora izdati konkretne zadolžitve za uresničevanje navedenih sklepov. Veliko upravičenih pripomb o razmerah družbene prehrane v Železarni je bilo izrečenih že na javni tribuni, ki jo je dne 12. avgusta organizirala sindikalna organizacija, zato verjetno na DS ni bilo bistvene razprave. DS daje popolno podporo predlogu SKLEPOV »O ureditvi družbene prehrane v Železarni« sprejetih na javni tribuni. Predlogi sklepov Iz statističnih podatkov v primerjavi s prvim polletjem 1974 in 1975 je razvidno, da je bilo v letu 1974 izgubljenih zaradi nesreč pri delu v TOZD metal, proizvodnje 2569 delovnih dni, v prvem polletju oz. v celotnem letu 1975 pa 2.078 ali 491 delovnih dni manj, kot v prvem polletju leta 1974. Predlog sl. VPD »Program nalog in ukrepov za izpopolnitev in napredek VPD« je bil objavljen v prejšnji številki Informativnega fu-žinarja. Po krajši, precej živahni razpravi, predvsem o stanju in vsakodnevnih problemih VPD je DS sprejel naslednji sklep: v celoti podpira predlog SL. VPD »Program nalog in ukrepov za izpopolnitev in napredek VPD«; komisija VPD pri DS TOZD MP mora takoj opraviti pregled in izdelati poročilo o najbolj perečih problemih v VPD v TOZD metalurške proizvodnje; na podlagi poročila komisija predlaga sl. VPD ukrepe za izboljšanje položaja VPD; DS mora komisija podati poročilo o dejanskem stanju VPD, poročilo o predvzetih ukrepih in predlagati morebitne dodatne ukrepe. Na podlagi predloga izvoznega oddelka je DS odobril bonifikacije: inozemni firmi Ferro Terra v vrednosti US $ 588,63, ker je moral so posebej objavljeni v tej številki Informativnega Fužinarja. DS pa ni le podprl predloge, ampak je sprejel konkreten sklep, s katerim zavezuje strokovne službe Železarne Ravne za izvedbo predloga sklepov sprejetih na javni tribuni. Vsebina sklepa se glasi: DS TOZD MP sprejema sklepe javne tribune, ki je bila dne 12. 8. 1975 »O ureditvi družbene prehrane v ZR« s tem, da pristojni dejavniki takoj izvedejo konkretno akcijo za izvedbo teh sklepov; zadolžiti moramo skupne strokovne službe ZR, da do konca tega leta izdelajo in posredujejo samoupravnim organom TOZD, DSSS in DO predlog uresničitve sklepov sprejetih na javni tribuni; v predlogu morajo biti nakazane konkretne rešitve, ureditve družbene prehrane v Železarni v letu 1976 in v naslednjih letih; za izdelavo predloga so odgovorni: — služba za razvoj ZR — načrt gradenj objektov — finančno-računovodski sektor — finančno konstrukcijo — kadrovsko-splošni sektor — ukrepe za izboljšanje kvalitete in organizacijo družbene prehrane v Železarni. DS je bil tudi seznanjen s poročilom službe VPD za leto 1974, ter o pregledu števila nesreč za I. polletje 1975 in predlogu sl. VPD za izboljšanje položaja VPD v Železarni. Navajam statistični pregled o številu nesreč in izgubljenih delovnih dnevih: kupec oz. končni prejemnik reklamiranih 13.265 kg paličastega jekla uporabiti v podrejene svrhe; bonifikacija v vrednosti DM 4.660,20 inozemski firmi HAGESTA, ker je moral kupec zaradi previsoke trdote reklamiranega materiala izvesti popravilo, ter si je navedeni znesek že odtegnil, kot nadomestilo stroškov; bonifikacijo v vrednosti US$ 250,— inozemski firmi Ferro Terra — Triesen, zaradi dodatnih stroškov, ki jih je imela omenjena firma pri prevzemu pošiljke; bonifikacijo v vrednosti US $ 141,06 inozemski firmi Ferro Terra — Triesen, ker kupec reklamiranih 3179 kg palic ni mogel uporabiti v prvotne namene. V obrazložitvi predloga za odobritev bonifikacije omenjenih firm je razvidno stališče naše kvalitetne kontrole, da je reklamacija upravičena. V železarni imamo kvalitetno kontrolo, ki je pooblaščena, da med ostalim tudi strokovno rešuje reklamacije prodanih izdelkov. DS je soglašal s predlogom odbora za oblikovanje in delitev OD »Sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o uveljavitvi sindikalne liste v Železarni«. Gre za to, da se omogoči delavcem, ki se ob delu izobra- žujejo ali strokovno dopolnjujejo, uveljavljanje pravic iz samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD, DS SS (na podlagi posebnih dogovorov poenostavitev obračuna potnih in drugih stroškov). Komisija za odpis in prodajo osnovnih sredstev, ki je zadovoljivo opravila zadolžitev, je DS podala poročilo. DS je bil seznanjen, da je na podlagi 4. sklepa 1/11-11 in 5. sklepa 1/15-15 zasedanja bilo odpisanih 136 pozicij. Odpisana osnovna sredstva so imela še določeno vrednost. Tako je ta vrednost os. sredstev po oceni komisije znašala 818.262,34 din. Od tega je bilo: odposlano na skladišče starega železa 214.467 kg, v vrednosti 528.817,12 din; uskladiščeno kot rezervni deli 223 kg v vrednosti 22.550,00 din; uskladiščeno kot odpadni les v vrednosti 1.800,00 din; predlagano za prodajo 104.985 kg ali v vrednosti 265.108,22 din. Za prodajo predlagana os. sredstva so jih na licitaciji uspeli prodati le v vrednosti 18.500,00. Razlika v vrednosti za prodajo predlaganih odpisanih os. sredstev in pridobljeno vrednostjo z uspelo prodajo nastopa zato, ker niso bili vključeni plinski generatorji in nekaj rabljenih ventilatorjev za katere ni bilo kupcev. Zato je potrebno material odposlati na skladišče starega železa. DS je na podlagi predloga službe za tehnični razvoj in v soglasju obratovodstva elek-tro obrata odobril odpis amortiziranega transformatorja AEG 630 KVA — ev. št. 309-2-Dovolili so odprodajo omenjenega transformatorja ponudniku TOZD TRO za vrednost 20.000 din. Na tem zasedanju je DS obravnaval in sprejel predlog direktorja TOZD metalurške proizvodnje, da se predlaga zborom v TOZD MP v obravnavo in sprejem, da se dopolni 13. člen statuta, in sicer s sledečo vsebino: Vodja službe za razvoj tehnologije in metal, raziskav samostojno podpisuje za TOZD MP iz področja razvoja tehnologije in metalurških raziskav v prisotnosti direktorja TOZD metalurške proizvodnje. Kot obrazložitev predloga navajajo, da je narava dela vodje službe za razvoj in tehnologijo metal, raziskav taka, da precej sodeluje na poročju razvoja tehnologije in metal, raziskav z zunanjimi sodelavci. To področje spada v samostojno dejavnost, ki jo opravlja TOZD MP. Za uspešno delo te službe Pa odgovarja vodja službe, zato je potrebno, da pridobi samostojno pooblastilo za podpisovanje potrebnih listin. Kljub obsežnemu dnevnemu redu so obravnavali nekaj pritožb posameznih delavcev. Imenovali so novega člana v stanovanjsko komisijo. Zavrnili so predlog »sprememba organizacijske sheme in sistemizacije delovnih mest v obratu jeklovlek«. Ta predlog je DS zavrnil zato, ker ga niso izvedli po postopku v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov. Leskošek MOŽNOSTI UPORABE PROCESNEGA RAČUNALNIKA V JEKLARNI V dvorani uprave je bilo 24. septembra posvetovanje o uporabi računalnika v jeklarni. Udeležilo se ga je okoli trideset sodelavcev. Med udeleženoi so bili mojstri iz jeklarne in predstavniki iz tistih obratov in služb, ki so posredno ali neposredno povezani z uvajanjem procesnega računalnika v jeklarno. Posvetovanje je organiziral sektor za gospodarjenje z namenom, da seznani širšo javnost o uporabnosti procesnih računalnikov, ki se v zadnjih letih koristno uporabljajo za kontrolo in vodenje procesov v industriji. V skladu s stabilizacijskimi težnjami v neposredni proizvodnji je uvedba procesnega računalnika racionalna, saj kaže na velike prihranke pri materialnih ih OBRAT poprečje jan. - junij junij stalež št. nesreč °/o stalež št. nesreč °/o sk. sl. MP 780 3 + 1 1,07 375 — — topilnica 297 18 + 3 7,07 301 7 2,33 livarna 447 18+2 4,47 445 1 + 1 0,45 valjarna 353 20 5,67 348 3 0,86 kovačnica 229 10 + 3 5,68 223 1 0,45 jeklovlek 80 2 2,50 79 — — Skupaj TOZD 1.780 71 + 9 4,49 1.771 12 + 1 0,73 Pregled izgubljenih delovnih dni po obratih: 1975 — obrat I. II. III. IV. V. VI. mesec topilnica 46 83 38 64 55 102 livarna 81 110 113 38 29 43 valjarna 144 84 129 134 108 49 kovačnica 54 64 115 25 37 58 jeklovlek — — — — 4 6 sk. sl. MP 47 48 77 23 46 23 skupaj izgubljeni dnevi 372 389 472 284 279 291 energetskih stroških. Poveča se produktivnost, enakomernost proizvodnje in kakovost izdelkov. Na posvetovanju so bili podani naslednji referati: — inž. Jože Šegel: Projekt za uvedbo procesnega računalnika v jeklarno Železarne Ravne, — inž. Janez Bratina: Uporaba procesnega računalnika za vodenje porabe in razdelitve električne energije v jeklarni, — inž. Janko Štimnikar: Možnosti uporabe računalnika in linearnega programi- Po počitniškem mrtvilu v mesecu juliju in avgustu se je dejavnost organov upravljanja in drugih organov spet poživila. V obdobju med 25. avgustom in 25. septembrom je bila ta aktivnost sledeča: Komisija samoupravne delavske kontrole se je sestala na 17. redni seji dne 26. avgusta. Še nadalje so raziskovali kdo je odgovoren, da so na Japonskem naročili večjo količino paličastega jekla z nepravilnimi povečanimi dimenzijami. Zaradi tega je potrebno za izdelavo preveliko obdelovalnih ur. Skupna škoda zaradi tega znaša čez milijon dinarjev. Komisija delavske kontrole raziskuje to že od pomladi. Ker nima učinkovite pomoči v železarni, ji zaenkrat še ni uspelo zadovoljivo rešiti. Od pomladi se vleče tudi preiskava, kdo je odgovoren za naročilo večje količine ročajev vklopa za pnevmatska kladiva. Ti so prispeli od firme Flottmann nenaročeni — vsaj uradnega naročila ni. Vsekakor pa se je kdo iz železarne za to naročilo na nek način vendarle moral pogoditi. Ta komisija za enkrat teh zadev še ni uspela dokončno rešiti, iz preprostega vzroka, ker je prepuščena sama sebi. Videti je, da se večina delavcev, zlasti vodilnih, premalo zaveda, da je samoupravna delavska kontrola ustavna pravica in dolžnost vseh delavcev in delovnih ljudi. Problemi, ki jih komisija delavske kontrole v mehanični Poizkuša rešiti, kažejo na čudna pota komerciale v naši delovni skupnosti. Komisija za stanovanjske zadeve se je 3. septembra 1975 sestala na 9. seji. Obravnavala je ugovor delavca Jožeta Kovačiča iz obrata strojev in delov. Ta je kritiziral postopek dodeljevanja stanovanj in zahteval, da se njegov stanovanjski problem takoj reši. Zahteval je, da mu komisija da pismeno zagotovilo, po katerem bi stanovanje pri naslednji delitvi zanesljivo dobil. Takega zagotovila mu komisija seveda ni mogla dati, ker zanj nima pravne podlage. Ugovor smo na prosilčevo željo posredovali delavskemu svetu TOZD MO, obenem z mne-bjem, da bo prosilec dobil stanovanje šele takrat, ko bo na prioritetni listi prosilcev dosegel zanesljivo število točk skladno z določili samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih. Komisija se je pri doseda-bjem delu dosledno držala dogovorjenih kriterijev. v Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu se je sestala 8. 9. 1975 na 22. redni ®eji. Sprejela je sklep, da pridobi lastnost delavca v združenem delu 19 delavcev, ki so Prišli v glavnem iz industrijske šole in JLA. Vsi ti so bili sprejeti za nedoločen čas; spreleta pa je bila tudi ena delavka za določen čas, kot nadomestilo delavke obračuna OD TOZD MO, ki je na porodniškem dopustu. Komisija je dala tudi soglasje za nekatere Premestitve delavcev v okviru temeljne orga-bizacije in odobrila posameznim sodelavcem bekaj dnevno odsotnost z nadomestilom oz. brez njega, pač skladno z določili samouprav-bega sporazuma o medsebojnih razmerjih. ranja pri optimizaciji mešanja vložka in minimizaciji porabe dragih ferolegur in — inž. S. Kovačič: Optimizacija sestave vložka za elektroobločne peči s pomočjo računalnika. Referati so bili z zanimanjem sprejeti. Iz predavanj in živahne diskusije se je izkristaliziralo mnenje, da je postopna uvedba procesnega računalnika v jeklarno realna in gospodama. V železarni je že organizirana ožja in širša delovna skupina, ki se je lotila priprav, vendar bo z delom lahko uspešno nadaljevala le, če bo dobila orodje, to je mali procesni računalnik. Jože Segel, dipl. inž. Komisija za gospodarjenje se je sestala 10. 9. 1975, vendar ni bila sklepčna. Sestala se je spet 15. 9. 1975; tokrat so bili sklepčni. Na tej seji je komisija za gospodarjenje analizirala splošno gospodarsko situacijo v TOZD MO. Pred zasedanjem delavskega sveta TOZD MO, je ta komisija, kot njegov kolektivni izvršilni organ, obravnavala del gradiva za zasedanje DS predlogov mnenja in stališča. DS so posredovali predloge, kako bi povečali produktivnost in kako bi pomagali izboljšati splošni gospodarski položaj. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov se je sestala 17. 9. 1975 in na javni ustni obravnavi obravnavala pet težjih in lažjih prekrškov. Pri tem je komisija po temeljiti samoupravni presoji sklenila, da se dvema kršiteljema ne izreče ukrep. Smatrala je, da je že sama ustna obravnava na kršilce delovne discipline pozitivno vplivala in da z njimi v prihodnje ne bo imela več opravka. Enemu kršilcu so izrekli opomin. Za dva, ki nista hotela izpolnjevati navodil in opravljati delo, ustrezno njunemu delovnemu mestu, pa je predlagala, da bi DS njima odvzel lastnost delavca v združenem delu; v najboljšem primeru bi naj izrekli to kazen pogojno za dobo treh mesecev, skladno z določili zakona in sporazumom o medsebojnih razmerjih. Komisija za varnost pri delu je zasedala 18. 9. 1975. Obravnavala je poročilo o varstvu pri delu za prvo polletje 75. To poročilo je izdelala služba za varstvo pri delu v železarni in ga je na zadnji seji nato obravnaval tudi delavski svet TOZD MO. Poročilo nas seznanja o vzrokih nesreč pri delu, opozarja na preventivo pri varstvenih ukrepih: pregled delovnih naprav in priprav, zdravstveni in psihofizični pregledi delavcev, varstveno izobraževanje ipd. Delavski svet TOZD MO se je sestal na 17. redni seji 22. 9. 1975. Obravnaval je rezultate poslovanja v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, analiziral možnosti za stabiliziranje gospodarskega položaja, pregledal rezultate akcijskega programa, odobril odpis nekaterih osnovnih sredstev, odločal o dopolnitvi sporazuma, o uveljavitvi sindikalne liste. Obravnaval je še gradivo, ki so ga pripravile posamezne komisije. Na tej seji so sprejeli naslednje sklepe in stališča: 1. Do konca tega leta in tudi v prihodnje je potrebno povečati napore za zmanjšanje vseh vrst stroškov in za povečanje produktivnosti. Vzporedno s tem moramo dodatno zaposlovanje obdržati v začrtanih okvirih. Boriti se moramo za zmanjšanje vseh vrst izostankov z dela. Delovodje v TOZD MO so dolžni za naslednje zasedanje delavskega sveta pripraviti pismena poročila o stanju in ukrepih za izboljšanje delovne discipline v posameznih organizacijskih enotah. Delovodje morajo skrbeti za dosledno izvrševanje tega sklepa. 2. Da bi se v prihodnje zmanjšalo število izostankov z dela, je med drugim potrebno, da se čimprej uredi interna ambulanta v železarni. V sedanji ambulanti morajo takoj začeti z manjšimi zdravstvenimi uslugami. DS TOZD MO smatra, da bi morali imeti v železarni svojega zdravnika. Med drugim bi bilo nujno potrebno, da bi zdravniki uskladili kriterije pri odobravanju bolniških izostankov. Menimo, da bi morali imeti enaka stališča DS podjetja in drugi delavski sveti. 3. Storiti moramo vse, da bi zmanjšali zaloge. Obrati si morajo prizadevati, da bodo do konca leta dosegli planirano višino izvoza: Obrat ind. nožev — 80 ton. Obrat pnevmatskih strojev — 16 ton. Obrat strojev in delov — 744 ton. Obrat vzmetarne — 280 ton. 4. V prihodnje moramo odvajati kar največ dohodka za obratna sredstva, kar smo prejšnja leta zanemarjali. 5. Po svojih delegatih v skupščinah SIS in v občinskih skupščinah ter na druge načine moramo vplivati na omejitev skupne porabe ter na ta način zagotoviti, da se bo del sredstev po možnosti vrnil v gospodarstvo, s čimer bo zagotovljena večja akumulativnost. 6. Obdržati moramo cene, kakor smo jih sprejeli z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju. 7. Prodajna služba mora izterjati čim več zaostalih plačil v zakonsko predvidenih rokih, da se nam zaradi tega ne bo zmanjšal dohodek, predvsem pa, da izboljšamo likvidnost. 8. Materialna služba in vsi drugi v TOZD MO morajo kar najtesneje sodelovati v TOZD MP, da zaradi slabe dobave vložka ne bi prihajalo do kopičenja zalog in do zakasnelih ali neustreznih dobav. 9. Ponovno pozivamo, da bi uresničili akcijski program, ki je realna osnova za doseganje planov, sestavljenih v skladu z resolucijo družbeno ekonomskega razvoja. 10. Nosilci nalog iz akcijskega programa morajo v poročilih novembra podrobneje navesti, kaj je bilo storjenega in kakšni so konkretni rezultati stabilizacijske akcije. Direktor TOZD pa mora takrat podati podrobno pismeno poročilo o rezultatu prizadevanj za stabilizacijo v TOZD MO. Nosilci nalog iz akcijskega programa morajo naloge sproti reševati in kadar naletijo na težje probleme, pismeno poročati direktorju TOZD, da te probleme s skupnimi močmi prej rešijo. 11. Da bi v prihodnje organizirali uspešnejšo reklamo za izdelke 117. panoge, je potrebno po zaključnem računu zagotoviti posebna namenska sredstva — potrebno bi bilo okrog 300 starih milijonov. Da bomo bolje obveščali naše kupce in ponudili zlasti naše finalne izdelke je potrebno, da imamo stalno v zalogi posamezne kvalitetne primerke strojev, naprav, in druge izdelke. Te izdelke bi morali izdelati iz obratnih sredstev in jih na vsake 2 leti prodati ter tako sproti obnavljati. Poleg vsega tega bi bilo nujno potrebno posneti več propagandnih filmov, organizirati pa tudi druge oblike propagande, ki smo jo do sedaj v naši delovni skupnosti zanemarjali. 12. Dovolimo prodajo oziroma odpis določenih amortiziranih osnovnih sredstev po posebnem spisku. Vse stroje oziroma druga osnovna sredstva smo že zamenjali z novimi. 13. Odobri se bonifikacija romunski firmi Forexim, v višini 213,10 US $, zaradi zakasnelih dobav določene količine ind. nožev. 14. Odobrili smo uvoz 80 ton votlega paličastega jekla za proizvodnjo monoblok svedrov, s tem, da se selekcionira izdelava svedrov. 15. Odobrili smo nakup brusilnega stroja v Uljaniku, Pula. Prav tako je potrebno čim prej nabaviti dodatno kopirno stružnico. 16. Pooblaščamo direktorja TOZD MO, da razišče možnost kooperacije z Romuni na področju izdelave pnevmatskih kladiv in stiskalnic. 17. Sprejemajo se predlagane spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o uveljavitvi sindikalne liste v Železarni Ravne. 18. Sprejmejo se sklepi javne tribune o družbeni prehrani v Železarni Ravne, s tem, da pristojni dejavniki takoj pristopijo k njihovi izvedbi. Poročilo o delu samoupravnih organov v TOZD mehanske obdelave Skupne strokovne službe morajo do konca letošnjega leta dostaviti samoupravnim organom v TOZD predlog uresničitve sklepov javne tribune. V predlogu morajo biti nakazane realne možnosti za ureditev družbene prehrane v železarni v 1. 1976. Predlog mora vsebovati: — načrt gradenj in ureditve objektov družbene prehrane — naloga službe za razvoj v železarni Ravne, — zagotovitev virov sredstev, v predlogu zaključnega računa — naloga finančno računovodskega sektorja, — ukrepe za izboljšanje organizacije in kvalitete družbene prehrane, zlasti še ureditev dietne prehrane — naloga kadrovsko splošnega sektorja. 19. Delavcu Ljubu Odru, zaposlenem v oddelku materialnega gospodarstva, so na predlog komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, izrekli ukrep, s katerim mu Dopustniški meseci in visoko poletje je za nami. Avgust je, vsaj tako upamo, zadnji izmed mesecev, ki zaostajajo za dosežki prvega polletja. Splošna ocena proizvodnih uspehov kaže glede na mesec julij rahlo izboljšanje. Najslabši rezultati so bili v jeklarnah, saj smo mesečni načrt dosegli le 89°/ol. Proizvedli smo 7.618 ton jekla manj, kot smo predvidevali v mesečnem načrtu. Razumljivo, proizvodnja jekla je tudi izdatno nižja, kot je bila julija in je najnižja v letošnjem letu. Proizvodnja surovega železa je bila večja kot lani meseca avgusta in tudi večja, kot je bila letošnja v juliju. Blagovna proizvodnja je bila dobra v vseh treh železarnah. Načrt sta presegli tudi Tovil in Žična. Skupno so načrt blagovne proizvodnje prekoračili za 4 %'. Izvozili smo manj, kot smo predvidevali. Ce upoštevamo, da pomeni vsaka tona blagovne proizvodnje, ki jo damo na domače tržišče zmanjšanje potrebe uvoza, smo z dosežkom v mesecu avgustu vseeno zadovoljni. Po količini je namreč zaostanek dobav za izvoz v avgustu 1.319 ton, domačemu trgu pa smo dobavili 2.764 ton več, kot znaša linearni mesečni načrt. Na Jesenicah so presegli proizvodnjo surovega železa za 5 %, v Štorah 4 %>. Skupno so slovenske železarne ustvarile 105 % mesečnega načrta. Da bi dosegli letošnji letni načrt, bi morala biti v naslednjih štirih mesecih proizvodnja surovega železa precej boljša, kot je bila v avgustu. S prodajo surovega železa so pretekli mesec v Železarni Štore odpravili ves zaostanek in znaša v kumulativi 103 % načrtovane količine. Letošnja proizvodnja jekla je za okoli 600 ton nižja, kot je bila v istem mesecu lani. Največji zaostanek za načrtovano proizvodnjo surovega jekla so imeli meseca avgusta v železarni Ravne. Okvara transformatorja na 25-tonski peči in načrtovano popravilo so vzroki, da so proizvedli samo 65,4 % mesečnega načrta. Zastoje so izkoristili za letne dopuste jeklarjev in obstaja upanje, da bodo zopet kmalu nad zbirno preneha lastnost delavca v združenem delu TOZD MO. Ukrep se izreka pogojno, za dobo 6 mesecev. 20. Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti mora ponovno pretresti kršitve delovne obveznosti Jožeta Trunka iz obrata strojev in delov in po končanem pretresu mora o rezultatih poročati delavskemu svetu. 21. Zahtevamo, da stanovanjska komisija pri DS TOZD MO ponovno preveri stanovanjske razmere prosilca Jožeta Kovačiča iz obrata strojev in delov. V kolikor pri prvi delitvi ne dobi stanovanja, naj mu to dodelijo na naslednji seji, saj je posebno izrazit socialni problem. 22. Zahtevamo, da pristojne službe KSS pospešijo priprave za izdelavo predloga dopolnitve samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih. Z dopolnitvami moramo popraviti vse slabosti dosedanjega načina. Janko Dežman načrtovano količino, saj kumulativni načrt izpolnjujejo še vedno 99°/o. Načrtovano 20-dnevno popravilo so imeli tudi na SM peči v Železarni Štore, zato so uresničili le 49 % linearnega mesečnega načrta. Zaostanek v avgustu nas je postavil pred zelo zahtevno nalogo. Izpolniti bi morali akcijski program 800.000 ton jekla v letošnjem letu. Mesečna proizvodnja v vseh preostalih štirih mesecih bi morala znašati približno 69.000 t. jekla. To ni mogoče. Meseca marca in aprila je bila proizvodnja za okoli 5 % večja kot decembra. Blagovno proizvodnjo so izvršili na Jesenicah z 100 %>, na Ravnah z 107 % in v Štorah z 114 °/o', skupno 105%. V železarnah so izdelali zopet približno 60.000 ton blaga za prodajo in to je skoraj 5.000 ton več, kot v istem mesecu lani in 10.000 ton več, kot pretekli mesec. Predelovalci so proizvedli za okoli 11 % več blaga, kot meseca julija, vendar kumulativno zaostajajo za načrtom za 2 °/o. Skupno Slovenske železarne izvršujemo načrt blagovne proizvodnje 102%. Za prodajo je bilo doslej izdelano okoli 9.000 ton več blaga kot znaša načrt. Manjša proizvodnja jekla v avgustu bi morala imeti za posledico manjšo blagovno proizvodnjo v septembru, kar pa lahko nadoknadi pospešena proizvodnja jekla po izvršenih popravilih in ob redni oskrbi s surovinami ter energijo. Da bi dosegli letni načrt, bi morali mesečno proizvesti po 58.200 ton blaga. Da bi obdržali dosedanje poprečje, bi morali še preostale štiri mesece dati po okoli 61.500 ton proizvodov za prodajo. Lani je bil mesec september prvi znanilec boljših rezultatov, ki so se oktobra, novembra in decembra kar stopnjevali. Letos so tudi za nami letni in kolektivni dopusti. Prav je, da so v obratih letne mesece porabili tudi za načrtovana glavna popravila. Res je, da je popravil več, zaradi slabe kvalitete ognjaodpornega materiala, kar povzroča letos nekaj več težav kot lani. Nekaj težav je več kot lani, nekaj pogojev je boljših, vendar bi morali objektivno doseči boljše proizvodne rezultate, kot smo jih v zadnjih štirih mesecih preteklega leta. Če bo tako, bomo letošnji proizvodni načrt lahko dosegli, presegli in izpolnili osnovno nalogo v našem akcijskem programu za stabilizacijo gospodarstva. Dopisujte v Informativni fužinar Čiščenje ulitkov Proizvodnja Slovenskih železarn v avgustu I VI Železarne RAVNE cev Ravne O DELAVSKI KONTROLI Samoupravna delavska kontrola je še vedno potisnjena na stranski tir Samoupravna delavska kontrola se, ne glede na to, da je njen problem aktualen že več kot dve leti, ni uveljavila v takšni meri kot bi želeli, in ni našla svojega mesta, ki ji gre v organizaciji združenega dela. Čeprav je povsem avtonomen organ, je še vedno potisnjena na stranski tir in se v odnosu do drugih samoupravnih organov nahaja v inferiornem položaju. Ta ugotovitev je rezultat raziskave, ki je bila narejena v občini Ravne na Koroškem, in je zajemala vprašanja uveljavljanja ter delovanja samoupravne delavske kontrole v tridesetih organizacijah združenega dela. Vzrokov za neuveljavitev in neučinkovitost samoupravne delavske kontrole je več, v tem članku bi navedel predvsem najpomembnejše in najpogostejše. Prvi vzrok je pomanjkljiva opredelitev samoupravne delavske kontrole v statutih in drugih samoupravnih aktih organizacij združenega dela. Raziskava je pokazala, da je le-ta v večini primerov opredeljena, da pa je ta opredelitev pomanjkljiva in premalo precizirana, da niso določene vse njene funkcije, naloge, ki jih ima na področju samoupravljanja. Bil je tudi primer, ko samoupravna delavska kontrola sploh ni našla svojega mesta v statutu delovne organizacije, ali pa je bila opredeljena samo na nivoju združenega podjetja, ne pa na ravni posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Drugi vzrok za neučinkovitost dela samoupravne delavske kontrole je neustrezna sestava njenih organov. Odbor samoupravne delavske kontrole je v večini primerov sestavljen iz treh do sedmih članov. Njegova sestava bi morala biti prilagojena vrsti in velikosti delovne organizacije, kar pa največkrat ni. V njem niso upoštevani vsi deli proizvodnega procesa, prav tako pa tudi ne vse socialne strukture, kar povsem jasno kaže na to, da so odbori s tremi ali štirimi člani premaloštevilni. Za uspešno delo samoupravne delavske kontrole je tako nujna ustrezna sestava njenega organa, prav tako pa tudi strokovna usposobljenost vsakega njegovega člana, kar se lahko zagotovi samo z dodatnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem. Odsotnost kakršnihkoli programov dela, s katerimi bi bila opredeljena dejavnost samoupravne delavske kontrole v določenem časovnem obdobju, predstavlja nadaljnji pomemben zaviralni dejavnik v njenem delovanju. S tem, da polovica samoupravnih delavskih kontrol, zajetih v raziskavi, nima nobenega programa dela ali pa so ti programi pomanjkljivi, je njihovo normalno delo močno prizadeto in čestokrat prepuščeno zgolj improvizaciji. To tudi nedvomno vpliva na rednost njenega delovanja, saj so se odbori samoupravne delavske kontrole v vsem tem času sestali v povprečju le štiri- do petkrat, je pa tudi nekaj primerov, ko se odbor še sploh ni sestal ali pa se je sestal enkrat ali dvakrat v dobrih dveh letih, kar je na vsak način premalo. Zaradi tega je nujno, da vsak odbor sprejme program dela, v katerem bodo točno konkretizirane njegove naloge in funkcije, hkrati pa mu bo s tem tudi omogočeno koordinirano delovanje z drugimi samoupravnimi organi. Štefan Bobek, Tihožitje Nadaljnji vzrok, zaradi katerega samoupravna delavska kontrola ne opravlja svoje funkoije v takšni meri, kot bi želeli, je v tem, da iniciativa za njeno delo ne prihaja s strani delavcev, ampak predvsem s strani vodilnih oseb in organov v organizaciji združenega dela. Kakor je pokazala raziskava, so seje odbora samoupravne delavske kontrole največkrat bile sklicane na iniciativo predsednika tega organa in drugih vodilnih oseb (v dveh tretjinah primerov), zelo malokrat pa na iniciativo delavcev in družbenopolitičnih organizacij (samo v eni tretjini primerov). To jasno kaže na dejstvo, da širša delovna skupnost ni dovolj seznanjena s pomenom, ki ga ima samoupravna delavska kontrola v organizaciji združenega dela, prav tako pa tudi ne z vlogo, ki jo ima pri tem delovna skup- INFORMATIVNI FUŽINAR Jesen kot politična vigred nost sama — to je, da opozarja njene organe na probleme, ki se pojavljajo, in jih skuša z njihovo pomočjo reševati. Delo samoupravne delavske kontrole je nadalje odvisno od njenega sodelovanja z ostalimi samoupravnimi organi in službami v organizaciji združenega dela, pri čemer mislimo predvsem na delavski svet in druge kolektivne ter individualne poslovodne organe. To sodelovanje se je izkazalo največkrat za nezadovoljivo, so pa tudi primeri, ko do njega sploh ni prišlo. Poseben primer manipuliranja s samoupravno delavsko kontrolo je zavlačevanje, ko skušajo različni organi ter službe znotraj podjetja vplivati na njeno delo na ta način, da ji ne dostavljajo pravočasno informacij in podatkov, ki so potrebni za njeno nemoteno delovanje. Prav tako je nezadovoljivo tudi sodelovanje s službami zunaj podjetja. Tu mislimo predvsem na službo družbenega knjigovodstva, s pomočjo katere bi lahko samoupravna delavska kontrola izvajala učinkovitejši nadzor nad poslovnim uspehom organizacije združenega dela in nad morebitnimi prekrški, do katerih čestokrat prihaja. Vse to zahteva, da se sodelovanje med odborom samoupravne delavske kontrole in drugimi samoupravnimi organi ter službami poglobi in se zagotovi obojestransko informiranje, s čimer se lahko izboljša delo enih in drugih. Kot nezadovoljivo pa lahko štejemo tudi sodelovanje med samoupravno delavsko kontrolo in družbenopolitičnimi organizacijami. Osnovna organizacija ZK in sindikalna organizacija sta namreč tisti, ki lahko s svojo neposredno podporo največ vplivata na delo samoupravne delavske kontrole v organizaciji združenega dela, žal pa velikokrat ni tako. Raziskava je pokazala, da je ta podpora mnogokrat premajhna ali pa je sploh ni, ni pa je čestokrat tudi zato ne, ker se delavske kontrole ne obračajo na organizacijo ZK in sindikalno organizacijo, čeprav so se vse v raziskavo izrekle za to, da bi si želele več sodelovanja z družbenopolitičnimi organizaoijami, saj samo takšno sodelovanje lahko rodi uspeh ter zagotovi, da bo delavski razred resnično upravljal s proizvodi svojega ustvarjenega dela. Na koncu naj še kot zanimivost navedem problematiko, s katero so se največkrat ukvarjali organi samoupravne delavske kontrole. Na prvem mestu je področje delitve osebnih dohodkov. To je vsekakor področje, ki najneposredneje zadeva vsakega člana delovne skupnosti, zaradi česar je povsem razumljivo, da je bilo največkrat predmet obravnavanja. Druga stvar, ki je najbolj pritegnila pozornost delavske kontrole, je vprašanje poslovne uspešnosti organizacije združenega dela, na tretjem mestu pa je vprašanje delovne discipline in storilnosti. Najmanj se je obravnavala problematika uresničevanja samoupravnih aktov in sporazumov, le-ta se je znašla na dnevnem redu samo v eni desetini primerov, zelo poredko pa so zašla na tapeto tudi takšna vprašanja, kot je vprašanje investicijskih programov, uporaba in kontrola družbenih sredstev in podobno. Danilo Slivnik Izteka se leto pokongresne aktivnosti, leto prerojevanja — to je obdobje, ko ZSM dobiva v naši družbi nov pomen. Za nami je letno obdobje, čas počitnic, dopustov. Kljub temu pa je bilo delo v mladinski organizaciji dokaj razgibano, posebej še v OO ZSM v TOZD in OO ZSM v KS. Predvsem smo in moramo še v ospredje naše aktivnosti postavljati akcijo za stabilizacijo ter jačanje mladinske organizacije. Največje rezultate lahko dosežemo prav v združenem delu, predvsem s povečanjem produktivnosti dela, z usklajevanjem vseh oblik porabe, z možnostmi povečanja izvoza, z nasprotovanjem neupravičenemu večanju cen. To je akcija, ki ima dolgoročen pomen, voditi pa jo moramo na vseh področjih združevanja mladih skupno z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Le na ta način bo ta akcija rodila tudi sadove. Da pa bi lahko v kar največjii meri prispevali delež mladih v akciji za stabilizacijo gospodarstva, smo se odločili, da to lahko storimo z mladinskimi delovnimi akcijami. Začeli smo s takim delom v KS v TOZD pa v Suhi Krajini in na Kozjanskem. S to obliko dela imamo namen nadaljevati, in za to dejavnost zainteresirati čim večji krog mladih. Prav s tem namenom smo ustanovili pri predsedstvu OK ZSM komisijo za mladinske delovne akcije, pripravili smo program za letošnje leto v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. Vse te akcije bomo organizirali tako, da bosta zajeti obe področji, to je delo in vzgoja. Le tako bo delovna akcija poleg šole, dela in tovarištva tudi šola samoupravljanja, družbenega angažiranja, tako bo akcija tudi kadrovska. Jesensko obdobje je obdobje preverjanja uspehov in neuspehov dela in sprejemanja Komisija za šport in rekreacijo pri koordinacijskem svetu osnovnih organizacij ZSM Železarne Ravne je ugotovila, da je za to področje zelo malo zanimanja pri mladih delavcih in delavkah. Menimo, da je za to nekoliko kriva tudi slaba obveščenost ne samo po TOZD, ampak tudi po obratih. Veliko je takih, ki mislijo, da jim razvedrilo ni potrebno in namesto, da bi šli na rekreacijo, gredo rajši v gostilno in tam zapravljajo čas ob pijači. To so ljudje, ki se ne zavedajo, da je oddih v naravi zelo potreben organizmu. Vemo pa, da je najhujši nasprotnik športnika alkohol. Prav zaradi tega se trudimo na vse načine, da bi vsaj tisti, ki čuti potrebo po rekreiranju, imel na razpolago športne objekte in ustrezne priprave. Na Ravnah smo z vsem tem dobro preskrbljeni, saj imamo telo- IZREK Cerkve v ZDA so neke vrste kozmetični saloni za duše. Nierreuther programov. Če ugotavljamo dejavnost posameznih OO ZSM, ne moremo biti zadovoljni, posebej ne, če znova in znova ugotavljamo pomanjkljivo udeležbo posameznikov na sestankih, ki jih sklicujejo predsedstva konference OK ZSM ali OO. Zelo neodgovorno se pri svojem delu obnašajo nekateri posamezniki v OO ZSM in OK ZSM, ne izpolnjujejo niti najnujnejših obveznosti, ki jih statut in pravilnik nalagata. Prav tako lahko kritično ocenimo nedejavnost mladih članov ZK. Zelo majhen odstotek članov Zveze komunistov se aktivno vključuje v dejavnost ZSM; to ugotavljamo v šolah, KS ali v TOZD. Prav mladi komunisti bi morali imeti vodilno vlogo pri vodenju mladih in to v vseh sredinah delovanja. Čeprav letos ni čas volilnih konferenc, bomo morali kljub temu ostro poseči v sredine mladih in spremeniti vodstva posameznih OO ZSM. Z namenom, da popravimo stanje in ugotovimo vzroke za neaktivnost mladih v KS, v šolah in delovnih organizacijah, smo se odločili, da bomo sklicali posamezne osnovne organizacije, z vsemi mladimi komunisti in družbenopolitičnimi organizacijami, ki delujejo na področju posamezne KS. Mogoče je eden izmed vzrokov za nedejavnost nezadovoljiva usposobljenost mladih. Odločili smo se, da v jeseni organiziramo politično šolo, kar bi dvignilo nivo znanja, ki je potrebno vsakemu aktivistu. Vsekakor pa se bo moral ob tem dograjevati še vsak posameznik ob svojem konkretnem delu v svoji OO ZSM. To pomeni, da za nas mlade ne sme biti oddiha, ampak delo in akcije, da slabosti čimprej odpravimo in pogumneje stopimo naprej. Milan Klemenc vadnico, bazen, dve nogometni igrišči, rokometno igrišče, strelišče in TRIM stezo. Vendar vse to zelo malo izkoriščamo. Pri komisiji za šport smo pripravili program, ki ustreza vsakemu mlademu delavcu. Ne pozabimo — čim več se giblješ, tem bolj zdravo in odporno je tvoje telo. Oto Kričej OO ZSM ČEČOVJE Osnovna organizacija zveze socialistične mladine Čečovje je bila ustanovljena letos konec marca. Večina njenih članov obiskuje poklicno, srednjo ali osnovno šolo. Takoj po ustanovitvi so se začeli vključevati v družbenopolitično življenje v krajevni skupnosti. Organizirali so razne akcije — prva je bila čiščenje Čečovja. Vključujejo se tudi v praznovanje 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Pri svojem delu se srečujejo z raznimi problemi, ki pa jih poskušajo reševati s skupnimi močmi. M. Kovačec Šport in rekreacija pri mladih RAVNE Posebna priloga V celotni naši družbi potekajo priprave za sprejem srednjeročnih programov razvoja. Tudi strokovne službe železarne so pripravile predlog razvojnega načrta za vse temeljne organizacije in skupaj za delovno organizacijo. Pri sestavljanju načrta so bila poleg ostalih upoštevana izhodišča srednjeročnega razvojnega programa naše delovne organizacije. V tej prilogi objavljamo ta izhodišča ter izvlečke iz srednjeročnega programa razvoja, ki je v razpravi. IZHODIŠČA SREDNJEROČNEGA RAZVOJNEGA NAČRTA ŽELEZARNE RAVNE OD LETA 1976—1980 V dosedanjem razvoju je železarna dosegla visoko raven specializacije proizvodnje, povečala je opremljenost, zboljšala strukturo kadrov in organizacijo dela ter dvignila raven znanja. To daje dobre osnove za pospešen razvoj v naslednjem obdobju. Osnovni cilji, ki si jih postavlja s srednjeročnim programom razvoja, so strnjeni v naslednjih izhodiščih: 1. Polno moramo uveljaviti samoupravne socialistične odnose med TOZD v delovni organizaciji, SOZD in v samoupravnih interesnih skupnostih, kar bo omogočilo skladen in dinamičen razvoj delovne organizacije in posameznih delov. 2. Pospešiti moramo povezovanje TOZD v medsebojno odvisne produkcijske celote, uveljaviti usklajeno družbeno in gospodarsko planiranje in prenesti odločitve o vseh bistvenih vprašanjih družbenopolitičnega življenja, družbene reprodukcije in celotnega razvoja na delovnega človeka. To bo omogočilo uresničitev skupnih programov ter delovnih in razvojnih načrtov. 3. Zagotoviti moramo dinamično gospodarsko rast proizvodnje z boljšim izkori- ščanjem že obstoječih proizvodnih kapacitet in vključitvijo novih. 4. Napore moramo usmeriti v to, da z načrtovano rekonstrukcijo proizvodnih naprav dosežemo v vseh obratih maksimalno možno uskladitev kapacitet, olajšamo fizično delo, dosežemo višjo produktivnost, uvedemo sodobno tehnologijo ter izboljšamo delovno okolje. 5. Do leta 1980 moramo izdelati ca. 240.000 ton jekla in ga od tega predelati v končne izdelke toliko, da bo znašala realizacija končnih izdelkov ca. 50 %. 6. Pospeševali bomo proizvodnjo takih izdelkov, ki bodo zaradi svoje specialnosti, kvalitete ter produktivnosti izdelave dovolj konkurenčni na domačem in zunanjem trgu, ne glede na to, dz katere faze se bodo prodali. 7. Pospeševati moramo proizvodnjo takih izdelkov, ki bodo z direktno ali indirektno prodajo omogočili proti dobavo potrebnih surovin in energije iz uvoza. Predvsem moramo izvažati izdelke, katerih proizvodnja je rentabilna. 8. Vodili bomo tako prodajno in proizvodno politiko, ki bo zagotovila doseganje načrtovane rasti družbenega proizvoda. 9. Posodobiti moramo organizacijo poslovanja z uvajanjem novih informacijskih sistemov, novih tehnik itd. 10. Politiko zaposlovanja bomo prilagodili razvojnemu programu železarne. Rast naj ostane v okvirih, ki jih postavljajo globalni okviri in možnosti razvoja regije in SR Slovenije v letih 1976—1980. 11. Politiko štipendiranja, strokovnega in dopolnilnega izobraževanja moramo prilagoditi strukturnim spremembam, ki bodo nastopile. 12. Voditi moramo tako politiko nagrajevanja, ki bo čim bolj povečevala produktivnost in upoštevala tudi socialne elemente. 13. Povečati je treba učinkovitost novih investicij. Prirastek družbenega proizvoda na enoto investicijskih sredstev se mora izboljšati v primerjavi z vlaganji v preteklosti. 14. Krepiti moramo družbeno samozaščito in v okviru te še posebej ljudsko obrambo. 15. Naložbe v gradnjo stanovanj bodo morale biti tolikšne, da bo zagotovljeno reševanje glavnih stanovanjskih problemov. 16. Pri poslovnih odločitvah se morajo upoštevati izhodišča in smernice SOZD S2, Občinske skupščine Ravne in širše družbene skupnosti. Železarna ravne Sektor za gospodarjenje Tehnični razvoj Predlog SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA TOZD METALURŠKE PROIZVODNJE, TOZD MEHANSKE OBDELAVE, TOZD TRO PREVALJE IN DELOVNE ORGANIZACIJE Železarne ravne za obdobje 1976—1980 Ravne na Koroškem, julij 1975 (Izvleček) Letos se zaključuje srednjeročno obdobje 1970—1975, zato je Zvezna skupščina lani sprejela zakon, ki obvezuje vse nosilce planiranja, da v letu 1975 izdelajo svoje razvojne programe za naslednje petletno obdobje. Razvojna služba podjetja je že v letu 1974 skupaj s strokovnimi službami TOZD, obratov in sektorjev pričela intenzivneje pripravljati zasnove razvoja posameznih TOZD in obratov. Prve projekcije so bile aprila posredovane občinskim in republiškim organom ter sestavljeni organizaciji slovenskih železarn. V času od izdelave prve projekcije pa do sestave tega predloga se je pokazala potreba po spremembah pri dinamiki in vrstah investicij in to je povzročilo tudi spremembe vseh ostalih kazalcev razvoja. Predlog načrta je izdelan na podlagi zadnjih podatkov, ki jih je načrtovala razvojna služba. Pri zasnovi plana smo izhajali iz ustavne koncepcije samoupravnega planiranja, ki terja od vseh nosilcev planiranja, da pri oblikovanju temeljnih ciljev svojega razvoja upoštevajo razvojne možnosti in ekonomske zakonitosti svojih organizacij in skupnosti ter da te plane usklajujejo med seboj in s plani družbenopolitičnih skupnosti. Zato smo pri sestavljanju planov TOZD upoštevali objavljene programe razvoja in izhodišča, ki za obdobje 1976—1980 opredeljujejo politiko razvoja celotnega jugoslovanskega prostora, republike, občine, črne metalurgije, slovenskih železarn in naše delovne organizacije kot celote. Srednjeročni načrt je pripravljen za vse TOZD tj.: TOZD metalurške proizvodnje, TOZD mehanske obdelave in TOZD TRO Prevalje ter za celotno delovno organizacijo. Za načrtovani razvoj celotne delovne organizacije je predvsem značilno, da naložbe v osnovna sredstva v tem času še niso zaključene, zato bodo polni učinki predvidenih naložb doseženi šele po letu 1980 tj. leta 1982, ko bodo investicije zaokrožene. Pri izbiri predlaganih naložb je dan poudarek mehanizaciji naprav, ki bodo ob manjšem zaposlovanju novih delavcev omogočale večjo proizvodnjo. Takšno usmeritev je narekovalo predvsem delo v težkih obratih, ki ga je treba olajšati in za katerega primanjkuje delavcev. Drugi cilj, ki ga z naložbami želimo doseči, pa je čim večja finalizacija izdelkov iz doma izdelanega jekla. Bilanca stanja V srednjeročnem obdobju (tj. od leta 1976—1980) se bo celotno premoženje delovne organizacije povečalo od 1683 na 2898 milijonov dinarjev. Od tega se bodo lastna sredstva povečala od 886 na 1242 milijonov dinarjev, ostali del premoženja pa bodo tuja sredstva tj. krediti in druge obveznosti. Razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi se bo izboljšalo šele po letu 1980, ko se bodo investicije zmanjšale, rezultati, ki jih bodo dale nove naložbe, pa znatno izboljšali. Dohodek in njegova delitev Celotni dohodek delovne organizacije bo porasel od 2,1 milijarde dinarjev leta 1976 na 3,2 milijarde dinarjev leta 1980. Amortizacija se bo povečala od 165 milijonov na 338 milijonov dinarjev, pogodbene obveznosti od 46 na 129 milijonov, zakonske obveznosti od 71 na 96 milijonov, sredstva za osebne dohodke od 303 milijone na 383 milijonov dinarjev, ostanek dohodka (dobiček) pa od 114 na 182 milijonov dinarjev. Viri in poraba sredstev Vse naštete rezultate bomo lahko dosegli le, če bomo od ustvarjene amortizacije v tem obdobju tj. od 1141 milijonov dinarjev namenili 998 milijonov dinarjev za nove naložbe in odplačilo kreditov in 143 milijonov dinarjev za nadomestitve osnovnih sredstev. Poleg tega bomo porabili za nove naložbe 274 milijonov dinarjev ostanka dohodka in drugih lastnih sredstev ter 1248 milijonov dinarjev dolgoročnih in kratkoročnih posojil. Posamezne TOZD bodo morale zagotoviti naslednja sredstva: (v 000 din) TOZD metalurške proizvodnje TOZD mehanske obdelave TOZD TRO Prevalje Delovna org. ZR — Amortizacija 867.705 236.481 37.154 1,141.340 — Ostanek dohodka in ostala lastna sredstva 206.535 48.441 19.422 274.398 — Dolgoročni krediti 779.000 307.836 12.500 1,099.336 — Povečanje kratkoročnih kreditov 98.935 43.356 6.620 148.911 Skupaj 1,952,175 636.114 75.696 2,663.985 Porabljena pa bodo ta sredstva za: — nove investicije v osnovna sredstva in energ. prisp. 1,289.936 363.764 30.000 1,683.700 — redno zamenjavo starih osn. sred. 108.713 29.626 4.655 142.994 — povečanje obratnih sredstev 268.044 128.836 21.040 417.920 — odplačilo kreditov 277.927 112.312 19.842 410.081 Skupaj 1,944.620 634.538 75.537 2,654.695 Presežek sredstev + 7.555 + 1.576 + 159 + 9.290* * Presežek sredstev nastaja predvsem v zadnjem letu in bo porabljen v letu 1981. V celoti bomo torej rabili v tem obdobju 2,655 milijona dinarjev sredstev, od katerih jih bomo porabili 1684 milijonov za naložbe v nova osnovna sredstva, 143 milijonov za nadomestitve osnovnih sredstev, 418 milijonov za povečanje obratnih sred- stev in 410 milijonov za odplačilo obstoječih in novih kreditov. Kazalci učinkovitosti Rentabilnost računana na vložena sredstva se bo izboljšala od 12,58 leta 1976 na 15,11 leta 1980, računana na celotni doho- dek od 8,34 na 9,62, rentabilnost na vloženo delo pa od 58,78 na 81,16. Ti kazalci povedo, da bodo naložbe prinašale večji do- biček, da bo poprečna stopnja dobička od prodaje večja in da se bo poprečna akumulacija na enega zaposlenega povečala. Rentabilnost bo v posameznih TOZD različna: TOZD metalurške proizvodnje TOZD mehanske obdelave TOZD TRO Prevalje Delovna org. 2R Rentabilnost — na sredstva 1976 13,91 8,06 18,93 12,58 1980 16,51 9,63 24,12 15,11 — na celotni dohodek 1976 7,41 6,62 12,94 8,34 1980 8,46 8,03 14,86 9,62 — na vloženo delo 1976 64,53 46,82 49,32 58,78 1980 89,22 66,29 64,61 81,16 Naložbe v osnovna in obratna sredstva Od skupnih novih naložb v osnovna sredstva predvideva načrt 1157 milijonov dinarjev v TOZD metalurške proizvodnje, 347 milijonov dinarjev v TOZD mehanske obdelave, 30 milijonov dinarjev v TOZD TRO Prevalje in 150 milijonov dinarjev v obrate tehničnih služb in ostale skupne službe podjetja. Investicije v tehničnem sektorju so namenjene predvsem zagotovitvi opreme in pogojev za koriščenje dodatnih energetskih virov, pa tudi dopolnitvi opreme v vzdrževalnih obratih, transportu in v sektorjih. V prikazu virov in porabe sredstev so razdeljene na TOZD. Investicije so v obdobju 1976-videne v naslednjih obratih: — jeklarni — valjarni — jeklovleku — kovačnici -— jeklolivarni ■— vzmetarni — obratu industrijskih nožev — obratu pnevmatskih strojev — obratu strojev in delov ■— kalilnici — TRO Prevalje — tehničnih in ostalih skupnih službah -1980 pred- (v 000 din) 200.000 340.000 60.000 446.500 110.000 15.000 60.000 50.000 210.000 12.000 30.000 150.200 1,683.700 v livarni: izgradnjo prostorov in nabavo opreme za proizvodnjo manjših ulitkov iz posebne nerjavne, ognjevarne, na obrabo obstojne in druge litine za armature, obrabne dele in slično, v obratu strojev in delov: nabavo numerično krmiljenih strojev (NC) in druge opreme, ki bo omogočila specializacijo in koncentracijo obdelave, modernizacijo in nadomestitev strojev za toplotno obdelavo ter opremo oddelka za izdelavo valjev za hladno valjanje in izdelavo velikega orodja, v obratu pnevmatskih strojev: izgradnjo nove hale in modernizacijo opreme, v obratu industrijskih nožev: modernizacijo strojev, delno z uvedbo numeričnih strojev ter dograditev kapacitet za toplotno obdelavo, v vzmetarni: rekonstrukcijo obstoječe proizvodne linije in dokončanje nove linije, ki je že v gradnji, v kalilnici: izpopolnitev opreme za plinsko cementacijo in nitriranje ter ureditev naprav za toplotno obdelavo v varovalni atmosferi, v TRO Prevalje: povečanje in modernizacijo proizvodnih kapacitet zlasti za rezalno orodje. Vsa našteta investicijska dela se bodo začela v naslednjem srednjeročnem obdobju, v posameznih obratih pa se bodo podaljšala še v čas po letu 1980. Nova osnovna sredstva bodo omogočila večjo proizvodnjo in vrednost prodanih izdelkov, ta pa bo zahtevala več obratnih sredstev. V celi delovni organizaciji se bodo obratna sredstva povečala v naslednjih petih letih za 418 milijonov dinarjev, od tega v TOZD metalurške proizvodnje za 268 milijonov dinarjev, v TOZD mehanske obdelave za 129 milijonov dinarje’. in v TOZD TRO Prevalje za 21 milijonov dinarjev. Načrtovane naložbe niso majhne, zato se bomo morali zanje precej zadolžiti (krediti) in posojila tudi vračati. Del kreditov nam bodo dali dobavitelji opreme, ostale kredite pa pričakujemo od tujih in domačih bank. Kreditni pogoji sedaj niso najbolj ugodni, zato smo za vsa posojila računali 8-letni vračilni rok. Krediti, ki so predvideni v prvih letih naslednjega petletnega obdobja, se bodo v tem času že tudi začeli odplačevati, zato obveznosti (obresti in glavnica) od leta 1976—1980 močno naraščajo. Proizvodnja Če bodo vse naložbe realizirane v načrtovanih rokih, se bo obseg skupne proizvodnje povečal od 471.200 ton leta 1976 na 581.000 ton leta 1980 ali za 23,3%, blagovna proizvodnja pa od 134.400 t na 166.850 ton ali za 24,1 %. Nove naložbe bodo omogočile predvideno povečanje proizvodnje šele po končanih investicijah, vendar bo že do leta 1980 skupna proizvodnja v posameznih obratih znatno večja kot leta 1976: Te naložbe bodo omogočile: v jeklarni: nabavo vakuumskih ponovč-nih peči, ki bodo povečale osnovne kapacitete talilnih obločnih peči in tako omogočile povečanje proizvodnje jekla za 25 do 30 °/o, vzporedno modernizacijo obstoječih elektro peči, povečanje livnega prostora, zmanjšanje fizičnega dela in izboljšanje delovnega okolja, avtomatizacijo s procesnimi računalniki in drugo, v valjarni: ločitev srednje in lahke proge, povečanje kapacitet za ogrevanje in toplotno obdelavo, nabavo naprav za odpravljanje škaje pod pritiskom ter mehanizacijo raznih agregatov v valjarni, v kovačnici: nabavo avtomatskih kovaških strojev s pripadajočimi pečmi za ogrevanje in toplotno obdelavo, v jeklovleku: izgradnjo nove hale in nabavo opreme in naprav, 1976 1980 Po končani investiciji Jeklarna 195.500 240.000 255.000 Valjarna — gredice 125.000 142.000 150.000 — paličasto jeklo 92.000 118.000 130.000 Kovačnica 25.500 34.000 38.000 Jeklovlek 6.500 9.000 15.000 Jeklolivarna 10.500 14.000 15.000 Skupaj TOZD met. proizv. 455.000 557.000 603.000 Obrat strojev in delov 6.800 8.850 10.500 Obrat pnevmatičnih strojev 500 600 650 Obrat industrijskih nožev — noži 840 1.100 1.230 — gredice comp. 700 1.100 1.100 Vzmetarna 7.000 12.000 12.000 Skupaj TOZD mehan. obd. 15.840 23.550 25.480 TOZD TRO Prevalje 360 450 520 Skupaj delovna organizacija 471.200 581.000 629.000 Vrednost prodanih izdelkov Vrednost prodanih izdelkov se bo povečala od 1915 milijonov leta 1976 na 2940 milijonov ali na ca. 3 milijarde dinarjev leta 1980. Večji del izdelkov bomo prodali doma, povečali pa bomo tudi količino in vrednost izdelkov prodanih v tujino, saj predvidevamo, da bo izvoz znašal leta 1980 že 23 milijonov dolarjev, tj. 9 milijonov dolarjev več kot letos. Vrednost prodanih izdelkov se bo povečala bolj kot količina izdelkov, saj se bo spremenil asortiment izdelkov, in sicer zaradi večje finalizacije in zahtevnejših vrst jekla. Za delovno organizacijo predstavlja vrednost prodanih izdelkov izkupiček, ki ga dobimo od prodaje izdelkov izven podjetja, za TOZD pa vsa prodaja iz TOZD tj. prodaja drugim TOZD v delovni orga- nizaciji in prodaja drugim delovnim organizacijam. V naslednjem pregledu je prikazana vrednost prodaje po obratih v okviru TOZD in za delovno organizacijo kot celoto. Zaradi medsebojnih dobav seštevek realizacije TOZD ne predstavlja realizacije delovne organizacije. (v 000 din) Realizacija TOZD Realizacija delovne organizacije 1976 1980 1976 1980 Valjarna 806.750 1,155.000 695.500 1,008.500 Kovačnica 407.650 612.000 297.400 432.000 Jeklovlek 122.100 208.000 121.100 206.500 Jeklolivarna 253.500 440.000 195.000 360.000 Skupaj TOZD metalne proizvodnje 1,590.000 2,415.000 Obrat strojev in delov 280.320 427.000 265.820 411.500 Obrat pnevmatičnih strojev 67.700 82.850 67.700 82.850 Obrat industrijskih nožev 96.980 145.150 89.980 135.150 Vzmetarna 105.000 180.000 105.000 180.000 Kalilnica in skupne službe 4.000 5.000 4.000 7.500 Skupaj TOZD mehanske obdelave 554.000 840.000 TOZD TRO Prevalje 73.500 116.000 73.500 116.000 Skupaj delovna organizacija 1,915.000 2,940.000 Pri izvozu izdelkov načrtujemo tudi v naslednjem obdobju večje povečanje izvoza končnih izdelkov in nekoliko manjšo rast izvoza izdelkov 114. veje dejavnosti. (izvoz v 000 $) 1976 1980 Valjarna 3.531,5 4.385 Kovačnica 1.560 2.580 Jeklovlek 705 1.328,5 Jeklolivarna 1.623,5 2.031,5 Skupaj TOZD metal, proizvodnje 7.420 10.325 Obrat strojev in delov 4.753,5 7.760,5 Obrat pnevm. strojev 658 745,5 Obrat industrij, nožev 1.444 1.944 Vzmetarna 549,5 1.390 Skupaj TOZD mehanska obdelava 7.405 11.840 TOZD TRO Prevalje 675 1.035 Skupaj delovna organizacija 15.500 23.200 Zaposlenost, produktivnost ter osebni in družbeni standard Za izdelavo planirane količine izdelkov bo potrebnih nekaj več ljudi. Število zaposlenih se sme povečati od 4533 v letu 1976 na 4870 v letu 1980, in to predvsem v proizvodnih obratih, v katerih bodo aktivirani novi agregati. Manjša rast števila zaposlenih je rezultat naložb, ki omogočajo produktivnosti (izračunane na skupno proizvodnjo na zaposlenega letno) od 103,91 v letu 1976 na 119,3 t v letu 1980. Načrte pa bomo lahko uresničili le, če bomo imeli kadre, ki bodo strokovno spo- sobni upravljati z napravami in organizirati delo. Za to bo potrebno dopolnilno izobraževanje že zaposlenih delavcev in štipendiranje učencev in študentov, ki bodo študirali redno ali pa izredno poleg dela. Za uresničitev teh ciljev načrtujemo v naslednjem srednjeročnem obdobju 33 milijonov dinarjev. Srednjeročni načrt v skladu z navodili pri izračunih ne upošteva inflacije, zato so vse vrednosti izračunane na osnovi sedanjih cen. Tudi osebni dohodki so izračunani na osnovi letošnjega načrta, za naslednjih pet let pa predvidevamo, skladno z večjo produktivnostjo, rast realnih osebnih dohodkov po stopnji 4,2 °/o letno. Korekture, ki bodo nastale zaradi inflacije, bodo upoštevali letni gospodarski načrti. Poleg modernizacije naprav in strokovnosti pa je treba za povečanje produktivnosti zagotoviti ustrezen družbeni in osebni standard zaposlenim. Zato predlog načrta predvideva tudi v naslednjih letih sredstva za izgradnjo 100 stanovanj letno, poleg tega pa so pri delitvi ostanka dohodka sredi naslednjega petletnega obdobja predvidena sredstva za izgradnjo potrebnega družbenega standarda (družbena prehrana, počitniški objekti, toplovod in drugo). Plan je napet, vendar realen s pogojem, da si bomo uspeli zagotoviti soudeležbo tujih sredstev za naložbe, da bo dinamika naložb takšna, kot jo načrtujemo, da bomo s sredstvi dobro gospodarili in uspeli prodati svoje izdelke kupcem, ki jih bodo v predvidenih rokih plačevali. Osnovni pogoj za realizacijo plana je tudi zagotovljena preskrba potrebnih osnovnih surovin in energije. Opombe: Priprave na jesenske konference Zopet je pred nami čas jesenskih konferenc, kar pomeni povečano aktivnost mladine na vseh področjih njenega delovanja. Ce bi primerjali to leto z letom poprej, bi moral vsakdo priznati, da se je stanje kljub mnogim prizadevanjem poslabšalo in mnogo truda nas bo veljalo, da odpravimo to mrtvilo, ki je zajelo osnovne organizacije, tako v krajevni skupnosti kot po TOZD. Pa bo morda kdo dejal, da se mi s težavami spopadamo samo na papirju. Nekaj resnice je že v tem, kajti težko je poznati razmere povsod. V vsakem kraju se namreč srečujejo z drugimi problemi, zato tudi ni mogoče izdelati nekega kalupa po katerem bi jih reševali. Nerazumljiv je včasih odnos drugih DPO, premnogokrat se nam dogaja, da naletimo prav pri ljudeh, ki bi morali skrbeti in pomagati mladini, na nezainteresiranost, podcenjevanje in podobne reči. Seveda ne smemo posploševati in trditi, da je čisto povsod tako, so tudi primeri, ko nam krajevne skupnosti nudijo dovolj dobre pogoje za delovanje kake osnovne organizacije, pa te kljub temu ne delujejo, tu pa moramo iskati vzroke v sami mladinski organizaciji. Upam pa si trditi, da je mrtvilu kriva slaba kadrovska politika, saj nam na čelu nekaterih osnovnih organizacij delujejo ljudje, ki imajo za tako delo premalo strokovne podlage. Priznati bo treba, da sama volja ne zadošča za tako delo, saj je znano, da se pri mladinskih organizacijah potrebuje že kar precej znanja, ustreznih seminarjev pa pri nas nimamo in tudi v prihodnje ni videti, da bi jih imeli. Medtem ko najvišji mladinski funkcionarji še nekako lahko izpopolnjujejo svoje znanje na različnih seminarjih in političnih šolah, včasih prav radi pozabljamo na bazo in nalagamo naloge, ki jih ni sposobna reševati. Prav tako smo včasih začuda nemočni pri najrazličnejših nalogah, ki jih pred nas postavlja delo in naj se še tako trudimo s svojimi programi in akcijami, ne moremo prodreti nikamor, če ne uspemo za to zainteresirati tudi drugih DPO. Lep primer je bil pri akciji za stabilizacijo; čeprav smo omenjali napake v naših podjetjih, nismo s tem dosegli prav ničesar, ker smo se pač v akcijo podali sami brez podpore sindikata in zveze komunistov. V bodoče se sploh nima smisla spuščati v take akcije, saj vidimo, kako hudo neučinkoviti smo in bi resnično bil čas, da enkrat že postanemo enakovredna Politična organizacija tudi dejansko in ne samo na papirju. Četudi zvenijo te besede *Palo ostro, vendar popolnoma ustrezajo trenutnemu stanju, ki vlada v delu mladine. Mi ne bomo nikoli uspeli organizirati osnovnih organizacij v podjetjih, kjer je Miselnost nekaterih ljudi proti temu, da bi Oam pri organizaciji ustanavljanja OO polagali. Imamo kup manjših podjetij po dolini, vendar smo brez moči, ker preprosto ne uspemo prepričati tovarišev iz sindikata in zveze komunistov, da je ena tzmed njihovih nalog tudi pomoč pri ustanavljanju njihovih mladinskih organizacij. Če pa kje že dobimo malo pomoči, je treba vedeti, da se to zgodi samo na pritisk občinske konference ZSMS. Lastne iniciative pri tem delu še nismo videli in ravno to je bistveno. Saj vendar ni samo v našem interesu, da imamo organizirano mladino in bi resnično bil čas, da dobi mladinska organizacija mesto, ki ji po statutu pripada. Zavedamo se, da tudi sami še daleč nismo storili dovolj, da bi se stanje bistveno popravilo, toda mi se tega zavedamo, medtem, ko za marsikoga, ki je zadolžen, da nam pomaga, tega ne bi mogel trditi. 2e dolgo je, kar so sindikati ustanovili aktive mladih delavcev po večini naših podjetij in s tem izpopolnili svojo obveznost, ki so jo po statutu imeli do mladine. Danes razen redkih izjem ni ostalo od tega ničesar, nihče ne bdi in nadzira več teh aktivov, ko pa vendar vsi vemo, da se njihova naloga ne izteče že ob ustanovitvi. Redka izjema so nekatere osnovne organizacije sindikata v železarni, ki resnično spremljajo in nadzirajo delo aktivov mladih delavcev in ne samo to, bile so tudi v veliko pomoč pri ustanavljanju OO ZSM. Obdobje jesenskih konferenc, analize, ki bodo narejene pri tem, nam bodo najbrž že dale jasnejšo sliko o stanju in povezavi mladine z drugimi družbenopolitičnimi or- ganizacijami. Tudi akcija občinske konference, ki je bila in še teče ob ustanavljanju OO bo nedvomno pokazala za koliko se je spremenila miselnost nekaterih. Upamo, da se bo vsa stvar končno le premaknila z mrtvega tira. Pri vsem tem pa smo pozabili na nekaj, na tiste člane mladine, ki so v zvezi komunistov — prav oni bi morali biti jedro vsake osnovne organizacije, kar pa niso, saj po hitri oceni deluje komaj dvajset odstotkov vseh mladih komunistov v naših mladinskih vrstah. Vsak mlad komunist pa je dolžan delati v mladinski organizaciji iz katere izhaja. To načelo bomo morali začeti dosledno izvajati, kdor pa se s tem ne bo strinjal ga ne potrebujemo. Pred to stvarnost bomo morali postaviti vse tiste, ki smatrajo, da so samo s poravnavo članarine že izpolnili svoje obveznosti. Če za konec omenim samo željo po obojestranskem plodnejšem sodelovanju, potem sem osebno prepričan, da vse le ni črno in neuresničljivo. Dosledno moramo izpolnjevati ustavo na vseh področjih, to naj bo vodilo vseh naših skupnih akcij in sodelovanja in malo več posluha za mladinske probleme ne bo nikomur škodovalo. Rudi Mlinar Štefan Bobek, Stara ulica Silvo Kresnik, Poljub, linorez IZGUBLJENA SREČA Cigaretni dim se je lahkotno vlekel vzdolž sobe, se ustavil pred napol prazno steklenico in jo obšel, dokler se zopet ni vrnil tja, od koder je prišel — iz njenih ust. Cigareti, steklenica so bili družba, ki so ji polnili vsakdan. Slepo so ji begale oči po mrtvih predmetih, dokler se nazadnje ni živo zazrla v sliko, ki je prikazovala njo nekako pred dvema ali tremi leti. Zazdelo se ji je, da to ne more biti ona, da je taka, kakršna je zdaj, že vse življenje. V resnici pa je bila prej urejena, privlačna najstnica. Zdaj pa: lasje so ji v mastnih pramenih padali prek obraza, njena obleka je bila na gosto posejana z madeži. Pozabila je bila, kdaj je nazadnje obiskala frizerja, kdaj je nazadnje oblekla kaj lepega. In minila so šele tri leta! Takrat, tiste pomladi pred tremi leti, sta se spoznala. Najprej je mislila le na avanturo, kot že tolikokrat poprej, a polagoma je med njima zrasla nežna vez ljubezni, ki se je potem skoraj mimo njiju utrjevala. Bila sta tako neizmerno srečna, kakor so pač vsi mladi pri njunih letih, če le niso preobremenjeni s težko mladostjo. In sanjala sta čisto resno o življenjski zvezi, o kričavih otrocih, ki sta jih želela imeti cel kup. Naenkrat pa se je tok njegovih misli preusmeril na nekaj manj lepega, a zato potrebnega. Denar, denar, to so bile poslej vse njegove misli. Jokala je, prosila, ugovarjala, nič ni pomagalo. Poslovila sta se s tisoč lepimi obljubami in vlak je od-sopihal nekam daleč od nje in iz domovine z njim vred. Živela je le še za besede na papirju, ki jih ji je pošiljal iz njej neznane dežele. Opisoval je življenje polno samoodrekanja, njegovo ljubezen in hrepenenje po njenih poljubih in nežnostih. Pa se je zgodilo, česar jo je bilo na tihem zmeraj strah, pisma so presahnila. Našel je drugo in sklenil ostati v tujini, je zvedela od njegovih. Ni se hotela poniževati s prošnjami in obtožbami, njeno življenje pa se je vseeno sprevrglo v životarjenje. V životarjenje z nerojenim otrokom! Pismo o tem je ležalo v predalu — neodposlano. »Mama!« Zdrznila se je in z drsajočimi koraki šla proti mali sobi, medtem ko je spomin bledel, izrinile so ga misli na otroka. Dvignila ga je iz postelje in ga nežno poljubila. V tem hipu njen pogled ni bil zamegljen, bil je svetel in topel, še odtenek nečesa trdnega je bilo opaziti v njem. Trdna pa je morala biti, saj je bilo pred njo majhno bitje in njeno življenje, tega se je zdaj ovedla. Tanja MISLI Religija je poezija nepoetičnih ljudi. Grillparzer * * * Kaj je religiozno? Misel na smrt. Th. Mann * * * Revolucija ni barikada, temveč stanje duha. Ortega y Gasset IZ OTROKA V NECUTNOST Rodil se je otrok. Rasel je, rasel. Postal je največji, najmočnejši. Hudoba. Poosebljena hudoba je zdaj. Ugaša sonce na nebu, tepta zvezde v prah. Skriva srečo na dnu pekla, na dnu pekla. Jo bo kdo našel? Jo bo še kdaj kdo našel? Morda, morda bo kdaj zrasel kdo, da ga bo strl. Morda . . .? Angelika MLADI NA LEŠAH Leše! To je kraj, kjer so se v premogovniku potili naši dedje, babice, očetje, takratni mladinci. To je kraj, kjer so se ljudje borili za pravico s štrajkom — za boljše delovne pogoje, za lepši vsakdan. Poleg vsega dela so našli čas tudi za druge dejavnosti: za šport, kulturo, saj je bila leška dramska skupina precej znana. Po drugi svetovni vojni so z vsemi močmi pohiteli z izgradnjo naše porušene domovine. Mladi so delali. Sami so si uredili kulturni dom. Ti naši predniki so vcepili v nas svoje prepričanje, voljo do dela in tudi vero v obstoječi družbeni red. Na Lešah je močna in delovna osnovna organizacija ZSM, pri kateri pa ima naj- več zaslug Rudi Mlinar. Tesno sodelujejo tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Izvedli so precej akcij. Naštudirali so tudi igro, ki so jo uprizorili še na drugih odrih. Pripravili so mnogo športnih tekmovanj, sodelujejo z vojaki z bližnjih karavl. Da delajo, dokazuje doseženo prvo mesto v tekmovanju med OO v OK ZSM. Velika spodbuda za leško mladino je v tem, da jim je KS priskrbela prostor, ki si ga bodo sami uredili v nekdanji šolski kuhinji. A. L. MODROSTI Privatna lastnina nas je tako poneumil3 in naredila tako enostranske, da je nekateri predmet naš šele tedaj, ko ga imamo, ko torej biva kot kapital za nas, ali ko g3 neposredno posedujemo, jemo, pijemo, nosimo na sebi, v njem prebivamo itd-’ skratka, ko ga uporabljamo. Marx Filozofija brez prakse zelo lahko razvodeni in izpuhti ali pa se skrči v dogmatsko veroizpoved: praksa brez filozofije postane kratkoviden in brezdušen praktici' zem. Marx »Mladi fužinar« izhaja kot občasna prilog3 »Informativnega fužinarja«. Ureja ga uredniški odbor: Rudi Mlinar, Nada Ortan, Robert Robnik in Zlatka Strgar, k> je odgovorna tudi za vsebino. Avtomatizacija proizvodnje v Železarni Ravne z numerično krmiljenimi obdelovalnimi stroji V železarni Ravne so v preteklem letu 1974 začeli obratovati trije numerično krmiljeni obdelovalni stroji, in sicer: — koordinatni vrtalni stroj, tip LB 40-RS-KOLB z numeričnim krmiljem »FA-NUC 10«, — vertikalni rezkalni stroj, tip FC-63V-TOS z numeričnim krmiljem »PPS 40«, — revolverska stružnica, tip FNC 251-GILDEMEISTER z numeričnim krmiljem »MARK CENTURY 7542«. Ker numerična tehnologija ne pomeni samo možnost avtomatizirane proizvodnje, temveč tudi informacijsko revolucijo, je namen tega članka seznanitev s teoretičnimi osnovami numeričnega krmiljenja in programiranja nasploh, kakor tudi s praktičnimi izkušnjami pri uvajanju numerično krmiljenih strojev v železarni Ravne. Avtomatizacija: Pod pojmom avtomatizacija tehničnih naprav razumemo taka dela, katera ne zahtevajo stalno niti človeka niti ne zahtevajo od njega točno določen ritem dela. To pa pomeni osvobajanje človeka pri izvajanju vedno ponavljajočih se istovrstnih psihičnih in fizičnih opravil. Kot cilj avtomatizacije želimo doseči neznatno psihično in fizično obremenitev človeka, zmanjšano vložitev človeške delovne moči, kakor tudi dvig produktivnosti po obsegu in kvaliteti pri zmanjšanih stroških. V velikoserijski in množinski proizvodnji je omogočena avtomatizacija z uporabo avtomatov in namenskih strojev, ki so povezani med seboj v relativno toge proizvodne linije. V posamični, malo- in sred-njeserijski proizvodnji — kakršna je v železarni — pa se prav tako postavljajo težnje po avtomatizirani obdelavi. Pri klasični proizvodnji se morajo sproti nastavljati na stroju dimenzije in drugi obdelovalni podatki. Delavec pri stroju nemalokrat sam nastavlja tehnološke režime obdelave, za kar potrebuje precej izkušenj. Pri tem pa so vsa potrebna ročna dela (nastavitve, vpetje orodij, vklapljanje vrtljajev in pomikov, merjenje dimenzij, itd.) zamudna in draga in je tudi več možnosti, da pride do napak. Delavca želimo razbremeniti rutinskega dela, zmanjšati želimo tudi vpliv delavca na kvaliteto njegovega dela glede na njegovo psihično in fizično stanje (utrujenost, razpoloženje, itd.). Da bi lahko vse to uresničili, so bile dane možnosti, da del delovnih informacij shranimo neodvisno od delavca ter jih podamo v stroj kot ukaze za njihovo izvršitev. Z avtomatizacijo obdelovalnih strojev torej povezujemo posamezne delovne korake ene delovne operacije v avtomatski potek. To pa je možno z avtomatsko predelavo in shranjevanjem informacij, ki krmilijo tok energije. Krmiljenje obdelovalnih strojev: Glede na sredstvo, ki prenaša krmilne signale in energijo, razlikujemo pri obdelovalnih strojih naslednja krmilja: — mehanično, — električno in elektronsko (numerično), — hidravlično in pnevmatsko in — kombinirano. V osnovi pa ločimo funkcijsko in programsko krmiljenje. Funkcijsko krmiljenje je enostavna operacija, kjer izključno delavec ročno vklopi potrebne funkcije stroja (vklopitev smeri vrtenja s pritiskom na tipko, ročno fiksiranje delovne mize, itd.). Programsko krmiljenje pa je taka vrsta krmiljenja, kjer sledi obdelava na stroju po vnaprej določenem programu. To pomeni, da si več različnih delovnih korakov sledi avtomatsko v zaporedju drug za drugim, potem ko je delavec sprožil tipko za start. Kot nosilec informacij so lahko kri-vuljne plošče in bobni (mehanično krmiljenje), končna stikala z mejniki (električno krmiljenje), šablone (kopirno krmiljenje) itd. Posebna vrsta programskega krmiljenja je tudi numerično krmiljenje, kjer je lahko nosilec informacij dekadno stikalo, pritisne tipke, luknjasta kartica ter luknjasti in magnetni trak. Numerično krmiljenje: Elektronika prodira vse bolj tudi v področje obdelovalnih strojev in vpliva na bistvene spremembe v tehnologiji, pripravi dokumentacije in pospešuje avtomatizacijo posamične, malo in srednjeserijske proizvodnje. Taki so numerično krmiljeni obdelovalni stroji ali na kratko NC-stroji (NC je kratica angleškega pojma »NUMERI-CAL CONTROL« — »NUMERIČNO KRMILJENJE«), Dobesedni prevod pojma »numerično krmiljenje« pomeni »krmiljenje s številkami«. To pa pomeni, da vse delovne informacije (informacije o poteh-dimenzijah, informacije vklapljanja in pomožne funkcije) — podane v številkah — prečitajo in predelajo v elektronski krmilni napravi (to je numerično krmilje s čitalcem traku) brez vmesnega posega delavca ali mehaničnih nosilcev oblik in dimenzij. Številčni podatki za matematični opis oblik in dimenzij (geometrični podatki), ki jih dobimo iz načrtov, ter tehnološki številčni podatki lahko direktno služijo krmilni napravi. Vse delovne informacije, ki so potrebne za obdelavo, označimo s številkami, črkami in predznaki ( + , —), katere v šifrirani obliki prenesemo na nosilec informacij. Z vložitvijo številk dobijo NC-stroji vse informacije, potrebne za avtomatsko obdelavo obdelovanca. Bistvo povezave obdelovalnega stroja in numeričnega krmilja je torej v naslednjem: — vsak delovni korak NC-stroja se predhodno v podrobnosti planira in napiše v obliki številk. Rezultat tega je program. — program se shrani na nosilec informacij (običajno je to luknjasti trak), ki ni sestavni del stroja, — čitalec krmilja avtomatsko prečita številčne podatke iz nosilca informacij (fotoelektrični čitalec čita s hitrostjo čitanja do 300 znakov/sek), — numerično krmilje pretvarja prečita-ne podatke v krmilne ukaze za določen NC-stroj, ter nadzoruje izvajanje teh ukazov na stroju in — merilni sistem pri tem neprenehoma ugotavlja dejansko položaj gibajočih se delov stroja, vse dotlej, dokler ni točno dosežen želeni položaj (velika natančnost). Prednosti in slabosti NC-strojev: Uvajanje NC-strojev v proizvodnjo ima svoj vpliv na več področij v podjetju. Tu Numerika pri izdelavi nožev gre predvsem za pripravo dela, pripravo stroja in orodij ter proizvodnjo. Prav tako numerika vpliva na konstrukcijo, saj mora konstrukter izdelati načrt funkcijsko in tehnološko pravilno in najustrezneje za programiranje. Numerično krmiljena proizvodnja nudi naslednje prednosti, katere pa je možno doseči le z dobro organizacijo v pripravi dela pri programiranju, kakor tudi v delavnici (priprava stroja, priprava in prednastavitev orodij, itd.): — možnost avtomatizirane obdelave tudi pri manjših serijah, — večja sposobnost prilagajanja menjajočim se serijam, zaradi hitre preusmeritve iz ene serije v drugo (luknj. trak se hitro izdela, spremeni in zamenja), — višja stopnja izkoriščenosti stroja, ker lahko potekajo vsi delovni hodi z optimalno hitrostjo, ne glede na delavčevo zmožnost reakcije (pozicioniranje v hitrem hodu), — konstantnejša stopnja izkoriščenosti stroja, ker delo stroja ni odvisno od utrujenosti delavca, — odpade operacija zarisovanja, — odpadejo drage vrtalne priprave, šablone, krivulje, itd., — odstranitev pomožnih časov zaradi redkejših nastavitev, merjenj, itd. — bistveno višja natančnost, ker stroj izvrši vse delovne hode z isto, stroju prirejeno natančnostjo, — držanje mer in kvalitete proizvodov je neodvisno od vsakokratnega fizičnega in psihičnega stanja delavca, — bistveno zmanjšani izmeček, ker je izločena možnost napak, katere bi sicer povzročil delavec pri vložitvi informacij, — zmanjšani stroški za kontrolo obdelo-vancev, zaradi konstantne, samo od časovnega stanja orodja odvisne kvalitete obde-lovancev, — proizvodnja natančnih in kompliciranih oblik z enostavnimi orodji, — krajši čas obdelave z nižjimi pomožnimi časi in višjimi režimi dela, — krajši pretočni-naročilni časi, ker odpade vmesni transport in čakanja, če na enem stroju (obdelovalnem centru) izvršimo več delovnih operacij, — povečanje proizvodnega programa, — možna je strežba več strojem hkrati, itd. Slabosti NC-obdelave pa so naslednje: — visoki stroški za numerično krmilje in s tem dražja ura stroja, — skrbna izdelava koncepta obdelave ter vseh potrebnih podatkov za vsak delovni korak operacije (programiranje), kar pa je potrebno sicer pri vsaki avtomatizirani proizvodnji, — povišane zahteve glede preciznosti vpenjalnih orodij in enotnega sistema prednastavljenih orodij, — vzdrževanje numeričnega krmilja, če je v pogonu več strojev z različnimi tipi krmilja itd. Vrste numeričnih krmilij: Posamezni tehnološki postopki se med seboj razlikujejo med drugim tudi po načinu gibanja premikajočih se delov stroja. Vrtalni stroj na primer opravlja gibanje-pozicioniranje od izvrtine do izvrtine (od točke do točke), kjer pa je lahko pot od ene izvrtine do druge poljubna. Stružnica in rezkalni stroj pa opravljata ravna in poševna gibanja (linijsko gibanje), ali pa tudi po določeni krivulji pri kopirnem postopku (krivuljno gibanje). Izhajajoč iz tega, dobimo tri osnovne oblike numerično krmiljenega gibanja stroja: — točkovno krmiljenje (od točke do točke), — linijsko krmiljenje (ravno ali poševno gibanje), — krivuljno krmiljenje (gibanje po krivulji). Zaradi tega ima vsak NC-stroj določen tip in vrsto numeričnega krmilja, katero določa območje uporabe stroja! Programiranje — delo NC-programerja: Programiranje NC-obdelovalnih strojev pomeni na splošno prenos informacij, ki so potrebne za avtomatski potek obdelave določenega obdelovanca na nosilec informacij. Ta nosilec informacij numerično krmilje avtomatsko prečita, stroj pa se giblje po programu. Povelja, kako naj stroj dela, prenesemo na nosilec informacij v stroju oz. krmilju »razumljivi pisavi«, to je v obliki šifriranih numeričnih (številčnih) podatkov. Te podatke vložimo v numerično krmilje stroja ali ročno s pomočjo dekad-nih stikal in pritisnih tipk, ali avtomatsko z luknjastim trakom, kartico, magnetnim trakom, ali direktno preko procesnega računalnika. Program obdelave je shranjen najobičajneje na luknj. traku v obliki kom- binacij določenega števila luknjic. Slika 1 prikazuje primer ukaza za vzdolžno gibanje v —X smeri za dolžino 100,00 mm! X-10000 Slika 1 Programer se izšola za programiranje na seminarju, ki ga organizira proizvajalec stroja ali krmilja. Programiranje NC-stro-jev naj bo zaupano le spretnemu tehnologu, ker je njegovo tehnološko znanje zelo velikega pomena za uspešno obratovanje NC-stroj a. Programer pri svojem delu analizira potek obdelave, optimira zaporedje delovnih korakov, izbira in določa ustrezna orodja ter obdelovalne režime (rezalne pogoje). Ker mora programer odvzeti delavcu pri stroju vsa mogoča razmišljanja o poteku obdelave, je dejavnost programerja daljnosežnejša od dejavnosti dosedanjega tehnologa! Programer mora torej misliti tudi za delavca. Iz tega izhaja dejstvo, da NC-stroj obratuje tako dobro, kakršen je program. Program pa je tako dober, kakršen je programer! Programerjevo delovno mesto je v pripravi dela, kjer se običajno Slika 2 — potek informacij pri uporabi NC strojev v proizvodnji Kartoteka orodn kartoteka stroiev____ Detavniški načrt ? 1 Plan (koncept) 1 obdelave it ' f Kartoteka meril Tabela rezahh poaoiev Navodila za programiranje C Programiranje i+lSlaaišFe' ' meril Skladišče "L. vpenja Skladišče 2> omji Ppechastavlian I le orodn ' J S, Klad išče surove ev L_ -h C°Tan opreme Plap&t txr stroj O Rezultat a----r\Vmesni ti---K rezultat I---1 Delovni pripomoček 1---1 (splošno) CD Naloga I ■oaramsk ■ h sj W \Nosilec \ S informacij/ Numerično krmil je ^ 3bcf#onjTec •Aktivnost Informacija c O o b a c a. o b' ustanovi oddelek, NC-center. Strokovno delo programerja sega na navodila o programiranju za določen stroj, kakor tudi na izračune, ki se pojavijo pri programiranju. Pri obdelavi kontur je potrebno znanje analitične geometrije. Zato mora imeti programer na razpolago ustrezne pripomočke za programiranje, od zanesljive in hitre naprave za programiranje (električni pisalni stroj z luknjačem in čitalcem traku) do namiznega računalnika. Ker programer planira potek NC-obdelave do podrobnosti, mora imeti pri roki različne podatke v obliki tabel, katalogov, kartotek, navodil za programiranje ter izkušenj. Slika 2 prikazuje potek dela pri ročnem programiranju: Delavec na NC-stroju: Na NC-strojih lahko zaposlimo tudi priučeno delovno silo. Nekoliko strokovnega znanja je potrebno takrat, kadar gre za višjo stopnjo avtomatizacije stroja, za dobro organizacijo priprave stroja, vpenj. orodij, ostrenja in prednastavitve orodij ter za zanesljive in v praksi že preizkušene programe. Višjo strokovno znanje pa se zahteva pri posamični in maloserijski proizvodnji, kjer je otežko-čeno programiranje geometrijsko brez napak in tehnološko optimalno, pa tudi takrat, kadar mora delavec ročno izvrševati važne operacije ali korekcije zaradi nehomogenosti materiala ter pri slabi organizaciji v obratu. V vsakem primeru pa mora imeti delavec zadostno mero inteligence in zanesljivosti! Razlika med običajno in NC-obdelavo: Pri klasični obdelavi dobi delavec pri stroju vse potrebne podatke za izdelavo obdelovanca iz delavniškega načrta in tehnološkega lista. Ti podatki predstavljajo zahtevane vrednosti. Dejanske vrednosti pa mora delavec običajno sam izmeriti s pomočjo merilnih pripomočkov na obdelovanem Prav tako delavec sam vrši primerjavo med zahtevano in dejansko vrednostjo. Razliko med obema vrednostima mora delavec zopet sam odpraviti s premikanjem ustreznih vzvodov in vrtenjem ročnih koles. Pri NC-obdelavi so zahtevane vrednosti podane na krmilnem luknj. traku. Merilni sistem stroja avtomatično ugotavlja dejanske vrednosti. Primerjava med zahtevano in dejansko vrednostjo se vrši prav tako avtomatično znotraj numeričnega krmilja vse dotlej, dokler ni doseženea zahtevana vrednost. Delavec izda v glavnem samo ukaz za start in opravlja opazovalno funkcijo, ker on ni več glavni člen v sistemu stroj »obdelovanec: orodje«. Koordinatni vrtalni stroj, tip LB 40-RS-KOLB z numeričnim krmiljem »FANUC 10«: To je prvi numerično krmiljen obdelovalni stroj v železarni in predstavlja pravzaprav obdelovalni center. Ta stroj je montiran v obratu industrijskih nožev in Uspešno obratuje že leto in pol. Pod pojmom »NC-obdelovalni center« razumemo Poseben NC-stroj, kateri lahko v enem vpetju obdelovanca izvrši več delovnih operacij različnih vrst (na primer: vrtanje, grezenje, povrtavanje, rezanje navojev, izstruženje, rezkanje, itd.). Menjava orodij je pri tem avtomatska in numerično krmiljena s pomočjo revolverske glave z 8 orodji. Prav tako je lahko avtomatska tudi menjava obdelovancev z več fiksnimi vpenj alnimi mesti na 4 metre dolgi delovni mizi pri premikajočem se stojalu stroja. Med obdelavo enega obdelovanca se mora vpeti že naslednji obdelovanec. Na ta način je čas mirovanja stroja med menjavanjem obdelovancev čim krajši. Uporaba obdelovalnih centrov je koristna, če gre za obdelavo težjih obdelovancev z več delovnimi operacijami in z večjim številom orodij. Ker je numerično krmilje »FANUC 10« opremljeno s točkovnim in linijskim krmiljenjem, se ta stroj uporablja za operacije vrtanja in rezkanja. Stroj je zelo natančen in zanesljiv, zato se na njem obdelujejo skoraj izključno samo noži za zahtevno ameriško tržišče! Omeniti je treba, da odpade operacija zarisovanja pri NC-obdelavi, ki večkrat zahteva več časa od same obdelave! Vertikalni rezkalni stroj, tip FC-63V-TOS z numeričnim krmiljem »PPS40«: Ta stroj je prav tako montiran v obratu industr. nožev. Napravljen je iz dosedanjega rezkalnega stroja, ki so ga ustrezno spremenili (kroglična vretena, avtomatsko mazanje vodil, priprava za avtomatsko vpetje orodja, itd.), da ustreza zahtevam numeričnega krmiljenja. Numerično krmilje »PPS40« je prirejeno operaciji rezkanja (linijsko krmiljenje), omogoča pa tudi postopke vrtanja (točkovno krmiljenje). Možna je tudi ročna strežba kot na klasičnem stroju, vendar s to prednostjo, da lahko delavec opazuje na števcu krmilja trenutne številčne vrednosti dimenzij. Ta stroj prav tako odlikuje visoka natančnost. Ker je menjava orodij ročna, je stroj primeren za delovne operacije z manjšim številom orodij. Delovna miza je krajša (1,6 m), zato je stroj primeren za rezkanje dolžin, nasedov in utorov kot tudi za vrtanje krajših natančnih nožev. Revolverska stružnica, tip FNC 251-GILDEMEISTER z numeričnim krmiljem »MARK CENTURY 7542«: Ta stružnica je montirana v obratu pnevmatskega orodja. Namenjena je za obdelavo krajših obdelovancev, vpetih med čeljusti vpenj. glave. Največji premer struženja je 420 mm. Stroj je zelo produktiven, saj ima pogonsko moč 30 kW, hitri hod sani z revolversko glavo pa je največji 8 m/min. Numerično krmilje »MARK CENTURY 7542« omogoča linijsko in krivulj no krmiljenje, tako da se lahko stružijo poljubni konusi in komplicirane oblike. Pri tem niso potrebne šablone kot pri kopirnem struženju! Stroj odlikuje visoka natančnost in kvalitetna površina obdelave. Revolverska glava omogoča vpetje večjega števila orodij, tako da je stroj primeren za operacije struženja, ki zahtevajo večje število orodij pri enem vpetju obdelovanca. Zaključek: Stroški za opremo avtomatizacije morajo vedno opravičiti dosežene rezultate pri uvajanju avtomatizacije. Področje gospo- darne uporabe NC-strojev izhaja iz prednosti in slabosti teh glede na dosedanje stroje ter stopnjo avtomatizacije. Stopnja avtomatizacije stroja namreč opisuje delež avtomatično potekajočih funkcij v razmerju do celote vseh funkcij stroja. Več stopenj obdelave se izvrši brez delavčevega posega, višja je stopnja avtomatizacije. Dosedanje izkušnje in doseženi rezultati pri uvajanju NC-proizvodnje kažejo, da so časi pri NC-obdelavi v poprečju za 10—60 °/o nižji od klasične obdelave. Z upoštevanjem dejstva, da odpade pri NC-obdelavi operacija zarisovanja, pa je skupni čas za 20—80 °/o nižji! Kot kriterij za gospodarno uporabo NC-obdelave je treba upoštevati velikost serije, stopnjo kompliciranosti in natančnosti obdelave. Za NC-proizvodnjo bo primerno že število obdelovancev med 5—1000 komadov v posameznih ali ponavljajočih se serijah. Bolj komplicirana je obdelava, tem večje prihranke nudi NC-obdelava. Primer: pri rezkanju profila zagozde in vodilne letve za stiskalnice je bil čas pri NC-obdelavi za 60 °/o, z upoštevanjem zarisovanja pa za 80 %>' nižji od klasične obdelave! NC-stroj a v obratu indust. nožev sta namenjena za najnatančnejše operacije vrtanja in rezkanja pri ind. nožih, ki so namenjeni za izvoz na ameriško tržišče. Brez vrtalnega stroja »KOLB« marsikatero naročilo ne bi mogli realizirati! Železarna Ravne je v Sloveniji prva začela z uvajanjem NC-obdelovalnih strojev v proizvodnjo. Število teh strojev v svetu in pri nas vedno bolj narašča. Danes imamo v železarni tri NC-stroje, pri čemer pa ima vsak stroj drug tip elektronskega numeričnega krmilja. To povzroča velike težave predvsem pri vzdrževanju krmilja (velike zaloge rezervnih delov, šolanje kadrov, itd.). Ker gre razvoj avtomatizacije obdelovalnih strojev v smeri numerične tehnologije, je treba misliti na enoten sistem NC-strojev oz. numeričnih krmilij vsaj v železarni Ravne, če ne že na širšem slovenskem področju! Proizvajalci NC-strojev dajejo namreč v večini primerov kupcu možnost izbire numeričnega krmilja. Enoten sistem ne bi olajšal in pocenil samo vzdrževanja, temveč bi tudi olajšal programiranje! Na koncu pa še to! Konkurenca na tržišču nenehno sili vsako podjetje, da razmišlja o dvigu stopnje avtomatizacije, kajti če podjetje ne razmišlja o svoji prihodnosti, je tudi imeti ne more! Ivan Globočnik, dipl. inž. MISLI Logika je prisilni jopič fantazije. Nahr Sir je mleko na poti v nesmrtnost. Fadiman Top je instrument za popravljanje državnih meja. Bierce Karikatura je groba resnica. Meredith Aplavz je babica vsake umetnosti. Iz »Letečih listov« Ni denarja za hitro izgraditev toplovoda 2elje so vedno večje kot možnosti, kar je seveda normalen človeški pojav. Pa tudi želja nimamo vsi enakih. Zato je večkrat sporno, katerim željam je treba dati prednost pri razdeljevanju sredstev. Kaj smo do sedaj zgradili? Tretje leto gre h kraju, odkar gradimo in širimo toplovodno omrežje po Ravnah. V teh letih smo zgradili omrežje: v letu 1973: 1. glavni cevovod vzhodne veje iz železarne do zdravstvenega doma in do odcepa na Čečovje; 2. sedem priključnih postaj, in sicer: Kcal/h — v avtobusni postaji 150.000 — v trgovini Merx, Elektrotehna, Banka 300.000 — za Trg svobode (gramoznico) 1,500.000 — v zdravstvenem domu 580.000 — v domu železarjev 1,010.000 — v stolpnici Čečovje 1 250.000 — v stolpnici Čečovje 3 (za 3) 750.000 skupno: 4,540.000 v letu 1974: 1. glavni cevovod vzhodne veje je bil podaljšan na Javornik (do priključne postaje v stanovanjskem bloku Javornik 45); 2. odcep na Čečovje je bil podaljšan in razpreden po vsem Čečovju do kotlovnic tistih zgradb, ki že imajo toplovodno instalacijo; 3. zgrajena je bila južna veja iz železarne do gimnazije z odcepom v grad (študijsko knjižnico); 4. zgrajeno je bilo devet priključnih postaj: Kcal/h — v samskem domu (občina, internat, samski dom) 500.000 — v stolpnici Čečovje 7 250.000 — v polstolpnici Čečovje 31 (za 6 blokov) 1,000.000 — v polstolpnici Čečovje 55 (za 3 bloke) 450.000 — v vrstni hiši Čečovje 43 (3 bloki) 300.000 — v vrstni hiši Čečovje 45 (2 bloka) 200.000 — v gimnaziji (tudi za DTK) 988.600 — v gradu (za študijsko knjižnico in likovni salon) 317.000 — v gradu (za tehn. muzej) 84.130 — v bloku Javornik 45 1,452.000 skupno 5,541.730 v letu 1975: 1. na Javorniku smo zgradili odcep skozi bloka 3 in 3 a; 2. zgrajen je bil prvi del zapadne veje, in sicer iz železarne skozi Janeče do potoka, ki razmejuje Janeče od Dobje vasi; 3. zgrajeno je bilo 11 priključnih postaj: Kcal/h — v polstolpnici Čečovje 55 (za Naverški vrh oz. »Ob Suhi«) 1,200.000 Kcal/h — v bloku 3 na Javorniku 700.000 — v bloku 3 a na Javorniku 528.140 — v trgovini Nama 660.000 — v naselju Janeče skupno 6 p. postaj 1,290.000 — v bloku Ob Suhi 225.280 skupno 4,663.420 V treh letih smo torej zgradili omrežje in priključne postaje za stanovanjske in poslovne zgradbe v skupni kapaciteti 14,745.150 Kcal/h. Približno toliko pa je porabnikov tudi v železarni sami (13,406.000 Kcal/h). Vsega skupaj je zdaj torej približno 28,000.0000 Kcal/h (28 Gcal/h). S to izgradnjo smo teoretično že presegli zmogljivosti vročevodnih kotlov v železarni Ravne. Imamo namreč dva vročevodna kotla po 12 Gcal/h maksimalne trajne kapacitete, skupno torej 24 Gcal/h. Lepo bi bilo, ko bi sedaj že imeli povečano kotlarno in v njej postavljen nov kotel nekoliko večje kapacitete. Toda, kot vse kaže novega kotla še prihodnje leto ne bo. Kako pokriti primanjkljaj? Ko smo načrtovali sedanjo kotlarno, sta bila že na pohodu mazut in tekoči naftni plin in izpodrivala premog in generatorski plin. Predvidevali smo že takrat, da bomo v doglednem času tudi pri nas ustavili plinske generatorje (sedaj so že izven obratovanja nekaj let). Z ustavitvijo plinskih generatorjev se sprosti del kapacitete parnih kotlov. Naročili smo toplotni izmenjevalec s potrebnimi pritiklinami in tako lahko sedaj izkoriščamo tudi enega od parnih kotlov za ogrevanje vode z maksimalno oddajo toplote ca. 6 Gcal/h. Tako se nam poveča skupna kapaciteta na 30 Gcal/h. To pa je že več, kot so instalirane kapacitete vseh porabnikov. Kako bo naprej, naslednja leta? Večini od tistih porabnikov, ki so že priključeni, je vseeno ali se omrežje še širi ali ne. Takšni srno pač. Če smo se lotili tega dela, ga je treba pošteno in v polni meri tudi dokončati. Zaradi tega se trudijo tako na komunalnem skladu občine, kot v železarni, da bi se delo nadaljevalo vsaj z dosedanjo hitrostjo tudi v naslednjih letih. Po treh letih izkušenj moremo trditi, da bi lahko imelo celotno mesto toplovod v naslednjih štirih letih. Res je to dolga doba za čakajoče (posebno za tiste s kurjavo na olje), toda v sedanjem času stabilizacijskih ukrepov in prizadevanj je težko povečati tempo takih investicij. Do sedaj smo se držali že na začetku dogovorjenega vrstnega reda. Predvidoma bi gradnjo nadaljevali: 1976. leta Dobja vas in osnovna šola Prežihov Voranc, 1977. leta Šance in povečanje kotlarne, 1978. leta Čečovje — osrednji del in 1979. leta Trg. Na Javorniku poteka toplovod vzporedno z izgradnjo objektov. Za toplovod do Dobje vasi so dela že v teku: glavni deli priključnih postaj so tu, izolacijski material je ves naročen in prihaja, cevi za glavni razvod so rezervirane in delno naročene. Zgrajene in priključene pa bodo predvidoma sledeče priključne postaje tekom prihodnjega leta: Kcal h — p. post. Dobja vas — sp. naselje 1,725.800 — p. post. Dobja vas — zg. naselje 1,560.000 — p. post. Polajner (za 4 hiše in trgovino) 300.000 — p. post. Golob (za 6 hiš) 176.000 — p. post. Kotnik (za 7 hiš) 195.000 — p. post. Gradis 550.000 — p. post. AMD Ravne 200.000 — p. post. osnovna šola Prežihov Voranc 400.000 — p. post. telovadnica Prežihov Voranc 363.200 — p. post. SDK Ravne 300.000 — p. post. Javornik blok 4 382.000 — p. post. Milica in Merx 200.000 — p. post. Javornik blok 10 380.000 skupno 6,732.000 Ako to prištejemo že priključenim kapacitetam, dobimo 33,3 Gcal/h. In zopet nam primanjkujejo kotlovske kapacitete. Vendar nam izkušnje kažejo, da je zaradi zaokroževanja pri transmisij skih računih ter zaradi manjših dodatkov, ki so potrebni pri neprekinjenem obratovanju, dejanska potrebna toplota le 85 °/o toplote, ki je določena s transmisijskim računom. Dejanska potrebna toplota za železarno in mesto bo torej znašala 85 °/o od 33 Gcal, kar je 28 Gcal/h. Za Šance bo potrebno blizu 3 Gcal h, za Čečovje — osrednji del okrog 4 Gcal/h, za Trg je pa težko napovedati, ker je še malo zgradb z instalacijo centralnega ogrevanja in večina hiš je privatnih. Niso nam še znani nameni in želje večine stanovalcev v starem delu trga. Vsi tisti, ki že imajo interno instalacijo, so izrazili željo za priklop na toplovod. Marsikdo bi se lotil interne instalacije, ko bi točno vedel, kdaj se lahko priključi na omrežje. So pa tudi takšni, ki se ne nameravajo priključiti. Trg je v tem smislu še neobdelan. Morda bi bilo za Trg potrebnih 5 do 6 Gcal/h. Sedaj so v izdelavi izvedbeni projekti za Šance in Čečovje, za Trg bi pa bilo dobro izvesti neke vrste anketo in se nato konkretno dogovoriti o akciji. Za Javornik bo tudi potrebnih še 3 do 4 Gcal/h do končne zazidave. Če upoštevamo finančni položaj, je vredno razmisliti in se pogovoriti o večji anga-žiranosti interesentov pri gradnji. S šanc in Dobje vasi prihajajo ideje, da bi bodoči porabniki sami izvedli gradbena dela —* vsak na svojem zemljišču. Na Čečovju se oglašajo stanovalci v družbenih stanovanjih s predlogom o sofinanciranju interne instalacije (v vrstnih hišah so si jo nekateri že sami financirali). Predlagajo tudi, da bi vnaprej plačevali prispevek za priklop (n3 primer v Velenju in Ljubljani morajo vnaprej plačati 80 °/o prispevka za priklop i° prispevki so precej višji kot pri nas oz. so vsako leto večji). Verjetno so še kakšne druge ideje in predlogi, o katerih bi se splačalo razpravljati. A. V. Čimbolj učinkovito Obveščenost delavcev v združenem delu je eden temeljnih pogojev samoupravnega odločanja. Stara resnica, na katero pa vendarle preradi pozabljamo. Oblike obveščanja so seveda različne, bolj ali manj učinkovite. Ena, verjetno še najbolj učinkovita, je pisana beseda v glasilu delovne skupnosti, ki ga vsak član dobiva redno in brezplačno. Nič novega ne bomo ugotovili, če rečemo, da samo dejstvo, da imamo v delovni organizaciji informativno glasilo ali bilten, še ni zagotovilo, da smo že dobro obveščeni. Verjetno ni koga med nami, ki ne bi našega Fužinarja sproti ali vsaj občasno ocenil z vseh plati: vsebinske in oblikovne. Vsekakor bi bilo nujno potrebno z anketo ali na drug način ugotoviti mnenje delavcev o glasilu, analizirati in uskladiti posebne in skupne želje ter potrebe. Po taki akciji bi oblikovali podobo našega glasila. To pa naj bi nas sproti seznanjalo z vsemi aktualnimi dogodki v delovni organizaciji, z rezultati skupnega dela, uspehi in težavami, nam kompleksno in pošteno predočilo delo in probleme posameznih delavcev in delovne skupnosti, bilo realna podlaga družbenopolitičnemu delovanju, samoupravnemu odločanju in še mnogo čemu. Iz njega bi moral veti duh fuždnar-jev in kraja, oblikovno pa bi moral biti naš tovarniški časopis tak, da bi nas v vseh okoljih kar najdostojneje predstavljal. To pa ne pomeni, da mora biti nespametno ekskluziven, in kot tak pretirano drag. Današnji Fužinar ni tak, kot bi moral biti. Ima kup slabosti: — je mesečno glasilo in izključuje objavljanje aktualnih informacij; — je preobširen, predrag, na neustreznem oziroma neprivlačnem papirju; — je bledo glasilo, neatraktivnega izgle-da in železarno Ravne, tovarno plemenitih jekel, neučinkovito reprezentira itd. No, ima seveda tudi dobre lastnosti, o katerih ne bi govorili, kajti dobro se samo hvali. Ničesar pa ni tako dobrega, da ne bi moglo postati še boljše. Kar se tiče našega informativnega lista, lahko z gotovostjo rečemo tole: Najmanj kar je, moramo takoj, ali pa vsaj čimprej, preiti na štirinajstdnevnik. Mesečnik je v današnjem položaju, ko se v vseh okoljih in na vseh nivojih borimo za uveljavljanje delavskega in družbenega upravljanja na osnovi delegatskega sistema, popoln absurd. Človeka zaboli, ko nas na tem področju kritizirajo od zunaj; notranjo kritiko še nekako prenesemo. Menimo, da bi morali čimprej poiskati najbolj ustrezne rešitve s predhodno analizo današnjega stanja. Seveda nima smisla, da bi ugotavljali, kdo je odgovoren za sedanje stanje. Da smo na področju informiranja precej za drugimi, so krivi vsi (eni bolj drugi manj). Zahteve po štirinajstdnevnem glasilu so sicer stare že leta, še zmeraj pa so le oddaljene zahteve. Smo na pragu reorganizacije združenega dela v železarni. Primarni cilj, ki ga želimo z njo doseči, je izdelava podlage za učinkovito samoupravno odločanje. S takimi glasilo viri in oblikami informiranja, kot ga imamo sedaj, tega cilja tudi v novih pogojih ne bomo mogli dokončno in dosledno uresničiti. Janko Dežman ODGOVOR NA KRITIKO Tov. Dežman s'i je izbral neprimeren čas za svojo kritiko Informativnega fužinarja, saj ni glavnega urednika, ki je brez dvoma najbolj odgovorna oseba, da na njegovo kritiko odgovori. Kljub temu nekaj v razmišljanje. Ideja, da bi pri nas začeli s štirinajstdnevnikom ni nova, porodila se je že leta 1970 (glej IF št. 9 — letnik VII, stran 6). O informiranju nasploh v železarni smo že večkrat pisali, o tem je pisal tudi urednik M. Kolar (glej IF št. 4 — letnik IX, stran 8), ki je pod naslovom »Koliko smo informirani« med drugim ugotovil, da bi bil štirinajstdnevnik boljši, vendar pa mora biti dotok informacij veliko bolj zanesljiv in reden kot sedaj. Tudi anketa o informiranju in obenem o našem glasilu je bila izvedena in rezultati objavljeni (glej IF št. 2 — letnik X, stran 4). Med drugim se je takrat, leta 1973, 372 anketirancev z večino glasov odločilo, da naj Informativni fužinar ostane mesečnik, obvestila delovne skupnosti pa naj bi izhajala bolj pogosto. Vsaj naštete tri prispevke bi moral pisec kritike prebrati, pa bi mu bilo verjetno marsikaj bolj jasno. Kljub vsemu bo seveda zelo prav, če bodo vsi, ki so kakorkoli odgovorni za informiranje v naši železarni, ustvarili pogoje, da bi res čimprej dobili štirinajstdnevnik. Štirinajstdnevnik torej da, vendar kdaj in kako? Če uporabim Dežmanovo pisanje, potem lahko ponovim njegovo trditev, da ne bom ugotovil nič novega, če rečem, da samo dejstvo, da imamo v delovni organizaciji informativno glasilo ali bilten, še ni zagotovilo, da smo že dobro obveščeni. Torej tudi, če bomo imeli štirinajstdnevnik, še ni nujno, da bomo dobro obveščeni, če ne bo dotok najbolj aktualnih informacij zanesljiv, reden, pravočasen, vsestranski itd., če bomo še naprej odvisni od peščice sodelavcev, ki dopisujejo v naše glasilo, in še tistih je nekaj takih, ki veliko raje pišejo o vsem mogočem, ne pa o tistem, o čemer bi morali. Pa verjemite, da je še več če-jev! In še nekaj, kar se mi zdi za odgovor kritiku najbolj važno! Če si želimo štirinajstdnevnik, če ga hočemo imeti, pa nikakor ni nujno, da damo zato popolnoma v nič mesečnik, ki nas že več kot 10 let obvešča o dogodkih v železarni in kraju, ki je v tem obdobju postal naš prijatelj in ki se ga, prepričan sem, nobenemu železarju ni treba sramovati, pa tudi železarni kot delovni skupnosti ne! Če bi si že dovolil ocenjevati naše glasilo kot mesečnik (in pri tem bi že vnaprej bil pripravljen na tisto »le čevlje sodi naj kopitar«) bi si že zaradi vseh dosedanjih avtorjev in neštetih prispevkov nikakor ne upal trditi, da je naš Informativni fužinar bledo glasilo ali da našo železarno neprimerno zastopa, (tudi meni so možne in tudi znane primerjave z drugimi tovarniškimi glasili), sicer pa je iz meseca v mesec dan v oceno širokemu krogu bralcev naše delovne skupnosti in nič ne bi bilo narobe, če bi se z oceno in kritiko glasila oglasil še kdo, saj bi potem videli, da je Dežmanova ocena (pa čeprav piše v množini) pravilna ali ne. Jože Šater ČESTITKA Jožetu Zuncu sicer bolj pozno, vendar zato še toliko bolj iskreno čestitamo k opravljenemu magisteriju. Prijatelji Pravijo, da je korenje bolj zdravo Za prostor pod soncem ali človek iz votline Za uvod najprej nekaj zgodovine. Ne bojte se, ne bo nič dolgega, saj naša zgodovina tudi ni tako dolga, kot si včasih domišljamo. Vsaj zgodovina človeka ne. Nekaj daljšo zgodovino imajo kamen pa drevo pa legvani z otoka Galapagos. Za zgodovinski uvod sem se odločil najbolj zategadelj, ker pravijo, da iz zgodovine spoznavamo našo sedanjost. Spomnil bi vas rad na trenutek v zgodovini človeka, ko je nekega jutra lepo pospravil svojo votlino, nato pa še enkrat pogledal, če je zaprl vse izhode, če je postavil meso na hladno, nato pa votlino skrbno zapahnil za sabo in se odpravil z družino na nedeljski lov. A ko se je vrnil z lova, je našel v svoji votlini drugega poglavarja s svojo družino in takrat se je kajpada vnel hud boj za votlino, kar je pomenilo, da je že začelo primanjkovati votlin ... In če se tako odpravimo po zgodovini proti današnjemu času, bomo ugotavljali, kako je potem začelo primanjkovati travnikov, polj, prostorov na rekah, za utrjenim obzidjem, pa ob cestah, ob bogatih rudnikih, in ga je bilo vse manj na morjih, v zraku ... Tako hitro se je vrtelo kolo zgodovine, da se je človek namesto v votlini kar naenkrat znašel v prenaseljenih mestih ... Zato se še zmerom obnaša kot tisti dan, ko se je vrnil z nedeljskega lova in je našel svojo votlino zasedeno. Ne more do- umeti, da je dandanes v resnici vse manj prostora in da je v tem trenutku sedanjosti (še bolj — bližnje bodočnosti) mogoče živeti (in preživeti) le, ČE BOMO SOČLOVEKU PRIZNALI VSAJ TOLIKO PROSTORA, kot si ga Želimo (in zmoremo IMETI) ZASE ... In sploh, ko smo izumili avto ... Pred dnevi sem po napornem iskanju po mestu zagledal prazen prostorček, kjer bi lahko parkiral avto. Nenadoma pa zaslišim, kako mi nekdo glasno hupa. Najprej sem pomislil na milico, potem pa sem spoznal, da še nekdo računa z istim prostorom ... Čeprav sem bil nekoliko pred njim pred praznim prostorom (in najbrž bi bilo celo prostora za dva!), sem vseeno sklenil, da se pač umaknem in si poiščem kak drug prostor pod soncem. Toda preden sem odpeljal dalje, je človek tega stoletja (ali človek iz votline) že planil iz svojega avta in se pripodil do mojega. Kot obseden je s pestmi tolkel po mojem avtu (lahko rečem, da ni bil pijan!) in je kričal kot kapo v taborišču (navajam dobesedno!): »Prekleta podgana! Ubil te bom! Ubil! To je moj prostor! Si razumel, ti baraba!« Zaprlo mi je sapo. Še danes ne vem, kako sem speljal dalje. In še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede. In vse bolj sem prepričan, da je mislil zares. Leopold Suhodolčan S knjižne police Predstavljamo vam knjižno bero Prešernove družbe, ki že dolga leta dviga splošno kulturno raven delovnih ljudi s širjenjem dobrih knjig. V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige: Prešernov koledar 1976 Letošnji letnik koledarja je bil posvečen trideseti obletnici osvoboditve, letnik za 1976 pa bo posvečen vsakovrstnim razpravam iz problematike našega življenja in svetovne politike. V njem pa ne bo manjkalo leposlovja, in kakor vedno bo okrašen s slikami. Beno Zupančič, Plat zvona, roman. Knjiga je pred leti izšla pri Cankarjevi založbi, vendar je bila zaradi visoke cene in nizke naklade naročnikom nedosegljiva. Avtor opisuje mladega človeka tik pred drugo svetovno vojno v krajih dveh svetov: Hrvaške in Slovenije. Delo je zares napisano odlično in tudi ponatisnjeno zaradi vsebine. Fran Miličinski, Ptički brez gnezda, mladinska povest. Milčinskemu se je rodila nekoliko hudomušna povest o družini, kjer so otroci prepuščeni sami sebi. To klasično povest imajo v šolah za obvezno čtivo, pri nas pa tako ali tako manjka dobre mladinske literature, zato bo s tem delom ustreženo mlademu rodu in tistim, ki si želijo tudi domačo klasiko. Higiena in kozmetika Živeti zdravo, urejeno in lepo je cilj vsakega posameznika in vse družbe, kar pa ni lahko, saj človeka in njegovo okolje ogrožajo nove nevarnosti, ki jih prinaša sodobni način življenja. Priročnik bo gotovo dobrodošel v vsaki hiši, napotki v njem pa koristni vsak dan. To zbirko bodo naročniki prejeli v novembru 1975 za 70 din broširano, v platno vezana pa bo veljala 100 din. Tisti, ki bodo plačali naročnino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo: Miško Kranjec, Povest o dobrih ljudeh. Po tej knjigi je narejen barvni film, ki si ga bodo lahko naročniki medtem že ogledali. Poveh vsega pa bo knjiga bogato ilustrirana s filmskimi posnetki. Zbirko lahko naročite pri naših poverjenikih: Peter Jamer TOZD I., Slavko Strmčnik TOZD II., Blaž Mak DSSS. Prešernova družba izdaja tudi zbirko romanov z naslovom »Ljudska knjiga«. Priljubljena knjižna zbirka vsebuje letos: Milena Mohorčič, Hiša umirajočih, roman. Pisateljica je četrt stoletja preživela med zidovi bolnišnice. Po vojni je skoraj popolnoma utihnila. Šele po njeni smrti smo dobili roman, ki ga je napisala v bolnišnici. Hiša umirajočih je njeno najboljše delo. Prikazuje nam okoliščine konec preteklega stoletja s primesjo političnih bojev med rodoljubi in nemčurji na Štajerskem. Njeno delo je neponarejen umetniški svet, tak pač, da bralca pritegne. Helen Keller, Zgodba mojega življenja (ča-rodejka) Kellerjeva predstavlja zelo značilno osebnost v kulturni zgodovini našega stoletja. Po svetu jo občudujejo, ker je v življenju uresničila tisto, kar je skoraj nemogoče doseči. V otroški dobi je prebolela meningitis, po katerem je postala slepa in gluhonema. Kljub temu je končala univerzo in dobila doktorat iz književnosti. Zgodba je bila prevedena v Še bo otrok 34 jezikov in ni le izvrstno napisana, temveč tudi napotilo za življenje. Edna 0’Brien, Dekleta z dežele, roman. Mlada irska pisateljica je v tej knjigi opisala svojo mladost v zakotnem irskem mestecu, ki mu vladajo predsodki, revščina in zaostalost. Z značilno irsko šegavostjo premagujejo junakinje romana s čarom, s katerim si je tudi pisateljica pridobila nagrado leta-Prikupne ljubezenske zgodbe bodo tudi pri nas gotovo očarale predvsem bralke. Koršunov, Drevored v dežju, roman Ruski avtor iskreno in zanimivo prikazuje življenje sovjetske mladine v našem času. Čeprav se usoda ruske mladine ne razlikuje mnogo od mladih ljudi pri nas, pa ta mladina živi v razmerah, ki slovenskemu bralcu niso znane. Vsekakor je knjiga pisana v najboljši tradiciji velikih ruskih pisateljev, le da s posebnim odnosom do sedanjosti. Takšnega branja velikokrat pogrešamo v sodobni literaturi. Sadcg Hedajad, Hajdi Aga, roman Roman je realistična satira iz nam doslej neznane perzijske literature. Med napetimi dogodki se vrstijo podobe gmotnega in kulturnega življenja takratne perzijske družbe z nenavadno psihološko pronicljivostjo pisatelja, ki brani pravice izkoriščanega ljudstva- Roger Vailland, Igra življenja, roman Rodrigue, uradnik na ministrstvu, se mora poročiti s študentko farmacije, s katero se je po naključju srečal in preživel noč z njo-Zanosila je, rodila, otroka pa pustila v neki mlekarni. Zato so jo zaprli. Rodrigua zaprejo zaradi komunizma. Roman francoskega pisatelja je poln dogajanja, ki s svojo napetostjo pritegne bralca. Letna naročnina znaša 120 din za broširane knjige, za vezane v celo platno in tiskane na brezlesnem papirju pa 200 din. Dopisujte v Informativni fužinar LETOVANJE 75 Letošnje organizirano letovanje naših delavcev je temeljilo na treh podlagah: 1. letovanje v našem počitniškem domu v Portorožu, 2. letovanje v počitniškem naselju železarne Jesenice v Biogradu, ki je temeljilo na izmenjavi, 3. letovanje v počitniškem naselju ZB Valovine, ki je temeljilo na podlagi upravičenosti članov ZB — naših sodelavcev. Vsem upravičencem je naše podjetje dalo tudi regres kakor v lastnem počitniškem domu. Z Jeseničani smo se dogovorili za izmenjavo letovanja, ki je vsaj po prvih vtisih enih in drugih uspela. Ker so se Jeseničani predstavili z razumno ekonomsko ceno polnega penziona 100 din, tega ne moremo trditi za Štorjane, ki so s svojimi 140 din že presegli celo hotelsko ponudbo na Rabu. Ob taki ceni se res nismo mogli vplesti v izmenjavo, saj bi ob regresiranju 32,00 din še vedno moral naš delavec plačati 108 din za enodnevno letovanje na Rabu, obenem pa bi izgubil prednost za letovanje v našem domu v prihodnji sezoni. To pa ne bi bilo pošteno. Verjetno bi bilo prav, da bi se na tem področju takoj na začetku prihodnjega leta slovenski železarji le dogovorili za enotne pogoje letovanja. Idealno bi bilo: enake pcnzion-ske cene (se tudi dajo določiti) in enaka višina regresa. Običajno pa smo za take pogovore premalo zainteresirani, obenem pa tudi vedno prepozni za enakovredno in stvarno dogovarjanje. Komisija za letovanje 75 je precej pozno pričela z delom, ker so bili prepozno dani Pogoji za njeno delo. Kljub vsemu lahko trdimo, da je bilo timsko delo v pripravi letovanja dokaj sinhronizirano. Temu so Veliko pripomogle tudi komisije v naših organizacijskih enotah odnosno njihovi Predsedniki. Lahko trdimo, da tako enakomerne zasedbe kapacitet v Portorožu še oi bilo, saj so bile postelje razdeljene z ozirom na število zaposlenih v posameznih TOZD in DSSS, pri čemer je bila tudi TOZD TRO enakopravno obravnavana. Letošnje izkušnje so pokazale, da je Predvsem pri izbiri kandidatov za brezplačno letovanje treba v prihodnje pohiteti. V letošnjem letu smo za brezplačno letovanje izbirali kandidate med socialno ogroženimi delavci in njihovimi družinami, delavci, ki delajo v težkih pogojih dela in prizadevnimi delavci ter najpožrtvo-Valnejšimi krvodajalci. Na podlagi letošnjih izkušenj je treba Prav tem kategorijam v bodoče pristopiti bolj sistematično, predvsem pa prej. kislim, da ne bi bilo nič narobe, če bi za brezplačno letovanje pričeli zbirati kandidate že februarja. Ta problem nam le pa res tako blizu, odnosno nam bi vsaj moral biti, da njegovo reševanje v zadnjem hipu lahko povzroča le težave in na koncu tudi nezasedene postelje, kot se ^am je to primerilo letos v I. (35). in II. Izmeni (14). Letos smo tudi prvič vključili postelje Pri zasebnikih kot enakovredno letovanje v Portorožu. Razen manjših zapetljajev na zaČetku sezone ni bilo bistvenih pripomb na ta aranžma. Razen zaradi zmanjšanja komodnosti (ker je pač treba do ležišča pri zasebnikih ca. 5 minut hoje v hrib) ni bilo kritike, nasprotno, celo pohvale smo slišali za lepo urejene sobe pri zasebnikih. Družin z otroki do 4. leta starosti pa praviloma nismo usmerjali k zasebnikom, predvsem zaradi opoldanskega počitka. Ena izmed novosti pri letovanju je bilo angažiranje organizatorja rekreacije. To sta bila 2 študenta in 1 študentka 3. letnika Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani. Pri samem organiziranju rekreacije na letovanju je bilo nekaj pomanjkljivosti, ki se jim bo treba v bodoče izogniti. Ne smemo si več dovoliti, da bi katera izmena ostala brez organizatorja rekreacije. To povzroča negodovanje, predvsem pa neenakopravnost pri pestrosti letovanja. O samih rezultatih rekreacije, odnosno o smotrnosti nadaljevanja začete prakse pa bo na osnovi poročila VŠTK treba bolj podrobneje spregovoriti ob drugi priliki. Splošno mnenje, ki smo ga na hitro izluščili iz anketnih odgovorov, govori za nadaljevanje in konkretiziranje začetega na področju rekreacije, obenem pa je najnujnejša ureditev odbojkarskega igrišča. Če hočemo imeti realnejšo predstavo o letošnjem letovanju, moramo nekatere trditve podkrepiti s številkami: Jože Šater A) SAMOUPRAVLJANJE Krepili bomo samoupravljanje v vseh osnovnih celicah telesne kulture, njihovi asociaciji na občinskem nivoju in v sami telesnokulturni skupnosti, poglabljali delegatski sistem in se zavzemali za vsestransko vzgojo delegatov in delegacij v različnih sredinah telesne kulture, KS in TOZD. Zagotavljali bomo take odnose, da bo resnično prišlo do temeljnih razprav med delovnimi ljudmi, aktivnimi športniki in te-lesnokulturnimi funkcionarji o vseh važnejših vprašanjih, ki zadevajo načrtovanje in delo ter cilje telesne kulture. Zato bomo v vseh osnovnih telesnokul-turnih organizacijah na eni strani in KS in TOZD na drugi strani vzpodbujali resnična delegatska razmerja in poglobljene samoupravne odnose znotraj članstva in delegacij in tako pripomogli k temu, da bodo v skupščini telesnokulturne skupnosti prišla do izraza res avtentična mišljenja delovnih ljudi in nosilcev telesnokulturne dejavnosti. B) MNOŽIČNOST Posebno pozornost bomo posvetili vključevanju delovnih ljudi in občanov, zlasti otrok in mladine ter aktivnega prebivalstva v različne oblike telesne vzgoje, športne rekreacije in pa tudi vrhunskega športa v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in Letovalo je v Portorožu Puli Biogradu Skupaj članov kolektiva 418 52 13 483 nezaposlen zakonec 85 22 1 108 izven zaposlen zakonec 87 8 4 99 otroci do 10 let 180 21 10 211 otroci do 14 let 96 3 3 102 dijaki in študentje 40 7 — 47 upokojenci 11 — — 11 tuji gostje 28 — — 28 Skupaj: 945 113 31 1089 Iz številk je razvidno, da je v letošnji letni sezoni organizirano regresirano letovalo 483 članov kolektiva, kar je 10,7 %> vseh zaposlenih, odnosno napram letu 1974, ko je letovalo 252 naših sodelavcev, za ca. 97 °/o več. To povečanje gre v veliki meri na račun povečanega posteljnega fonda v Portorožu in aranžmaja s počitniškim naseljem ZB v Puli. Na koncu naj povemo še to, da je za regresiranje letošnjega letovanja potrošenih ca. 337.500,00 din, kar navsezadnje niti ni veliko v primerjavi z drugima dvema železarnama sploh, če upoštevamo, da je v tej številki zajeto tudi regresiranje otrok in nezaposlenih zakoncev. če šolskih športnih društvih, TOZD, sindikalnih športnih aktivih ter v telesnokulturnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Poleg organiziranih oblik udejstvovanja bomo naše napore posvetili ustvarjanju pogojev in osveščanja delovnih ljudi in občanov za redno telesnokulturno udejstvovanje v najrazličnejših spontanih oblikah. Tako se bo telesna kultura uveljavila kot nepogrešljiva sestavina celovitih pojavov življenja in dela delovnega človeka. Na osnovi take dejavnosti bomo v letu 1976 dosegli, da bo od celotnega prebivalstva aktivnih v telesni kulturi 25 °/d ALI 6400 OBČANOV. Pri tem moramo poudariti, da aktivnost v telesni kulturi ne pomeni zgolj članstvo v kakršnikoli telesnokulturni organizaciji, ampak resnično aktivnost, ki je pogojena z redno večkrattedensko vadbo skozi vse leto. Za uspešno vadbo bo treba ustanavljati v skladu s potrebami v različnih sredinah rekreacijske skupine, kot so npr.: prijatelji smučarskega teka, sekcije, klubi ali društva, itd., ki se bodo ukvarjali zgolj z rekreacijsko dejavnostjo, samostojno ali v okviru že obstoječih ali na novo ustanovljenih društev TVD Partizan, ki bodo morala skupaj s krajevnimi komisijami in odborom za rekreacijo pri Zvezi telesnokulturnih organizacij v največji možni meri Osnovne smernice in cilji razvoja telesne kulture v občini Ravne na Koroškem za leto 1976 približati rekreacijsko dejavnost delovnemu človeku in vsem občanom. Računamo, da bomo v letu 1976 ustanovili novi organizaciji na Lešah in v Kotljah in tako imeli skupaj 41 TELESNOKUL-TURNIH ORGANIZACIJ. C) KADRI Eden bistvenih dejavnikov za dosego množičnosti, znotraj nje pa tudi za uspešen razvoj vrhunskega športa, je usposabljanje novih in sprotno izobraževanje obstoječih že aktivnih strokovnih kadrov. Povečati moramo število amaterskih kadrov v te-lesnokulturnih organizacijah v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, na vsak način pa za zadovoljitev vseh potreb pri množični telesni kulturi in pri razvoju vrhunskega športa povečati tudi profesionalne strokovne kadre. Obenem moremo urediti tudi status profesionalnih in amaterskih strokovnjakov. D) OBJEKTI Pomanjkanje objektov in nujno potrebnih urejenih športnih površin, postavlja objektivne omejitve razvoju množične telesne kulture, zato bomo morali naj večje napore usmeriti v še intenzivnejše združevanje sredstev za te namene. Zlasti bomo morali pri reševanju tega problema tesno sodelovati tudi s samoupravnimi nosilci na drugih področjih družbenoekonomskega življenja. Predvsem bomo morali pri gradnji večjih objektov upoštevati potrebe namembnosti objekta za vzgojo in izobraževanje, športno rekreativno dejavnost in razvoj tekmovalnega oz. predvsem vrhunskega športa. Realno načrtovanje takih objektov je možno le na osnovi združevanja sredstev TOZD, krajevnega samoprispevka in zainteresiranih samoupravnih interesnih skupnosti. Pri manjših objektih pa bomo morali v veliko večji meri kot do sedaj vključiti udarniško delo športnikov in skupine občanov, katerim so ti objekti v prvi vrsti namenjeni. E) SODELOVANJE Z ZAMEJSKIMI SLOVENCI, REGIJO, DRUGIMI OBČINAMI IN REPUBLIKAMI, ZDOMCI IN SOSEDNJIMI DEŽELAMI S sosednjimi občinami bomo sodelovali pri uveljavljanju najekonomičnejših tek- movalnih sistemov, skupnih akcijah in te-lesnokulturnih manifestacijah ter pri racionalni delitvi tekmovalnega oz. vrhunskega športa. Tudi v bodoče bomo sodelovali z zamejskimi Slovenci, zlasti s slovensko gimnazijo v Celovcu, z Železno županijo na Madžarskem in drugimi deželami. Kot do sedaj bomo tudi v bodoče široko odprti v naši republiki z vrhunskimi športniki ter kvalitetnejšimi ekipami tudi v državi in mednarodnem merilu. Moralnopolitično vlogo telesne kulture bomo uveljavili v celotnem slovenskem in jugoslovanskem telesnokulturnem prostoru in s tem tudi prispevali h krepitvi narodne zavesti zamejskih Slovencev in razvijanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti SFR Jugoslavije. FINANČNI NAČRT TELESNOKULTUR-NE SKUPNOSTI RAVNE NA KOROŠKEM ZA LETO 1976 I. DOHODKI — prispevek iz OD iz družbenega sektorja 4,718.912,00 — prispevek iz OD od gospodarstva 4,055.110,00 — prispevek iz OD od negospodarstva 663.802,00 — prispevek iz OD od občanov in civilno-pravnih oseb — prispevek iz OD zaposlenih pri zasebnih delodajalcih 42.462,00 — ostali prispevki — dohodki iz gospodarskih in negospodarskih OZD 804.000,00 — ostali dohodki DOHODKI SKUPAJ: 5,565.374,00 — ocenjena vrednost objektov 10,380.000,00 SKUPAJ: 15,945.374,00 II. IZDATKI: 1. Izdatki iz razvoja množične telesnokulturne dejavnosti skupaj: 940.000,00 od tega: — šolska tekmovanja 150.000,00 V trenerkah je ekipa ravenske železarne, ki je v TRIM štafeti na metalurških igrah v Slovenski Bistrici osvojila prvo mesto — druga tekmovanja 600.000,00 — tekmovalni rekviziti 190.000,00 2. Stroški vaditeljskega, orga- nizacijskega in administra- tivno-tehničnega kadra skupaj: 1,535.000,00 od tega: — osebni dohodki zaposle- nih 230.000,00 — nagrade za amaterske delavce 1,200.000,00 — strokovno izpopolnjeva- nje kadrov 85.000,00 — štipendije 20.000,00 3. Investicije v a) športne objekte 10,380.000,00 b) opremo 312.374,00 4. Izdatki za a) tekmovanja 580.000,00 b) vrhunski šport 540.000,00 5. Izdatki za delo strok, služb in organov skupnosti 338.000,00 6. Izdatki za: — vzdrževanje športnih objektov in opreme 700.000,00 — propagandno dejavnost 30.000,00 — izdvajanje v obvezno rezervo 80.000,00 7. Združ. sred. za potrebe te- lesnokulturne dejavnosti rep. TKS 400.000,00 8. Ostali izdatki IZDATKI SKUPAJ 15,945.374,00 IZDATKI SKUPAJ (brez objektov) 5,565.374,00 III. NATURALNI IN RELATIVNI PODATKI: 1. Izdatki TKS za razvoj množične telesnokulturne dejavnosti na prebivalca 2. Izdatki v investicije v: a) športne objekte na prebivalca b) opremo na prebivalca 3. Izdatki za a) tekmovanja na prebivalca b) vrhunski šport na prebivalca 4. Število osnovnih organizacij za TK 5. Število aktivnih članov osn. org. za TK 6. Število a) tekmovanj b) udeležencev 7. Udel. sred. TKS po prisp. iz družb, sektorja v DP (brez objektov) 8. Udel. obj. v sredstvih DP 9. Število a) amaterskih kadrov b) profesionalni kadri 37,90 418,5 12,70 21,?7 21,77 41 6400 970 7400 0,0040 0,0080 200 6 ŠPORTNE VESTI NAMIZNI TENIS Po za NTK Fužinar zelo uspešni pretečeni sezoni se je z mednarodnim mladinskim Prvenstvom Kranja 31. 7. in 1. 8., pričel nov namiznoteniški ciklus tekmovanj, ki bo trajal do 6. junija prihodnjega leta. Nekaj teh tekmovanj je že bilo in še bo tudi na Ravnah in bomo o njih sproti obveščali naše bralce. Predvsem opozarjamo na to, da bo moška ekipa Fužinarja nastopala v I. slovenski ligi. (Tekme bodo ob petkih ob 18. uri). Nekateri že doseženi uspehi na tekmovanjih pričete sezone kažejo, da bodo igralci Fužinarja zelo resno branili 2. mesto v republiki. Oglejmo si nekatere pomembnejše rezultate in uvrstitve. I. republiški pozivni turnir za mladinke: 1. Darja Cernovšek (Fu), 2. Miša Čadež, 3. Dora Jeler (obe Ol), 4. Jana Ačko (Fu), 5. Zdenka Zorž (Ol), 6. Barbika Logar (Fu). Černovškova si je šele po ponovljenem troboju s Čadeževo in Jelerjevo priborila zmagovalno lovoriko. Ravno tako kot je bila zmaga Darje presenečenje, lahko to trdimo tudi za 4. mesto Jane in 6. mesto Barbike. Istočasno, to je 30. 8. je bil v Kranju pozivni turnir za mladince II. skupine, kjer sta se dobro odrezala Bojan Pavič (6.) in Iztok Janežič (8.). Posebno 6. mesto Paviča med 18. igralci je pohvale vredno, če pomislimo, da sta tako Pavič kot Janežič še 2 sezoni pionirja. I. republiški pozivni turnir za članice I. skupine. Namesto 12 upravičenih in nato 10 klicanih igralk se je tekmovanja udeležilo le 5 tekmovalk: Nišavič (II), Zakojč (Tr), Štruc, Režonja in Ačko (Fu). Tak je bil na koncu tudi vrstni red, pri čemer so v ponovljenih medsebojnih srečanjih tri prvoplasirane igrale takole: Nišavič : Zakojč 2 : 3, Nišavič : Štruc 3:1 in štruc : Zakojč 3 : 2. Neopravičeno se tekmovanja niso udeležile Eva Jeler, Verstovšek, Langerholc (Ol) in Zerovnik (Tr). 6. in 7. septembra je bil v Zagrebu I. zvezni Pozivni turnir za mladinke II. skupine. Na turnirju je sodelovala tudi Černovškova in osvojila odlično 3. mesto in se uvrstila med 12 najboljših mladink v državi, ki so svoje hloči pomerile 20. in 21. septembra v najbolj namiznoteniškem mestu Jugoslavije v Čoki (Banat). Ze uvrstitev med najboljše pomeni veliko, Zato tudi uvrstitev na predzadnje mesto najkvalitetnejše skupine ne pomeni neuspeha. Na I. odprtem republiškem pionirskem turnirju, ki je bil 13. in 14. septembra v Murski Soboti so pionirke in pionirji Fužinarja poleg Sobotčanov pokazali največ. Pionirke (Ačko, Logar) so osvojile 1. mesto hied ekipami, dočim sta Šavcova in Horvatova kot ekipa 3. 4. Med posameznicami pa In Ačkova v finalu tesno z 2:1 podlegla favoritinji Cadeževi, tretje mesto pa sta si Razdelili naši Šavcova in Logarjeva. Tudi Borvatova in Trbižanova sta za uvrstitev med ® pionirk bili uspešni. Tudi pionirji so zaropotali. Prva (Pavič, Janežič) in druga ekipa (Leš, Ginter) sta uspeli priti do polfinala, kjer pa sta morali Priznati premoč Sobočanov, ki so tako osvojili prvo in drugo mesto. Med posamezniki sta se Pavič in Janežič Pvrstiia me(j 8 najboljših, kjer pa sta morala Priznati premoč kasnejših finalistov Verena ‘h Kovača (oba Sobota). To tekmovanje je Pokazalo, da bodo med pionirkami tako kot Prejšnjo sezono prevladovale Ravenčanke, kar bo veljalo za Sobočane med pionirji. pionirji Fužinarja pa bodo najresnejši konkurenti svojim vrstnikom Murske Sobote le, če “odo budno »pazili« na Lendavčane in Mariborčane. Med pionirji pa je razveseljivo dej-?*vo, da je na Muti vzgojen mladi rod že prijel dosegati vidne rezultate. Med mladimi na Muti pa je predvsem mladi Likar talent, ki bo e marsikomu prekrižal račune. če ROKOMET Tudi rokometaši Fužinarja so pričeli svoje tekmovanje. Po dokaj uspešni pretekli sezoni, ko so člani, mladinci in pionirji osvojili druga mesta v Podravski ligi v svojih kategorijah so s tekmovanjem pričeli le člani. V tekmovalnem sistemu vzhodne rokometne cone je prišlo do reorganizacije tekmovalnega sistema: namesto dragega tekmovanja v enotni ligi je VRC razdeljena na prekmur-sko-štajersko in savinjsko-koroško ligo v kateri igrajo tudi naši rokometaši s člansko in dvema mladinskima ekipama. Zaenkrat lahko vpišemo le rezultate članske ekipe, ki je v prvem kolu doma izgubila z ekipo Tehnomerkatorja (Celje) z 33 :23, v drugem kolu so naši gostovali v Laškem in zmagali z 27 :26. V tretjem kolu so Ravenčani gostili ekipo Petrovč in zmagali s 26 :22. Lahko rečemo, da so Fužinarji do sedaj pokazali borbeno in hitro igro, v kateri ni manjkalo lepih akcij in kombinacij, ki so navdušile tudi gledalce. Razveseljivo pa je to, da tudi v prvi tekmi, ki so jo izgubili z visokim rezultatom niso pozabili na borbenost, ki je že od nekdaj odlika ravenskih rokometašev. Le tako naprej! če ŠAH Na rednem mesečnem brzopoteznem turnirju za klubsko prvenstvo Fužinarja je v septembru sodelovalo 11 šahistov. Tekmovanje je bilo dvokrožno. Vrstni red je bil naslednji: Erjavc, Zunec in J. Jesenek 16, Ristič 13, Kolar 12, Zadravec in Tušek 10, Pesjak 9 točk in tako dalje. jo ODBOJKARJI FUŽINARJA V TEKMOVALNI SEZONI 1975/76 Smotrna poraba finančnih sredstev, manj odsotnosti pri delu in pouku in končno tudi manj napora na potovanjih je narekovalo delitev dosedanje II. zvezne lige na dva dela: na zahodni in centralni del. V vsaki ligi bo tekmovalo po 10 ekip, ki se bodo pomerile med seboj po ligaškem sistemu. V zahodni ligi tekmuje šest slovenskih (Fužinar, Salonit, Maribor, Sava, Bled in Izola) ter štirje hrvat-ski klubi (Metalac iz Siska, Zamet iz Reke, Sloga iz Zagreba in Bagat iz Zadra). Prvaka zahodne in centralne lige bosta igrala na nevtralnem terenu odločilno tekmo za vstop v prvo zvezno ligo. 2e po tradiciji se bodo naši odbojkarji potegovali za prvo mesto. Najresnejši kandidat oziroma nasprotnik bo verjetno ekipa Metalca iz Siska. V centralni ligi pa konkurirata za vrh Zeljezničar iz Osijeka in Interplet iz Brčkega. Ekipa Fužinarja bo igrala v prvem delu tekmovanja po naslednjem razporedu: 2. 11. Zamet : Fužinar 9. 11. Izola : Fužinar 16. 11. Sava : Fužinar 23. 11. Bagat : Fužinar 7. 12. Fužinar : Salonit 14. 12. Sloga : Fužinar 21. 12. Fužinar : Bled 28. 12. Metalac : Fužinar 2. 1. Fužinar : Maribor. Iz razporeda je razvidno, da je bil žreb muhast in neprijeten za našo ekipo. V prvem delu igrajo naši fantje le štiri tekme in to samo s slovenskimi klubi. In še osebna izkaznica igralcev članske ekipe Fužinarja. Ekipo vodi in trenira najstarejši igralec in dolgoletni kapetan prof. Josip Košuta. Spretnostne in kondicijske treninge pa je prevzel prof. Esad Hadžiagič. Igralec o c ra 'c poklic ni »M 4? (H 20 198 5 v JLA 18 185 4 tehnik 18 190 5 študent 27 187 12 komercialist 28 188 12 profesor 17 189 2 dijak 25 190 10 absolvent Leopold Rane 19 184 5 tehnik Milan Slatinšek 23 190 9 elektrikar Alojz Spanžel 23 185 10 elektrikar Marjan Šteharnik 28 187 12 uslužbenec Jože Stres 24 179 10 absolvent Danilo Tušek 19 190 5 študent Borut Urnaut 16 180 3 dijak Če upoštevamo ožji izbor igralcev (samo osem) dobimo primerno starost (22 in pol let) in višino (188,2 cm), ki nam potrjuje, da je ekipa perspektivna in po višini sposobna za sodelovanje v prvi zvezni ligi. Starost in višina sta le ena od osnovnih pogojev. Rezultati in uvrstitve pa so odvisni od števila treningov in predvsem prizadevnosti, sodelovanja ter zavesti igralcev. S. F. PRVENSTVO OSNOVNIH ORGANIZACIJ sindikata Železarne ravne Komisija za rekreacijo je ob 25. obletnici delavske samouprave organizirala prvenstva železarne v malem nogometu, odbojki in rokometu. Odziv je bil velik, večje osnovne organizacije so nastopale samostojno, manjše pa so se po dogovoru združevale. Na predlog športnih referentov osnovnih organizacij je bilo tekmovanje izvedeno po ligaškem sistemu. NOGOMET Vodji nogometa v železarni Ravne tovarišu Tasiču se je prijavilo 19 ekip. Po žrebu je moralo 6 ekip nastopiti v predtekmovanju. Rezultati: Kalilnica : Transport 7 :1, Kovačnica : Industrijski noži 5 : 2, Uprava TRO : ZR 4 : 0. 1. kolo izločilnega tekmovanja Jeklovlek : Vzmetarna 8 :0, Stroji in deli : Energetske službe 5 :2, Skupne službe TOZD I : skupne službe TOZD II 3 :2, Elektrotehnične službe : Pnevmatskim strojem 2 :0, Kovačnica : Uprava TRO 3 : 0, Valjarna : Kalilnici 3 :1, Strojno gradbene službe : Topilnici 4 :1, Livarna : Mehanski obdelavi TRO 4 :1, 2. kolo — četrtfinale Elektrotehniške službe : Valjarna 6:1, Livarna : Skupne službe TOZD 13:1, Strojno gradbene službe : Kovačnica 1:0, Stroji in deli : Jeklovlek 6 : 0, 3. kolo — polfinale Stroji in deli : Elektrotehniške službe 1:0, Strojno gradbene službe : Livarna 3 : 2, Za tretje mesto Elektrotehniške službe : Livarna 3 : 2. Tekma se je v rednem igralnem času končala neodločeno 2 :2. Pri izvajanju kazenskih strelov so bili uspešnejši elektrikarji. Finalna tekma Stroji in deli : Strojno gradbene službe 1 :0. Največ tekem je na splošno zadovoljstvo sodil Trbovčev Nesti. ODBOJKA Za tekmovanje se je tovarišu Podpečanu prijavilo 16 ekip. Rezultati prvega kola Elektrotehnične službe : Pnevmatski stroji službe TOZD I : Kalilnica 2 : 0, Uprava : Transport 2 : 0, Strojno gradbene službe : Industrijski noži 2 : 0, Livarna : Energetske službe 2 : 0, Valjarna : TRO 2 :0, Skupne službe TOZD II : Topilnica 2 : 0, 2. kolo — četrtfinale Elektrotehniške službe : Livarna 2 : 0, Strojno gradbene službe : Uprava 2 : 0, Valjarna : Skupne službe TOZD II 2:0, Stroji in deli : Skupne službe TOZD 12:0, 3. kolo — polfinale Stroji in deli : Elektro tehniške službe 2 :0, Strojno gradbene službe : Valjarna 2:1, Tekma za tretje mesto Elektrotehniške službe : Valjarna 2 : 0, Marjan Ban Miloš Dretnik Igor Filipančič Franc Golob Josip Košuta Ivan Lipovšek Jože Pečnik Finalna tekma Stroji in deli — Strojno gradbene službe 2:1. Tekma za prvo mesto je dokazala, da imamo na Ravnah zares množično in kvalitetno odbojko. Obe ekipi — Stroji in deli kot Strojno gradbene službe — sta igrali na nivoju republiške lige. Za žensko prvenstvo sta se prijavili le dve ekipi. Boljše so bile igralke Uprave, ki so premagale ekipo Mehanske obdelave z 2:1. ROKOMET Odziv osmih ekip, ki so se prijavile vodji rokometa tovarišu Frajzmanu, je navidezno majhen. V primerjavi z nogometom in odbojko je neprimerno bolj naporen, ker zahteva poleg dinamičnosti in hitrosti tudi polno mero kondicije. Rezultati četrfinala Livarna : Industrijski noži 9 : 8, Uprava : Skupne službe TOZD I 15 : 10, Energetske službe : Stroji in deli 10 : 0, Elektrotehniške službe : Valjarna 19 :15. Polfinale Uprava : Energetske službe 19:17, Elektro tehniške službe : Livarna 13 :1. Za tretje mesto Energetske službe : Livarna 15 :14. Finalna tekma Uprava : Elektro tehniške službe 19 :12. Vsi vodje — Tasič, Frajzman in Podpečan so se potrudili, da je bilo tekmovanje izvedeno po določenem urniku in brez prepirov oz. pritožb. Nastopajoči so igrali zelo »fer« in tako ni bilo resnejših poškodb. Tehnični vodje in trenerji Fužinarjevih klubov pa so videli, da imamo dovolj skritih rezerv ali prav tako dobrih igralcev, ki bi lahko oblekli dres članskih ekip. SAII Na republiškem prvenstvu za članice, ki je bilo v juliju 1975 v Murski Soboti, je tekmovalo 20 udeleženk. Po skrajšanem sistemu tekmovanja je članica Fužinarja Ivanka Valtl zasedla s 5 točkami 4.—9. mesto, Zdenka Planinšek pa je s 4 točkami zasedla 13.—14. mesto. Letošnje občinsko sindikalno prvenstvo posameznikov je bilo v Mežici. Čas razmišljanja je bil 20 minut za igralca. Prvenstvo, pokal in praktično nagrado si je priboril Teržan z Raven. Po propozicijah niso imeli pravice nastopati člani sindikata, ki imajo prvo in drugo šahovsko kategorijo. Vemo, da je lahko dober nekategornik močnejši igralec kot slab prvokategornik. Ker je v naši občini prvo in drugo kategoriziranih igralcev zelo malo, so takšne propozicije neumestne. Težko je razumljivo, da se delavci, katerim je priznana II. kategorija, ne smejo udeležiti sindikalnega prvenstva. To je huda kazen za rekreacije željnega proizvodnega delavca. Z druge strani pa na republiških sindikalnih tekmovanjih lahko tekmujejo znani šahovski mojstri, kot so: Puc, Musil, Bajec, Lešnik in drugi. Celo velemojster Vasja Pirc je že nastopal za ekipo »veteranov«. Sodim, da se sindikalnih tekmovanj v delovnih kolektivih in v občinskem merilu lahko udeleže vsi člani sindikata, saj imajo takšne prireditve rekreativni namen. Pokal in priznanja pa naj dobi več boljše uvrščenih tekmovalcev. Propozicije za pravico udeležbe na teh tekmovanjih ne smejo imeti špekulativen značaj. Na rednih mesečnih hitropoteznih turnirjih Fužinarja so bili doseženi naslednji rezultati: V aprilu sta med 12 udeleženci zmagala Pušnik in Ristič 9, J. Jesenek in Erjavc 8,5, Kolar 7, Erat in Zadravec 6 točk itn. V maju je bil v dvokrožnem sistemu tekmovanja med 6 udeleženci naslednji vrstni red: Ristič 9, J. Jesenek 7, Kolar 5,5, Zadravec 3.5, Vravnik in Pesjak 2,5 točke. V juniju je tekmovalo 9 udeležencev. Dosegli so naslednji uspeh: Erjavc in J. Jesenek 7, F. Jesenek in Pušnik 5, Zadravec 4, Florjančič 3,5, Grzina 2,5, Valtl in Mrdavšič 1 točko. Ob obletnici smrti slovenjgraškega šahi-sta Jožeta Smona so priredili 10. avgusta v Slovenj Gradcu memorialni hitropotezni turnir dvojic. Sodelovalo je 16 dvojic. Končni vrstni red je bil naslednji: Adi Smon in Roman Stumberger (Slovenj Gradec) 47, Skok in Stoman (Šempeter) 45, Jakopič in Veronik (Slovenj Gradec) 43, Vidmar in Maklin (Mežica) 42,5, Brinovec in Kunst (Žalec) 39 točk itn. Med posamezniki je bil najuspešnejši Brinovec iz Žalca, ki je od 30 možnih zbral 26,5 točk. Ljubitelje hitropoteznega šaha obveščamo, da je koledar v jesenskem delu tekmovanja za prvenstvo Fužinarja po predvidenem programu naslednji: 6. septembra ob 16. uri, 4. oktobre ob 16. uri, 8. novembra ob 16. uri, 6. decembra ob 16. uri. Tekmovanje bo v šahovski sobi DTK. Morebitne spremembe bodo objavljene na oglasnih deskah v tovarni in v DTK. jo. II. POHOD SLOVENSKIH ZELEZARJEV NA PECO Nad 300 planincev, domala iz vseh organizacij združenega dela slovenskih železarn, se je prišlo v okviru tradicionalnega srečanja že drugič pokloniti kralju Matjažu. Sprejem, kakršnega smo bili deležni, je bil veličasten, enkraten: Peca je bila tako bela, čista, pravi biser. Ze od daleč smo opazili, da se je odela v to praznično oblačilo nam v čast in zahvalo za pozornost, za redek obisk. Da bi številnim gostom in prijateljem predstavili cel naš del Koroške, Mežiško dolino celo, so organizatorji 2. pohoda slovenskih že-lezarjev na Peco določili pristop iz Crne zibelke koroškega železarstva. Udeleženci, pripeljani z avtobusi iz Gorenjske in Štajerske, kakor tudi večina domačinov, ki ni prišla s svojimi vozili, so izstopili na razpotju Helena — Koprivna in nadaljevali pot po klinih, mimo Miheva, pod žičnico, mimo Tomaževe bajte do Doma na Peci (1665 m). Tu so udeležencem ponudili čaj, nakar so po krajšem postanku nadaljevali pot preko Male Pece na Kordeževo glavo, naj-višji vrh Pece (2126 m). Pogled na vzhodno pobočje Pece, obrasle z nizkimi borovci, cvetjem in vmes položeno preprogo rododendrona in natečja, je bil enkraten: živopisane pretrgane kolone ljubiteljev narave so se stekale proti vrhu, podobno kot lava iz bruhajočega vulkana — le v nasprotni smeri. Na srečo so nekatere skupine zaradi daljšega postanka pri koči nekoliko kasnile in je zato »promet« v poznejših opoldanskih urah potekal v obeh smereh. Pa še prav je bilo tako; pri tolikšnem številu udeležencev ni dosti manjkalo pa bi lahko zapisali, da zad- nja skupina ni mogla na vrh, ker je bil trenutno zaseden. In ker smo se tako menjavali na vrhu, naj udeleženci, ki niso ovekovečeni na posnetku, ne zamerijo, če smo predstavili le del udeležencev, ki so med zadnjimi zapuščali našo Peco — gostiteljico 2- pohoda slovenskih že-lezarjev, to lepotico naše Koroške. Manjšo skupino desetih udeležencev je vodil Grega kar po gamsji stezi naravnost z vrha Kordeževe glave do Končnika, kjer je bil predviden miting vseh udeležencev pohoda. Vsi drugi pa so z vrha sestopali nazaj proti Domu na Peci, si v njegovi bližini ogledali votlino kralja Matjaža, od tod pa nadaljevali pod južnimi stenami Pece pot proti zbirališču pri nekdanji karavli nad Končnikom. Organizator — Svet sindikata železarne Ravne — je res vzorno poskrbel za ta pohod, zlasti pa za sam zaključek: udeležence je čakal prvovrstni »srpski pasulj« s pivom in sokovi za žejne. Na mitingu je igral celo zabavni instrumentalni ansambel domačinov, vmes pa so razdeljevali vsem udeležencem srečanja nadvse okusne prospekte — vizitke, ki jih je nalašč za to srečanje izdal Svet sindikata železarne Ravne, uredil pa tov. Telcer z enkratnim tekstom v lepem planinskem žargonu in opremljene z grafikami Franca Boštjana (Pr* Mihevu) in izvirnimi fotografijami Maksa Dolinška (Topla). Pa še dve okusni znački je dobil vsak udeleženec: prva predstavlja kip kralja Matjaža, druga pa značko TRIM. Ta kratka reportaža pa bo popolna, če bomo zabeležili še izjavo jeseniškega železarja, ki je dejal, da ... tega, kar je videl in doživel danes na tem srečanju slovenskih železarjev na Peci, že dolgo ni, niti si ni predstavljal, da je v tem kotu Koroške tako lepo, in pristavili da jih bo prišlo prihodnje leto še več na Peco. Znani slovenski umetnik alpske fotografije Jaka Cop pa si ni mogel odpustiti, da bo odšel iz Tople brez posnetkov te čudovite gore. Ob slovesu sta udeležence 2. pohoda slovenskih železarjev na Peco pozdravila s krajšima nagovoroma predsednik sindikata železarne Ravne tov. Tone Polanc in generalni direktor združenega podjetja slovenskih železarn tov-Gregor Klančnik. Ivo TRIGLAV 1975 Pohod slovenskih železarjev je bil letos že petič zapored. V deževnem sobotnem jutru 13. septembra 1975 se je 72 železarjev z Raven z dvema avtobusoma podalo na pot. Ze kar od začetka vožnje je bilo prijetno razpoloženje. Letošnja ravenska odprava je bila pretežno iz mlajših planincev — železarjev. Ko smo po dežju potovali proti Gorenjski so se v obrisih pokazale zasnežene (!) Kam' niške planine. Na račun novozapadlega snega so začeli izletniki »zbijati« šale. Niso pač m*' slili, da nam prav to lahko zagode marsikatero nevšečnost. Bled nas je sprejel z vztrajnim nalivom-Vožnja prek smučarskega središča Zatrnik je kaj kmalu minila. Prispeli smo na Pokljuko- Del udeležencev 2. pohoda slovenskih železarjev na Peco Izstopili smo v dež. Sprva smo se spogledovali, kaj bo, a ko dež le ni prenehal, smo se odločili, da nadaljujemo s svojim pohodom. Pisana družba s pogrinjali različnih barv, nekaj tudi z dežniki, je godrnjaje odšla po mokri stezi naprej. Cez dobre pol ure je dež prenehal in naše stopinje so zagazile v nov južen sneg. Vse to ni oviralo dobre volje — kolona je nadaljevala pot. Prvi del poti je bil kaj kmalu za nami in dosegli smo Vodnikovo kočo na Velem polju. Nekateri so se tu malo odpočili, najbolj zagrizeni pa so kar nadaljevali s pohodom. Ob dveh popoldne so nekateri že bili na svojem cilju, na planinski koči Planika pod Triglavom, kjer smo imeli pripravljeno prenočišče. Prihajali so poedinci, po malem tudi posamezne skupine na cilj, kaj kmalu je bila cela druščina zbrana. Nebo se je zjasnilo, tako da smo pred seboj zagledali našega očaka Triglava, v lesku svojega belega oblačila. Sonce je poslalo svoje žarke in tako se je svetil ves ožarjen, očarljiv in vabljiv. V očeh nas vseh je bila ena sama želja, čimprej priti na njegov vrh. Nekaj neugnanih ni vzdržalo ter se je proti večeru odpravilo proti vrhu. Pot je bila precej snežena, od skal je teklo, veter je pihal in polagoma je začelo zmrzovati. Pot navzgor ni bila preveč naporna, vendar je zahtevala opreznost. Nazaj grede pa je bilo treba poleg nog in rok še uporabljati zadnji del telesa. Večer je minil v pravem zimskem vzdušju in pesmi. Naslednje jutro nas je že zgodaj zbudil močan veter, ki se je z neznasko hitrostjo zaganjal in tulil okrog oglov koče. Iz bohinjskega kota je prihajala temna gmota oblakov in polagoma zakrila vso pokrajino in okolico. Cez noč je padla temperatura in vse okrog nas je bil sam led in zmrzel sneg. Vodstvo izleta je že v zgodnjih jutranjih urah sporočilo, da je pot na vrh nevarna. Večina je bila žalostna, vendar je bilo vsem jasno, da je odločitev popolnoma pravilna, saj smo se želeli vrniti živi med svoje. Da ne bi odšli praznih rok, se je manjša skupina pod varnim okriljem vodnika podala na vrh. Vsi drugi pa so začeli sestopati v dolino Krme. Tudi železarji Jesenic, Krope in Štor so storili isto. Ze okrog poldneva se je celotna železarska družina zbrala pri Kovinarskem domu v Krmi. Dobro razpoloženi ob zvokih jeseniške godbe so se železarji povezali med seboj, si izmenjali izkušnje na raznih izletih — pohodih in tudi beseda o skupnem delu je stekla. Cas je vse prehitro minil in že smo se morali ob krepkem stisku rok posloviti, vsi z eno Željo, da se v prihodnjem letu zopet srečamo na Triglavu — res vsi na Triglavu. Franc Telcer delavna športna komisija amd Prizadevanja članov AMD Ravne, da bi svojo dejavnost popestrili s prirejanjem športnih tekmovanj in oblikovanjem skupin, ki bi sodelovale na rallyjih v Sloveniji in v državi, so obrodila sadove. Z ustanovitvijo športne komisije, ki je že od vsega začetka resno prijela za delo, so dali piko na i. Pod prizadevnim vodstvom predsednika Lojzeta Rebernika prirejajo vsako leto že tradicionalni piknik s svojevrstnim rallyjem za svoje člane. Razen tega pa so se pridružili tudi organizatorjem štajerskega rallyja. Za njimi je že tudi organizacija avto rallyja »Štajerska 75«. Tekmovanje je bilo 13. septembra. 124 km dolga proga je imela štiri stopnje s tremi prehodnimi ter štirimi časovnimi kontrolami, na Progi pa so morali tekmovalci opraviti sedem spretnostnih preizkusov. Pri organizaciji so sodelovali še člani AMD Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje. Letošnjo tekmovalno sezono so začeli v Celju na rallyju »Mladost 75« 17. maja. Start štirih posadk je bil uspešen. V prvem razredu v kategoriji do 750 ccm, se je dvojica Torej— Ažnik uvrstila na 5. mesto; v drugem razredu ' kategoriji do 1150 ccm pa so se ravenski avtomobilisti uvrstili takole: 4. Kurnik-Mla-kar, 7. Cepelnik-Cepelnik, 8. Srajher-Šrajher. Teden dni pozneje so v hudi konkurenci slovenskih in hrvaških dirkačev (med njimi je vozil tudi državni prvak Aleš Pušnik) na avto slalomu v Mariboru dosegali naslednje uvrstitve: do 850 ccm 9. Janko Torej (po točkah bi se moral s svojim vozilom »Z 750« v nižjem razredu uvrstiti na 3. mesto, vendar so ga zaradi izpušne cevi uvrstili v višji razred); do 1150 ccm: 6. Janez Kurnik, 9. Adolf Cepel-nik, 16. Ludvik Šrajher. V Ribnici je bilo 12. junija tekmovanje »Riko 75«, ki je sodilo v okvir rallyjev »Štajerska 75«. Na tem tekmovanju sta bila uspešna Cepelnik in Rek. Prvi je v razredu do 1150 ccm s 712 točkami osvojil prav tako drugo mesto. Ekipno je bilo AMD Ravne peto. V okvirju turističnega tedna v Crni je AMD organiziralo tekmovanje mopedistov. 25 nastopajočih je pokazalo svojo spretnost in znanje na vožnji po ulicah. Tako so na 1 km dolgi progi pri spretnostni vožnji vozili slalom, pa čez desko (enostavno gugalnico), pa spet slalom, med vožnjo so nato prenašali žogo, vozili osmico, nato pa so zapeljali v podvoz in skozi vrata, za konec pa jih je čakalo še obiranje obročev. Med tekmovalci je bila tudi ena ženska tekmovalka: Marija Štrukl 1226. Rezultati; kolesa s pomožnim motorjem: 1. Drago Modrijan 619, 2. Peter Robnik 621, 3. Ciril Golob 626, 4. Anton Mravljak 658, 5. Stanko Štosir 684; registrirani mopedi: 1. Leopold Krevzel 671, 2. Franc Štrukel 692, 3. Rajko Gregorc 698, 4. Adolf Uršej 844. Letošnje tekmovanje je uspelo, prihodnje leto pa pričakujejo na tekmovanju še večjo udeležbo. Organizatorji četrtega rallyja »Štajerska 75«, tekmovanja, ki šteje za neuradno slovensko prvenstvo, tudi letos niso imeli sreče z vremenom. Iz gostih oblakov je še dan pred tekmovanjem ponoči začelo deževati in jutro ni obetalo prav nič lepega. Toda tekmovanje je tekmovanje pa naj vreme še tako nagaja. No, navsezadnje se je le vse dobro končalo. Gledalcem, ki so se zbrali na startu in cilju ter kontrolam na progi, ni prizanesel mraz, zato pa jim ni bilo treba odpreti dežnikov. Rekordno število tekmovalcev — kar 70 — je bilo po končanem dopoldanskem tekmovanju zadovoljnih. Organizacija je bila odlična. In prav pohvale tekmovalcev in njihovih vodij so bile najlepše priznanje članom športne komisije AMD, ki so sodelovali pri izvedbi tekmovanja. Veselje prirediteljev je bilo ob koncu še toliko večje, kajti člani ravenskega AMD so zmagali ekipno in osvojili razen tega še eno prvo mesto, dve drugi in eno tretje. V razredu do 750 kubikov je bil najboljši Janko Torej s sovoznikom Tonetom Ažnikom, Janez Kurnik pa je bil tretji. V razredu do 1150 kubikov je bil drugi Prevaljčan (in član ravenskega AMD) Adolf Capelnik, nad 1150 kubikov je bil prav tako drugi Drago Rek. Ekipno prvo mesto sta priborila Janko Torej in Janez Kurnik. M. Matvoz PLAVANJE Pet velikih tekmovanj so se udeležili naši plavalci v mesecu juniju in juliju. V glavnem so se uspešno uvrščali in postavljali dobre rezultate. Nekateri pa so bili tudi razočarani nad nekoliko slabšimi dosežki. Z dobrimi rezultati se lahko v tem obdobju pohvali več plavalcev in plavalk. Pionirji zopet dokazujejo, da je plavanje šport mladih, saj je bil ravno pri njih presenetljivo hiter in velik skok rezultatov. V Wiener Ncustadtu je bilo 28. in 29. junija mednarodno plavalno srečanje, katerega se je udeležilo 18 klubov. Ekipo Fužinarja je predstavljalo 10 plavalcev: Balant Miran, Vočko Dimiter, Kos Miran, Mlakar Jani, Levar Polona, Levar Meta, Kolmančič Meta, Brumen Andreja, Cesnik Andreja in Pečovnik Jožica. Balant Miran je bil zelo uspešen. V disciplini 100 m hrbtno je zmagal z dobrim rezultatom 1:04,5 in v direktni borbi premagal avstrijskega reprezentanta. Vočko Dimiter je med svojimi vrstniki prepričljivo zmagal v disciplini 100 m delfin z rezultatom 1:18,4 in si tako priboril najvišje odličje. Cesnik Andreja se je pravtako uvrstila na listo zmagovalk, toda le z minimalno prednostjo dveh desetink. Drugo mesto in srebro so si priplavali: Kolmančič Meta na 100 m in 200 m kravl, Brumen Andreja na 100 m prsno in Kos Miran na 100 m hrbtno. Tri zlate in štiri srebrne medalje so lepa zbirka odličij, kar je še en dokaz več, da naši plavalci tudi v inozemstvu precej pomenijo, ter se uvrščajo med najboljše. Uspeh bi bil lahko še večji, če bi se mitinga udeležili še ostali naši plavalci iz prve ekipe, ki so bili v tem času na skupnih pripravah. V Darmstadtu je bilo 11., 12. in 13. julija mednarodno pionirsko srečanje. Nastopilo je okrog 1200 plavalcev iz 88 klubov dvanajstih držav. To srečanje je poleg genovskega največji evropski miting. Tekmovanja so se udeležili: Rodič Maja, Mravljak Zala, Pšeničnik Zora, Pečovnik Jožica, Rodič Tomaž, Mlakar Jani in Kos Drago. Ekipno so se med 88 klubi uvrstili na 20. mesto. Med posamezniki pa so dosegli odlične uvrstitve: Rodič Tomaž je bil drugi na 100 in 200 m prsno. V disciplini 200 m prsno je postavil nov republiški rekord z rezultatom 2:47,58. Rodič Maja je bila tretja na 200 m prsno z rezultatom 2:59,69, kar je bolje od državnega rekorda. Na 100 m prsno je bila četrta v času novega republiškega rekorda 1:25,43. V disciplini 400 m mešano je s časom 5:53,40 postavila državni rekord in osvojila deveto mesto. Med prvo desetorico sta se uvrstila še Mlakar Jani na 200 m delfin in Kos Drago na 200 m hrbtno. Tudi drugi plavalci so se trudili in plavali v mejah svojih zmožnosti, toda vidnejših uvrstitev niso uspeli doseči. V Pančevu je bilo 18., 19. in 20. julija državno prvenstvo za mlajše pionirje do 12 let. Fužinarjevo ekipo so sestavljali: Vočko Dimiter, Kos Miran, Rodič Maja, Kolmančič Meta, Brumen Andreja in Pisnik Vlasta. Ekipa se je vrnila iz Pančeva s 13 zlatimi medaljami (vštevši štafete), 2 srebrnima in 2 bronastima. Dekleta so osvojila 6 naslovov državnih prvakinj. Najuspešnejša tekmovalka prvenstva je bila Rodič Maja, ki je osvojila 6 zlatih medalj in ob naslovih državne prvakinje postavila dva nova državna rekorda in najboljši rezultat prvenstva ocenjen s 685 točkami na 100 m prsno 1:23,5. Kolmančič Meta je bila srebrna na 800 m kravl z novim republiškim rekordom in bronasta na 100 m kravl (s slovenskim rekordom) in 400 m kravl. Obe štafeti 4X100 m kravl in 4X100 m mešano sta prinesli z veliko prednostjo našim pionirkam naslov državnega prvaka, pri čemer so dosegle tudi obakrat nov republiški rekord. Med nove rekorderje se je vpisal tudi Vočko Dimiter, ki je z odličnim časom 1:15,4 osvojil srebrno odličje za 100 m delfin. Kos Miran, ki je leto mlajši od drugih in bo še prihodnje leto tekmoval v tej kategoriji, je z osvojitvijo 5. mesta na 100 m hrbtno in 4. mesta na 200 m hrbtno opozoril, da se bo prihodnje leto boril za zlato med hrbtaši. Poleg odličnega plavanja v štafetah sta se tudi v posamični konkurenci Brumen Andreja in Pisnik Vlasta dobro odrezali. Na prvenstvu je bila konkurenca izredno huda in opaziti je bilo velik napredek. Skupno je bilo postavljenih nič manj kot 16 državnih in 16 republiških slovenskih rekordov, pri čemer so imeli glavno besedo slovenski plavalci in plavalke. Rodič Maja je zmagala na 100 m prsno 1:23,5, rekord SFRJ; na 100 m delfin 1:22,5; na 200 m mešano 2:44,5, rekord SFRJ in na 200 m prsno 3:00,0. V Trbovljah je bilo 18., 19. in 20. julija državno prvenstvo za mladince. Prvenstva so se udeležili: Rapnik Darko, Mlakar Jani, Kos Drago, Rodič Tomaž, Pečovnik Jožica in Pšeničnik Zora. Rapnik Darko je bil najuspešnejši. Osvojil je drugo mesto na 200 m hrbtno in tretje mesto na 100 m hrbtno. Nekoliko slabše se je tokrat uvrstil kot na zimskem prvenstvu, ko je bil v obeh disciplinah državni prvak. Prehiteli so ga zasledovalci, katerim je bil doslej kos. Neredno obiskovanje treningov se je tokrat hudo maščevalo. Seveda pa zaradi tega poraza še ni vse izgubljeno. Z rednimi treningi lahko še mnogo naredi in zopet dohiti ter prehiti svoje nasprotnike. Razveseljivo je, da so se med prvo deseto-rico uvrstili tudi vsi naši starejši pionirji, ki so okrepili vrsto mladincev. Levar, Mravljak, Rodič in Kos so dokazali, da lahko tudi med mladinci naredijo zmedo med najboljšimi. Frantje so ekipno osvojili drugo mesto, dekleta pa šesto mesto med 24. jugoslovanskimi klubi. Kljub spodrsljajem nekaterih posameznikov prvenstvo za naše plavalce le ni bilo tako neuspešno, kot ga nekateri smatrajo. Res, da nekateri posamezniki niso ravno blesteli, toda posploševanje neuspeha na račun drugih ni ravno fer. V Genovi je bilo 25., 26. in 27. julija mednarodno pionirsko tekmovanje »MEMORIAL MORENA«. Na tem velikem mednarodnem tekmovanju pionirskih kategorij, ki ga je že sedmič priredil klub Sportiva Sturla iz Genove je nastopilo preko tisoč tekmovalcev iz 7 držav (Bolgarija, Madžarska, Nemčija, Švica, Španija, Italija, Jugoslavija). Poleg slovenskih tekmovalcev (4 pionirji in 5 pionirk) je nastopil tudi PK Partizan iz Beograda z ekipo 8 pionirjev. Na letošnjem tekmovanju je bilo opaziti izreden kvalitetni napredek, saj so bili izboljšani skoraj vsi dosedanji rekordi tekmovanja. Ekipa Fužinarja se je v tako močni konkurenci povsem nepričakovano odlično uvrstila ekipno z osvojitvijo 9. mesta v moški konkurenci in 19. mesta v ženski konkurenci. Za uvrstitev na 17. mesto v skupni ekipni konkurenci je ekipa naših pionirjev in pionirk dobila lep pokal. Posebno priznanje — plaketo — je naša ekipa prejela za uvrstitev na 2. mesto s 45 točkami med vsemi inozemskimi ekipami, saj so naše prehiteli samo Švicarji, katerih močna reprezentanca 15 plavalcev in plavalk je zasedla v skupnem 10. mesto z 61,5 točkami. Tretje mesto med inozemskimi ekipami so zavzeli Madžari s 40 točkami. Partizan iz Beograda je zasedel v skupni uvrstitvi 69. mesto s 3 točkami. Pri tem naj omenimo, da je med 130 klubi kar 50 klubov ostalo v ekipni uvrstitvi brez točk, kar pomeni, da se njihovi tekmovalci niso uspeli uvrstiti med prvo desetorico. Na tekmovanju so nastopili naslednji: Rodič Tomaž Kos Miran Vočko Dimiter Novak Boris Rodič Maja Kolmančič Meta Brumen Andreja Pisnik Vlasta Kolenc Polona 62 FUZlNAR 64 FUZlNAR 63 FUZlNAR 63 RUDAR 63 FUZlNAR 63 FUZlNAR 63 FUZlNAR 63 FUZlNAR 63 RUDAR Največji uspeh je dosegel Rodič Tomaž (62), ki je proti močnim konkurentom z borbenim nastopom in vodstvom od starta do cilja zmagal s časom novega republiškega rekorda na 100 m prsno 1:18,13 in osvojil pokal memoriala Morena. V isti disciplini 100 m prsno je nastopila tudi Maja Rodič (63), ki je z odličnim časom 1:23,66, kar je le 15 stotink slabše od njenega državnega rekorda, zasedla 2. mesto. Pri tem pa moramo posebej poudariti, da je zmagovalka Cuteri Roberta s časom 1:22,68 izboljšala italijanski rekord iz leta 1970 in s tem rezultatom osvojila poseben pokal za absolutno najboljši rezultat tekmovanja. V disciplini 200 m mešano je s časom 2:47,53 zasedla med 72 tekmovalkami 8. mesto. Maja Rodič je z odlično bilanco štiriletnega (1972—1975) nastopanja na memorialu Morena v Genovi (2 zmagi, 1 srebrna in 1 bronasta medalja na 100 m prsno, 8. mesto na 200 m mešano in 10. mesto na 100 m delfin) osvojila 42 točk in poseben pokal za 3. mesto v skupni štiriletni uvrstitvi plavalk. Izredno prijetno je presenetil z osvojitvijo srebrne medalje za 2. mesto med 53 plavalci Miran Kos na 100 m hrbtno s časom 1:17,22. Meseca julija so fužinarjevi plavalci absol-virali pet velikih tekmovanj dokaj uspešno in pričakujemo lahko, da bodo tako uspešni tudi naprej. DELOVNE NEZGODE V SEPTEMBRU 1975 Ivan Ošlak, kovačnica — pri dvigovanju avtomatskih klešč so se mu sosednje prevrnile na desno nogo ter mu poškodovale nart. Radojc Josič, valjarna — pri razstavljanju univerzalne glave na valjarskem ogrodju ga je vijak stisnil za palec desne roke. Alojz Vauhman, topilnica — pri obračanju zaboja z odpadki ga je ta stisnil za stegno desne noge. Mirko Laznik, valjarna — pri odpenjanju veza valjanih gredic se mu je ena skotalila na nogo ter mu poškodovala nart. Ferdo Navotnik, livarna — pri odstranjevanju ulitkov s stresalke ga je ta stisnil za prstanec desne roke. Albin Drug, topilnica — pri zapenjanju ingota z avtomatskimi kleščami mu je spodrsnilo, pri tem se je naslonil na vroč ingot in se opekel po levi roki. Milan Polajncr, valjarna — pri odstranjevanju valjanca, ki se je navil okrog valja, je stopil v odprtino med ploščami ter si pri tem poškodoval koleno in stegno leve noge. Franc Jamšek, valjarna — pri adjustiranju valjanih gredic se mu je ena skotalila na roko ter mu poškodovala sredinec. Štefan Kuserban, kovačnica — pri kovanju profila kvadrat 70X70 na 2000 kp parnem kladivu mu je ročaj nastavnega železa ali pa odkrušek zgornjega jedra kladiva močno poškodoval levo oko. Jože Krevzclj, jeklovlek — pri pakiranju kolobarjev žice z jeklenim trakom je ta izskočil iz pakirnega stroja ter mu poškodoval desno oko. Alojz Šemrl, valjarna — pri nakladanju gredic na kamion se mu je ena skotalila na nart leve noge. Ivan Lampret, mini livarna — pri odstranjevanju strjene žlindre z livarske ponve si je poškodoval mezinec desne roke. Alojz Videršnik, kovačnica — pri kovanju gredice ga je udaril obračalni drog ter mu poškodoval kazalec desne roke. Albin Creslovnik, mini livarna — pri litju na paleti se je odpel zaporni kavelj, pri čemer mu je iz školjke brizgnilo tekoče jeklo ter ga opeklo po nartu leve noge. Pečnik Štefan, valjarna, — pri razkladanju viličarja se mu je gredica skotalila na levo roko ter mu poškodovala palec. Franc Kocen, kovačnica — pri zbijanju zagozde pri parnem kladivu mu je nastavni del priletel v obraz ter mu poškodoval spodnjo ustnico. Ivan Čekon, valjarna — pri spravljanju valjanih profilov s hladilne mize ga je drugi valjanec udaril, pri tem je padel in si opekel dlan leve roke. Franc Kac I., špedicija — pri zlaganju industrijskih nožev v zaboj mu je nož zdrsnil, pri čemer si je porezal kazalec na desni roki. Mihael Pesjak, obrat industrijskih nožev — pri odstranjevanju industrijskega noža z brusilnega stroja mu je ta zdrsnil iz rok, pri tem se je vrezal v palec leve roke. Ivan Zabel, centralna delavnica — pri zamenjavi vpenjalne glave na stružnici mu je pri nameščanju ta zdrsnila iz rok, pri čemer si je poškodoval prstanec in sredinec na desni roki. Za letos je konec Stanko Guzej, obrat industrijskih nožev — pri nameščanju industrijskih nožev na magnetno ploščo na brusilnem stroju mu je nož zdrsnil, pri čemer se je vrezal v prstanec desne roke. Silvo Klemenc, obrat strojev in delov — pri dviganju obdelovanca s pomočjo Demaga mu je ta zdrsnil iz klešč in padel na tla, pri čemer mu je poškodoval nart desne noge. Jože Cas, centralna delavnica — med pripravo obdelovanca na varilni mizi se je spotaknil ob varilni kabel tako, da je padel in si je na betonskih tleh poškodoval koleno leve noge. Leopold Senica, TRO Prevalje — pri popravilu brusilnega stroja mu je med dviganjem strojnega dela noga zdrsnila, pri tem je z desno nogo udaril po stroju in si jo poškodoval v zapestju. Ida Zvonar, TRO Prevalje — pri posnemanju robov na pilah ji je priletel tujek v levo oko. Anton Viltužnik, promet — med vožnjo tovornega kamiona z dvignjeno kripo je zadel v energetske vode, ki v višini prečkajo cesto, tako da je dvignilo sprednji del kamiona v zrak, pri padcu na tla pa si je od udarca na krmilu poškodoval prsni koš. Marjana Junger, TRO Prevalje — pri gla-denju polokroglih pil ji je roka zdrsnila P° robu, pri tem se je vrezala v palec leve roke. Tomislav Kralj, TRO Prevalje — pri vklopu stružnice mu je vpenjalna naprava zdrsnila z gredi, pri tem si je poškodoval zapestje desne roke. Mirko Slatinck, obrat industrijskih nožev — pri vpenjanju obdelovanca na skobeim stroj s pomočjo strojnega primeža mu je ta zdrsnil z naslona stojala, pri tem si je porezal palec na levi roki. (Nadaljevanje na 32. strani) Trening, trening G riba nje zaposler od 21. avgusta 1975 do 20. lih v tovarni septembra 1975 Priimek in ime Rojen Kvalifikacija Obrat Odkod je prišel SPREJETI DELAVCI: 1. Belej Davorin 22. 9. 1957 KV ključavničar centralna delavnica poklicne šole 2. Burja Ivan 8. 7. 1956 NK delavec valjarna druge delovne organizacije 3. Dobrodel Jožef 1. 1. 1940 NK delavec špedicija druge delovne organizacije 4. Dobrun Zlatko 11. 6. 1958 KV žarilec o. p. čistilnica šole za specializirane delavce 5. Dravčbaher Dušan 3. 7. 1956 SS met. tehnik topilnica tehnične šole 6. Dretnik Miloš 26. 3. 1957 SS met. tehnik valjarna tehnične šole 7. Felkar Srečko 1. 2. 1958 KV ključavničar strojni obrat poklicne šole 8. Fužir Olga 31. 7. 1956 SS met. tehnik valjarna tehnične šole 9. Grabner Marjan 19. 6. 1954 SS met. tehnik topilnica tehnične šole 10. Godec Veronika 11. 12. 1957 KV brusilec obrat pnevm. strojev poklicne šole 11. Hanc Vladimir 8. 7. 1956 SS met. tehnik jeklovlek tehnične šole 12. Herman Franc 24. 8. 1956 SS met. tehnik valjarna poklicne šole 13. Hudobreznik Jože 24. 2. 1945 NK delavec jeklovlek onovna zaposlitev v 2R 14. Jurak Mihael 10. 9. 1949 PK strugar jeklovlek druge delovne organizacije 15. Juršnik Zdenka 5. 8. 1957 KV strugar obrat pnevm. strojev poklicne šole 16. Kavšak Marjan 13. 9. 1957 KV avtomehanik strojni obrat poklicne šole 17. Klančnik Jožef 2. 3. 1945 NK delavec strojni obrat druge delovne organizacije 18. Klemenc Vincenc 2. 7. 1955 KV kovač kovačnica JLA 19. Konečnik Jožef IV. 16. 2. 1955 KV gozdar valjarna JLA 20. Komerički Branko 10. 9. 1956 VK obratovni elektrikar elektro obrat jaki tok poklicne šole 21. Krevzelj Jože 5. 1. 1955 PK žarilec jeklovlek onovna zaposlitev v ZR 22. Kristan Mirko 7. 1. 1948 VS dipl. inž. el. AOP JLA 23. Ledinek Veronika 31. 7. 1957 KV rezkalka mod. mizama poklicne šole 24. Lupša Marjan 29. 9. 1956 SS met. tehnik topilnica tehnične šole 25. Makan Gregor 2. 3. 1958 KV str. ključ. obrat strojev in delov poklicne šole 26. Mešnjak Antonija 9. 1. 1940 NK delavka centralna delavnica druge delovne organizacije 27. Mihev Frančiška 28. 10. 1956 KV ključavničar obrat strojev in delov poklicne šole 28. Mithans Edvard 23. 8. 1955 KV elektroinst. elektro obrat jaki tok poklicne šole 29. Mlačnik Ivanka 4. 9. 1956 SS ekonomski tehnik komercialna služba — TRO z ekonomske šole 30. Mlakar Zdravko 19. 6. 1956 SS met. tehnik kovačnica z tehnične šole 31. Nabernik Srečko 25. 12. 1956 SS met. tehnik služba za razvoj v TOZD I. z tehnične šole 32. Orešnik Dušan 31. 8. 1953 SS elektro tehnik elektro obrat jaki tok z tehnične šole 33. Palko Frančišek 28. 1. 1954 NK delavec čistilnica z druge delovne organizacije 34. Palko Martin 8. 10. 1953 NK delavec čistilnica z druge delovne organizacije 35. Pošek Marija 30. 11. 1941 NK delavec komunalni odd. z počitniškega doma ZR 36. Praprotnik Marjan 6. 2. 1953 NK delavec valjarna z druge delovne organizacije 37. Praznik Danilo 16. 2. 1958 KV strugar obrat strojev in delov z poklicne šole 38. Prednik Vinko 21. 3. 1933 NK delavec valjarna z druge delovne organizacije 39. Prikeržnik Jožef 10. 2. 1957 NK delavec valjarna z druge delovne organizacije 40. Primožič Darko 6. 2. 1958 KV RTV mehanik elektro obrat šibki tok z poklicne šole 41. Ramšak Anton 9. 1. 1950 SS strojni tehnik prodajna služba — TRO z JLA 42. Rane Leopold 16. 9. 1956 SS met. tehnik livarna z tehnične šole 43. Rikič Panto 24. 4. 1953 NK delavec čistilnica z druge delovne organizacije 44. Rožič Marija 7. 9. 1956 SS met. tehnik topilnica z tehnične šole 45. Samec Irena 20. 10. 1957 KV strugar obrat pnevm. strojev z poklicne šole 46. Strgar Marjan 6. 10. 1957 KV ključavničar obrat strojev in delov z poklicne šole 47. Sterže Peter 23. 8. 1955 S S met. tehnik topilnica z tehnične šole 48. Strmčnik Pavel 25. 1. 1955 PK kovač kovačnica z JLA 49. Stubičar Jakob 11. 6. 1952 NK delavec topilnica z druge delovne organizacije 50. Sušeč Marjan 21. 7. 1957 KV strugar obrat strojev in delov z poklicne šole 51. Šafarič Stanko 13. 11. 1934 KV ključavničar energ. obrat z inozemstva 52. Škorjanc Jože 5. 5. 1957 KV ključavničar obrat strojev in delov z poklicne šole 53. Skudnik Jure 18. 8. 1956 SS met. tehnik kovačnica z tehnične šole 54. Šteharnik Zmagoslav 24. 7. 1954 NK delavec obrat pnevm. strojev ponovna zaposlitev v ZR 55. Sumah Roman 10. 6. 1958 KV žarilec o. p. valjarna z šole za specializirane delavce 56. Takač Ferdinand 4. 6. 1956 KV brusilec obrat ind. nožev z poklicne šole 57. Tomaž Erika 25. 1. 1957 SS met. tehnik jeklovlek z tehnične šole 58. Valente Jožef 4. 10. 1954 KV topilec topilnica z JLA 59. Vaukman Marina 17. 12. 1957 KV strugar obrat pnevm. strojev z poklicne šole 60. Verhnjak Dušan 1. 11. 1956 KV rezkalec obrat ind. nožev z poklicne šole 61. Vornšek Bernard 29. 10. 1955 PK strugar obrat strojev in delov z JLA 62. Vučko Irena 1. 10. 1956 SS met. tehnik kalilnica z tehnične šole 63. Vukovič Julijana 23. 7. 1937 NK delavec elektro obrat jaki tok z druge delovne organizacije 64. Zalesnik Adrijan 24. 8. 1955 SS met. tehnik kovačnica z tehnične šole 65. Zamuda Stefan 21. 12. 1953 KV avtomehanik PD TOZD I. štipendist ZR 66. Zmrzlak Robert 27. 4. 1955 KV rezkalec obr. ind. nožev z poklicne šole 67. Kotnik Angela 22. 5. 1956 KV ključavničar obr. ind. nožev z poklicne šole ODJAVLJENI DELAVCI: 1. Bajo Franc 9. 5. 1955 PK žerjavovodja topilnica samovoljna zapustitev dela 2. Batič Leopold 4. 10. 1950 KV ključavničar centralna delavnica dana odpoved 3. Batusha Kadri 9. 8. 1956 NK delavec topilnica samovoljna zapustitev dela 4. Breznik Jožef 13. 5. 1958 NK delavec elektro obrat jaki tok samovoljna zapustitev dela 5. Dornik Viktor 14. 4. 1915 KV topilec topilnica starostna upokojitev 6. Dvoršak Božidar 13. 3 1957 NK delavec pilarna — TRO samovoljna zapustitev dela 7. Gostenčnik Ivanka 23. 10. 1951 SS komerc. tehnik obr. TOZD I. dana odpoved 8. Hovnik Maksimiljan 2. 10. 1957 KV kmetovalec livarna dana odpoved 9. Janžekovič Jožef 29. 8. 1919 PK delavec gradbeni obrat invalidska upokojitev 10. Jug Aleksander 2. 5. 1952 VSS inženir strojništva TOZD II. nadaljevanje študija 11. Kobovc Adolf 7. 4. 1921 PK kovač kovačnica starostna upokojitev 12. Mlatej Avgust 27. 7. 1923 PK žerjavovodja topilnica umrl 13. Pangerc Antonija 3. 4 1952 SS komerc. tehn. izvoz dana odpoved Zvj.p' Priimek in ime Rojen Kvalifikacija Obrat Odkod je prišel 14. Pangerc Franc 16. 8. 1949 KV avtomehanik transport dana odpoved 15. Počej Milan 2. 2. 1954 NK delavec špedicija samovoljna zapustitev dela 16. Pongrac Ivan 20. 8. 1952 PK rezkalec meh. del. — TRO samovoljna zapustitev dela 17. Razgoršek Štefanija 20. 12. 1951 NS obračun jeklarne dana odpoved 18. Repas Ivan 2. 11. 1950 PK žerjavovodja topilnica dana odpoved 19. Strmčnik Ivan 25. 12. 1929 VK strojni delovodja komercialna služba — TRO dana odpoved 20. Svab Franc 28. 7. 1953 NK delavec topilnica samovoljna zapustitev dela 21. Vajde Zvonko 9. 2. 1949 SS komercialni tehnik energetski obrat dana odpoved 22. Vehovec Darko 17. 7. 1957 KV kovač o. p. kovačnica samovoljna zapustitev dela 23. Verhovnik Maksimiljan 15. 10. 1945 KV strugar centralna delavnica dana odpoved Izobrazba — kvalifikacija: Izobrazba — kvalifikacija: Sprejeti delavci: 1 — VS dipl. inž. el. 1 — SS el. tehnik 16 — SS met. tehnikov 1 — SS strojni tehnik 1 — SS ekonomski tehnik 8 — KV strojnih ključavničarjev 3 — KV rezkalce 1 — KV topilec 2 — KV avtomehanika 1 — KV elektroinstalater 1 — KV kovač 1 — KV gozdar 1 — KV obratovni elektrikar 1 — PK kovač 15 — NK delavcev Odjavljeni delavci: 1 — VSS inženir strojništva 3 — SS komercialne tehnike 1 — KV strugar 1 — KV ključavničar 1 — KV kovač o. p. 3 — PK žerjavovodje 1 — PK rezkalec 1 — KV delavec 1 — PK kovač 2 — KV brusilca 5 — KV strugarjev 1 — KV RTV mehanik 2 — KV žarilca o. p. 2 — PK strugarja 1 — PK žarilec 1 — VK strojni delovodja 1 — KV topilec 1 — KV avtomehanik 1 — PK delavec 1 — NS 5 — NK delavcev Viktor Dornik, roj. 14. aprila 1915, zaposlen v železarni od 20. septembra 1943 dalje s prekinitvijo v obratu topilnice. Star. upok. 30. avgusta 1975 Naši upokojenci Adolf Kobovc, roj. 7. aprila 1921, zaposlen v železarni od 19. avgusta 1946 dalje s prekinitvijo, nazadnje v obratu kovačnice. Starostno upokojen 31. julija 1975 Jožef Janžekovič, roj. 29. avg. 1919, zaposlen v železarni od 16. oktobra 1947 dalje, nazadnje v gradbenem oddelku. Invalidsko upokojen 30. avgusta 1975 (Nadaljevanje s 30. strani) Ludvik Strmšek, obrat pnevmatičnih strojev — pri brušenju spiralnega svedra na brusilnem stroju je dobil udarec po palcu desne roke. Matija Nerad, obrat industrijskih nožev — pri dviganju industrijskega noža iz zaboja mu je ta zdrsnil iz rok in padel na stopalo leve noge. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem službe MR za prijeten poslovilni večer in lepa darila. Vsem še enkrat iskrena hvala in mnogo delovnih uspehov. Mirko Vajs ZAHVALA Ob bridki in boleči izgubi našega ljubega moža in očeta Avgusta Mlatcja izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga z nami pospremili na njegovi poslednji poti, darovali vence in cvetje. Iskrena hvala vsem njegovim sodelavcem iz EPŽ, ki ste mu izkazali posebno čast. Hvala ravenski godbi, pevskemu zboru in govornikom za poslovilne besede. Nepozabna hvala vsem tistim, ki ste nam izrekli sožalje in bili v oporo v najtežjih trenutkih. Žalujoča žena, sin in hčerke z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta Mirka Kristana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in vence. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju bolnice Slovenj Gradec za vso pomoč. Hvala ravenski godbi, pevcem, ZB ter gospodu župniku za lepe poslovilne besede. Vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Ana, hčerka in sinova z družinami ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta Franca Petka — Mlinarja se iskreno zahvaljujem kovaški adjustaži, kalilnici in vsem sodelavcem za venec in izraženo sožalje. Sin Valentin in ostalo sorodstvo ZAHVALA Zahvaljujeva se osnovni organizaciji sindikata energetske službe in komisiji za socialna vprašanja za brezplačno letovanje v Portorožu. Danica in Jože Traven Avgust Mlatej Avgust se je rodil 27. julija 1923 na Brdinjah. V družini je bilo osem otrok in težko so se preživljali. Med okupacijo je bila Mlatejeva hiša odprta našim borcem-Tu so partizani dobivali hrano, na domu so se srečevali kurirji in aktivisti OF. Pa so jih izdali in so Nemci večino družine pozimi 1943. leta zajeli. Avgustovo mater so nacisti ubili v Celovcu, njega, sestro in očeta pa so odpeljali v zloglasno taborišče Dachau. Tam so mu ubili očeta. Kot mlad fant je muke v taborišču Dachau preživel in se je po osvoboditvi vrnil V domovino. Takoj 16. julija 1945 po prihodu domov se je zaposlil v železarni in je delal v valjarni, martinarni in na žerjavih, nazadnje pa v novi EPŽ v jeklarni. Poročil se je 1946 in v svoji družini je imel štiri otroke, za katere je z vso vnemo delal in jih preživljal. Bil je tih, vase zaprt delavec, nikomur ni kaj potožil. Vsa njegova mladost je bila trnova pot preprostega človeka. Ko smo slišali za njegovo smrt, nismo mogli verjeti, da Mlateja ni več med nami-S hvaležnostjo in boljo se poslavljamo vsi njegovi sodelavci in njegovi soborci iz NOV. Njegovi družini izrekamo naše globoko sožalje. Tebi, dragi naš Mlatej, pa naj bo lahka koroška gruda! F. B. V času odsotnosti nadomestuje glavnega urednika član uredniškega odbora Jože Šater.