Škofja Loka dz 0 MOZAIK 2014 070.4139 < 497.4Že 1 COBISS c r •s**. . Merila in kalibracija Zaključek projekta Centric 350 9. Slovenski forum inovacij Ergonomija na delovnem mestu ŠD Omikron plus, n Mr £x 13 \ [' ”ni k ■;-i ... \ Beseda urednice KAZALO BESEDA UREDNICE Pred nami je čaroben adventni čas, čas poln pričakovanj in želja; za vse nas - za ljubitelje zasneženih poljan, za obiskovalce daljnih dežel, pa tudi za vse, ki bomo praznike preživeli doma v krogu najdražjih. Oziramo se na preteklost, na dogodke, ki so zaznamovali leto, ki se poslavlja, ter kujemo načrte za prihodnje, saj sta tudi ustvarjalnost in ambicioznost eni izmed Domelovih vrednot, ki smo ju zapisali v naše poslanstvo. Romana Lotrič Glavna urednica 2 Tudi za zadnjo letošnjo številko smo zbrali zanimive prispevke in utrinke. Uvodnik 3 Kratke novice 4 Merila in kalibracija 5 Zaključek projekta razvoja centrifuge Centric 350 v PE LS 6 Kazalniki vzdrževanja 8 Čistilna akcija na programu 482 9 Deveti Slovenski forum inovacij 10 Poplavna varnost 12 Računalniški nasveti 12 Svet delavcev sprejel program dela za leto 2015 13 Končno nekadilec 14 Ergonomija delovnega mesta 15 Potujoča hiška eksperimentov 17 Sladkorna bolezen 18 Umetnost vodenja 21 Predstavitev športnega društva Omikron Plus 22 Novoletna križanka 24 V prejšnji številki smo predstavili novo merilnico, v tokratni pa pišemo še o merilih in kalibracijah. Poročamo tudi o projektu razvoja centrifuge Centric 350, ki so ga uspešno zaključili v Poslovni enoti Laboratorijski sistemi. Predstavljamo štiri kazalnike, ki se od začetka letošnjega leta spremljajo v oddelku vzdrževanja. Iz Poslovne enote Motorji poročajo, da sojih zahteve 55 inTPM metode spodbudile k čistilni akciji. Ponosni smo na nagrado, ki smo jo prejeli na 9. Slovenskem forumu inovacij v Cankarjevem domu, in sicer za puhalo Ultimate 1000. Da se bomo ob deževnih dneh, kakršnih v zadnjem času ne manjka, lahko prepričali o vodostaju, vas seznanjamo s tem, daje na parkirišču podjetja ob reki Sori postavljena merilna postaja, ki meri višino, pretok in temperaturo reke Sore. Zdi se mi pomembno, da vas spomnimo, da s 1. januarjem 2015 na celotnem področju skupine Domel kajenje ne bo več dovoljeno. Če bi se radi odvadili kajenja, pa naj vam bo za spodbudo in v premislek članek z naslovom Končno nekadilec. Pišemo tudi o ergonomiji delovnih mest - gre za izvleček diplomskega dela o snovanju novega delovnega mesta na montažni liniji. Športno društvo Omikron je postalo prepoznavno po uspešni organizaciji rallyja Železniki 2014. V branje vam ponujamo intervju s predsednikom društva.Predstavljamo utrinke z obiska Hiške eksperimentov na Osnovni šoli Železniki, ki ga je omogočilo tudi podjetje Domel, ter s predavanja svetovno znanega violinista Miha Pogačnika v Domelu na temo Umetnost vodenja. Uredniški odbor vam želi prijetno branje, čarobnost novoletnih praznikov ter vse lepo v letu 2015. D0M6L Domel, proizvodnja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, d.o.o. Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija, tel.: +386 4 51 17 100, fax: +386 4 51 17 106, info@domel.com; www.domel.com MOZAIK - brezplačno glasilo podjetja Domel d.o.o. naslov uredništva: Glasilo Mozaik - Domel, Otoki 21,4228 Železniki tel.: 04 51 17 192, fax: 04 51 17 193; e-mail: stefan.bertoncelj@domel.si Odgovorni urednik: Aleš Markelj Glavna urednica: Romana Lotrič Člani odbora: Tadeja Bergant Barbara Bertoncelj, Nataša Dolenec, Nina Drol, Anita Habjan, Danica jelene, Štefka Jeram, Janja Kozjek, Aleksander Volf, Andrej Šuštar, Marija Demšar, Blaž Benedik, Matej Galjot, Roman Megušar Foto: Barbara Bertoncelj, Anita Habjan, Matej Galjot, Igor Mohorič Bonča, Simon Lotrič, Barbara Tolar, Grega Žunič, arhiv TikoPro, arhiv Domel, Quadrofoil.com Grafično oblikovanje: Klemen Budna/GTO Košir; Lektorica: Majda Tolar; Tisk: Tiskarna GTO Košir,- Leto 2014, Številka 5; Letnik 34; Izvodov: 1750 Stališča avtorjev ne odražajo nujno stališč uredništva. Na naslovnici: Novoletni motiv (foto Barbara Bertoncelj) UVODNIK 3 Drage sodelavke, spoštovani sodelavci! Poslovno leto 2014 bomo v skupini Domel zaključili uspešno. Obseg prodaje v skupini Domel bo 93M€, kar predstavlja 11 -odstotno rast glede na lansko leto. Rezultat skupine bo boljši, kot je bil lani konsolidiran dobiček skupine 2,6M€. Jožica Rejec Direktorica - CEO Sodelovali smo z globalnimi korporacijami kot razvojni strateški dobavitelj v zgodnji razvojni fazi. Nudili smo razvojno podporo in skupaj kreirali razvojne trende v panogah, kjer nastopamo. Prepričali smo kupce sesalnih enot, da je Domelova rešitev prava, saj vsebuje manj materiala in je pripravljena tudi za omejitve moči leta 2017. Uspešni smo bili tudi na drugih programih z novimi projekti, kupci, boljšimi tehničnimi in konkurenčnimi rešitvami. Konkurenčnost smo povečali z uvajanjem vitke proizvodnje in dviganjem produktivnosti, zmanjševanjem materialnih stroškov, izboljšanjem kakovosti izdelkov in dobav ter proizvodnih procesov. Zabeležili smo 720 predlogov izboljšav in prihranili več kot 0,2M€ na izboljšavah izdelkov in proizvodnih procesih. Domelove vrednote, kot so ustvarjalnost, ambicioznost, sodelovanje in gospodarnost, so se zasidrale v naša razmišljanja. Veliko smo vlagali v izobraževanja na vseh nivojih. Pričeli smo z Domelovo Akademijo za ključne in perspektivne zaposlene. Poslovni načrt skupine Domel za leto 2015 je pripravljen. Je ambiciozen in hkrati realen, s 5-odstotno rastjo obsega prodaje glede na plan 2014 in 2-odstotno glede na letošnjo realizacijo. V naslednjem letu bosta pomembna projekta zagotovitev potrebnih kapacitet za novo SE za energijsko nalepko in industrializacija kompaktne izvedbe EC motorja za prezračevalne sisteme z integrirano elektroniko. Nadaljevali bomo z vrsto projektov za izboljšanje procesov in zmanjšanje stroškov. Nadaljujemo z uresničevanjem strateških ciljev: povprečna rast prodaje za 5 odstotkov, rast dodane vrednosti in dobička. Strategije skupine Domel so trajnostni razvoj podjetja, družbena odgovornost, globalni razvojni dobavitelj in konkurenčni dobavitelji. Želim vam poguma za uresničitev vaših drobnih sanj, moči za hvaležnosti za prejeto in odprta srca za sprejemanje sebe in drugih, kakršni pač smo. Lepo praznujte. KRATKE NOVICE Domel 2014 prejemnik bonitetne odličnosti AA Boniteta odiknovti Domel je prejemnik certifikata bonitetne odličnosti DOMEL, d.o.o. s strani bonitetne hiše Bisnode in tako spada med 1,9 odstotka pravnih Mat _ DOMCl -T® =£===■• Z uporabo orodja za izrezovanje pa zajamemo le del ekrana ter označimo kot pomembno. SAP Easy Access OB & 882 *- - €2 Priljubljene - |*1 IW28 - Sprememba obvestil * (*] ME55 - Zbirno lansiranje interna naročila ► Cl Rezervni deli ► d Nalogi ► d Razno ► d Plan - Ql SAP meni ► d Pisarna * d Komponente za vse aplikacije ► d Logistika * d Računovodstvo SVET DELAVCEV SPREJEL PROGRAM DELA ZA LETO 2015 Nedvomno velja, da je dobro postavljen program dela sveta delavcev nujna podlaga za uspešno delovanje sveta In svet delavcev bo uspešnejši, če bo imel program svojega dela in če ga bo uresničeval. Uresničevanje postavljenega programa pa je tudi podlaga za presojo uspešnosti delovanja sveta delavcev na koncu posameznega časovnega ali celotnega mandatnega obdobja. Aleksander Volf Svet delavcev mora tako resno in temeljito načrtovati svoje delovanje, kar praktično pomeni, da mora v svojem podjetju aktivno prevzemati pobude in samoiniciativno posegati na vsa tista področja poslovnega odločanja, ki zadevajo vse zaposlene in za katera so le-ti tudi najbolj zainteresirani. Zares dober in učinkovit svet delavcev mora delovati samoiniciativno (proaktivno), kar pomeni, da mora sam iskati, raziskovati in odkrivati probleme v podjetju ter oblikovati ustrezne rešitve, kijih predlaga upravi. Svet delavcev ima torej izjemno pomembno vlogo v sodobnih podjetjih, ki jo brez ustreznega lastnega programa dela nikakor ne more učinkovito opravljati in tako celovito zastopati interese vseh zaposlenih. Skratka, svet delavcev, ki nima svojega programa dela je hkrati tudi brez ciljev in tako v glavnem prepuščen toku dogajanj v podjetju, na katere nima vpliva oziroma se na vse skupaj odziva le »reaktivno«, največkrat šele na pobudo delodajalca. Cilj vsakega dobrega sveta delavcev pa mora biti aktivno sodelovanje pri poslovnem odločanju v podjetju, kar od njega zahteva, da si takoj po izvolitvi zastavi zelo jasne cilje, kaj želi v imenu zaposlenih doseči. Svet delavcev se torej v imenu zaposlenih vključuje v vse vidike poslovnega odločanja. Pri tem je seveda jasno, da svet delavcev ni nikakršna »vzporedna uprava« v podjetju, kajti za vodenje poslov je zadolžena uprava, svet delavcev pa se v poslovno odločanje le tako ali drugače vključuje. Intenzivnost takšnega vključevanja sveta delavcev v sprejemanje poslovnih odločitev v podjetju pa je odvisna od različnih elementov: • kako močan je neposreden interes zaposlenih pri določeni problematiki, • s kakšnim obsegom relevantnih informacij razpolaga, • kakšen je domet znanja in poznavanja določene problematike pri članih sveta delavcev. Zato se bo svet delavcev pri posameznih vprašanjih pač omejil le na to, da bo želel biti o njih le temeljito informiran in konzultiran z vidika varstva interesov zaposlenih (reak-tivno delovanje sveta delavcev), pri drugih vprašanjih pa bo sam nastopil kot iniciator in predlagatelj konkretnih rešitev (samoiniciativno oziroma proaktivno delovanje sveta delavcev). Tekoče (reaktivne) in načrtovane (proaktivne) naloge sveta delavcev Velja, da je vključevanje sveta delavcev v odločanje reaktivno zlasti v tistih primerih, ki jih ureja zakon v določbah od 89. do 98. člena kot pravice sveta delavcev do: • obveščenosti, • skupnega posvetovanja, • soodločanja, • začasnega zadržanja odločitve delodajalca. Gre torej za t. i. tekoče naloge sveta delavcev, ki jih v načelu ni mogoče vnaprej planirati, v zvezi z njimi pa je potrebno v programu dela natančneje urediti le: • ukrepe, • aktivnosti, • nosilce in roke aktivnosti, s katerimi se zagotavlja, da bo svet delavcev tovrstne naloge tudi dejansko učinkovito izvedel. Izrazito proaktivno pa mora biti delovanje sveta delavcev na tistih področjih, kjer razen splošnega interesa za večjo poslovno uspešnost podjetja obstaja tudi močnejši »spe-cifičen interes zaposlenih«. Gre zlasti za široko področje t. i. »kakovosti delovnega življenja«, ki zajema zadovoljevanje najrazličnejših materialnih, soci-etalnih in osebnostnih potreb zaposlenih v sferi dela (skupine potreb »imeti«, »biti« in »ljubiti«). Glede vprašanj, ki zadevajo kakovost delovnega življenja, bo moral seveda svet delavcev svoje aktivnosti posebej načrtovati (»načrtovane naloge«) in v zvezi z njimi v programu svojega dela čim natančneje opredeliti: • cilje, kijih želi doseči, • poti, načine in aktivnosti za dosego postavljenih ciljev, • nosilce posameznih aktivnosti, • roke za izvedbo teh aktivnosti. Tako imenovane načrtovane naloge se delijo še na: • stalne naloge, • enkratne (ciljno zaključene) naloge. Med stalne naloge sodijo tiste permanentne in periodično ponavljajoče se naloge, ki po svoji naravi nimajo končnega cilja, z dosego katerega bi jih bilo mogoče zaključiti. Enkratne pa so tiste naloge, ki imajo takšen končen cilj. Delitev načrtovanih nalog na stalne in enkratne (ciljno zaključene) naloge je smiselna predvsem zato, ker je za opravljanje stalnih nalog priporočljivo oblikovati posebne od-bore sveta delavcev. Tu se skriva tudi najenostavnejši odgovor na pogosto vprašanje, koliko in katere odbore naj bi imel svet delavcev. Enkratne (ciljno zaključene) naloge pa je po drugi strani potrebno v programu dela bistveno bolj precizno razdelati v smislu natančnega definiranja vseh posameznih potrebnih aktivnosti ter rokov in nosilcev za njihovo izvedbo. Interni organizacijski načrt sveta delavcev Neobvezna, vsekakor pa zelo priporočljiva, sestavina programa dela sveta delavcev je t. i. interni organizacijski načrt, v katerem se opredelijo organizacijski ukrepi za povečanje lastne učinkovitosti sveta delavcev. Na podlagi vseh naštetih dejstev in specializiranega usposabljanja članov sveta za pripravo programa dela smo tako na ločenih programskih sejah obravnavali vse predloge potencialnih nalog in oblikovali predlog Programa dela sveta delavcev za leto 2015, ki smo ga v nadaljevanju, na 3. seji sveta delavcev, tudi potrdili. Program dela sveta delavcev za leto 2015 si lahko podrobno ogledate na naši spletni intranet strani - svet delavcev. D0M6L —MrtniumnmOT PROGRAM DELA SVETA DELAVCEV KAPITALSKO POVEZANIH DRUŽB ZA LETO 2015 Naslovnica programa dela sveta delavcev za leto 2015 KONČNO NEKADILEC Po 38 letih kajenja sem se odločil, da temu naredim konec. Kaj me je pripravilo do tega? V tem vrstnem redu: zasvojenost in licemerstvo države. Ne mislim pisati o skurjenih pljučih in o ostalih stereotipih, samo povedal bi rad, da je postati nekadilec lažje, kot sem si predstavljal. Da sem prenehal kaditi, mi je pomagala knjiga Alena Carrja »Končno nekadilci«. Kot vsak si želim, da na mene in na moja dejanja nima pravice nihče vplivati. Z nikotinom pa sem zasužnjil samega sebe. Država pa, z napisom na škatlici cigaret o škodljivosti, misli, da je svoje opravila in je ostalo naša svobodna izbira. Nisem eden tistih, ki prenehajo z eno slabo razvado in vsem okoli sebe trosijo nasvete.Tisti moji domači, prijatelji in obiskovalci, ki kadijo, še vedno pri meni lahko prižigajo cigarete v tistih prostorih, kjer seje tudi prej kadilo. Kadilci se pač odločijo, da bojo živeli v dimu in smradu. In to je vse. svobodil sem se nekaterih navad. Sedaj mi ni potrebno več razmišljati, ali imam dovolj cigaret za čez praznike, ali bo pavza na eno uro, da ga bom prižgal, ali naj za vsak slučaj pokadim dva, če kasneje ne bo priložnosti. Ja, kar nekaj skrbi je odpadlo. Še nekaj statistike. Na mesec sem dal za tobak 150€, na leto pa 1600€. Če preračunam na 38 let kajenja je to približno 60.000€. Država ima od zavojčka cigaret 90 odstotkov, proizvajalec pa samo 10 odstotkov. Če sem vsak dan pokadil 30 cigaret in so stale 5€, sem dal vsak dan državi 4,5€. Kadilci v Sloveniji prispevajo v državni proračun vsak dan približno en milijon evrov. Po neki nizozemski statistiki kadilci umrejo osem let prej (osem let manj pokojnin) in so šest let manj v bolnicah. In če dodamo še, koliko prispevajo v državni proračun, ima država od njih samo dobiček. Kaj pa dela država? Še bolj nas omejuje z zakoni in še bolj vas/nas meče ven. Tistim nekadilcem, ki so mi čestitali, da sem prenehal, sem povedal, da delajo napako, saj v kolikor vsi prenehamo kaditi, nastane v državni blagajni luknja, ki jo bomo morali zapolniti vsi (tudi nekadilci), in jaz nikoli več ne bom plačeval tako visokega davka, kot sem ga do sedaj. Naletel pa sem na sodelavca (Simona), ki mi je na to odgovoril, da mu je Kombinacija za sprostitev vseeno, če bo on plačeval več, glavno je, da sem jaz prenehal kaditi in na sploh je bil vesel, kot da bi prenehal kaditi on. Z novim letom bo na območju našega podjetja prepovedano kaditi. V Sloveniji je že kar nekaj podjetij, kjer se na območju podjetja ne kadi. Vem, da bo za kadilce to velika preizkušnja in da bodo nekateri kljub vsemu prižgali cigareto. Zato me skrbi požarna varnost, saj je možnost, da se kadilec skrije v kakšen kot in/ali odvrže cigareto na neprimerno mesto, velika. Nekaj zaposlenih z daljšim stažem meje tudi opozorilo, da so se navadili kaditi v podjetju. Ja, včasih je bilo tako - če si imel pavzo brez veze, si bil lenuh, če si pa kadil in nič delal, je bilo pa v redu. No, zdaj pa je prilika, da podjetje pomaga tudi pri prenehanju. Tisti, ki ne morete prenehati s to razvado, si boste zagotovo morali omisliti druge načine vnosa nikotina v telo (žepke, razne žvečilne itd.). Kadilci, ki prenehamo kaditi, imamo običajno še eno prekletstvo -zredimo se (pri meni je bilo to sedem kilogramov). Ko se odpovemo nikotinu, moramo zdržati še pritisk hladilnika. To je v glavnem zaradi tega, ker nimamo kaj početi v kombinaciji rok in ust. Žal se moramo boriti hkrati na dveh frontah. Kdor želi, da bi prenehal kaditi, se lahko oglasi pri avtorju tega prispevka. Pomagam lahko s svojimi izkušnjami in z izkušnjami drugih. Pravilo knjige, ki sem jo omenil zgoraj, je, da šele ko jo preberemo do konca, prenehamo kaditi. Jaz sem jo bral tri mesece, ker nisem želel prenehati s kajenjem. V kolikor se odločite prenehati kaditi, je prvo pravilo, da popolnoma prenehate, ni postopnega zmanjševanja. Tudi po več letih se ne sme prižgati niti ene cigarete. Vem za tri sodelavce, ki so že nekaj let abstinirali, pa so nato za šalo prižgali cigareto in sedaj zopet redno kadijo. Potreba telesa po nikotinu pade v nekaj tednih, na običajno stopnjo zasvojenosti pa naraste po eni pokajeni cigareti.Tudi avtor zgoraj omenjene knjige pravi, da knjiga pomaga samo, ko prvič prenehamo. Ta članek sem napisal v želji, da spodbudim čim več kadilcev k prenehanju, saj življenje res postane cenejše in bolj enostavno. Ja, no, če že hočete, pa še bolj zdravo. KONČNO NEKADILCI BREZ TRUDA IN ZA VEDNO / ERGONOMIJA DELOVNEGA MESTA Ergonomija je oblikovanje dela po človeku. Je jedro znanja o človeških zmožnostih, njegovih mejah in značilnostih, ki so primerne za delo. Ergonomski načrt je uporaba tega znanja pri oblikovanju orodij, strojev, sistemov, opravil, del in okolij za varno, udobno in uspešno človeško rabo. Filozofija ergonomije je prilagoditev dela človeku. Beseda ergonomija izhaja iz grških besed ergos, ki pomeni "delo", in nomos, ki pomeni "naravni zakoni o" ali "učenje o". Ergonomija je veda, ki obravnava: • razdelitev dela med različnimi sistemi človekovega telesa, • vpliv človeka na oblikovanje delovnega mesta, • vpliv delovnega okolja na človeka, • sposobnost reagiranja na spremembe v okolju, • učenje, utrujenost, treniranje, kvalifikacije, usposobljenost, • delo v skupini, motivacijo, sodelovanje. Cilji ergonomsko oblikovanih delovnih mest so: • razbremenitev delavcev, • krajši operacijski časi, • odpravljanje poklicnih bolezni, • povečevanje zavzetosti delavcev, • zagotavljanje enakomerno visoke kvalitete izdelkov, • zadovoljstvo delavcev. Ergonomsko pravilni položaj telesa pri delu lahko dosežemo z uporabo dveh osnovnih načel: • delo mišic za vzdrževanje položaja telesa mora biti čim manjše, • omogočati moramo čim večjo svobodo gibanja. Poleg udobnega položaja delavca med samim opravljanjem dela je pomembno, da poskrbimo za nemoteno delovanje telesnih funkcij, kijih telo opravlja nezavedno.Tu govorimo o metabolizmu našega človeškega organizma. Metabolizem je skupno ime za procese, ki pretvarjajo kemično energijo v mehansko in v toploto. Pri teh procesih je potreben kisik, ki prihaja v tkiva s krvnim obtokom preko pljuč. Pri tem sproščena energija se porabi za krčenje mišic. Simbol Telesni položaj in drža Povišanje glede na L1 obremenitev m lile metabo- kJ/min, W P/min S1 < normalno 0,67 11,17 14 S2 j i stanje, pripognjeno 1,59 26,51 18 hrbet, stegno S3 3 močno upognjeno 2,34 39,01 17 hrbet, stegno S4 stanje, roke nad 1,25 20,84 18 hrbet H, čepenje, normalno 1,13 18.84 10 stegno h2 J čepenje, roke nad 1,17 19.50 14 ramena, stegno j V tabeli je prikazano, kako je človeški metabolizem odvisen od drže človeka. Razumljivo je treba tudi na delovnih mestih paziti, kako bomo delavca obremenili. Položaj delavca bomo izbirali tako, da bo telo čim manj obremenjeno. Visok krvni pulz in konstantne obremenitve mišic niso le zdravju škodljive, ampak so tudi zagotovilo za nezadovoljnost. Takoj opazimo, da so najboljša izbira vzravnano stanje in pa vzravnano sedenje. Edino, kar bi bilo bolje od tega, je ležanje, ki pa se ga na žalost ne vzpodbuja na delovnem mestu. Opis Mere [mm] Delovna višina (A) - natančno delo 1275 - delo s strojem 1100- 1200 - ročno delo 1000 Oddaljenost središča od roba (B) - natančno delo 200 - delo s strojem 300 - ročno delo max. 325 Oddaljenost od nosu (S) - natančno delo 280 - delo s strojem 270 - ročno delo 450 K, !> klečanje, normalno 1.17 19,50 21 k2 % 1 klečanje, upognjeno 1.34 22.34 22 hrbet Kj klečanje, roke nad 1,50 25,01 26 hrbet, S, 5 sedenje, normalno 0,25 4.17 7 Sl2 I sedenje, upognjeno 0,63 10,50 13 ha** Sl, j sedenje, roke nad 0,67 11,17 13 hrbet L1 O^—t ležanje, mirna tega 0,00 0,00 0 l2 O-l i roke nad 0,25 4,17 3 vrat Najboljša rešitev je torej kombinacija stanja in sedenja, na tak način si poskušamo urediti tudi delovna mesta. Središče dela mora biti na primerni oddaljenosti od nas, da se lahko držimo vzravnano. Na preprost način si lahko to zagotovimo s stoli z nastavljivo višino. Po skici levo in tabeli se lahko preprosto orientiramo pri prilagajanju svojega delovnega mesta. Vidimo, da so ene izmed najbolj pomembnih dimenzij oz. razdalj sledeče: • Razdalja od nosu do središča dela. • Oddaljenost središča dela od roba delovne površine. • Delovna višina. Za primerno prilagojeno delo si moramo na koncu urediti še delovno površino. Le-to si razdelimo v več segmentov. Osrednji del(l), kamor pogosto in hitro segamo z obema rokama, je center dela.Tu obe roki delata v vidnem polju. Naslednji del je razširjena delovna površina(ll), ki jo lahko delavec doseže z obema rokama, a se mora pri tem še dodatno obračati s telesom.Tretji del(lll) je namenjen delu ženo roko. Tu imamo shranjene pogosto predmete in uporabljana orodja. Razširjeni prostor gibanja ene roke (IV), ki zahteva dodatno gibanje telesa, pa se uporablja za redkeje uporabljane predmete. Logično je, da dlje kot gremo od središča dela, več časa nam vzame, posledično pa smo pri opravljanju svojega dela počasnejši. Poleg tega pa poznamo še nekaj preprostih ukrepov za doseganje boljše ergonomske ureditve delovnega mesta: Izogibanje delu nad višino srca Delo, ki zahteva stalno ali pogosto delovanje z rokami nad višino srca, je zelo neugodno. Krvni pretok je v takem primeru otežen, česar posledica je hiter padec naših sposobnosti. Izogibanje stalnemu dviganju bremen in držanju bremen Take operacije nas utrujajo. Zaradi motene oskrbe s krvjo pa imamo v takem primeru tudi poslabšano koordinacijo gibov. Upoštevanje vidnega polja Pri delu in ureditvi delovnega okolja upoštevamo tudi vidno polje ter se tako izognemo nepotrebnemu premikanju glave in oči.Ti dve dejavnosti povzročata pogoste spremembe fokusiranja v naših očeh, kar nas utruja. Prilagodljivost delovnega mesta Vse, kar nas obkroža (stoli, naslonjala, podstavki za noge, zalogovniki, zaboji, orodja, računalnik...), mora biti do določene mere nastavljivo. Zelo pomembno, da si lahko vsak posameznik prilagodi delovno mesto tako, da mu najbolj ustreza. S tem si ne zagotovimo le zadovoljstva, ampak tudi večji delovni uspeh, saj bomo lažje opravljali naloge. Seveda pa je vse to le zelo groba osnova. Znanost o ergonomiji je zelo obsežna, poleg tega se mora stalno spreminjati in razvijati, daje lahko v koraku s časom. Vse, kar je bilo tu napisanega, je le kratek izvleček iz diplomskega dela o snovanju novega delovnega mesta na montažni liniji. Skratka, poglejte malo, kje in kako sedite/stojite, ko delate, in kakšna je vaša delovna okolica. Mogoče lahko sami v manj kot minuti poskrbite za bolj »udobno« delo. HIŠKA EKSPERIMENTOV Hiška eksperimentov je 18. novembra 2014 obiskala OŠ Železniki z namenom, da predstavi učencem in njihovim staršem znanost na zanimiv in zabaven način. Hiška eksperimentov je majhna Hiša eksperimentov, po duši popolni! ki potuje po celi Sloveniji in za en dan eno izmed slovenskih osnovnih šol spremeni v center znanosti. Celodnevni dogodek je omogočilo tudi naše podjetje Domel. V dveh učilnicah so postavili več kot štirideset različnih mobilnih eksperimentov, ki jih udeleženci lahko tudi sami preizkusijo. S tem nam na preprost in zanimiv način prikažejo naravne zakonitosti in pojave iz vsakdanjega življenja. V enem izmed razstavljenih eksperimentov je/ Domelovo puhalo. Hiška eksperimentov je novost Hiše-eksperimentov. Je videti kot f/ nekakšen muzej z umetninami, vendar s to razliko, da se lahko otipajo, ' z rokami, se preizkusijo, s tem pa spoznavamo nove in nove reči. Ob vsakem eksperimentu so navodila, ki so tudi ilustrirana. SLADKORNA BOLEZEN Spet bomo zamenjali koledarje in vstopili v novo leto. Ne da se povedati, kako čas beži, saj se letni časi menjajo, da se še zavedamo ne. Če bo šlo tako naprej, bom mimogrede v »penziji«. Ker se v podjetju povečuje število zaposlenih, ki obolevajo za sladkorno boleznijo, sem se tokrat na pobudo sodelavca odločila, da nekaj napišem nato temo. Tudi vprašanje, kaj storiti, če sodelavec zaradi sladkorne bolezni izgubi zavest na delovnem mestu, se je pojavilo že večkrat. Statistika je zastrašujoča... Leta 1985 je bilo po ocenah na svetu 30 milijonov ljudi z diabetesom. Danes ima sladkorno bolezen 366 milijonov ljudi, karje desetkrat več v komaj četrt stoletja. Epidemija zajema vse več in vse mlajše ljudi. Svetovni program preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni/CINDI /pojmuje diabetes kot bolezen življenjskega stila s štirimi družbenimi dejavniki za razvoj kroničnih nenalezljivih obolenj: revščino, izobrazbo, zaposlenostjo in družbeno neenakostjo. Delež prebivalcev s sladkorno boleznijo s starostjo narašča.Tako ima v Sloveniji 22,2 odstotkov prebivalcev, starejših od 75 let, in 16 odstotkov, starih od 65 do 74 let, sladkorno bolezen, medtem ko jo ima v starosti od 15 do 24 let 0,6 odstotkov, v starosti od 25 do 34 let pa 0,8 odstotkov prebivalcev. Sladkorna bolezen ali Diabets Mellitus Mednarodna federacija diabetikov (IDE) opredeljuje sladkorno bolezen kot kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti.To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je sladkorna bolezen motnja v presnovi, izhajajoča iz številnih vzrokov, ki jo določa kronična hiperglikemija (stanje zvišanega nivoja sladkorja v krvi). Kaže se kot motnja v presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, posledici nepravilnosti v izločanju ali delovanju inzulina. Končni učinki bolezni so lahko trajne okvare, nepravilnosti v delovanju ali pa celo odpoved številnih telesnih organov. INZULIN (lat. insula = otok) je hormon, kemijsko beljakovina, ki jo izločajo beta celice v trebušni slinavki, natančneje v tako imenovanih Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki. Koncentrat trebušne slinavke je bil za zdravljenje sladkorne bolezni prvič uporabljen leta 1922. Nekdaj so inzulin pridobivali iz goveje ali svinjske trebušne slinavke, danes pa ga proizvajajo tako, da neki bakteriji ali plesni z genetskim inženiringom vsilijo, da ga izdeluje, potem pa izcedek očistijo. Tako pridobljeni inzulin je povsem enak človeškemu in ga imenujemo tudi humani inzulin. Tipični klinični znaki za nastanek sladkorne bolezni so: • povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje) - poliurija • s tem povezana dehidracija in huda žeja -polidipsija • slabo počutje • izguba teže • zmanjšana odpornost Delitev sladkorne bolezni glede na nastanek: Tip 1 (od inzulina odvisna sladkorna bolezen) • pojavi se v otroštvu in mladosti (največ v puberteti) oziroma do 30. leta starosti • je avtoimuna bolezen • njegova osnova je najverjetneje nesrečna kombinacija dedne zasnove; verjetnost, da zboli otrok, katerega eden od staršev je diabetik, je od 2 do 5 odstotkov; če sta diabetika oba starša, je verjetnost, da bo diabetik tudi otrok, 30 odstotkov • zdravljenje z inzulinom je nujno že vse od pojava bolezni, inzulin je z injekcijami treba nadomeščati do konca življenja • z boleznijo tipa 1 je obolelih okrog 10 odstotkov diabetikov, med njimi so otroci (v Sloveniji jih je okrog 300). Sladkorna bolezen tipa 1 se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih. Imenujemo jo tudi juvenilni diabetes. Razvije se, če beta celice v trebušni slinavki ne morejo proizvajati inzulina. Bolniki postanejo odvisni od zunanjega inzulina, zato sladkorno bolezen tipa 1 imenujemo od inzulina odvisna sladkorna bolezen. Tip 2 • je najpogostejša oblika sladkorne bolezni: imajo približno 90 odstotkov vseh diabetikov • osnova je verjetno genetska • ne gre za pomanjkanje inzulina, pač pa za odpor proti njegovemu delovanju (lahko gaje celo preveč) • odpornost na inzulin se s starostjo povečuje (če je za to dedna osnova); hiperglikemija je sprva zmerna, nato se povečuje • pri zdravljenju zadoščajo dieta in antidiabetične tablete, sočasno je treba zdraviti tudi težave, ki se pojavljajo vzporedno (zvečan krvni sladkor, zvečane maščobe v krvi, zvečan krvni tlak) oziroma zmanjšati telesno težo, če je ta prevelika, ter opustiti kajenje • z leti lahko bolniki dosežejo tako visoke vrednosti glukoze v krvi, da je potrebno zdravljenje z inzulinskimi injekcijami • tako k nastanku kot k slabšanju bolezni pripomorejo neustrezne življenjske okoliščine (neprimerna prehrana, prevelika telesna teža, premalo gibanja, stres). Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejši tip sladkorne bolezni, za katerim zboli 90 odstotkov vseh sladkornih bolnikov, predvsem srednja in starejša generacija. Zanjo so značilne trajno povečane vrednosti krvnega sladkorja. Do tega pride, ker se iz trebušne slinavke ne izloča dovolj inzulina ali pa inzulin v skeletnem mišičju in maščevju deluje pomanjkljivo. Včasih sojo povezovali s 19 staranjem, danes pa se pojavlja tudi pri mlajših osebah, celo pri otrocih in mladostnikih. Zanjo sta značilni dve okvari: inzulinska odpornost celic v telesnih tkivih in nepravilno delovanje beta celic v trebušni slinavki. Zaradi inzulinske odpornosti se celice na inzulin ne odzovejo in glukoza ne more prehajati vanje. Zaradi okvare beta celic trebušne slinavke, ki ne sproščajo dovolj inzulina v kri, količina inzulina sčasoma ne zadostuje več. Posledica obeh okvar so povečane vrednosti krvnega sladkorja. Sladkorna bolezen tipa 2 se razvija počasi. Najpogostejši znaki so pretirana žeja, pogosto odvajanje seča, utrujenost ali slabo počutje, zamegljen vid, suha ali srbeča koža, okužbe kože in pogostejše okužbe z glivicami. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 imajo pogosto čezmerno telesno težo. Povečano je tudi njihovo tveganje za razvoj bolezni srca in žilja. Poznamo pa še tretji tip sladkorne bolezni, ki se pojavi pri nekaterih nosečnicah. Gre za t. i. nosečnostno sladkorno bolezen. To je prehodna oblika, ki po porodu izgine. Pri ženskah, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen, pa je večje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju. Kako odkrijemo sladkorno bolezen ? Sladkorna bolezen je zahrbtna, saj dolgo ne povzroča nikakršnih težav. Zato zlasti osebam, pri katerih obstaja večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni, svetujemo preventivni pregled pri splošnem zdravniku, vključno z meritvijo krvnega sladkorja. Če se pojavijo značilni znaki sladkorne bolezni, kot so huda žeja, obilno pitje, suha usta, obilno odvajanje seča, odvajanje seča ponoči, nenamerno hujšanje in meglen vid, je pregled pri zdravniku nujen. Sladkorno bolezen tipa 2 ugotovimo s preprosto laboratorijsko preiskavo. Kadar so vrednosti krvnega sladkorja na tešče 7 mmol/l ali več oziroma naključno kadarkoli čez dan 11,1 mmol/l ali več, je sladkorna bolezen potrjena. Preiskavo naj opravijo osebe, ki imajo značilne težave zaradi povečanih vrednosti krvnega sladkorja (žeja, obilno odvajanje vode, hujšanje itd.). Večina bolnikov teh težav nima, zato naj preiskavo opravijo tudi osebe s povečanim tveganjem (sladkorna bolezen v družini, debelost, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnih maščob). Čeprav je preiskava preprosta, skoraj polovica sladkornih bolnikov ostaja neodkritih in brez zdravljenja. Sladkorna bolezen je včasih prisotna že več letali celo desetletje, preden jo odkrijejo. Pri več kot tretjini bolnikov pride že vsaj do enega zapleta, ko se postavi diagnoza, zato je smiselno zgodnje odkrivanje bolezni in čim prejšnje zdravljenje. Kaj je hipoglikemija oziroma krajše HIPO? Sprememba počutja oziroma številni simptomi, ki nastopijo, ko pade krvni sladkor pod 3,5 mmol/l. Najpogosteje jo srečamo pri bolnikih s sladkorno boleznijo, lahko pa nastopi tudi pri bolnikih z redkimi presnovnimi motnjami ali drugimi hormonskimi motnjami. Znaki hipoglikemije so lahko naslednji: • lakota, • znojenje, • glavobol, • tresenje, • motnje vida, • bledica, • razdražljivost, • hitro utripanje srca, • utrujenost, • bolečine v trebuhu, • čudno obnašanje. Ni nujno, da so prisotni vsi znaki hkrati! Pravilno in pravočasno ukrepanje ob sumu na hipoglikemijo je pomembno, saj tako lahko preprečimo težjo hipoglikemijo. Preučevanje možnih vzrokov hipoglikemije (prevelik odmerek inzulina, telesna aktivnost, bolezen) bo preprečilo dodatne hipoglikemije pri otroku ali mladostniku ali pa vsaj zmanjšalo njihovo število. Z meritvami krvnega sladkorja pred hipoglikemijo in 15 minut po njej bomo spoznali, kakšen je dvig krvnega sladkorja v zgodnji fazi po hipoglikemiji in se naučili dodatno prilagoditi količino zaužitega sladkorja. Meritev krvnega sladkorja po uri in pol pove, kako izrazit je dvig krvnega sladkorja zaradi delovanja »stresnih hormonov«, in pomaga uravnovesiti sladkorje v naslednjih urah. Včasih starši ali otrok mislijo, da so narobe ukrepali, če ob hipoglikemiji ponudijo kozarec soka.Tudi ob natančno preverjeni količini enostavnih ogljikovih hidratov lahko krvni sladkor poraste na 15,0 ali celo 20,0 mmol/l.Tak dvig povzroči telo s svojimi obrambnimi reakcijami in ne popiti sok. Veliko bolj nevarno je, če otroku ne bi dali potrebne količine ogljikovih hidratov, saj mu tako grozi težka hipoglikemija. Le pravilno ukrepanje ob hipoglikemiji lahko ohrani občutek za hipoglikemijo in s tem tudi odziv telesa ob hipoglikemičnih vrednostih sladkorja v krvi! Še vedno velja, da govorimo o hipoglikemiji, kadar krvni sladkor zdrsne pod 3,5mmol/l, medtem ko je težja hipoglikemija tista, pri kateri je krvni sladkor pod 2,8 ali celo 2,5 mmol/l. Najtežja hipoglikemija je tista, pri kateri pride do izgube zavesti, krčev. Ponavadi nastopi pri zelo nizkih krvnih sladkorjih. Lahko je sladkor celo nemerljiv (na merilniku krvnega sladkorja se izpiše besedica »LO« - nizek). Seveda pa se ob velikih in naglih nihanjih sladkorja občutek hipe lahko pojavi tudi, če je krvni sladkor v višjem območju. Zakaj nastopi hipoglikemija? Možgani hrano dobijo s krvjo, v kateri so aminokisline, vitamini in minerali, kisik in glukoza. Zdrave žile in dobra prekrvavljenost so prvi pogoji za zdrave možgane. Gorivo za možgane je glukoza! Toda z njo moramo biti previdni. Ob uživanju sladkarij iz enostavnih sladkorjev in sladkih šumečih osvežilnih pijač se hitro in čezmerno zviša stopnja glukoze v krvi, nastane hiperglikemija.Tedaj možgani sprožijo obrambni mehanizem: trebušna slinavka pošlje velike količine inzulina. Posledica je močno znižanje glukoze v krvi in možganih že v kratkem časovnem zamiku. Zdaj nastopi hipoglikemija, kar se kaže kot nagel padec sposobnosti, utrujenost, izčrpanost, brezvoljnost, odklonilnost, nasilnost in depresivnost. V primeru hipe z nezavestjo zato uporabimo glukagon.To je inzulinu nasproti delujoči hormon, ki naglo poviša raven krvnega sladkorja. Vedno ga je potrebno imeti spravljenega na istem mestu. Vsi družinski člani naj bodo seznanjeni z njegovo uporabo. Po potrebi naj ga ima tudi trener, sodelavec, ob daljših potovanjih pa seznanimo z njegovo uporabo tudi sopotnike in jim pokažimo, kje je spravljen. Zdravstveno osebje (bolnica, zdravstveni dom) bo dalo bolniku infuzijo koncentrirane raztopine glukoze. Po teh ukrepih se bo bolnik prebudil v 10 do 15 minutah, vendar pa je bolniku lahko še slabo, bruha, nastopi lahko glavobol. Izjemoma takšno hipo spremljajo tudi motnje vida, občutek mravljinčenja po določenih delih telesa ali drugi težji nevrološki znaki, ki so praviloma prehodni. Takšni znaki zbegajo ostale družinske člane in prijatelje, zato se o njih takoj posvetujte s Centrom za diabetes. Vsekakor pa je to še dodaten razlog, da potrebuje sladkorni bolnik v primeru težke hipoglikemije ustrezen nadzor! Torej, nikoli ne pozabimo: 15 minut po hipi oboleli s sladkorno boleznijo še počiva in ne nadaljuje s telesno aktivnostjo. Ta ko se v primeru hipoglikemije izogibamo telesne aktivnosti, vožnje z avtom, testov, dela... Človek s hipoglikemijo ne sme ostati sam! Kakšna živila so primerna prva pomoč pri hipoglikemiji: Posežemo vedno po tistih, ki vsebujejo enostavne sladkorje. Najbolj idealna je čista glukoza. Zelo pomembno je, da vemo, kako hitro se vsrka v telo sladkor iz različnih živil. Le tako bomo razumeli, kako hitro bo porastel krvni sladkor in bomo posegli po pravih živilih. To je: • 2 dl ledenega čaja (navadnega, ne lahkega!), • 2 dl 100-odstotnega gostega soka, • 2 dl coca-cole, • 2 dl sladkega kompota. Huda hipoglikemija je za življenje ogrožajoče stanje. Kot hudo hipoglikemijo označujemo tisto, pri kateri si človek ne more več sam pomagati, je po vsej verjetnosti nezavesten in nujno potrebuje pomoč druge osebe, ki priskoči na pomoč z injekcijo glukagona ali pa z infuzijo glukoze. Načeloma sladkorni bolniki že prej čutijo, da jim je padel sladkor, zato sami pravočasno poskrbijo za dvig sladkorja. Kljub temu pa je pomembno, da sladkorni bolniki o bolezni obvestijo sodelavce in jim povedo, kaj morajo storiti, če nastopi nezavest zaradi hipe. Kako jo lahko preprečimo? Bistven in prvi ukrep za preprečitev nastanka sladkorne bolezni tipa 2 je pravilna prehrana in veliko fizičnega udejstvovanja. V kolikor ugotovimo, da imamo preddiabetično stanje, lahko z dieto in gibanjem v polovici primerov preprečimo, da bi se pred bolezensko stanje razvilo v sladkorno bolezen. Hrano razdelite na 3 do 5 manjših obrokov. Nikoli ne izpustite zajtrka, ki je lahko tudi obilnejši, večerja pa naj bo energetsko skromna in lahko prebavljiva. Najbolje je, če jemo po malo vsake 3 ure. Zelo priporočljiva hrana: • hrana, ki vsebuje veliko vlaknin • polnozrnat, rženi, črn, ajdov kruh • ajdova, prosena kaša, ješprenj • ječmenovi, ovseni, rženi kosmiči • krompir v olupku, neobdelan riž • polnozrnate testenine • fižol, grah, soja • sveža, zamrznjena zelenjava • surovo, neolupljeno sadje, predvsem jagodičje • posneto mleko • nemastna skuta • jajčni beljak • nesladkane pijače: čaj, voda, mineralna voda, čiste zelenjavne juhe Hrana, priporočljiva v zmernih količinah: • pogosto: krompir, riž, testenine, mleko, jogurt, polmastni sir, pusto meso, ribe • poredko: bel kruh, keksi za diabetike, sladko sadje, sadni sok iz svežega sadja, pusti izdelki iz mesa, jajčni rumenjak, drobovina Hrana, ki seje moramo izogibati: • hrana z veliko maščobami: ocvrte jedi, maslo, svinjska mast, margarina, mastno meso, majoneza, masleni rogljički, kremni siri, hrenovke, salame, klobase, industrijsko pripravljene jedi, pomfri, čips, industrijsko izdelane kremne juhe, živila z veliko sladkorja: marmelada, med, sadni sirupi, kompoti, sadni izdelki iz konzerv, pudingi, brezalkoholne sladkane pijače (coca-cola, cokta, fanta...), likerji • živila z veliko maščob in sladkorja: torte, sladoled, čokolada Ker bo med prazniki kaj pregrešnega na mizi, tokrat priporočam novoletno skutino torto. PRIPRAVA • 125g margarine Rama za peko (ali masla) • 10Og sladkorja • 1 zavitek vaniljevega sladkorja • 3 jajca • Vi dl mleka • 200g moke • 25g škrobne moke • 1 zavitek pecilnega praška • sol NADEV: • 150 g marmelade iz rdečega ribeza (lahko tudi iz jagod) ■ 50 g sesekljanih lešnikov ali mandljev • 50 ml likerja Amaretto (lahko tudi rum ali pa brez) • 250 g mareličnega kompota KREMA: • 4 listi želatine • 250g navadnega jogurta • 250g skute • 50g sladkorja • 150g sladke smetane • lupinica 1 bio limone • 10Og marelic in lešnikov ali mandljev Margarino in sladkor penasto umešamo, dodamo vaniljev sladkor, jajca, mleko, sol, moko s pecilnim praškom in škrobno moko. Vse skupaj premešamo in vlijemo v pekač. Pečemo 20 minut pri temperaturi 180°C. Ohlajen biskvit prerežemo na polovico. Spodnji del položimo v tortni model in ga namažemo z ribezovo marmelado, ki smo jo pred tem rahlo segreli. Po vrhu zložimo na koščke narezane marelice iz kompota, na to dodamo drugo polovico biskvita, ki smo ga zdrobili. Dodamo zdrobljene oziroma sesekljane lešnike ali mandeljne, polijemo z mareličnim kompotom in likerjem. Skuto pretlačimo, dodamo jogurt, sladkor, limonino lupino, stopljeno želatino in na koncu še stepeno sladko smetano. S kremo premažemo torto, potem jo okrasimo z marelicami in s sesekljanimi lešniki. Pa dober tek! Preživite božično-novoletne praznike v miru, radosti ter druženju z najbližjimi in s prijatelji, v novem letu 2015 pa vsem želim obilo zdravja in osebne sreče. Viri: httpy/www.ezdravje.com/srce-in-zilje/druge-bolezni-srca-in-zilja/sladkorna-bolezen/?s=3 httpy/diabetes.si/o_diabetesu/epidemiologija_diabetesa/ httpy/www.diabetes-zveza.si/ httpy/www.ramazapeko.si/index.php/recepti/novoletna-skutina-torta/ UMETNOST VODENJA Miha Pogačnik, svetovno znani violinist in slovenski kulturni ambasador, je 28. novembra 2014 imel v Dometu predavanje z naslovom Umetnost vodenja. Razvil je edinstveno metodo, s katero skozi razumevanje glasbe pomaga pri iskanju novih idej. Skozi Bachove skladbe lahkotno zapelje v razlago najnovejših principov teorij vodenja. Medtem ko poslušalcem razlaga, kako se v skladbi slišijo staromodni šefi, ubogi uslužbenci, krize, reševanje problemov, ponovno krize in rešitve, na papirju nastajajo barvaste čačke - risbe, kot nekakšna likovna upodobitev glasbe. Njegov model je v osnovi preprost: »Če se naučimo poslušati glasbo, bomo razvili nove sposobnosti dojemanja sveta.« Zvečer pa je cerkvi sv. Antona v Železnikih igral sakralne skladbe Bachove Solosonate, ki jih je izvajal že v najmanj sto najlepših katedralah po svetu. Romana Lotrič VELIKI KONCERT Svetovno priznanega \ iolinista. našega rojaka, Miha Pogačnika 28.11.2014 ob 19.uri, v cerkvi sv. Antona v Železnikih Vstop prost! PREDSTAVITEV-------- ŠPORTNEGA DRUŠTVA OMIKRON PLUS Zdi se mi, da je pisanje pričujočega članka bil zame ravno tako velik izziv kot za nadobudne člane športnega društva Omikron plus priprava in organizacija rallyja v naši dolini. Pa ne mislim, da sem se namučila ob organizaciji ali čem podobnim, pač pa o tekmovalnem rallyju ne vem prav dosti in ni prav lahko načrtovati, kako sploh pričeti pogovor in kaj spraševati. K sreči poznam predsednika društva, Marka Kosa, ki se je poleg vsega izkazal še za dobrega sogovornika, in tako je nastalo tole, kar sedaj lahko preberete. Omikron je razmeroma mlado društvo. Od kod ideja za ustanovitev društva in kaj je glavna dejavnost vašega društva? Športno društvo Omikron Plus deluje od leta 2009. Kot že daljše ime pove - »društvo za razvoj, podporo in storitve v športu« -naša dejavnost ni usmerjena le v eno zvrst športa, to je profesionalni šport, temveč se skušamo približati tekmovalcem in organizatorjem tudi v rekreativnih zvrsteh športa, tekačem, maratoncem, kolesarjem ... Lahko jim ponudimo kompletno organizacijo tekmovanja, lahko pa le del aktivnosti, npr. meritve časa, obdelavo rezultatov, sodniško službo, skratka vse, kar je potrebno za kvalitetno organizacijo tekmovanja. Res pa je, da nas je skupaj spravila neka notranja želja po adrenalinu, bencinu, hitrosti ... Zato imajo avtomobilski športi v našem društvu poseben status, kajti delati v avto športu je daleč najbolj zahteven posel od prej naštetih.Tu se kompenzirajo in nenehno medsebojno prepletajo nekateri pomembni dejavniki, kot so strokovnost, disciplina, komunikativnost, osebnostna rast. Na drugi strani pa je prisotna stalna skrb za lastno varnost in varnost tako tekmovalcev kot gledalcev ob progi. Kdo je v društvo včlanjen in na kakšen način pridobivate nove člane? Športno društvo Omikron Plus šteje okrog 40 članov. Od tega je 25 mednarodno licenciranih za opravljanje storitev v avto športu, ki opravljajo delo sodniške službe, časomerilcev do računalničarjev. Slednji skrbijo, da so rezultati pravilno, predvsem pa pravočasno, obdelani. Najvišji rang licence je komisar, sledijo mu vodja sodnikov, sodnik in lahko rečemo še »vajenec«, to je sodnik pomočnik. Ostali člani so lokalni športni zanesenjaki, ki z veliko vnemo vsakokrat priskočijo na pomoč in pomagajo pri realizaciji še tako zahtevne naloge. Tako uradno, v društvu pa naše člane razdelimo v tri delovne skupine. Prvo skupino sestavlja tehnični tim, v katerem so merilci na merilnih napravah, ki so zadolženi za prenos podatkov s terena. V drugi skupini so administratorji na časovnih kontrolah, ki nadzorujejo prehod tekmovalcev skozi posamezne kontrole, ti tudi vpisujejo dosežene čase na kartone. V tretjem timu, ki ga le redko opazimo na terenu, pa so člani, ki skrbijo za računalniško - programerski del. Ti sprejemajo dosežene čase s terena, skrbijo za sprotni prikaz rezultatov na spletu in za pravilno klasifikacijo ter pravočasno objavo uradnih in neuradnih rezultatov. Pridobivanje članov za delo v našem društvu je zahtevna naloga. Skozi celo leto poteka novačenje preko spleta, družabnih omrežij, še največ članov pa smo pridobili po sistemu »dober glas seže v deveto vas«. Vsak član društva mora imeti čim več že prej omenjenih lastnosti in pridobljenih strokovnih znanj, kar pa je mnogokrat težko. Ali nam lahko na kratko opišeš, kako potekata priprava in merjenje časa na nekem tekmovanju? Za vsako tekmovanje, naj si bo rekreativnega ali profesionalnega ranga, seje za dobro sodelovanje z organizatorjem treba predhodno pripraviti. Organizatorji vedno pridobijo več ponudb za merjenje časa, zato je zelo pomembno, kaj naša ponudba obsega. Običajno je ključnega pomena cena, kaj za to ceno ponudimo, pomembne so reference, izkušnje, včasih je vse skupaj podkrepljeno še z malo lobiranja, o čemer pa se preveč niti ne govori. Skratka, če si na tem segmentu uspel, si dobil posel. V nadaljevanju so zelo pomembni še razpis tekmovanja, pravilnik, kraj in čas dogajanja. V kolikor stvari niso razumljive, je potreben dodaten sestanek z organizatorjem. Ko so stvari dorečene, sledijo priprava opreme, določitev optimalne posadke za realizacijo naloge, priprava računalniške podpore, to je obdelave rezultatov. Vedno se držimo treh osnovnih načel delovanja: nikoli ne zamujaj, s seboj imej vedno dovolj opreme in vedno deluj profesionalno. Merjenje časa na raznih dogodkih je zahtevno delo. Na kakšen način se izobražujete in kako prenašate znanje in izkušnje na druge? 23 V društvu je zelo pomemben timski duh in merjenje časa je že po naravi dela tako usmerjeno. Zato skušamo tudi mi tako delovati in nove člane tudi na tak način usmerjamo. Pred vsako večjo dirko - tu imam v mislih predvsem rally tekmovanja - ki po svoji zahtevnosti in celovitosti prekašajo druga tekmovanja, imamo usposabljanje za tehnični tim. Takrat se spomnimo morebitnih nepravilnosti s prejšnjih tekmovanj, analiziramo pravilnike, časovne plane in morebitne posebnosti tekmovanja, ki nas čaka. Po vsaki dirki smo tudi dogovorjeni, da pustimo dva dni časa našim glavam, da se ohladijo, potem pa se zberemo in napravimo kratko analizo, kako in kaj, zberemo vtise organizatorjev, priporočila opazovalcev itd. Skratka zelo dinamično. Poleg naših internih usposabljanj pa enkrat letno poteka usposabljanje v organizaciji Zveze za avto šport. Na tem usposabljanju pridobiš, podaljšaš ali nadgradiš obstoječo licenco športnega funkcionarja, ki je vstopnica za delovanje na tekmovanjih v avto športu. Kje vse ste prisotni kot časomerilci in kako sploh pride do dogovora za sodelovanje? Trenutno opravljamo svoje delo na vseh prireditvah v avto športu v Sloveniji, nekaterih rallyjih v sosednji Avstriji, občasno pa sodelujemo tudi z organizatorji rekreativnih tekmovanj, npr. s Športno zvezo Škofja Loka pri organizaciji Medobčinskih športnih iger, pri kolesarskih vzponih, gorskih tekih itd. Že od vsega začetka sodelujemo pri organizaciji najtežjega maratona v Sloveniji, Gorskega maratona štirih občin v Podbrdu, in prav v čast nam je, da smo skupaj z organizatorjem pripeljali ta maraton v Baški grapi do tekmovanja svetovnega slovesa, kajti čez tri leta bo tu ponovno svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, kar seveda niso mačje solze. Skratka, kjer se dogaja, tam smo mi. Ali delujete skozi celo leto ali imate vmes tudi »mrtvo sezono«? No, čeprav vsako leto našo aktivno sezono zaključimo nekje ob koncu oktobra, pa prava »mrtva sezona« ne traja prav dolgo. Zimskih tekem ni veliko, morda kakšna rekreativna, bolj za dušo. Kakšna »sankarija ali smučarija« bolj lokalnega značaja, v sredini marca pa se z rallyjem po Vinski deželi v avstrijskem Lautschahu že prične nova sezona. Zdi se mi, da je vaše društvo postalo najbolj prepoznavno v zadnjih mesecih in da je ravno Omikron zaslužen za to, da se je v naše kraje po toliko letih vrnil rally. Ali se mogoče motim? S tem se seveda strinjam. Lahko bi rekli, da smo bili v začetku delovanja skoraj bolj poznani širom Slovenije kot v naši dolini. Tam, kjer smo pač delali. Kakšnega domačega entuziazma se takrat niti nismo nadejali, saj je bil zadnji rally tu izpeljan v 80-ih letih, pa še takrat je šla tu skozi le ena od etap. Drugače je dolina bolj rekreativna, rokometna, atletska,... Z leti nabiranja izkušenj je v nas zorela tudi ideja, da sami organiziramo takšno tekmovanje, in to v naših, domačih krajih. Z vso resnostjo smo se lotili organizacije, in, kot vidite, nam je uspelo. Čeprav sem na področju avtomobilizma bolj kot ne nepoznavalka, pa vseeno vem, da je organizacija takega dogodka zelo zahtevna, saj je poleg same organizacije treba poskrbeti še za varnost voznikov in gledalcev. Ali ste vse to zagotavljali le člani vašega društva ali pa vam je pomagal še kdo drug? Tako je, organizacija celotne prireditve je čisto nekaj drugega, kot če prevzameš le del tega, npr. merjenje časa. Tu je treba poskrbeti seveda najprej za varnost. Na vsaki progi je bilo od 20 do 30 športnih funkcionarjev, od redarjev do sodnikov z radio povezavo s centrom rallyja, do varnostnikov na zaporah cest, pa policisti na nevarnih odsekih, kjer bi lahko prišlo do nesreče zaradi pregretosti tekmovalnih vozil ali nepazljivosti gledalcev. Na vsaki progi smo zagotovili tudi vozilo vlečne službe, ekipo nujne medicinske pomoči z reševalnim avtomobilom in zdravnikom, posadko gasilcev z vozilom za tehnično reševanje, to je hidravličnimi škarjami za razrez avtomobilske pločevine v primeru nesreče. Pravočasno smo poskrbeli za obveščanje o zaporah cest in te ceste pravočasno tudi zaprli. To je veliko stvari, naštel sem najbolj osnovne. Organizacijski odbor je trdo delal več kot dva meseca, lahko rečem, da smo, zahvaljujoč izkušnjam, ki smo jih nabrali spričo različnih situacij na tekmovanjih, planirali in uspešno realizirali 95 odstotkov vseh nalog, da je dirka odlično uspela. Seveda, vedno ostane kakšna stvar, ki nam mora biti izziv za naprej. Kot zelo pozitivno štejem to, da smo z idejo najprej prišli med lokalno prebivalstvo in jih povprašali za mnenje, kajti namenoma smo planirali postaviti dirko prav v vasi, med njive, travnike, vrtove, da bi širšemu krogu domačinov predstavili čare avtomobilskega športa. In bili smo pozitivno presenečeni. V kolikor podpore domačinov ne bi bilo, takšne dirke ne bi bilo mogoče izpeljati. Vsaj na teh lokacijah ne. Glede tehničnega kadra pa smo se trudili, da bi določene funkcije dali v upravljanje domačinom, kar nam je v veliki meri tudi uspelo. Člani društva Omikron Plus smo poleg tekočih nalog posameznikov zagotovili tudi merjenje časa in časovne kontrole. Licenciranega kadra nam je pa malo primanjkovalo, zato smo manjkajoče potrebe pokrili s športnimi funkcionarji iz društev, s katerimi sodelujemo na skoraj vseh prireditvah skozi celo leto. Mogoče kot zanimivost, samo posadka za merjenje časa in obdelavo rezultatov na našem tekmovanju je štela 22 članov. Kaj pa gledalci - ali je bil njihov odziv takšen, kot ste pričakovali, ali pa so vas razočarali? Mi smo poleg vsega tega, kot sem že prej omenil, veliko energije vložili tudi v reklamiranje naše dirke. Bili smo na radiu Gorenc, oglas seje vrtel na radiu Sora, napravljena je bila predstavitev, vsi podatki in informacije so se objavljale tako na spletni strani rallyja kot tudi na družabnih omrežjih, v nakladi 500 kosov smo natisnili vodnike za gledalce, ki jih je zmanjkalo že pred tekmovanjem. Skratka, vsa ta klima okrog tekmovanja je nekako kazala na to, da spektakel bo. Tako je tudi bilo in tudi s tega stališča smo zelo zadovoljni. Kaj o samem dogodku lahko rečeš danes, ko je že vse za vami? Kaj reči? Glave se počasi hladijo, ostane pozitiven občutek. Vsa zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni realizaciji tega projekta.Te dni poleg finančnega zapiranja zaključujemo tudi zadnje dejanje, kije povezano z našim rallyjem. Na spletni strani smo namreč objavili natečaj za najboljšo fotografijo z dirke. Prijavilo seje dvanajst avtorjev, vsa k je prispeval po tri fotografije. Komisija je izbrala tri najbolj izstopajoča dela in jih je nagradila s praktičnimi nagradami. Kakšne načrte pa imate za naprej - ali se nam drugo leto obeta še kakšen podoben dogodek v naših krajih? Upam, da lahko obljubim. Imamo že napravljen osnutek, da bi samo dogajanje malo razširili še na druge lokacije naše občine. Vendar alfa in omega takega projekta so tu zbrana sredstva, zato, dragi sponzorji, že vnaprej se priporočamo ... Kaj lahko poveš še za konec? Vsem našim sodelavcem in prijateljem želim vse lepo in srečno v letu, ki prihaja. Za prihodnjo sezono pa si želimo, da bi uspešno sodelovali na prireditvah. V kolikor pa koga naše delo še posebej zanima, vrata našega društva so vedno na stežaj odprta. Informacije lahko dobite na spletni strani društva, na facebooku, ali osebno pri naših članih. Lepo vabljeni. Drugače pa, vidimo se na 2. rallyju Železniki 2015. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA I križanko sestavila J.Ž. gibalo, vodilo teniški pripomo- ček atenski državnik vojsko- plohom kemijski znak za Indij Nataša Jerala M okrasek, nakit hkraten g§ divja žival umetnost (lat.) dvoval. alkilna skupina upokojen uneverzit. profesor kraško deček s čudežno svetilko središče vrtenja 8 nanos snega Seve? sloven- pokrajina stanje ozračja 3 redko m. pokrajina v Grčiji glavno mesto Sirije dan pred novim plantaža avtom. oznaka Benetk materija 7 odpor. qib. naselje v soški dol. kmetijska ribja koščica igralka Gardner športnik alpinist. oprema moško oblačilo prebival. severa pripr. za ometanje m g§ Antigon. sestra 10 zvezda repatica 4 §g zmanjš. obsega M reka na Poljskem Hinko Smrekar 18 preroško znamenje 1 mesto v am. zv. d. Oklahoma naprava štediln. obujemo mogočna Oskar Kogoj igralna karta °X 2 latinski veznik eden zrak (lat.) metulja kantavtor Smolar slovenski kolesar (Jani) 16 tropska ovijalka kraj pri Postojni 25 globoka nezavest grški 9 diktat bolezen glavno mesto Albanije 17 oče krajevna skupnost Verdijeva nikalnica ang. pis. (Kingslev) Erika Teropšič mlada otočje Natrij 20 roman Clauda moško skupina gensko enakih organiz. g§f muslim. špinača gibanje smučars. tehnika priloga Slov. sl. glas. skupina M antični Slovani 14 pripomoč za otiranje nimem' M vojaški hr. pokrajina 5 sibirski veletok del. odt. luknjica v njorka gora na Notranj. vanje 15 zrakoplov 26 23 mozolja- 12 majhna slabša mes. jed Nobelij častni plemiški predel Škofje poklon, karambol okusna morska riba kosmata šala 2. in 21. črka ab. 22 turški oblastnik it. slikar (1476-1576) Potočnik Andrej sl. pevka Dežman H stopal oranje kraj pri Poreču poltema §g primors. jed mesto v Dalmaciji oslov dlas mesto v Rusiji, ob reki Irtiš 13 rim. bog. del hlač aškrčeva pesem predsed. uprave DH (Rejec) 24 doktor Radij drugo ime za dušik 19 strast gl. števn. zajedal, rastlina na drevju 6 pristoj. za ^Silva 'Sto 21 likovna umetnica g§ |§§ Andrej H M neomej. trajanje 11 Uf pisatelj Fleming M M >' o o* "O N" C >' 2 E P S ^ 1 N C ■§ o_ y 4 2 3 &S O (U I? f ° 2-g D _Q * a "S 2 S s z C Q :§t >M HN] >N S ffeč !< ^ o5>u >u >u \ LU LU LU < lisi II e LU o LJ-1 . LU I— 3 I— *-/"1 S ra O ra n ™ ^ q cn x cn ai cn en c H3 o ro o ro 03 Ot c a c u c c o CN rn V S t es T5 § I? Io O ,| &l ! h- log o-85 ifi CL^f U) Ie I pl 8-^lš 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Ime in Priimek Naslov