Hofbibliothek
Wien
St. 51.
V Gorici, 19. decembra 1884.
„^oSavt izhaJH »•	•jak notol;	in  velja
po poSti prejomai)	a\ v Gori.	na <loii»
po':i»m?a-		
\\t> ir»*o		i.-K)
i*o| Win     .		•20
Otvrt SotJi		i.10
IVi ozcar.iish  :i.	f:;! •> tuil	¦ ri  ..;,!,.
ftunicah" st> plae-;.".-	/... ti^vail: •	• i-^J.ip-
no v r&:«i>		
S kr. «•.. ,..	:-'.:,   «   1.:-	
	5	
Po^ameznw 5tevilke se dobivajo po
8 kr. v tolmlounicah v posposki ulici •'Hzu . treh l.rnn", na starem trgu in v nsuiski n"i«i :er r. Trstu,   via Ca-
SOIITlft,  :s.
Ht.. ui iiaj >e Magovoljno poSiljajo iiri-ilnisiiji ..SdOi'" v florid na Trayuiku Hi, I., narotaiua pa opravnifitvu „So8e" Yin. della. Croce fit. 4 II.:____________
itokopisi se ne vradajo; dopisi ¦ naj se ltlagovoljno fraiikujojo. •— Dolalcom in drugim nepramoftriro se tiaroeuJn* writa, akoae oglase pvi oprftvafstvn,
ol^., :.::„:
Dve dru&fcvi
b, Cireolo c»ttotico. — Katoii§ko d r u I t v o.
M»j4 tern, ko „L*»i"neu ne pozna Se natanko inej turd defc»'Inima natodoma na GoriSketn ter klice 8Vujt.» odvetntke na pomof, da zafnejo narodno prav-d<\ ki bi m» vtekla li'ta in letu in bi Se 1«* takrat koueala, ko bi izmoi/la du$e\ne in giuotue moci na obrh t>tiatu-h, ah ko In kdo z tuogociio in veijavuo beted.) vuu's zavpil: m;r h.>cetu imeti, po;-tava u-lja! — jf diug'-mu druStvu, ki m* imenuje „Oiin)lo cat-Udico* ait ,K:itol.sky dru>tvo", praSauje glede n.ej uzV zdavna riseno; zato more na dani iu dolnccni pod.ag* iltdovati /.a v*i»strau»ki razvuj goriskega lunula in dficlc Kako vehkausk je raziocek mud tenia drustvotna: t-uo je pravU'iio, ima stalno i.i trdno pod-lago, vcthia ter v /god-»v'.:si thofikrat potijcna nacflla, je sposubno, da dditje v hlagor na vsiko strati; — drugo r.e p.w.na >e hvoj«'g;i delokro^a, nima didoCenih tat, ^e hufie Se U» l»»itti /i svet, ki je v .sasedavi j<>>» se-ts i» i lii-kdy. ii" vt\ krae»iii n;uVl bi hi» di/ilo, je v vshu n»^i)!'-vi, '.*¦ i-l::u> ••• t'.», da bo/tvel.i v pro-piru i;i da ta psv^r boi^ nekaten rahslt v t<vojo kn-rist. Ak'f nam j** /biratt med <inis>tv'»m:i, pa^ ne bo-ma d»»J'ji» ((usutftljevali. karu nam j».' u.4op»t«.
8»uda, da ;«' BC»rco{.u- tako d<dgo j^pal; v /ad-njih letth ni bilu t-k-nu nu* \^{', o njem MhSati. Sanio L-«• je j-apei umrl ah /*e je bd n^v izvuljen, priredila se je t'-ina m »>a ah |-a ^avnotni vetier. Ko je bil yre«vit.i c^vir v (.» tr;^:, p fklonit -se inn je ndbor te^a dr»»t\a trr ut'i j;? i^T'ti:.! siAvr.fistno stov;!k«i svojei^a gla>:ia „L' K:-o del Lst«»ralc*". Nov.iu .^kofoni prirejal je k»p.' bl'?..,i:e t-.'-r s::u \i it it iijog->Vi) za^tavy z tie.* katvtitu'. «di i>:.iski n 'iuli^endi pra/iiiiwh v ceikvi ah p.-t pr»)t»»-ijait. iVug'vM U'.-m-) brah v goriski zgodp-vini o dtiuvai;]*. tega dru^tva v zadnjiJi ietsh, ako od-dtejemu par tciegram->v, ki so se pr.slali v U.m in na Dunaj o ra/nih prshkab, ter Hiovcsui lyrtvaski sprc-vod grofa Chatnbordskega, kalerega su je udehzilo, ak.» se ne niotimu, tuJt to diastvo po uekateiih >vojih odborutk;b, kajci udt»v menda uze tiko ni vec imelo.
Kak^r je b;Lo pei:t;Lno zivijenjc konservativnih Gorita'jov v dru»lvu ja'..»Vi», Uku je bil«) tudi «ielo\a-n;e (huV.sesugt gIat':'-» »n pi-am-/tub zinertiih Ila-hjariov w'ade jivu;h /a ma prttej mrtvo. Kuuservativ-u-.i g'.a^;..« -*• „v t^Lvi'i*;. kadar >,e ma je pnijubdo, all kr.dar ;e l:\>) mJ;»ti^ ; vefktat stf inu je bralo na obra/u. knko tciko tiiti je b:t-* pnorit: o reteh, ka-tetih hi mygh zanicltats,   sn vfiay.h je   inielu   toliko
LISTEK
Besedica o cerkvenem petji.
CDaJje.)
Ali j e pa p r i n a ? mogoic, d o s e ft i tako iktipno ccrkveno p e t j e ?
Da: ako se dela ozbiljao in vzajemno poprime-mo, to K-hko raalo pa raab dos.eztmo — raiodu in cerkvi v M-'.ko dobroto.
Ihuzta sv. Mohura izdaSa je dva dela ,Ccc:lije"; s tern pa y- sstorjen sani'» zafetek k zboljs'ir.ju cer-kvttieca petji. Zdaj potiebujemo cerkvetto pesmarico brez napevcv, t. j. zdrt:2cna eba letnika sCccilije" v eno ktijigo. To knj.go z luolitvenikom naj bi izdaia in vezar.o vazprodajala nK<.toHSka Bakvarnaa v Lju bljaui. Tej k:;jigi iiaj bi se tudi dodal kratek a jascn poduk o skupnem ijud^kem cerkvenem petji. Tako bi Slovenci glede cerkveirh oziroma obrednih pesmt vender le enkrat prtSlt do stahiega reda; imeii bi nekaj dovrSeuega in skupnega. DoioCiti bi trebalo, da se drzimo ediao teh pesmi v cerkvi, ker ugajajo cerkve-aim doloftbam. Na tej pesmarici naj bi se (razen pra-vopisnih in slovaifinih nadomestil) nikdar ui6 ne spre-minjalo, prav tako inalo, kakor pri evangeliji, oCenasi, )td. BUUoumuih iu pobozaili ljudij uahajdlo se bode
opraviti v Rimu, Parizu, Berolinu, v Kini ali na San-viftkih otokih, da je pozabilci na doma&j zadev«, ki so popolno zavzimale in zanimale javtio tnnenje. Ni Cudo, kajti posmnezniki niso bili niL drugatoi; veseli so bili, Ck so smelt veasih « kakim inestniw polnbo-gmn babneati, cu so smeli na eesti odkriti u mu in glubuko pokloniti, t'e .so smeli v seji mestuoga Btare-iiiihtva driati kadilnico, v katero je drug di§av na-kladal, ter potem zavihteti jo parkrat proti predscd-niskemn stoln, ee so smeli o fiasu volitav v stareSin-stvo na videz za svet popraSaui prikimati prodlo2eni listi, fie sa snieli Cine oblake nad kako mestno osebo zarotiti, Lu so smuli biti v sredi med konservativnim ljudstvum in liberalniini velika&i, ki so brez ovire vo-dili Ijudstvo na vrvici, kakor jim je bilo drago, fie an Kineli videzno delati, a v rcsuici tnirno in sladko spati ter pnstiti delo svojim uasprotnikom, ki so (m prav dobro potabili.
Tako postopunje ne zaslnii bvale, ker menimo, da ni prineslo mestn one kormti, katero sine melfiaii pnftikovati oil konservativuih veljakov. Mento jo lea* tobiiko in konservatjvno iu ne mora kot tako kazati tudi v sviijem zastopu na xunaj; v vidnih uredbah mora biti ta mestni zuaCaj uteleSeu, zato da mesto veduo vdkn ostane, da ihj pride v roko ?.idom, novo-dobniin iiberulcem, prepirljivim odvctuikoin, italijaui-siiaom, KuinupaSiukoiu. KatoliSkim GoricSftuom no more biti ljubo, da se ncki ftdovsko-liberalni list Sopiri, kakor da bi znstopal gorifiki! mt'scui^tvo, dasi **go-varja le veleposestvo, kapital iu tovarno proti delav-ei'iu in manjSim obrtuikom ter vzbujn, vzdr&ije, §iri iu neti naiodni prepir mod mes&ini, ki so aicer po-lilevnega znacaja. Oai lis»t iu njegova strauka se Soph ita. ker so kouservativci prepustili polje bre« boja» kakor smo zgoie oinenili, dasi pripada vse mesto z malimi ijjeinami kouservativuemu sneeenm tabru ; ugo-varja se onemu listu ie v nekaterih tofikah, s polo-vicarskim bojem be pa uiC uc doseSe, ker ild se da vCasih v laalih receh navlasfi premagati, da nasprot-uika zaziblje v sladke saojc o zmagi, ter na drugi strani uenadlegovau hlastuo iauje. Liberalua (v na-vaduem, zidovskem pomeuu) naeela se Sirijo tudi med priprostiin ljudstvoin in celo taki cevljarji, ki delajo vecinom duiiovuom in nikakor nimajo nameua, da bi be & ceikvijo skregaii, uasrkali »o se uze precej nnaj-iibeialnejiih nazorov", ker vidijo, da celo konserva-tivui veljaki ne kazejo prav posebno studa nad libe-ralnitn vii.sem; ako ui preocit ali ako se ue dotika prevec nepoaredno verskih resuic. Mesto ja kunscr-vativuo  iu potrebuje tako zastopanje  v javaosti,  ki
vedno, ki bodo cerkvene pesmi zlagali in ki tudi kaj odli«5nega dovr§ijo. Veduo se bode nahajalo izbornih strokovujakov v muziki, ki bodo krasnim pestnam na-pravljali dostojne napeve, — ali zaradi sploSnega reda in naSela, da se mora red v cerkvenem petji ohraniti, uaj bi se brez §kofovega dovoljenja ne smela aobena druga pes em v cerkvi p e t i  r a 2 c n o n i h v pesmarici.
Omenjeno pesmarico pa tudi zato potrebujemo, ker se nahaja v ,CeciHj'K prav mnogo pesmi> ki jih ni dobiti ni v Voleicevi ni v Potofiuikovi zbirki, pa tudi ne v druzih molitvenih knjigab. S prepisovanjem pa je teiavno delo; vsak se ga rad ogiblje.
Tako pesmarico z molitveuikom, trdno vezano si skoro vsak rad kupi, ker rau bode i»ovoljuo sluzila za petje in za molitev. Samo s to kujigo pa §e ne do-selenio zaSeljeuega cilja, prav tako malo, kakcr dra2-ba sv. Mohora s BCeci!ijott, ako bode veeinoma le^ala nevezana v kakSuej skrinji.
Nasemu ljudstvu je treba v cerkvenem petji poduka; ta posel pa naj pre-v z a m e 1 j u d s k a s o 1 a. Petje je u2e toko zapo-vedan predraet; druzega bi ne trebalo nego spore-zuraljenja s Solsko vrhovno oblastjo. V Soli bi se go-ji?o cerkveno in narodno petje. V osmih Solskih letih dosegel bi se zazeljeni ctlj. Trebato bi samo, dotifino tvarioo praHtieno po §olskih letih razdeliti. Pripomo-Cck k temu poduku imdi bi u^eoci na koaci evojih
fzraza popolnoma njegovo mnenjo in njegovo teznje, Le zato ker so konservativci coke kri^em dr^ali, pri-Sli so 2idi, Uboralci, barantafii na vrta, ki skuSaJo avo-je gospostvo s tern ohraniti, da se konservativnim upljivnim modern dobrikajo, da bi ne zaCeli dolovati | proti njim, Javno je znano, kake name&e itnu neka sedaj veljavna strauka v maraikaterem ozim, ki se pa boji izvrSiti jib, da bi no priSIa v nemiloat pri me§eanstvu, katerega ni mogla se dovolj pripraviti za svoje namere; ali kako dolgo bono eakali, da Be ji vse ponreci, ako pojde tako naprej ? Tu je treba delati ; konservatizem ima mo6; ako se postavi na no-go, pridobi v skoku vse, posebno zdnj, ko je meato utrujeuo in u^aljeuo zanid vednega Scuvanja z libo-ralne strani, vsled Sesar je priftel raaraikdo iz dei^n pod kap. Mesto hrepeni po konservativuih nacelih in konservativuih mozeh, ki bi ntvar v roke uzeli, ki hi inir naredili vcdii zdra^bi in propiru, Mesto je obrtno, kup^ijsko in zdravHtvcno; kot tako ne more prenagati prepira, mnpak potrebuje miru. Gorica j<5 konservativna liboralut so le tisti, ki v propiru iSciojo dobirkn, z jako redkimi zjomami, lelo mestnega.zu» pana nimiun za tako liberalnega, da bi m ne dal lii'cpriCuti, le — vodstva tnanjka.
V tnkib okoli§Linah moraino biti hvalezni vitozu dr. Doliacu, bivtau ^upanu goriskemu, kt je znal mestno gospodarstvo tako dobro voditi, da je Gorica za njegovega Pupanovanja imola kapitale, pravifinemu inn^n, ki m ja tinganjftl kot dugglni poslauec v na-sprotji z nekaterimi svojlh tovarlSev v enaki meri za narodne, ginotne in politique pravice goriSkib Sloven-cev, kakor gonskih Italijatiov, ki je tudi v zadnjih I letili poudarjal v italijaoskein konservativnem glasilu, da Slovenci imajo pravico, biti zastopani v mestnem staresinstvu. Temu mozu, piavim, se moramo zahva-liti, da ae je v zadnjem casu zopet oglasil, daje zbral nekoliko pravicaih tuo2 okolo sebe ter jim polo^il na sree, naj se zberejo, naj zdramijo zaspani BCii'Coloa, naj se brigajo za mestne zadeve, naj se ustavijo^brez-pamctnemu in pogubnemn prepiru, ki ga netijo neki nespamctni koristolovci med GoriCaui. Poudarjal je pn tej priliki, da „CircoIo* ima za pbdlago korSan-sko resnico, pravico in ljubezun, da ue pozna razloC-ka med ubogim in bogatim, med SSovencem in Itali-janotu, da skibi za prid obojih v enaki meri. Hudo-musni Hberalci se bojijo tega nafiela, ali po§tenjaki se mu ne bodo upirali, naj bodo katere koli narodnosti. Visoka vlada bo s programotn zadovoljna, ker je av-strijski, in bo drustvu tudi naklonjena, kadar dobi druStvo moC in vecino v mestnem staresinstvu.
beril, in sicer prav one pesmi iz pesmarice, ss veda, po zmo^nosti ucencev razvrScene; z uapevi alt brez njih, to bi §olski strokovnjaki dolocili.
Tako bi dosezali omeujeni cilj leto za letom la-Le. Postalo bi tako petje raej oarodom splosno inf^za-jemno. Petje bi se wiomacilo ne le v cerkvi nego tudi v vsakej h&i. Mladina bi doticae pesmi u^e na pol zna!a, ko bi zacela^pohajati v Solo. Poduk bi bil o-laj§an; cilj gotov. Sola b i tako p o s t a I a p.e v-sko narodno ognjisfie, cerkev pa pov-sko narodno sveti§<5e. Lepo bi bilo to I Slovenci smo pevski narod, Sola in cerkev naj nam to lepo posebnost varujeti in negujeti. Do zdaj pa se je v tem oziru zaneraarjalo na§e ljudstvo. Tri ali Stiri kmetske wbravurett so pele ali poj6 v cerkvi za vso v cerkvi zbrano druzbo. Ako je vzhodna ali pravo-slavua cerkev od nekdaj ponosna na ljudsko petje v cerkvi, zakaj bi katoliSki Slovani tega ne iraeli? Za-kaj bi nase pevsko ljudstvo moralo v cerkvi molcati?
Ljudstvo uze zdaj, brez poduka, kolikor toliko dobro poje nekatere cerkvene pesmi; koliko bolj za-nesljivo in povolino bi pelo potem, ko bi bilo po vseh straneh podueeno v takem skupnem petji, Tri dobro 5 e t r t i n e zbranega ljudstva lehko poje ubrano iu pobozno. Doticnira pa^ ki nimajo glasu za petje,. se lehko nasvetuje, kakor zdaj, naj v cerkvi nepojd nego naj tiho mulijo ro^oi venec [ali iz knjige. Na u-redW je;V«^ l©i««e*                              t^oneo nrib^
Milostljfri gospod fcnezonadSkof pogregal jc de-levanje tega drustva aie zdivna, kakor povzeraamo iz italijauskega konscrativnega iista; tega smo bili prepricani uiie od nekdaj, tudi takrat, ko je meail li« beralni list, da se svojo neukretno hvalo priklene na se kneza, kateremu je o&tal kot podedovani greh, da je TOjen Siovenec. V druitvu »CircoI© cattolico8 je 2birali§ce, kjer se najdejo po*teni mozje z namenom, da bodo skupuo delovali v prid mestu in dezeli na kerSanski podlagi, v bratski slogi. brez prepira zarad narodoosti, ker pustijo vsakemu svoje.
Tako druStvo je hvale vredno, tako drustvo ima prihoduost, ali delati je treba. Sezimo si v roke, go-riski posteni Italijani in Slovenci, ter glejmo, da bo-mo varovali mestne koristi proti „n&jtiberalaej5im na-celora*, katere prizoava ia. trosi aeka brezdoinoiioska htranka, ki isce ia nahaja svojo domovinu povsod, kjer ima dobiiek, ki seje razpor in prepir, kamor pride. Ne dajmo se zapeljati, da bi merili meS&nske in do-movinskc pravice po narodnosti; Goricanl smo vsi, vsi priznavaiuo vecne resnice ter nacela kerSanske Ijubezni ii. narodne ravnopravnosti. Vie stoletja so ziveli v Gorici Slovenci iu Italijani mirno drugi po-leg drugib, ne da bi se bili kavsali inl&sali. Cerkve-na obla.it bill je obojiin pravicna ter je oznanovala bozjo resnico vsakemu v svojem jeziku, uikoli niso zabavljali Slovenci cez italijanske pridige niti verni Italijani tez slovenski kerSanski uauk, le neverci in svetohliaci ee morejo v tem oziru pohujsevati. Ako se je vzbadila zdaj razen verske tudi narodna Cut po vzgledu izvelicarjevem, ki je Jjubil svoj judovski na-rod, all borao dovoljevali to cut in omiko na podlagi maternega jezika saiuo Italijanom iu ne tudi Sloven-cemV Kdo more zavirati, da bi bili tt kr&eni? rekel je st. Peter, ko so ajdi sprejeli vero Kristovo; kdo sine zavirati, da bi se Slovenci zavedali svojih pra-tic ter delati za avoj dusni in gmotui napredek? pra sawt mi na§e libaraloe svctoblincc. Nifcda ne sine tega zavirati, ker drugace bi se ustavljal naravuim pravicam, ki so od Boga vsem (lane in zagotovljene. Nekateii ttalijanaki napetezi bi radi zatrli slovenski jezik in sloveuski aarod v zlici vod-.*, ali tern Clovo-koljuboin se ujih sfelja ne izpolni. Vefiina itilijanskih Goricanov priznava krsanska nacela, ki zahtevajo rav-nopravnost vsem narodom. Ta naoela sprcjcl jp za svoje vodilo nCircolocattolico" ali „KatoH3ko druStvo." V to dvostvo vstopimo k pobtcnim Lahom tudi Slovenci, ue le iz mesta, ampak tudi / dezele, da o-hranimo inestu 6i3t, dczcli inir, da so upremo „uaj-liberalncjSim iiaCclora" ter da poskusimo, alt bi se ne dalo korititno delovati na podlagi krSanskih naCcl ,v Ijubcssni, slug!, braiovshcui porazumljenji In kerSau-ski strpljivooti ali toleranci. Fodpora visjcga duhov-nega pistirja nam je zagotovljena, ako se sinomo za-nasat; na besede. ^Ecove8; sodnlovanje vseh dobro misleCih ter poSteaib meScanov in dezelauov je goto-vo, ako vodstvo na primeren nafcin povabi Slovence iu ItalijaLe k pristopu, ako o pravem casu skliCc ob-Cni zbor ter doloii, kar je potrebuo k uspesuemu de-lovanju. Ako vitez dr. Doliac s svojimi mozoii to dose^e, hvale^no bo mu mesto, hvale^na de^ela, hva-lezoi Slovenci in pravifini Italijani. Na delo torej, konservativni veljaki! na noge konservativno Ijudstvol dovolj je prepira in mrznje,   naj jzavlada — mir in
dimo po teh znamenjih, nasiCeno nestrohnelih tmpe', tako da ne ba mogofie dalje pokopavati. Srefini seda-nji mozje, ki takrat ne bodo veS ziveli.
Dopisi.
V CtOrici. 17. dec, — V zadnji svoji Stevilki pripovedovala si, uraga 9Soi5a*, da se dobivajo koste-njaki na novera gor&kem pokopaliSCi, ki po mneoji nekaterih mo/ izvirajo raorda iz jako starib Casov. Dovoli, da odgovorim na te besede, da oni kostenjaki so sicer stari, pa ne iz one dobe, v katero jih po-stavljajo niozje, ua katere se skUcujed. Ti kostenjaki izvirajo ti. Casov francoskih vojsk v zafietku tega stoletja. Med francoskimi vojaki, ki so bili takrat v Gorici, razsajala je huda nalezljiva bolezen, za katero jih je prav veliko umrlo. Zasilne bolniSnice so imeli na BlauCi in na Rojicah; trupla so pokopavali po nofii brez duhovna in brez truge (krste) po veL na enkrat v euem grobu. Kraj, kjer je sedanje goriSko pokopali§6e, bit je takrat neobdelan, mofivirnat in brez vrednosti, zato so na njem pokopavali, ker tarn jt ni bilo treba nid plaCevati.
S tem pa nocem reci, da ni prav, kar si pisala o vrednosti dauagnjega pokopali§&. Tvojega mnenja sem tudi jaz in vsak razumtsn dlovek, kdor ni siijen zarad kaklb. ozirov, da izraia drago mnenje, 6e tudi nima drugega, kakor je o nekaterih gospodih javuo znano. Omenjcne najdbe pa niso nove, ampak naha-jali so kosteujake na tem svetu uze takrat, ko so kopali za ?.id okoio pokopaliica. Mestni ofetje so bili tore] za casa opozorjeni, da oao zemljisce ni sposobno za pokopaligfie; ako se sCasom zgodi, kar se jsm pro-rokuje, ne bodo mogli izgovarjati se, da so nev*ed6 kupili slab svet za dobro pokopalii^Se, katero so hoteii napraviti. J'rancozi so uze nad 70 let v zemlji in so ohranili §e lepe, cele zobe; enako bo z Gorieani. Srefini meScani, ki za petnajst let bote morali napraviti spet novo jpokonaliSfie, ka|U sedaDie bo, ako go*
IZ pri§ke Okolice, 15. dec. — Mislil sem vender, predraga .Sofia", da se dobi ? Sempetru kak domoljub, ki se potegne za €ast svoje oWine proti studnemn sramogenju ittlijaiiikega liberaluega lista, ki je pisal, da Ijudje iz tSeinpetra so treni Gorifanom, ki so v kremi pili, ua cesti nagajaii ter odvezali j«r-mene vprezcuemu konja, kt je stal pred krCmo, in da so se vslcd tega oni trije goapodje po pots zvruili ter poSkodovali sebe in koaj^ko opravo. 9Gorrieres pri-stavlja k tt*mu porngljivr*, da tt. velecenj^na .Soca*-, si Slovence zagmraijal* in inn-la k >t nemogoce, da bi slovenski okdliiaui kaj takfga blmli. (Uvwilx si ri*»-nico, .Oirriere" pa j' zatrubil m^d svet iii>rtksnicot kateri j« dodal se po iueh iu z..nitevanj?. I."i'»vd\vh Stevilkah s« om^iv.la, da jc njogovo j.oeoi-ilo krivit'uo, in vendar ni preklieal km.-njasici hberati-c niti besf-diet; svoji'ga zanitavalne&k pwucila. Ker i.thbog tudi iz Sempt'tra ni d^^i p>praT^kT c»l k««ler bi g.i pri-Cakoval vsak po»t«u elov*>k Kt .!-/! k.tj u.i r,voj'> Oa<it in ki se ne boji wake libcratne senc<>, i-pr^j^ij to | umrhm "6|aII(im< mate vrhtic; v svoje prvtlito, v katimh raziuzan stvar, kakor sem jo stiSal od mozT kl so bili na cum ia na drugem kraji priLnjoLt.
Trijc- Gorieani so pili najpwj v Vertojbi j»ri vni mizt s cetrtim gospoitom, » ka'erim so s« prijazuo pogovarjali. Ti trije go^.podje ustancjo »«! itir/tr, pn-zdravijo i:/trtfs;a in se odp**ljpj<» w. Vertojb,*. KrCnM-rica pride in zabteva od fr-trt-gi g^poda. naj plaua vino, ;ki so je pili odisli trij«» gf,^»odje, m» da bi je bili plafiali. Dobri gospod s«v nad torn budiji^ a na zadnjo phca, ker bil je — Slove«?c. Med t.-in so oni trijc goriski go^parije pridrdrali v Kempetcr, i»u-stijo k'onja pred fcrfimo, iriedovanjo ter zapovejo vino. Ko so izpili, so hotcli namliti kak>r v Vcrtojbi, a kremar ne bodi lea, zastopi jun pot ter pravi, daj'di ne pusti iz hiso, dokler no pla&yo. Trijc gori&ki go-spodje so zaCeli upiti in razsajati, u rtlcdnjiC vender plncajo ter grcjo iz hise, Tu se vrzcjo vukrat edeii, ctikrat eden na voz s celo te//>, kakor ljudju, ki so pol vinjeni, pol ruzburjeniy tt-r >.aoaejo n.itcgivi'i v.i-jeto, da je ubogi konj lornil ua vse Htrant. Na -itkrat potcgucjo konja tako mocno na m\ da se konj obr»»; za pol kolobarja iu sslomi pri tej prifii ojf. .liorri-rovt" gospodit: s« pa niso zmiiuili za ta, ampak so zdirjali po costi, na kateri, kakor pravijo, so se pre-obrnili.
To je resniCna dogodba; BCorr." j« pa tako pi-sal, kakor sem zgoro omenii, ter je v neketu drugem Clanku pozivljal okrajnega glavarja goriskega, naj po-stopa postavno proti takim nercdom. S tem se tudi jaz ujemam, k«,r tako dobi ^Iovenski kremar placilo, ne da bi se urn bilo treba prepirati.
Govorili in odzdravljali so tudi zastopniki akad. dinStev: Zore, Zvonimira, Tatrana, Bukovine, akad. Spolka; samo Poljakov ni bilo zastopaniii. V zabav-nem delu peie so se razne slovanske pesmi in napiio se je tndi nezaemu spolu, ki je bil Castno zastopan. — Tako nam je „Slovcnija" priredila krasen vefier in siiielo trdim, da se pri nobeuem drugem slovanskem droStvu ne bo§ tako dobro zabaval, nego med nami Slovenci. „Sloveoija" vze od nekdaj slovi po svojih vecerih, 2elim ji, da bi tudi v priho^nje ohranila svoje dobro ime in naj nam zopet kmalu priredi tak pri-jeten vefier!           ____
Politicni pregled.
Na Dunaji; 10. dec. — (Porocilo o slavnosti. ktero je pruedilo akademifitio druStvo „S I o v e n i j a1* na Dunaji.) PreSirnova slavnost vrSila se je, kakor obicajoo, tudi Ietos prav dobro, da ne reCein sijajno. Vse to^ke sporedr prieale so, da se „S!nve-nija" pripravlja, da se z dobiimi moCmi pripravlja, fie misli kaj pnrediti. Kajti gostje, ki pridejo a takih prilikah v ffSlovenijo," so odliCni, kterim se ne. za-dovoli s 5emer si bodi. Pozdravii nam je predsoduik g. A. Fraoko med drugiiui prof. Stritarja, Sumatuv Kaudernala; driavne naSe poslance: VoSujaka, Pfetf ¦ j lllCA
ferja, Poklukarja, Baica, grofa Marghcrija, Nabergoj* in Obrezo; daije L«*.vi<Snika, dr. Lisjaka, /upnska ,?an-darja, Kalandro in se mnogo druglli odliCnih gostov: kar kaze, kako 9Sloveuijau po svojih slavnostili sluje.
Pevaki zbori so se povscm jako tocuo iti lep•» peli; posebno dopal je iveterospev „Tidca gozdna", ki se je zares jako aeino in z obCutkom pel. Gospica Bogomila Suraanova igrala je na klavir tako sprutno in gladko, da ni bilo plosku ne konca ne kraja t.r da je ljubezniva gospica morala §e jedeu komail zai-grati. Predsednik poklonil je gospici v imenu drustva V zahvalo in priznanje krasen sopek.
Takisto pokazal nam je g. L iirastutk svojo veliko izurjenost ua citrah. Sviral je z najboljsim vs-pehom na pamet veliko Umlaufovo fantazijo. Glavna tofika slavnosti bil je slavnostni govor. G. dr. Majaroti ocenjeval je PreSirna,   kakor zasluzi, primerjal ga je
GoBposka zbornica je imela 16. t. m. svojo prvo letosnjo sejo; predsednik jo izjavil domo-ljubn'» /adovoljnost 0 prcvzctji novega zborni-skej,ru poslopja, zabvaljcvaje se vtsoki viadi in stuvbarskiin umetnikom, kati»ri so pripomogli k izvr&itvi moniunciitalne stavbe. Ko so s« nav-z.»i;i udj« izraxili svoje socutje med poittnicatni nan*dili so novi udje obljubo ministerski'Riu predsedniku, in na to so so vr-silft nckatcre dopolnilnc volttvc v razno odsekf*.
Tudi poslaniika zbornica pridno delujc tako v javnih scjah, kakor v udsekih ; ali njeno de-lovanje bilo bi se uinoK>) vspeSncjSo iu plodovi-tej^e, ko bi lovicarji /. nopotrebuimi ititcrpula-ctjamt ne tratili drazega casa in s tem 11c za-virali piodnega dulovanja. Naj ostrvjsi napail le-tosnji jc bil oni, s kateritn je poslanec .Xcu-wirtlt hotel v zadrego spraviti kupcijskcga mi-uistra I'ino-ta, kakor da bi bil ta proti postavi o lokahiih ^deznicah dal dovoljonjc dt-zelanski banki za grajuuje /ele/.tuce od St. Hipolita do Tulna in od tod do Dunaja. Vsak krat kader kak minister stopi v zvezo z iinuuovano banko, mora jib .slisati od lovi(;arjev. Pred dveina Ie-toma dtdali so pregluviee tiaaijOneinii iiiitiistru^ ker jc bil / njo sklenil ;;eko dr/uvuo posojilo, zdaj napravijajo situosti knpeijskt:nui ministru glecle one zele/nice, kakor da bi ne bila lukat-na. Minister se je ixguvarjal in trdil, da je po-atopal po-itavno in da bi bil vso prej pricako-val, nego tt napade. Ti pa dohajajo le od tod, ker pri oni banki utmajo prvega giasii zidi in ne nosi zvonca glasovitt Hothsehild, cegar denar bi imel bit! po mislih uasih levicarjev ediuo ve-Ijavcu, V seji od 15. t. m. sprejel je zbor po-stuvo o nabf>ru vojakov za i. 1885 in dovolil proti ugovoru Daluiatiuaev v pudaljsanje izjem* nth sodnij za Kotorski okraj v Daimaciji. V isti seji je porocal v imciiu pravnega odseka vitez dr. Tonkli o odpravi porotuih sodnij na Dunaji in v Klosterncuburgu. Lcvica, kateri so zdaj, ko stoje pred durmi nove drzavnozborskc volttvc, posebao pri M*ei tudi dtdavci in 5e celo so-cijahstij je sicer ugovarjala; pritrdila pa je des-tudt ni hotela pritrditt   prremu mini*
strovemu n.i?vetu, da bi so odpravile porotnc sudnije tudi za Duituj.sko Novo me>to. V zadnji seji t. j. v sredo pa je sprt'jela vecina predlog zeleznieaega odseka, podaljsati poatavo 0 lokal-nih zeie/incah. ter je ob enem nasvetovala mi-nisteratvu, naj skuLa ua drzavne strode od Tulna pa do Dunaja graditi se drugi tir Franc-Jo-zefove zeleznice.
Francoske uradne novine razglasajo novo volifno postavo za senat; kaniora in senat sta zadnje dni dovoliia mini^terstvu nov kredit za odposlatev vojske v Tonkmg. Tudi auglesko po-sreduvanje ui pomagaio; tu tedaj ne ostanc drugega, uego da zaune se rediu vojska med Fran-
Domace in razne vest!
veiikim pesnikom druzih nurodov. Govornik je zel 1 c0/-1 'in Kitajcri. In res najnovejse vesti govore, mnogo pohvale. Koucal pa se je prvi del slavu).-,ti /. \ da so Fraiieozi priOeli streljati na Kitajce. „Vencera narodnih pesmi" Kocijao&icertsm. Kuiiko | navduSenja so provzroiili ti biaeri narodnih popevK i med posluSalci, se ne da popisati; ponavljati ga je I bilo treba. — Brzojavljali in fiestitali so Siovenijt: I dr. Ivan Tavfiar, dr. Babnik, Doleuec, Skofic in Qt^ r HuSek, prof. Kutar, Primoiic Matko, Bokodelsko bra!- !          GoriSka ditalnioa  imcla je prcteklo soboto,
no druStvo v Tolminu m TriarSki Sokol. - V zabav- , 13. t. m.. svoj letoioji obLoi zbor, ki je bil veliko nem delu, kjer se je mnogo govorilo in napivalo, od- . bolje obiskau nego druga leta ; zanimanje drustveui-likoval se je posebno govor g. iupaika Raiia, ki nam kov za usodo nafoduega drastva privabilo jih je bilo }Q akademikom posebno polagal na sree, pribli2evati v obiluem Stevtlu k obenemu zboru. Predsednik je v se bratsktra naS:m druStvom iu kolikor mogote zdru- kratkem govern pozdravii droStveuikc ter navedel v att se. Primerjal je slovauski rod lipi, ktero  vihar   glavnih potezah dogodke preteklega dru§tveuega leta.
lahko razruSi, ae ima sauo malo kosata.
vej,
ne pa, ce je    Denaruo dtanje Citalnifino js jako ugodno, ker odato-oivsi odbor oustil je novema odbora ? bla|8ja|ci ||
nekoliko cvenka, kar se Me tlolgo nH?godilo.  Tajni- I kovo porofiilo je Daznaoilo, da je Stevilo dru§tveaikov I v preteklem  upravacsn letu   pnskofiilo   m 12, ter da je druStvo prired:>*  r.vojun   udom v leku euega leta 1 mnogovrstnih zabnv in vesdic.   Z navdoSenimi bese- J dami omenjal je a  porocevalec biv;uije  prvt tin Sital- j nicnega   castne.ga   uda,  milastljivega  gospnda  J.  J. j Stro.ssmayerja, vhdike dij:i!c-ivarskega, v Goiici, kate- ' remu v Cast se je bila   prindila   sijujiui   be>eda   28. \ maja t. 1. Kavzucnost vzv.s -nega gospoda   knezouad- j Skofs goriSkega in visokega njegovtga »«)?ta pri ome-njeni slavnosti ostuue zapi&anu z zlatimi firkami v zgo- ( dovini goriSke Citalnice.   Iz kujiznicarjevega   ponn'nla snio posneli, da je obogatelo druStvo v preteklem lo-tu za 356 glasbenih kosov iu drugih  tie!;  zares lep s napredek. Glede citalnieuega aUiuovanja   naroeilo se je novemu olbmti, naj sivar »>   pravem   Ctsu   vstno preudarja, naj izbere novo druLivu primeiu> *Tn:iov.i   . i.jit ter uaj skhee v ta uamen, ako se mu ba poind)-no zdelo, o svojem casu izredeu obt%ni zbor. Sledujifi no t>a volili pred-^duik, dtnaniiclr,  odlnrniki   iu na-mestmka.   Predseduik gonSki Cituluici bil je izvoljen I drftivni poslanec vitez dr. Josip Toukli.   V najlep* I Sem redu  se je   ubcui  zb>r o naznanjem   uri zacel, | vriil iu koncal. Xadejnino *e  da novi odbor bn dm* I Stvo modro vodil ter vat oval je po »voji mudrosti v- j sakr nezgode.    V to ime kiiee*iio njemu iu druStvu : ' ua zdar t
„ Concordia", nem^ko-'tilijinsko bn'.iio in za» j bavno dru^itvo, m /adovoljuo, da je pahnilo sloivusko j narodno citalnieo gorisk» iz d.Ht daajih p-.MMorov, tim- j vt-fi j» Se  na&ije,   kjrr  kill  more.   Ko  sti   sklepali j ..Coneordia" in Ctttlaici po^odbo   zarad   *kupne   po- j rabe dvoracie iu nekatenh pioMorov, bilo je govorje- j nje hi dog'ivorili i'ti   se tinli o nekcm kraji,   ki je v j vsak'» liifii neobhoduo potreben.   Dve leti je fitalnica I rabila svojo pravico   brez ugovitr.i  in   bre/. muCeuja; i alt udkar je zaOel vidn» ptevaguvati italijanski «lult v | nemsketn druStvu, delajo te Citalnici eelo v tcui o/iru j zapreke ter he ji vtata /'ipirajo.   t'Ualnifcui odbor se j je ze opetovalno obrnil u*uu)  in pisineno  na  odbor nConcordie",   da bi jej piivoiil to,   kar je pri poga-jiinjt obeeal, kar ^pnesijiji tri se zive pn6» (eeUtaje unuia), ali neuiika ..Concorda'* je na ustnc prito/be vse obe»\»la,   n'l pi.-iii'»ne u^ovose   pa it it k olgsiVinla ni in ovira Ciulaie.o v ptavici,   katero jej je odlndio piiznala pn oim'njenem po^ijanji.   N*e  v.'jhh,  all so tikega p:»^topanja b:»Sj kiivi italijanski ali ueinski od-borniki,   to pa v-jiuo,   da rei je taka,   kakor .smo jo opis\li, in da odb<jr:nkt tit dra.itvemki (vs«?h vkup o-kolo .">»)) tukajAnji'gA c. k. peipolka st. Ca o VpoH tell neprilieiuMib,   katere uapraUja  rConcordia"   vu>arju vedno zvestim iSlovencem,,  niC tw v**jo.    sConeordM" inorda nu'iit, da a t«Ma bo .Sloven e •strahovahi, ali za* ponmi naj st,   da  italijaaakeina zvlju   pour.i>{A proti hebt do zuiagc,   sami sebi pa jaiuo koplje,   v katcro getovo pade, ako bo liodtJa sedanjo pot.   Po tej patt ,Concordie* v dveh letth ni v«c;   v nje prostonh in j na nje razvahnah se bo S»sl in Sopiril  zviu Italijan, j ki jo prezette sz nje doinovj* kakor jez lis:co, ce tudi J je IJaica zvita ztval. Kdor drugemu jamo koplje. satu vanjo pade,   in ntkdo ga ne bo pomiiovai   zaraJ za- J slu2eriega isalea.                                                               I
Odsek za olepianje mesta goriSkega menda I ue dela biezaspe8:io, ati nekaj, kar una vsak^dan pred oC^nu.  ako hodi  ua Sj>re!iod  proti zeieztn-ki   po^taji, je vender ptezU,  kakor >-e^ii.   Ko »e  pride  mum* j drustveii*ga gSeIjsCm proti ^UUiiPZii, vah »e uavaduo j i 1«vj»  (jutr.mjo)  strain tak  ^tra-ati^k  in  neprijeten dun iz aekega vrta, v katerem tujbrze cvetiicam ku-njo, da sptehajalci neievoijui   noiake pospesujejo ter ae je/ijo. Dotifua peL ah  kviruik je zidaua, kakor se zdi prav tik zi«iu,  ki je ob teati.   Ah bi he ne dala ta pet  preveati  na na^protuo  stran JotiCnega vrta? in ako to m mogoCe,  aii bt se ne dal  uapraviti tak | dimmk, ki bi dim odvajal na v:tyko, da bi ne uadle- I goval mesCauov ;n tuieev,  ki se po onem   drevoredu sprehajajo.   Ker omeojent oisek m poka?al svoje de-lavnosci v tern oziru,  opyzarjaino  slavni  inestai ioa* gistrat in gospoda zapaua ua to nepriiifinost.
Baron Kemperle, predsednik prioiorskc de-leke uadsodaijc v frstu, nmrl je 14. t. m. o 5. uri ssajttt-ra. Iiadsl se je v Gorici leta 1811, a njegovi preduiki so bitt iz NrmSkega Ruta aa Tolmiuskem. Od 1850 do L853 bit je kot svetovalec pri okrozai sodniji v Gorici. Potem je slu^boval v Milanu, Man-tovi, Beoetkab iu na Duaaji. Leta 1870 iinenovau je bil predsednik deielue uadsoduije v Trstut kjer je cstal do smrti. Leta 1857 dobil je vite^ki krii Franc-Jo2efovega reda, 1873 pa red zelezne krone II. vrste z baronstvom. Bil je tudt cesarjev sknvni svetovalec in ud driavnega sodisfia. MCorr.* mu je imenoval na-slednika dr, Jozefii Defacisa, predsctinika define oad-sodnije v Dalmaciji.
C. k. namestni^tvo v Trstu je re§ilo pritoz-bo goriSkega zupanstva, kisejeobotavljalosprejeti na kozah bolno zeno v goriSko bolni§»ico, o kateri smo zadnjiS porofiaii, z odlokom, ki strogo prepoveduje, da se na kozab bolui Jjudje ne sinejo preoa§ati iz enega kraja v drug ali pa v bolni§nico, ki je v dru-geiii kraji, ampak da se worajo zdraviti tarn, kjer 99
obolelc ali   kjer se  njih bolezen   zapozna,   naj bo ta ' ze razvita ali pa Se le v zacetku.  To zabteva zdrava 1 pamet, ker dragafe bi se dajala priiika. <1\ bi se bolezen §e bolje Sitila negoseSiri, le nek; tuliajSnji list, ki se bori za „najliberalnej§a na^ela", je zahteval in priiakoval,   da n a  p o d 1 a g i   o b s t o j e ft i li  p o- I s t a v pride drngaenn /azsodba.                                     |
Pogrebne sprevode doloCilo jc slavno stare-5iustv;> ^uriSko zopet p..  starem,   to je. okolo  mesta J ali pa \vt  stranskih  ni*-btnih uholi;   le za posebne slufiajf sine magistral jmstiti, d.i gre sprevod po sr -di mesta.   Kateri so po^-bui slufaji?   Neki stareSina I je raenil. «« kdo pluca 100 gid.   Takega duha bi ue 1 bili priCak«vali pn gos,).nlih stitesinah.   Naiavno je, da ta red su ne  bo mogel vzdrzati, kakor se prej ni inogel. Nizko Ijudstvo una pri sui.-ti cnake pravice z bogatinuiu, i»/bk-.- m v tej reft n •uiiiestne.
Za cerkev sv. Ignacija v (iorici oraislili so nov zvon, ki fhta 28 stotov. Potrebni denur nabrali so veeinoni po prostovoljnib doneskih.
Volilna komisija za trgovsko in  obrtnijsko
zbornico v Oorici sesfavila je imenike volileev ter jih razpostavila v prostorih kupfiijske zbornico in pri vseh I c. k. davkaiijah v pregled.   Za   uguvore   odlofteu je obrok 14 dnij,   ki za6«nja t. razglaSenjem tega ossnti- I nila v trzaskt-m   uradnem listu „0.sservatore Triesti- ' nou.   Ugovori naj se puSiljajo na volilno komisijo, ki j ugovore re^i ter naznani resite.v ugovornikotii. — Vo-Ulna pravica obsega ob enem  volilno dolznort v prid naroda iu dezele.   Vsakdo naj torej pogleda pri svoji davkariji ah v zbornienem uradu, ali je vpisan v vo-1Uin itnenik.    Volilno pravico  imajo  oni obrtniki   in trgovci, ki plaCnjfjo na dezeli uajmanj :i gl., v moBtu pa najmauj 5 gl. obrtnega davka (patente)   brez do-klail. Vsakteremu ie dolziio:-t, da varuje svojft pravice.
Qospod Licen i/ Kiheinberka postal je av-iitrijski koitzul v Ivnstendji na Utiinuu.skem. Pa naj reee kdo, da Slovenec ne more daleC priti.
Tramvaj iz Serine v Vipavo se slednjil vender zgrudi, kakor «• govori. Daljava znafta 27 kilo* jiietrov iu bo Htnla '.lOO.OOO gld., to je .'13.580 gl. na kilometer. 1/, Trs.ta v Hezano hi ftla tramvaj po wM Kiiani crti, iz .Sezme pa v {Stotje, Kazlje, ub Eaii v Kobdilj iu vipavssko dolino.
Proglodovanjo zomlji&kih knjig pri c. k.
mestni delegiraui in okrajui sodniji v <ioru:i dovolje-no jc od /daj napicj obciustvu samo ob delavnikih oil H. ore zajutra do poldue, med letn ko do zdaj je bilo to dovoljiMio ob ibdavnikih <lo 2 ur popoludne in vrliu tega ob n"dejjah in prazuikih od t). do 11. ure, pmdpoludne. To premembo podpirajo 8 tem, da y pii doticiieni uradii prenulo osebja; nam pa m dozdeva, da bt inoralo biti dovolj osebja, dokler pla-6aje kmet poliu: davkc, in da bi »e smcla javua slu^-ba le tedaj skicitt, kadar bi se kinetu davki znizali ali odpustiii. Upamo, da slavna c. k. oblast uvede zopet prejinji red gledc na tot da nekateri uaSikme-tje pnhajajo ol dalcC iu da muogi posestniki imajo veC ca>,a ob nedeijah iu praznikth, ogledati si te kuji-ge, uego ob delavnikih.
Neki dijak v Gorici je skoLil v spauji iz dru-gtga uadhtropja skoz okno na ulico, ne da bi se bil kaj po>koiloval. Sanjal je, da ga tovarisi lovijo ter boteo jim uteci ^kocil je z visokega okna. Zdravnik, kateremu je bil dijak izroCen, ni mogel najli do zdaj nikakega po^kodovanja.
Koze ^o se zanesle tudi v Gorico, kjer imajo v za to namenjeui bolnisnid dva bolnika: ono zeno, ki je pri>la u Trstn, iu Se nekega drugega. Obema gre na bolje in kmalu okrevata. Odhik si, uauiest-i nistva, o katerem govorimo diugod, pokazal m je v tem slucaji prav ugudeu in je leSil inorda soSko do-lisio koz, katere bo hoteli neKi ljudje poslati v hribe.
„Corrierova" zavist iu dobri naiueni proti
goriaki iitaluici kaiejo se v njegovi Steviiki od 13. t.
in., v kateri izraza nado,  da Citaluica razuade vsled
notranjega razpora. To verao vsi, da Italijani bl radi
razpor med nm zasejali,   aii prav zarad tega drzimo
| Se bolje vkup uego smo drlali,   Obcui zbor,   od ka-
I terega je „Corr." pridakovai za se ugodne te§itvc, je
j naie prepricanje potrdiK   Siovenci,  aapomuite  si to
J bratsko ljubezen Bnajiibeialnej§ega Hsta".
I           bandar reSitelj!   Bolikt orozni§ki vodnik g.
I Janda je refill pred kratkim na 2agi neko 2eno, ki je bila uze blizu zaduSenju. Zauetila (zakurila) si je uekako v izbi. zaprla se ter se ulegla k poCitku. ue bi ne bila doSla pomofi za Casa, bila bi se zena pre-selila v veeuost.   Uparao in ^elimo da bi vrli zandar
I dobil zaslu^eoo priznanje za svojo razumaost in svoj trud.                                                                     0-n.
Slavno uredni§tvo „So5o" 1 Na Zupanstva sloveuskih vasi dohajajo ml si. de2elnega odbora v Gorici la§ke pobotnice za vplaeane  bolniSnifine atro-
I §ke.  Hvalezoi bi bili veleceujeuej nSo6i", Ce bi nam
I povedala, ali so obfiinski denaruicarji po katerej der-^avuej,  deielnej ali drugi po«lavi prisiljeni znati la-
I gl?o. Cs dtfoarniCftr deieiaegs g^hora v$ zm tlm*'
ski, dasiravno mu je treba vedno obcevati se slo-veuskimi straukami. Sicer pa tuui obeinska stareSin-stva niso dol^na iskati si tolmaSev, ko pregledujejo saraa ali po o.lseku vsako leto ob&uske raiune in pobotnice. (Odgovor pride. Ur.)     Neko zupanstvo.
Ijaanovanja. tfaSi rojaki iu vaeueiliSfiniki na Dti inji g. A!. Fraiiko iz Tolmiua, g. Ivan Kafol z Raviie pri Cerkne!r», g. Lj. Gulin iz Tolmina in g. E. Strausgitl iz Bolca iraenovani so bili 13. t m. od Kj. Vtdicaistva dastniki v reservi. fiestitamo!
Boikke Baroctae Citalnice odbor vabi vse _ s\T)je p. n. claae k feduemu letnemu obCuemu zboru v dau 29.  i. m. o 5. uri popoludne, v navaduih pa^torih.
V  Sebreljah priredi onda§nje bralno druStvo 28. t. m. veAciico z govorom, petjem, deklaraaeijo, igto in sreckaujem. Zafietek bode ob 4. uri popoldne v navadnih prostorih. K obilni udele^bi vabi odbor.
V  Trstu je napadel nekdo od italijanakega li-sta BIndependentas o belem dnevu in na javni ulici nekega «odelovalca patrijotianega lista wIraparzialoM. AH je tudi to italijanaka omika ?
UmeSdenje (intronizacija) novega Ijnbljanskega knezoskofa, dr.ja Jakopa MI s s i e, vrSllo so je pre-teklo uedeljo z veliko slovesnoaljo, katere se je ude-le?Jlo duhovstvo, dr^avno, de^elno in mestno uradni-Stvo, vi§je vojuStvo, razui ustavi in zavodi ter ueiz-memo ljudstva.   Vsa Ljubljana bila je na nogah, vse
I kroge je preiinjAl nekak pomirljiv, pomlajejofi dnh. K slavnostnemu obedu povabljeii je bil tudi urednik
j konnervativnega liata wSlovencatt kot zastopnik «anni-karjov, Pri obedu napil je prvi novoizvoljeni kuozo-Ikof svetemu ofietu in presvitlewu ceaarju v neinfikein jeziku. 7m njim Jo napil Ue^elni prndseduik baron Winkler umeficeiiemu knezu v nomlkem in alovenskera jeziku. Milostljivi gonpod je odgovoril na to v sloven-skeni jeziku in aledilo je Se ve6 napitnie, Ljubljanski listi prineHli so dolge popiie te slavnosti, katera naj bi bila zacetek pomirjenja in iniru ter dela in truda pa tudi znaaajiiega pontopanja v javnora ^iljenii, ki
1 se je xadnja leta v Ljuoljani take pokvarilo, da bo zdaj tezko uajti ueodvigiiih tnol, ki bi dolali po pre-pricanji iu ue po navdihanji, ki bi w klaujali naCelom in ne OHcbam, ki bi goreli za ntvar iu ne za — red. Iz ekofpke palace Ijuhljauske naj bi vel ozivljajoc dull po vaej deioli, poudarjajog vzviSenost in ncpro-minljivoHt nacel v ver.skem prepricmiji in dejanji (do* maceiTi in javnem, osebnem iu druzbenem). Dezela hrepeni p'o takom duhu kakor suha zomlja po dezji^ kajtikoristolovsko, razdvojenojavno^ivljenje ualKranj-»kenit poparilo je u^e innogo nc^nega cvetja v tem nadarjenem, za vse dobro sposobnem in vnetem narodu,
„Narodni domu v Ljubljani dobi lepo podporo, ako se bodo siecke ujegove loterije Se dalje tako pn-duo kupovale, ko zadnje dni po nekaterih krajih. Muoga Zupanstva iu zasebniki priskibeli so si primernib bo-4iCuih in novoletnih darov v imenovanih sreikah, ki se bodo zxcbale u2e prihodnje srede teden, 31. decem-bra t. 1., ter douescjo tenm ali onemu srefio in ve-selje. Med slavnimi 2upanstvi v na§i bli^ini naj ome-niino Podgorsko pri Gorici, ki jovzeio 10 srecek na obLiuski raCuo. Tudi med nasirai severnimi brati, v Cehih, kupujejo se te srefike prav pridno; oMinSki zastopi iu razui ustavi kakor tudi posamezniki si jih naro(ujejo ter pospelujejo tako graditev preimenitnega zavoda v Ljubljani za vse Slovence. Bojake, kateritn je mar za velicasten spomeaik v bell Ljubljani, opo-zarjamo, da je le inalo casa ve6 do ^rebanja, ter jim pripoiucumo naj segnejo po sreckah, ki se dobivajo v Gorici pri LitalniLnem (iuvajt iu pri nSocinem" oprav* nistvu, kakor je bilo uie enkrat nazuanjeoo. Urno naprej, dokler je im,
Janez Wolf, znani slovenski slikar, uinrl je pretekli petek v Ljubljani. Mo2 je bil sloved in je tudi pri nas muogo delal, a nemila smrt prerezala mu je prezgodaj drago fivljenjc. N. v. m. p.
Dazelni golski nadzornik za Kranjsko je ; imenovaadr. Smolej, vodja c. k. ijubljanskegagim-I nazija, njemu naslednik pa g. S'lraan, prcfesor na I akadetnicuem gimaaziji na Bupaji. Vsi slovenski listi se radujejo tega imenovanja ter hvalijo vlado, da se je ozirala na potrebe naroda; „Slov. Narod" ima o tem celo uvodni <51an; samo lislifi, kateremu je nalo-ga vlado hvaliti, o tem popolno molci, le da je pri-nesel suha imeoa brez nikake polivke. Ali listifi tako izpolnuje svojo dolznost? ali mu vest nifi ne oCita? ali morda zato moldi, ker narod hvalo izraza ? ali pa bc je morda caueil od hudih radikalcev ter siopil v opozicijo proti vladi V Zdaj je das, da pokaze listiC svojo zgovornost ter pohvali vlado, katero ves narod hvali; ali zdi se, da Iisti5 je dobil nalioiL Kaj bo? ati ministerstvo na to niL ne misli?
Krasno bo^ifinico priskrbela je tiskarna Klein-mayra iu Bamberga v Ljubljani, ki je izdala drugi
[ pomnozeai natis Gregordi6evih „Poezij.u Lepa knji2ica, ukusno vezana in z zlatim obrezkom^ etane % gld,
I                                     ./ ¦*'¦'.,- ..i.,r},:.*iw!W
M. Skutezki -- v Gorici,    §
ZASTOPNIK PIYARNE                                                       X
A.DBEUERJEVEV RLEiN-SCHiWECHATt) "
VELIKA ZALOGA                           +
naravnega vina,                      +
'bePp"» ^aep, izdttleDJe Fnrianjje, iz B«l   +
in teraiia v posodan od 56 iitrov naprej.        ^
O^ersko vino             4
| pra? dobre wste po ceni, ki se ne boji takmo-    ¦
vanja.                                      +
fft Placnta 9S                       ¦
VEUKA ZALOGA PIYA A, DREIIEB .IA iz KLEIS-SCHWEilUTA
Y sodcifa p« 25, 50, 10§ Iitro?'
in
ˇ steklenirah
po % liira in po % bokala.
S Via Streila 5.
na Dunaji, I.  Maxinrilianstrasse,
razpoSilja
VINO HA PRODAJ
7 mm pap
gl. 4.46 do 0.60 kilo
proti postuemu povzetju.

1884. 188S. 187!). 187">. 186s*. 1881. 1881
leta brio vino   rezno   hektofiter n pmv prijrtno  w
Icta pristni tropinovee
„        sllVOVeC
10 gl. 12 Rl.
22 gl. «» Rl-:m> pi.
40 gl.
i postoemu povzetju.                   if|J
v Ptuji (I'ettau), Stajernko.
ffcmp   10.0 0 0   L<*!»1tteey
1
KINCSEM-SnUCKE
1. glavni dobitek goldinarjev
50.000
Igmi Utt 20.000 *• EM *»MWk 10.0001
se dobivajo v
S- 7.
unaHBUiimjn-Barjf;
torpi Budapest IVM-toa      '     «
kakor tudi v vseh menjalnicah. tabakarnah in toterijskihl 1 Hill]   J kolekturah.                               | *-»™   L
/¦a potaM;w [im
¦fo     llopO>;Ifut( i
¦nainkti (ioLtiUn iajs.Mltf<l;i 1.1 k.
KALOJZIJ BADERJg
)ra          svecar v Gorici, na Travniku prodaja          fe 4
8 YQBHMI FUIHI Ik ALTARJB, |
Lj| ki je rrevleceno s pravim bucelnim voskora, pA ^ kaKor zahtcvajo eerkvene dolofibe. Blago pri- &4 A stno io dobro; ccna prav nizka.                       A
:
i,
otezui v ztdodei (krc ali druge bolezm), ako jed ne disi, smi'deco sapo in slaba usta, stud in b'.uvanje, h«'ineroidi«5ne bolczni od-pravi gotnvo
jmr'alcmski baizain,
ki je, narcj't'ii iz nibarbariiue korenike, ja-k<> krcpiiiu'g.i upltva, bolj$i ko v*e druge medicinifinu bi'^tavc in skrivne nii'Sanice.
Oobiva so edino le v Ickarni
<i.  H.  POMOM.JA
^pri dveli zamoieib" v Rt^tftlji v Gorici.
Z.Worr so: v Korminu v ]i;karni pri Matcri bozji,
v Tnliiiiiiii   pri E. i'aliski  in v Trstii  pri G. B. Bo-
visu, Ickarji.
s^ mf 1%G% V g^#YtSl?
miJEm
se kupi dobra zimska suknja -/,a 11 do S8 gld. ,i zimska obleka za II do 30 gld. „     zimskc hlaCe m 4.50 do 10 gld.
!!!MM0!!!
v veliki  zalogi  I^iiitcljsi,  Htt'inor-Jo. v Goiici nasproti skoOji,
TiiMi ?e di»bijo tudi na povoljr.o i/.biro go-tovi». oblokc za decko od 1 Ida naproj, iwpre* nrrtjivi p!asi':i za drz, kam.%v' /a gospodo ?, me* .-anif.e, tiMsj'i, kavfuka in bukovine, zbirka blaga v>.i!iT v^ti", i/sb'Iitvabiica z.i impfavo ubU'kt»  po
l).i!ji* :-»> mi i/.biro ,)!;is(*i za >:ospi», W.itber-pt»(.f. I'.-N-tut, Sarvu. iKdHiin, mufi.
Zt (iont-o ctiitiii i'ltb'gn izvirjiih volncnih >Trtje, j«»p":c  itd. dr. G. .Tacgor-ja.
Kar hLv n« ptilrga, se z radostjo zameni.
8 8
0
OOSOOODOO^
ZA BOZ1G IN NOVO LETO.    §
V prodajalnici papirja iM. Coppag-a (prej E. Seitz) v semenBkih ulkah St. 12   nahaja se  |h
velika zbirka najlep§ih refiijt primeroih za dari o bosSicl, novem letu in imendanib.                                \jj
Voscilni listi v slovenskem, it&lijaaskrm in  uemSkem jeziku;  kakor tudi  frpa in   velika  JL
zaloga ktneanega pisemskega papirja, vse najnovejSih vrst iz poglavitmh doraaCih iu zuitanjih   F J
tovareo, dalje liine mape, papeterije za pisarue, vezane v platuo, usuje in famet.   Xaltaja se turn   V
tudi lepa zbirka mosiijic, yizltuic m listuic, raalih iu velikih, finib in uavadnih, in uestctih drugih  f\
reci.j za pisarnico.                                                                                                                                      \ff
Imeuovana papirarnica ima tudi bogato zalogo raznih in liCnih koledarjev, navAdttili. fiuih in ilustrov.'nih v obliki listnic, tabel, bloka in knijge v slovenskem, italijanskem in u
Sitotseuatt.
strojev.
Ycdno dobro zalozeua zbirka kupcijskik zapisnikov,
ucui^kem jeziku. prepisnik kujig in prepisuih
§wr Vse po uajniMh cenah.
iin /mill num
v o   (I r.  M a I i c* i
;. -...!.,;;.- f.^.i-.tij-- :"Jr.ivJt<i z»\wr prutia t»T ruMuuti/om. tr^.mjc po udili, bnU'vlne v kri/.i ter zivcth, oteklino, otrptude uiciri ki'
te ltd., in.iE'i c*-.» if -t; rab;. v.i !:i::.i- j.o }tohi<M!i tr^isr.jc, Uar di'kaiv.i;'.. olilt;.. rd'uv^t, Zahcov.i nsj «•• nun,) „cvet zopcr tr^anjp po dr. 3laHciu s /raven s>tojecim znamcujom; I st-kk'ntc»50 kr.
r Zahvala. ^H|
.i pi. Tnikoc/y-ju, U'k.ir u v Ljuhljani. M ;i : tit. -i r:;i protin«jkej bult'/ni na nojti silno irjvli in ra-::.« d> iuulm r^uviLi i i-t-:'v?'ti. ar..) ral.iii. Ivo it* pa L-.-ii'.-f u ci\:;u,it? li-.;;i.i prsh ija-n iu uio vtv ifntj niso mo-Ii si.ij.iti n.t u.u'o. s;su;«ntm sl» ni Vai dr. 3Ialicev protinskt CWt pn .>(> kr. ttT si g,i niri:udo:n.iL inr^C-ini. In res imel ;o ttnlovit vspeb, ua ^i so j.<> kratki'j rafii oprostill mui-nih bolerin. «S E.^'mii:; j'rr:.r;c.it:;..;:i priznaVaiu torej dr. Malitev protiuskt cvet h.ot izvrstno zdravilo ia ga vsa-kv.'ma tulr.iku v jr.ir.akv; l-olf.-ni pviporocani, Vast.'j blago-ra.lnu»ti pa izrekam najpriHri'Uejso zahvalo, z rsant sposto-vanjcni uJani
Franc Jii4f, post-stnik v j?nuirji pri Celji.
MT" Flaninski ze!i^cui sirup kraujski, ^Ml
!,'.!•;ir»\i itoper uiimIj. hripavo^r, vruto!i«l. prs-.fj iu pljuctte L<t!¦¦"¦¦ *:o; I ^:o:;E(.:Jo.'. ."»;» kr. Kor stnojSi nego vsi v irgovioi sv !-..»ha;aji"0i s^lii iti strap!.
3W Kri trisxilne kroglice, c. kr. pri v., ^K
r.«> j-i.iil.- ii .-.' v i:i:. iIkoki g<.'MhMiinj.stvu po-Teiati in so se u2.> .L-.ukiv.: *>;::'> o-.vedi.oilo pn rai>asanji cloveiko^a ttflesa, LlavoU>hj. o:rpiu-r::h -ailih, .-kaicncci Selodoi, jotniih in obistnih bi'It'/.;iiit. v sk lulj/.U u 21 kr.: joilen zavoj s G skatulJKtni 1 aolu. .*> kr, Ivu-piraiija se io j^dcii zavoj.
^aroeila si» izvrse: najhitrcje s poStnitu povzelji-iii v lekarni pri „samorogu"
Mv ti fElE^f-ji ii Islssa trgu f Itjslljiai.
Izdajatelj in odgovoroi urednik; M. KOKSXC. — Tiska: sHUaryaBska tiskarjia" v Gorici.