378
Listek.
preložen malone v vse jezike evropske in je v tem prevodu priromal tudi k nam. Odkod je prevajal g, izdatelj, tega nam sicer ni povedal, vender kaže ves zlog, da se je močno, preveč naslanjal na nemško knjižico take  vrste.   Sicer je knjižica 20 kr.  vredna.
Feldmaršal grof Radecki. Sestavil Fr. N. V Ljubljani 1893. Založil Janez Gi-ontini. 80 str. — Knjižica ni brez jezikovnih in stilistiških hib, vender pa je pripovedovanje v obče gladko in zanimljivo, tako da se radovedni preprosti bralec, kateremu je sosebno namenjena, ne bode spotikal ob posamičnih nedostatkih. Lično delce, čegar naslovni list je okrašen s podobo  Radeckega,  stane  samo  20 kr.
f P. Florentin Hrovat. Dne" 3. m. m. je umrl v Novem Mestu p Florentin Hrovat v 47. letu svoje dobe. Porodil se je dne ti. maja 1847. leta v Gorenjem Tuhinji, stopil leta 1865. v red sv. Frančiška in bil leta 1870 posvečen v mašnika. Od leta 1872. je deloval na ljudski šoli v Kamniku, od leta 1875. pa na ljudski šoli v Novem Mestu, katero je vodil od leta 1877. do svoje smrti. Pater Florentin Hrovat je bil plodovit pisatelj za mladino, kateri je poslovenil več povestij Krištofa Smida in spisal »Kranjska mesta« ; mimo tega je pridno pisal za družbo sv. Mohorja, priobčil opis okrajnega glavarstva novomeškega in sodeloval pri  raznih listih. N.   v. m.  p. !
Razpis pisateljske nagrade. Ocenjevalni odbor za mladinske spise pri ,,Zavezi slovenskih učiteljskih društev" razpisuje darilo prof. A. Bezenška v Plovdivu v znesku 5 avstrijskih cekinov za zbirko najboljših pese ne za slovensko mladino. Pesence naj imajo, ako mogoče, to-le razdelitev: I. Otroško srce (ljubezen do matere, do očeta, izpolnjevanje četrte božje zapovedi, mati uči otroka moliti, ljubezen do bratov in sestra, tovarišev, rojakov in do naroda); II. Prigod ne pesmi (rodbinski in cerkveni prazniki i. t. d.); III. Veselje mladine (pesmi o raznih otroških igrah in delih, n. pr. pastir na paši, deček pomaga očetu orati, deklica materi presti, šivati i. t. d.); IV. Šola (kako si bistrimo um in oblažujemo srce, kako spoštujmo duhovnike in učitelje, kako bodimo prijazni do součencev i. t. d.); V. Poklic (slovenski oratar, drugi stanovi, vsak stan je vreden spoštovanja, v vsakem stanu je človek lahko srečen). Pesence naj bodo kratke, lirske ali epske; epske so lahko nekaj daljše. Knjižica obsezaj blizu 3 tiskane pole v mali osmerki ali pa 5 tiskanih pol v šestnajsterki. Rokopisi brez podpisanega imena pesnikovega — pravo ime se dodaj na posebnem zapečatenem lističi — naj se pošiljajo načelniku gorenjega odbora g. yanku Lebanu, nad-učitelju v Begunjah nad Cerknico, vsaj do dne* 20. julija t. 1. Darilo izplača daro-vatelj  sam  dne"   1.  septembra t.  1.    Ostali  rokopisi se na zahtevo  vrnejo.
Iz odborove seje »Matice Slovenske« dne" 26. malega travna t. 1. — Pozivu ljutomerskega učiteljskega društva, da bi ,,Matica" nabirala doneske za pokritek troškov ob prenosu Freuensfelcovih zemeljnih ostankov v domačo zemljo, ,,Matica" ne more ustreči, ker to ne spada v nje področje. — Predsednik se spominja pokojnega odbornika Ivana Tomšiča. — Zapisnikar poroča v imeni gospodarskega odseka o društvenih računih za leto 1893. Dohodkov je bilo 9023 gld. 20 kr., troškov pa 7531 gld. 47 kr.; potrošilo se je 489 gld. 73 kr. menj, nego bi se bilo smelo. Proračun kaže 19 gld. 80 kr. prebitka; za izdavanje knjig je odločenih 5200 gld. Društveno imenje se je pomnožilo za 1J 37 gld 29 kr., dasi ,,Matica" ni prejela nič večjih volil in je na kurzu pridobila le 18 gld. Vrednost depozit znaša 4384 gld. 34 kr., vrednost ustanov 33442 gld. 39 kr., izmed njih posebe Knezova 30541 gld. 96 kr., kar da 1236 gld. 25 kr. letnih obrestij. — Ker je dosedanjemu društvenemu tajniku poslovna doba zopet potekla, potrdi ga odbor iz nova -za deset let. — Tajnik poroča o knjižnih darilih društvom, šolam i. t. d., o poverjeništvih, o knjižnici, ki je v zadnji dobi narasla za 44 knjig, zvezkov in časopisov ter naposled   o  društvenikih,   izmed   katerih   sta   dva   ustanovuika
Listek.
379
umrla.     Za lani je  „Matici"  plačalo 2086, za letos   doslej  474 letnikov.     Od zadnje seje društvu  ni  pristopil na novo  noben ustanovnik,  pač  pa  27 letnikov  in   I   naročnik.
XXIX. veliki zbor »Matice Slovenske« je bil dne" 17. m m. pod predsedstvom prof. Fr. Levca. Predsednik je v svojem nagovoru poudarjal veseli napredek, ki se kaže v ,,Matici" od leta do leta. Letos se je število društvenikov pomnožilo za 160 društvenikov, kar je izvestno dokaz, da obeta ,,Matica" vzrasti v lepo košato drevo. Še ugodnejše je gmotno stanje ; društvena imovina se je pomnožila za 1100 gld., takd da ima dandanes nad 57000 glci i'1 da je lahko odmenila za knjige okroglih 5200 gld. Ta vsota pa je še večja zaradi Jurčičeve in Knezove ustanove in znaša nad 6000 gld. ,tatica" je torej dosegla letos nekakšen vrhunec. Ta veseli razvitek nam je porok, da je ,,Matičino" delovanje v pravem tiru. Kolo pisateljev je od leta do leta večje; nikoli ni odbor v zadregi zaradi rokopisov; znameniti pisatelji so obetali ,,Matici" monografije in razprave za več let. — Tajnik E. Lah je poročal o odborovem delovanji v dobi od dne- 1. junija ig93- leta do dne" 30. aprila t. 1. (Važnejše stvari smo itak prijavljali sproti). — Poročilo o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od dne" 1. jauuvarja do dne" 31. decembra 1893 leta (glej poročilo o odb. seji ,,Matice Slovenske" v denašujem listu) odobri se brez razgovora. — Takisto se odobri načrt novemu opravilnemu redu, katerega je bilo treba zaradi lani izpremenjenih društvenih pravil. — V odbor se izvolijo vsi  odstopivši odborniki, namesto umršega  Ivana Tomšiča pa  A.  Zumer.
Obči zbor »Pisateljskega podpornega društva" je bil dne" 30. aprila v ljubljanski čitalnici pod predsedstvom dr. y. Vošnjaka, ki se je s toplimi besedami spominjal umrših pisateljev Gestrina, Freuensfelda in Tomšiča ter potem povabil društvenega tajnika prof. R. Peruška, da poroča o društvenem delovanji v minulem letu. Tajuikovemu poročilu posnemljemo, da je društveno delovanje nekamo izgubilo svojo živahnost, čemur je pač vzrok preobilica slovenskih društev, ki štejejo med svoje člane malone vedno iste osebe. Odkar je umrl Cimperman, ni društvo redovito podpiralo nobenega pisatelja, saj tudi nimamo nikogar, ki bi bil samo pisatelj, pač pa je pomagalo Freuensfeldu, da se je šel zdravit v Karlove Vare, in dovolilo posojilo nekovemu društveniku-pisatelju. Sklenilo se je tudi, naj se izterjajo dolgovi od onih podpiraucev, ki so dobili stalne službe. — Pesniku Gestrinu, ki je umrl lanske počitke, priredilo je društvo sijajen pogreb. Pokojnikovo podobo je zvršil po društvenem naročilu slikar Lj. Grilc, društvo pa jo je potem poklonilo ,,Narodnemu Domu«, kar nima samo svojih prostorov. Društvo je naročilo tudi nagroben spomenik pesniku Cimpermaim. Vzidal se je namreč kamen z napisom; medajlon od kararskega marmorja pa, katerega je zvršil A. Gangl na Dunaji, poklonil se je kranjskemu muzeju, ker bi bilo škoda takšno delo izpostavljati vremenskim neprilikam. Kranjski deželni odbor je vzprejel darilo in plačal donesek za nagrado umetnikovo. — Dne 9. decembra je priredilo društvo Gestrinov večer, društvenega večera pa ni bilo nobenega; odbor bi rad obnovil take večere, ako bi bilo več zanimanja zanje. — V Črnem Vrhu nad Idrijo se je osnoval odbor za vzidanje spominske plošče pokojnemu Cigaletu, ali odbor ,,Pisateljskega podpornega društva" je odklonil sodelovanje, ker je zanimanje za take slavnosti popolnoma izčezlo, sosebno pa tudi zaradi neugodnega gmotnega stanja. Tudi pozivu ljutomerskega učiteljskega društva, ki je prosilo podpore za prenos zemeljskih ostankov Freuensfeldovih iz Prage v Ljutomer, odbor ni ustregel, ker je podpiral pokojnika živega. — Končno je sklenil odbor poskrbeti za novo izdajo Prešernovih poezij. Volil se je odsek, da ustanovi načela, po katerih se priredi ta izdaja. — Pobiranje doneskov za Prešernov spomenik napreduje kaj sporo, čemur se ni čuditi, če pomislimo, za koliko namenov je treba narodnjakom sezati  v žep.   —   Društveni   blagajnik   A   Funtek   je   nato   poročal o društveni    imovini,