AÑO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 16 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRE# 23. aprila 197* Cena življenja in napredka V razrvani dobi, ki jo živimo od začetka druge svetovne vojne naprej, človek kljub temu, da mu je na vsak korak razvidna njegova revščina, lahko rečemo ničevost, misli nase kot na bitje, ki zmaguje nad stvarstvom okoli sebe in se smatra za gospodarja vsega, kar ga obdaja. V tej objestnosti je zavrgel ponižnost, ki je mati modrosti in je postal sam sebi namen. V tej zablodi je njegova današnja tragika. Iz tega sna o svoji vsemogočnosti in edinstvenosti ga od časa do časa predramijo neusmiljene okoliščine, ki jih je sicer sam povzročil, toda jim ni kos. Takrat se poglobi vase in začuden ostrmi nad svojo dušo. iSpozna, da ni samo telo in da zato ni neodgovoren za svoja dejanja in nehanja. To so najresnejši in najodločilnejši pa tudi najsvetlejši trenutki zgodovine, ki jih človek ne sme zamuditi, če hoče ostati, odn. znova postati človek. So trenutki v zgodovini, ki streznijo ne le posameznika, ali posamezen narod, temveč vse človeštvo. Včasih za krajšo včasih za daljšo dobo. Od globine streznjenja je odvisna njegovh. nadaljnja zgodovina. SREČNA VNITEV IZ VSEMIRJA VELIK KORAK NAPREJ Zn taka streznenja odn. osveščenja človeštvo mnogokrat plačuje visoko ceno, ker se pravočasno ne dokoplje do spoznanja, da materija brez duha ni začetek in konec vsega vrednotenja življenja. Ta cena jo toliko višja, kolikor globlji je padec in kolikor težji in dolgotranjnejši je zatem ponoven dvig iz onemoglosti. Redkokdaj se zgodi, dh bi v svetovnem tisku na prvih straneh, z velikimi črkami brali natisnjen stavek: „Bog in znanost (v tem vrstnem redu!) bosta rešila človeka“. Toda zgodilo se je, ko so Lovell, Haise in Swigert, trije severnoameriški astronavti na poletu skoz vesoljski prostor skoro pet dni viseli med življenjem in smrtjo v poškodovani kabini Apolo 13. In še se je zgodilo, da je ves svet na televizijskem prenosu videl (kdor je hotel videti), da je bilo prvo, kar so ti trije vesoljski junaki storili, ko so pristali na varen krov nosilke za helikopterje Iwo Jima, da so odkrite glave sklonili, roke pa sklenili v zahvalno molitev Stvarniku. In tudi se je zgodilo, da je severnoameriški predsednik Nixon v svojem pozdravu Lovellu, Haiseju in Swigertu govoril resnico, ko je dejal, da je „prejšnji teden več ljudi molilo istočasno za isto stvar, kakor kdaj koli prej v zgodovini“. In še: „če smo se zatekli po duhovno oporo, če smo prosili za božjo pomoč, kadar nam je grozila velika nevarnost, spomnimo se, da smo napredovali prav zato, ker smo zaupali v Boga“. Ker je bilo življenje treh ljudi v nevarnosti, treh ljudi, s katerimi so se identificirali vsi, ki so jih spremljali na njihovem poletu v vesolje — in spremljalo jih je skoro vse človeštvo — je z molitvijo zanje prav za prav vsakdo molil tudi za vse druge in zase. V tem se je pokazalo tisto bratstvo med ljudmi, ki ga človeštvu tolikokrat manjka. Lovell, Haise in Swigert, ameriški astronavti v Apollo 13, so se srečno vrnili na Zemljo. Ves svet se je oddahnil. Kakor pri prejšnjih dveh poletih na Luno, tako je bil vsakdo prepričan, da bo tudi polet Apollo 13 potekel kot običajno. Svetovni tisk se je za polet malo zanimal, odn. NASA ni imela posebnih propagandnih namenov z njim. V glavnem je polet zanimal znanstvenike, ker je bilo to potovanje predvideno kot prava znanstvena odprava na Luno. Akvarij, trinožna, že vsem znana kabina, s katero bi se morala dva astronavta spustiti v bližini kraterja Fra Mauro, medtem ko bi tretji v glavni kabini Odiseji krožil okoli Lune in ju čakal, da se vrneta, pa se je na tem poletu spremenila v pravi rešilni čoln za celo posadko. Odiseja je vsled še nepojasnjene eksplozije ostala skoro brez električne energije in sc je spremenila v temen, mrzel prostor brez kisika, v smrtonosno celico. Ker tudi niso delali pogonski stroji glavne kabine Odiseje, so uravnavali pravo smer poleta in vrnitev na zemljo pogonski stroji Akvarija, kabine, ki bi po prvotnem programu morala pristati na Luni. Astronavti so se rešili, da so se natrpali v majhnem prostoru v Akvariju ter od tam po navodilih z Zemlje vodili polet, da so se srečno spustili v južnem Pacifiku na Zemljo. Ves svet je z zastalim dihom zasledoval polet, ki bi se mogel vsak trenutek spremeniti v prvo vesoljsko smrtno nesrečo. Vsakdo ve. da se bo to nekoč zgodilo, ker je pač človek v vesolju odvisen od delovanja nepopolnih stro- jev, toda nihče ni pričakoval, da bo to prvenstvo moglo doleteti že Apolo 13. Papež Pavel VI., ki je ob odletu rakete čestital k novim vesoljskim podvigom, je bil prvi, ki je pozval svet na molitev za astronavte. Sledil mu je Nixon, ki je minulo nedeljo proglasil po njihovi srečni vrnitvi za dan zahvale. Svetovno časopisje se je v svojih člankih o poletu iznenada spomnilo, da je usoda astronavtov v božjih rokah. Komunistični tisk, ki se je omembi božje prisotnosti trdovratno ogibal, je obveščal svoje bravce o poletu. Samo Maocetung je prepovedal kitajskemu tisku kar koli zapisati o Apolo 13. Anglija, Francija in Italija v Evropi, dalje ZSSR in v Ameriki Argentina in Brazil so sporočile v Houston, vesoljski center, od koder vodijo polete Apolo, da stojijo njihove pomorske in letalsko sile v pripravljenosti za pomoč astronavtom, če bi pristali blizu njih. Apollo 13 ni opravil svoje naloge. Prevzel jo bo Apollo 14. Teda, ameriška astronavtika je spet za velik korak stopila naprej in se prav za prav več naučila, kakor če bi Apollo 13 potekel normalno. Doslej še nihče ni imel nobene prakse o reševanju astronavtov iz vesolja. Prva ameriška vesoljska nesreča je potekla brez smrtnih žrtev, čim več bo vesoljskega prometa, tem hitreje se bomo bližali trenutku, ko bo v novem okolju, v katerega se je človek podal, tudi izgubil marsikatero življenje. To je neizogibno. Bog daj, da bi bil tisti trenutek pomaknjen čim dalje v bodočnosti in da bi bilo tistih trenutkov čim manj. Diálogo de sordos En estos días se está llevando a cabo en la ciudad de Viena una reunión entre representantes de Estados Unidos y la Unión Soviética, tendiente a limitar el poderío nuclear y las armas de tipo estratégico de ambas potencias. Ante la constante amenaza, que representa para la humanidad la posibilidad de un conflicto nuclear, hechos como el presente podrían llevar tranquilidad al mundo. Pero, y es de lamentar, la actual reunión, como muchas de las que le precedieron, parece no llevar a una acción concreta en la limitación de la amenaza nuclear. En los primeros días de la conferencia prácticamente no se ha tratado ningún punto esencial. Ambas partes se entretuvieron en aclarar posiciones e interpretaciones acerca de armas tácticas y estratégicas, cosa que unos como otros conocían. Con ello solo se ha evitado entrar a considerar temas realmente importantes. Paralelamente se ha anunciado en los respectivos países, que la URSS está decidida a construir antes de 1972 nuevos emplazamientos de cohetes en la parte europea de su estado, en tanto que los Estados Unidos piensan hacer otro tanto en su territorio. Frente a estos hechos, la reunión da Viena nos parece un diálogo entre sordos y un peligroso juego con el destino de la humanidad. las življenja in dogajanja v Argentini PRIŠLA JE JESEN V DEŽELO. Kot vsaka dežela, tako ima tudi Argentina svojo folkloro. A trenutno nas ne zanima „narodno blago“, temveč tisto, kar opazovalci argentinskega življenja imenujejo ,.politična folklora“. Že več desetletij je bilo v navadi, da se preko poletja opazi v političnem delovanju neka mrtvica, ki takoj izgine, ko pride jesen. Tedaj pa, kakor listje z dreves, pade s svoje pozicije marsikateri funkcionar, ki v teku zadnjega leta ni preveč učinkovito izvrševal svojih dolžnosti. ! 1 Nova redakcija ameriške vojske v Vietnama NIXON V DOGOVORU Z GENERALI Ni na tudi bilo človeka, ki ne bi na dnu svoje duše razumel resničnosti in resnobnosti trditve vatikanskega Osser-vatoro Romano, ko je zapisal, da bi bili vesoljski poleti moralno nedopustni, če bi jim bilo treba premišljeno žrtvovati eno samo človeško življenje. Kajti: „Vrednost napredka jo mnogo manjša od vrednosti življenja enega samega človekh“. Vesoljski poleti se bodo nadaljevali. Zgodilo se bo, da bo človeška ncpopol-. nost zahtevala najtežje žrtve, človeštvo bo še velikokrat razmišljalo o vprašanjih, zakaj, odkod in kam. Odgovor bo našlo le v ponižnosti, ki so jo Lovell, Haise in Swigert pokazali ha krovu ladje Iwo Jima po srečni vr nitvi iz vesolja. Nixon je izkoristil svoj polet na Havajsko otočje, kamor je prišel nasproti astronavtom z Apollo 13, za kratko konferenco z ameriškimi poveljniki iz Vietnama. Z njimi se je razgovarjal o poteku vietnamske voine in o svojih načrtih za nadaljnje znižanje števila ameriških vojakov v Vietnamu. Na konferenco jo priletel admiral John McCain, severoameriški vrhovni poveljnik za Pacifik, v spremstvu še drugih vojaških poveljnikov. Sestanek z Nixonom so imeli v nekem hotelu v Honoluluju. Po razgovorih ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Razpravliali so predvsem o nedavni komunistični inten-zifikaciii vojne v Vietnamu in o Nixo-novi redukciji ameriških sil v jugo- vzhodni Aziji. Dogovorili so se, da bo nadaljnja redukcija znašala 150.000 mož. Generali v Pentagonu so bili proti tako visoki številki, civilni svetovalci pa so od Nixona zahtevali, naj bi sedaj umaknil iz Vietnama še več ameriških vojakov. Nixon se je odločil za sredino med obema skrajnostima ter je po vrnitvi v Kalifornijo objavil, da se bo iz Vietnama postopoma spet umaknilo 150.000 ameriških vojakov. Tako se je dogodilo tudi letos, a z nekaterimi varijantami. Zlasti poletje ni bilo, kljub tropski vročini, politično nič mmj razgibano kot pomlad. Jesen pa je sicer premestila že številne osebnosti, a ne zaradi dogodkov v preteklem letu, temveč zaradi nesporazuma v zadnjih tednih. Tak je bil primer eordob-skega guvernerja, isto se je zgodilo sedaj z državnim tainikom za poljedelstvo in živinorejo Lorenzom Raggio-m; nato pa še s tajnikom za drž. informacije gen. Eduardom Senorans-om, Od 15. aprila lanskega leta jo bilo v Vietnamu 434.000 ameriških vojakov. Pred tem sc je vrnilo v ZDA 115.000 vojhkov. Od sredino 1969 so redukcije ameriškega vojaštva v Vietnamu znašalo povprečno 12.000 vojakov mesečno. Izkrcanje OB DEVETI OBLETNICI na Kubi AMERIŠKEGA PORAZA Skupina kubanskih protikomunistič-kih gverilcev se je na deveto obletnico ponesrečene severoameriške invazije proti Castru izkrcala na Kubi. Izkrcanje je bilo takega obsega, da ga Castro ni mogel prikriti ter je bil prisiljen, ker se je večjemu številu napadalcev posrečilo prebiti se v notranjost otoka in po radiu poročati o izkrcanju. Napadalci so se izkrcali minuli petek. 17. t. m. ponoči ter so boji med njimi in kubansko vojsko, ki se je hitro zbrala na področju izkrcanja, trajali vso noč. Večje število napadalcev se je prebilo skozi obroč Castrove vojske in se razkropilo za nadaljnje akcije po otoku. V svoji izjavi po radiu jo Castro med drugim izjavil: „Imperialisti znova pošiljajo svoje plačhne agente na Kubo, da bi prelivali sveto kri sinov naše dežele, kar je del njihovega načrta, da bi škodovali naši sladkorni žetvi.“ Sladkor je glavni izvozni produkt Castrove Kube. Večina sladkorja Kuba izvaža v ZSSR. slco silo do konca letošnjega leta. Kubansko komunistično glasilo Gramma pa je že lanskega decembra pisalo, da se kubanski begunci v ZDA pripravljajo na novo invazijo. Naš vsakdanji bife Lorenzo Raggio je odstopil. Pravzaprav je moral odstopiti. Ekonomsko ministrstvo je za znižanje cen in osvoboditev trga prepovedalo prodajo mesa in mesnih jedi v lokalih dva dni V tednu (četrtek in petek). S tem bi se lahko zadosti1 o tudi vedno večjim zahtevam tujega trga po argentinskem mesu. Raggio se je temu uprl. Mnenia je bil, da je to udarec proti argentinskim živinorejcem, v prid zlasti interesom tujih frigorifikov (predvsem ameriških). To mnenje je pismeno izjavil tudi njegov podtajnik: Anchorena. Ker Raggio svojega stališča ni hotel spremeniti, so mu ostavko sprejeli. Nenaden in hud val protestov, ki je zaradi tega doletel vlado od strani živinorejcev, argentinskih frigorifikov in celo frigorifiških sindikatov, pušča odprto vprašanje bodoče mesne politike. Zaenkrat je vlada prodam prepovedala v četrtek in petek; istočasno pa je maksimirala cene nekaterim živilom. Informirajmo Obveščevalna služba je imela prav od začetka jeseni sem mnogo dela. Razne pravratne skupine so se začele specializirati v napadih na vojaška oporišča, krajo orožja in podobno. Na tem področju varnostnim organom ni uspelo zadati tem razgrajačem odločilnega udarca. To je verjetno vzrok, da je gen. Eduardo Señorans, vodja državnih varnostnih organov, odstopil od svoje funkcije. Na njegovo mesto je bil imenovan gen. Gustav Martínez Zuviria, znan po svojem nacionalnem čutenju, sin znanega argentinskega pisatelja Hugo Wa-sta, ki ga tudi Slovenci poznamo zlasti po njegovi knjigi „Zlato večnega juda“, ki je bila prevedena v slovenščino še pred vojno. Sedaj se vladne vrste strnjujejo. "V bližnji bodočnosti pričakujejo poživitev prevratne dejavnosti. Kmalu bo namreč obletnica majskih izgredov v Cordobi, ki jih nameravajo letos ponoviti. Za zdaj je delavsko vodstvo pred kratkim združenih sindikatov napoveduje splošno stavko za danes (četrtek 23.) kot znak protesta proti povišanju cen. Te so namreč v zadnjih štirih mesecih narasle za 4%. Po vladnih računih pa se smejo v letošnjem letu dvigniti skupno le za 7%. Kako preprečiti novo tekmo med plačami in cenami? Vladni strokovnjaki si zaenkrat še niso na jasnem. S z TEOMA T E O 1 V Kolumbiji so imeli minulo nedeljo predsedniške volitve, za katere so se potegovali štirje kandidati. Med temi sta bila prava tekmeca bivši kolumbijski diktator Rojas Pinilla ter vladni kandidat Misael Pastrana Borrero. Ker Češkoslovaška partija „se čisti“ SOVJETOV NE BO NA PARADI čistko med češkoslovaškimi komunisti se nadaljujejo. V letošnjem letu je bilo po cenitvah opazovalcev izgnanih ali suspendiranih iz češkoslovaške komunistične partije nad pol milijona Čehov in 'Slovakov. Letošnjega 27. marca je kubanski delegat pri ZN obtožil ZDA, da dovoljuje kubanskim beguncem, da se pripravljajo na novo invazijo otoka. Po izjavah bivšega kubanskega vojaškega poveljnikh grala. Cantille naj bi kubanski begunci imeli pripravljeno invazij- Sodanji češkoslovaški partijski vodja Husak pod silovitim pritiskom češkoslovaških stalinistov čisti partijo sovražnih elementov, češkoslovaško gospodarstvo se znova pogreza v zastoj ter v partiji pripravljajo teren za nove nastope proti Dubčeku in njegovim komunističnim pristašem, ki bodo obtoženi, da je pod njihovim vladanjem češkoslovaško gospodarstvo utrpelo škodo, ki jc ni mogoče popraviti brez novih žrtev vsakega posameznika. Razpoloženje prebivalstva do partije in vlade ostaja vseskozi odklonilno. Sovjeti pa so tako zasovraženi, da so se odločili, da se njihovi vojaški oddelki, ki se nahajajo v Pragi, letos 9. maja za 25. obletnico „osvoboditve“ češkoslovaške, ne bodo udeležili parade. Samo del sovjetskih vojaških sil v češkoslovaški, ki se nahaja v slovaški prestolnici Bratislavi, bo tam sodeloval pri proslavah. Češkoslovaško komunistično glasilo Rude Pravo je že pisalo o proslavah in zvezi z njimi ne omenja sovjetskega okupatorja. Pisalo je, da se bodo parade v prestolnici Pragi udeležile samo češke in slovaške čete. V Teheranu so se sestali na dvodnevno konferenco severnoameriški veleposlaniki iz držav Bližnjega vzhoda. Na konferenco je prišel Nixonov osebni odposlanec Sisco, ki je pred tem obiskal Kairo, Jeruzalem in Beirut, odpovedal pa obisk v Aman, ker so proti ZDA uprizorili hude demonstracije. sta si skoro delila glasov« — Pastrana je po uradnih podatkih za 22.400 glasov preglasoval Pinillo — je prišlo v državi do politične napetosti, Pinilla noče priznati, da ni dobil večine. Ulbricht jo objavil, da bodo v letošnjem oktobru morali vsi člani vzhodnonemške komunistično partije vrniti svoje partijske izkaznice. Novih partijska izkaznic ne bedo dobili „ideološko nezanesljivi elementi“, je bilo objavljeno \ Vzhodni Nemčiji. Sedaj nihče ne ve, kdo bo osumljen „ideološke nezanesljivosti“. Sovjetska Pravda ob Leninovi stot rojstni obletnici objavlja Članke posameznih komunističnih veljakov ter ji objavila tudi Titov članek o odnosil med komunističnimi državami. Titi previdno piše (se pravi, drugi so mi napisali članek), da je „komunističn internacionalizem prazna beseda, dokle: ne bo spoštovana pravica do suverenosti vsaki socialistični državi.“ Romunski komunistični veljak Ceaucescu pa i Pravdi poziva na „tovariške razgovore" s katerimi naj bi rešili razlike ali spore med posameznimi komunističnim partijami. Venezuela je po 18 letih vzpostavil; diplomatske odnose z ZS-SR. Njen pred sednik Caldera pa bo obiskal Nixon 2. junija t. I. f*" axe naroane voisKe. vse to ie Diia ve-t Pred T 7R no*Thí3f*Tir» ïr» t»wm;o ivvñi f ‘ u R t» «Qnn 1 om« PA ATniT / I ALI SME ŽUPNIK REŽIRATI? Karižev pot slovenske Cerkve — komunisti napadajo msgra. Igu. Kunstlja Dolenjski list je v št. 22. januarja , in 8. febtuarja tega leta kritiziral prosvetne delavce (učitelje) nekega okraja v sevniški dolini, ker niso bili pripravljeni pomagati mladini, da bi u-prizorila igro, ko si je želela igrati. Pripravljen pa je bil župnik in je izbral} delo, ki po mnenju pisca v Dolenjskem listu umetniško ne ustreza in tudi sicer ne bogati človekovega doživljanja. (Neki bralec ljubljanskega Dela jo uredništvu tega lista v zvezi z navedenim pisanjem Dolenjskega lista poslal pismo, v katerem stavlja tole vprašanje: „Kdo je po naši ustavi bolj škodljiv: ali državljan (po poklicu župnik), ki svoj prosti čas izkoristi tako, da uči mladino igrati; ali učiteljski zbor tega kraja, ki zagovarja v obrambi svoje stališče, da ni vsak učitelj že s tem, da je učitelj, tudi sposoben režiser, in da je poleg tega treba imeti za to ve-, selje: ali komunist, ki je javno nastopil v Dolenjskem listu proti učiteljskem zboru, ker ni delaven, in preiti župniku, ki se trudi in dela za mladino?“ Uredništvo Dela se je znašlo pred kočlijivim vprašanjem, iato je vso zadevo izročilo znanemu partijskemu voditelju in rektorji: ljubljanske univerze Levu Modicu, ki je v Delu z dne 27. marca v odgovoru na citirano vprašanje uredništvu Dela podal nekaj ugotovitev, ki več kot nazorno kažejo kako gledajo komunisti na Cerkev, in posebej na duhovnika ter na njegov delokrog in njegove pravice. Sokoli, Slovenski fantje in Katoliška Akcija Lev Modic najprej ugotavlja: „Pisec pisma nas postavlja pred abstraktno dilemo: ali je delo z mladino družbeno koristno ali ne; ali človeka, ki je voljan delati z mladino, vrednotimo pozitivno ali ne? Če bi bila taka abstraktna dilema resnična, potem seveda ne bi bilo nikakega dvoma o našem odgovoru. Toda zastavljena dilema ni resnična, ker bi morali sicer trditi, da je bilo družbeno koristno delovanje, recimo, voditeljev hitlerjanske mladine, ki so jih učili raznih iger in glasbe; ali tistih voditeljev Sokola ‘kraljevine Jugoslavije, ki so sprejemali jugoslovansko fašistično mitologijo in Se zanjo trudili z organiziranjem dejavnosti mladih; ali voditeljev Slovenskih fantov in drugih organizacij Katoliške akcije, ki so prav tako organizirali dejavnost mladine zato, da bi izsilili klerofašistični totalitarizem v na-li deželi in so zato iskali in našli zaveznike med fašističnimi okupatorji. Ne vemo, ali gre v obravnavanem primeru za karkoli, kar bi lahko primerjali s tako dejavnostjo. Vsekakor pa ne gre za abstraktno dilemo, marveč za konkreten problem našega družbenega življenja, ki terja osvetlitve iz raznih strani in zato tudi odgovor na najrazličnejša vprašanja, med njimi vsaj na vprašanja: kdo, kdaj in zakaj?“ Kdo sme skrbeti za mladino? Glede tega vprašanje pravi Modic: „Ko si zastavljamo vprašanje “kdo”, ne sprašujemo o osebnem prepričanju, saj niti niso redki primeri, ko so učitelji bolj verni kot župniki. Pelo z mladino je družbeno odgovorno. Zato je osnovni problem, komu je nekdo odgovoren: ali naši samoupravni družbi, ali organizaciji, ki je izven nje in ki o njeni politiki odločajo drugi faktorji. Družba je dolžna, da skrbi za kvaliteto družbeno pomembnega dela z verifikacijo usposobljenosti, z dovoljenjem organizacijam za določeno dejavnost in s tem, da delo nadzoruje. Področje delovanja cerkvene organizacije je pri nas določeno z zakonom, ne zajema pa kulturne, športne in podobne delavnosti. Ne smo jih torej opravljati. Posameznik pa mora za vsak primer takega delovanja dobiti dovoljenje po presoji njegove snosobnosti in moralnopolitičnih kvalifikacij. Odgovoren je tedaj samoupravni družbi.“ Duhovniki rušijo avtoriteto šole Lev Modic nadaljuje in pravi: „Z vprašanjem „kdaj“ posegamo v razmerje med družbo in Cerkvijo in — v obravnavanem primeru — tudi med šolo in Cerkviio. Če bi bilo to razmerje v redu, če bi se torej Cerkev ukvarjala z religioznimi potrebami vernikov, šola z vzgojo in izobraževanjem občanov in če bi družbeno zadeve urejali ljudje v svojih samoupravnih organih sami, potem problema ne bi bilo. Žal pa opažamo vre več primerov, ko posamezni duhovniki, ne da hi jih slovenska. cerkvena hierarhija za to obsodila, rušijo avtoriteto šole in drugih družbenih ustanov. Znani so so primeri, ko duhovniki pri verouku sprašujejo učence, kaj in kako jih učijo v šoli, jih navajajo na provokativna vprašanja svojim učiteljem ali jim celo naravnost naročijo, kaj naj vprašajo u-čitelja („ki itak ne bo znal odgovoriti“), in naj si njegov odgovor zapomnijo, da ga bo duhovnik ocenil. V takih primerih gre seveda za protizakonito deianje, poskus rušenja avtoritete učiteljev pa se kaže tudi v manj značilnih primerih, morda tudi v našem. Vsekakor primer nekega kraja v sevniški občini hi osamljen, kot bi lahko sodili iz anonimnega pisma. Necerkvena dejavnost duhovščine na Slovenskem se množi in posega na vsa področja: kulturno, športno, socialno itd. To tudi tam, kjer obstajajo družbene organizacije za to dejavnost, ki so odprte vsem ne glede na svetovnonazorsko prepričanje. Ne gre tedaj za posamezen primer, gre za širšo dejavnost pod okriljem Cerkve. V njej ne vidimo religiozne, marveč politično voljo, njen izver ni v pobudi posameznika, marveč v organizirani akciji, čisto sprenevedanje bi bilo, če tega dejstva ne bi upoštevali.“ Cerkev na Slovenskem še ni obsodila belogardističnega izdajstva V tej zvezi nadaljuje Modic: „Odgovor na vprašanje „zakaj“ so no mere nanašati na vsak posamezni primer, ker nam pač ni dano, da bi videli v dušo ljudi in spoznavali, ali gre za resnično kulturno zavzetost, ali socialno občutljivost posameznika itd., ali za akcijo, ki objektivno pomeni organizirano spodkopavamo socialističnih samoupravnih tomeliev našo družbo. Vendar pri oceni to dejavnosti nasnloh ne vioremo mimo nekaterih političnih dejstev, kot so: oficielna Cerkev na Slovenskem še ni obsodila belogardističnega izdajstva in duhovnikov, ki so ga zagrešili, marveč vzdržuje zvezo z njimi in jim dajo celo visoke cerkvene položaje (npr. Kunstelj). V laičnih a-postolatih se marsikje zbirajo liudie, pri Katerih zapažamo manj verske in več politične zavzetosti, liudie. ki so znani po neprijaznem odnosu do našo stvarnosti. Za verski tisk na Slovenskem bi težko rekli, da jo resnično verski, vro bolj poskuša izražali svoja posebna stališča mimo in proti humanističnim težnjam našo d-užbe v do- i,Množični, eredniški človek je gluh. V resnici ne loči med zvokom in hrupom. Ne trpi tišine. Nekoč sem vprašal natakarja, ki je bil zaradi dela prisiljen biti ve3 dan v lokalu, kjer je neprestano hreščal gramofon: „Kako ga morete prenašati?“ Odgovoril mi je; ,Ga sploh ne slišim.“ Italijanski kulturni kritik Elemire Zolla „Eclissi deli’ in-tellettuale“ Bompiani, str. 132. •MMaiMiNiaaiiiiiiiiiafiimiiitiianitiiifaiMMiiiiiitaiHnMiiMiaiiMiHiMMiMiNieflMMeNMaB Praznovanje 100-letnice rojstva Lenina v ZSSR Propaganda preplavila ves svet mači in mednarodni politiki. S temi j romrJcki nuj"o rrremlja-no necerkveno dejavnost UK C na Slovenskem, s kato-o poskuša zlasti mladino navezati na tako cerkveno politiko; čeprav verjetno to no velia za vsak posamezni prime-.“ K temu doda še Franc Šetinc, urednik kotička „Pogovori z bravci“ svojo modrost in zagovarja partijsko zadržanje češ, da se s tem preprečuje politizacijo Cerkve tor jamči, da „vsak človek, ateist in vernik, samoupravno vodi družbeni razvoj... “ Gornja izvajanja predstavljajo nov napad na slovensko Cerkev, ph tudi nov dokaz, da ta nikakor ni klonila pod pritiskom režima. Večina slovenskih duhovnikov se zaveda svojega poslanstva in ga po vesti vrši. Dva tedna pred stoto obletnico Leninovega rojstva, ki je bila 22. t. m., jo sovjetska KP poplavila ZSSR, posamezno komunistične partije pa vsaka svojo satelitsko državo s stotinami ton knjig, letakov, portretov in fotografij o Leninu ter z odrskimi prikazi, filmi, koncerti itd., na čast ustanovitelju Sovjetsko državo. Brezbožna ZSSR spreminja krvavega Lenina v svojega svetnika. Sovjetski komunistični aparat je razvil vsestransko propagando o Leninu. Natisnjenih je bilo nad 800 različnih izdaj njegovih del. Sovjetske knjigarne so natrpane z razpravami o Leninu in njegovih odnosih do problemov, ki jih cb njegovem času sploh ni bilo in za katere ni tudi mogel vedeti, da bodo nastali. Prodajajo, med drugimi, npr. knjigo „Lenin in modeme statistike“ (v treh zvezkih), in „Lenin in filozofska vprašanje relativistične fizike“. Skomponirali so nove simfonije v Leninov spomin in 16 sovjetskih filmskih podietij jo napravilo nič mani kot 14 novih filmov o tem komunističnem diktatorju. Zidovi tvomic, hotelov in drugih javnih poslopij ter izložbena okna so natrpana z Leninovimi slikami v neizogibnih herojskih pozah: ko govori delavcem, ko spre'ema kmete v Kremlju, ko študira kot deček, ko tolaži svojo mater pa usmrtitvi svojega brata, ko gasi globok sneg v izgnanstvo. S takim pretiravanjem sedaj sovjetska tiskovna agencija Tass bombardira, narode v ZSSR. Lenmovo knjige so v teh dneh najbolj hrane knjige na svetu, pravi Tass, „vključno v Baltimor-ju kjer jih vsa mladna kar požira.“ Brazavilski (Kongo) gledalci televizijo ,.so navdušeni nad Leninovimi soirc-ii“, medtem ko je v Parizu „tisočo turistov“ obiskalo stanovanje na ulici Marie-Rose, kier je Lenin nekoč živel. Tass pa seveda ni poročal, da je pariški mestni svet prepovedal poimenovanje katere koli ulice po Leninu. Toda propaganda okoli Leninove rojstne obletnico odn. o njegovi sovjetski veličini ic bila ■, ZSSR že tako vsi-liiva in se jo spremenila že v takšno duhovno moro, da so si ljudje na ulici začeli dajati duška svojemu odporu z vrsto jedkih opazk in duhovitih smešnic na račun Lenina in sovjetskega režima Najzanimivejše je bilo, da se je nekdo celo drznil in poslal glasilu sovjetske mladinske KP Komsomolskaji Pravdi članek pod naslovom „Zhkaj neki ?“, v katerem napada „pompoznost in bombastičnost“ (kakor dobesedno piše) proslav o Leninu. V najvišjih partijskih krogih sedaj raziskujejo, kako je mogoče, da je bil članek v Komsomolskaji Pravdi natisnjen. Ena izmed jedkih smešnic v zvezi z Leninom pripoveduje o nagradnem razpisu za najboljši Puškinov kip. Prva nagrada je bila podeljena za Leninov kip, druga za kip Lenina, ki čita Puškina in tretja za kip Puškina, ki bere Lenina. (Puškin je umrl 33 let pred Leninovim rojstvom). Ali druga: Razpisane so bile naslednje nagrade za najboljšo smešnico o Leninovi obletnici: prva petnajst let, druga deset in tretja pet let prisilnega dela v sibirskem kraju Sušenskoje, kjer je Lenin preživljal internacijo pod carjem. Prav tako pripovedujejo zgodbo o starejšem sovjetskem državljanu, ki je pisal svojemu partijskemu odboru za novo stanovanje. Ker ni dobil odgovora, se jc obrnil na Centralni komite sovjetske KP in nazadnje k Leninu samemu, toda tudi od njiju ni dobil odgovora. šel je zato v Centralni komite in zahteval, da ga spustijo do Lenina, todti partijski sekretar mu je odgovoril, da je Lenin umrl že leta 1924. „Kako je to, da kadar partija potrebuje Lenina, je živ, kadar pa ga jaz iščem, je pa mrtev?“, jo vprašal starec. Daši Leninova rojstna obletnica ni dogodek svetovnega pomena, kakor bi jo sovjetska KP in njen zvočnik Tass hotela prikazati, ph sovjetskim mogot-| com služi kot nalašč v političnih in j gospodarskih razmerah, v katerih se danes njihova država nahaja. Neki visoki sovjetski funkcionar je pred kratkim izjavil: „Lenin je naša ikonb.“ S takim oboževanjem Lenina skušajo Brež-njov, Kosygin in njuna okolica svoje sedanje neuspešno bivanje na vrhu partijske organizacije povezovati s slavnejšo sovjetsko preteklostjo, ko je pot komunizma peljala še navzgor. KOROŠKA ZEHA IM UJEM SVET Anica Kralj Kitajsha zgodbu Živel je stari Kitajec. Rekli so mu, & je blaznež. Imel je hišo, z licem obrnjenim proti jugu, a prav na tej strani, blizu hiše sta dve visoki gori zapirali pot proti južni svetlobi. Ju Kung, tako se je stari Kitajec imenoval, ni dolgo premišljeval, sklenil je, da s pomočjo svojih sinov, obe gori odpravi. Prišel je mimo starec, znan kot modrec. Ko je videl kako se oče in sinovi trudijo, se je zakrohotal in rekel: „Ali ste znoreli? Nikoli ne boste zmogli iz tako visokih gora narediti ravnine.“ Stari Kung mu mimo odgovori: „Jaz bom umrl, a moji sinovi bodo ostali. Tudi oni bodo umrli, bodo o-stali vnuki, in rodovi si bodo sledili.“ Pogledal je obe gori in rekel: „Gori sta res visoki, ampak ne rasteta, ob vsakem zajemu lopate, se nekoliko znižata. Zakaj, torej, jih ne bi mogla sčasoma znižati in zriavnati?“ Ju Kung je svoje delo neumorno nadaljeval dan za dnem, dokler se ga ni Bog usmilil in mu poslal dva angela, ki sta obe gori odnesla na svojih ramenih. Čudna zgodba, ki diši po starodavnih čhsih! Pravijo, da stare kitajske pravljice vsebujejo velike modrosti. Tudii ta ni izjema. Modrost se ne postara, zato tudi nam, ki živimo v tako razburkani dobi veliko pove. še posebno polnembna pa je za življenje v družini. Hiša Kitajca je trpela zaradi ovire do toplote, luči — do življenja. V hiši Kitajda je vladal red in spoštovanje do oblasti: očetovo besedo so otroci poslušali, njegovo željo pomagali uresničevati. Stari Kitajec ni dvomil, da jo bodo pomagali uresničiti tudi vnuki in pravnuki, in kaže, da jc veroval v pravičnost svojega ravnanja, zato mu je Bog v svoji neskončni dobroti poslal svoje angele v pomoč, Družina je najmanjša skupnost v človeški družbi. Je nje jedro. V jedru je strnjena moč, je rast. V jedru vlada red. Tudi v družini mora vladati red: oče—mati in otroci. V današnji zmešani dobi beremo večkrat prečudne vzgojne nasvete: da mora oče biti kbkor brat svoiega sina, mati pa kakor sestra svoji hčerki. Take „modrosti“ pišejo ljudje, ki ljubijo senzacije in improvizacije tudi v najsvetejših stvareh. Resnica pa je povsem drugačna: Ni reda v družini in ni prave vzgoje tam, kjer hoče biti oče kakor mlad nogometaš in kjer se mati oblači, in obnaša kakor mlada študentka. V taki družini, kjer hočejo biti vsi enaki, nastane zmešnia-va: sin zafrkava očeta kakor brata, hčerka se iz matere norčuje kakor iz sošolke. Princip oblasti je ošibel na vseh področjih človeške družbe. Liudje se neradi pokorilo zakonom, hočeio vsestransko svobodo. A znano je, da tam kjer se zakon ne spoštuje, se tudi oče- tova oblast v družini ruši. To se godi posebno tam, kjer se starši, največkrat oče, zaganja in kritizira vsako c-blast, bodisi civilno ali cerkveno. Sem spada kritiziranje in smešenje učiteljev in na splošno onih, ki zavzemajo v otroških očeh važna in odločilna mesta. Preveč pozabljamo na to resnico in tako kopljemo sami grob oblasti staršev, zlasti očetovi v lastni družini. Za starega Kitajca je bil vsak zajem z lopato korak do luči. Tudi v družino prihaja luč le polagoma. Vsak dober zgled, vsak nauk je v otroški rasti nov korak. Oblast očeta se v otrokovih očeh utrjuje tam, kjer oče jasno in odločno tolmači stališče do dnevnih dogodkov, bodisi v družini ali pa v javnem življenju. Pametno je, da se oče in mati med seboj poučith in. pogovorita, a tako da zastopata pred otroci isto stališče. S tem jim najbolje pomagata do pravega pogleda na današnjo svetovno zmedo. Veliko pažnjo jo treba posvetiti, kako otroku pravilno prikazati zmedo v Cerkvi in mu pomagati do čistega vira krščanstva. Ni lahko današnjim staršem biti o-trokom dober vodnik. A še hujše je za mlade ljudi, ki nimajo ob sebi dobrih vodnikov ob tej težki uri! Kar storimo dobrega našim otrokom storimo tudi našim vnukom. Stari Kitajec je vse upanje in vero postavil lia bodoče rodove, ker je tudi njim želel luči. In Bog je videl trud in vero starca, poslal mu je dva angela, da sta mu pomogla do svetlobe. Tudi nam je Bog poslal veliko preizkušnjo, tema je še pred nami, ni videti izhoda. Storimo vse kar je v naših močeh, da ohranimo vero v otrocih in bodočih rodovih. Bog bo naš trud blagoslovil. Wekdffi izkorišča položaj. . , Pred kratkim so bile na Koroškem, kot po vsej Avstriji, splošne volitve. O tem smo v našem listu že ob času poročali. V zvezi s tem dogodkom, zlasti pa z volilno kampanjo, je znova prišlo jasno na površje, da slovenska skupnost na koroškem ni edina v svojih načelih. Zanimivo je ob tem članek, ki je izšel v mariborskem študentovskem listu „Kadri“ z datumom 10. 3. 70. Napisal ga je nek Dušan Zbašnik ter mu dal naslov „Hej Slovenci...“ V njem ugothvlja težko stanje koroških Slovencev in životarjenje v katerega je Aw.mwiv.vi.%w.,,uw^^vv „Svobodni pogledi“ št. 2 V prvih dneh tega meseca je izšel v Buenos Airesu drugi zvezek „Svobodnih pogledov“. V zbirki, ki ima naslov „Svobodni pogledi na slovensko preteklost, sedanjost in prihodnost“ se to pot obravnava „Pot k prvi slovenski vladi“. Razprava je izpod peresa dr. Tineta Debeljaka izhajala ob slavnostih 50-letnice slovenske osvoboditve v našem tedniku in je sedaj izpopolnjena in s posebnim dodatkom izšla v knjižni obliki. Obsega kratek pregled prve svetovne vojne in se preko analize različnih položajev in činiteljev loti dogodkov pred majsko deklaracijo in po njej in nas končno privede do narodne osvoboditve in prve slovenske vlhde. Izdaja obsega 110 strani malega formata in je neprecenljive zgodovinske vrednosti. Priporočamo jo vsem rojakom. Po ceni 200 pesov jo lahko dobite v Slovenski hiši, po slovenskih domovih in pri poverjenikih Svobodne Slovenije. narodna skupnost prisiljena vsled nezanimanja ali nasprotovanja avstrijskih deželnih oblasti. V članku pravi med drugim: ,;Prebrali smo lahko slovenske liste, ki izhajajo v Celovcu in nhj bi imeli vodilno vlogo pri orientiranju narodnostnega življenja Slovencev v Avstriji. Politični moment, v katerem ta glasila niso mogla ostati neprizadeta in niso mogla stoično prenašati družbenopolitičnega dogajanja, so zagotovo deželnozborske in državnozborske volitve. In tedaj smo bili priča dogodku, ki je pomenil postavljanje narodovih koristi v drugi plan, poudarjal pa je razredni dražbi lastno strankarsko bitko. Ko sem spregovoril o slovenskih listih sem mislil na „Slovenski vestnik“ in na „Naš tednik“. Obe stiani imata verjetno isti cilj, vsaj na papirju, zagotoviti slovenski. narodnostni manjšini čim več res oprijemljivih pravic. Toda kam vodi njih razmišljanje?“ Konča pa članek z besedami: „Jasno je, da obe stranki, ki imath največ možnosti na volitvah, ne bosta storili enakih ukrepov naši manjšini v prid ali pa v škodo. Jasno je tudi, da Slovenci na Koroškem še zdaleč niso enotni. Jasno je tudi, da na tak način ne morejo pričakovati uspehov. Nekdo pa zna to dobro izkoristiti... “ Lahko si mislimo koga Zbašnik misli glede izkoriščanja položaja. Vemo pa, in o tem smo prepričani, da ravno domače partijske oblasti izkoriščano težko stanje koroških Slovencev, se povezujejo z avstrijskimi oblastmi (kakor se je pokazalo ob aferi okoli vetrinjskega gradu) in s tem preprečujejo vsako pozitivno delo v prid slovenstva. Unenos Aires, 26. aprila 1970 •**-#'* ' ' ' - ' SVOBODNA SLOVI NI J A Stem t «4 MARIBOR — Od 27. do 29. marca 'Predsednik občine je nato predlagal deje bila v Mariboru tretja mednarodna lavcem, naj bi ti izbrali delegacijo, ki koordinacijska konferenca za uvedbo bi z vodilnimi ter občinskimi predstav-esperanta v šole. Udeležili so se dele- niki preučila vse sporne točke. Delavci gati iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslova- toga niso hoteli, ter so zahtevali, naj žke, Madžarske, Zahodne Nemčije, Ita-! jim direktor pristanišča da takoj nekaj lije in Jugoslavije. ¡odgovorov. Ta je predlagal, naj bi za- S L O V C N C I V A * O C N T I N I OSEBNE NOVICE dovo uredili samoupravni organi. De- LJUBLJANA Festival Ljubljana javcj E0 vztra‘ali, da je treba nekatere je pripravil vrsto koncertnih večerov. !poglavitho pritožbe takoj razčistiti. Po Nedvomno najvidnejše mesto zavzema nokajurnom razpravljanju o osebnih do-ciklus Beethovnovih senat v izvedbi vio- hodkih in pjihovcm sestajanju za rast-tinista Igorja Ozima in pianista Mari-|jo življcnjskih stroškov, so delavci dolo-jana Lipovška. Dve izvedbi stia bili 31. !-;jj 20 člansko komisijo, ki se je nato marca in 1. aprila, zadnja pa bo 21. ■ scsta.la s člani delavskega sveta in vod- aprJa. Igor Ozim, ki živi v Kolnu v | styom podjetja. „Delo“ piše, da so de- Nemčiji, kjer poučuje na glasbeni aka- javcj priče1! s stavko, ker so premalo kemiji, bo prvič izvajal v taki obliki to j p0Ugcni 0 objektivnih težavah, s kate-sonaie, ki jih dosedaj v Ljubljani še rimi sc bori to podjetje, ki mora plače-mso igrali. ¡vati visoke anuitete kreditov z zelo ne- MARIBOR — Mariborska mestna ¡ugodnimi pogoji. Podjetje jo nato spre-knjižnica bo letos sposojala tudi — >l0 nekatere zahtevo delavcev, predvsem umetniške slike. Sposojevalnino bodo ¡Slcdc vi^ih PIaž’ ln J° suspendiraj dva Poročili so se: 17. aprila t. 1. sta v cerkvi Presvetega Srca Jezusovega v Pamploni, Španija, sklenila zakonsko zvezo ing. Jernej Dobovšek in gdč. Jana Peternel. — 11. t. m. sta se poročila v Mendozi v cerkvi pri pp. dominikancih g. Peter Slovša in gdč. Rezka Štirn. Poročil ju je krajevni dušni pastir, č. g. Jože Horn. ženinu je bila za pričo ga. Lelka Krivec iz Buenos Airesa, nevesti pa njen brat g. Janez Štirn iz Mendoze. Mnogo sreče! BARILOČE računali po sličnem načinu, kot za knjige, le roki vračanja bodo daljši. vodilna nameščenca Ivana Žigona in Franca Čehovina, katera so delavci obtožili raznih nepravilnosti; proti obema LJUBLJANA — Mladinska knjiga'so tudi uvedli zakonski postopek za preje s sodelovanjem ptujske občine izdala'nehanje delovnega razmerja. Delavci so reprezentativno monografijo o Ptuju. 128. marca pričeli z rednim delom, ko so Monografija „Ptuj“ je tiskana na pa- ,zvedeli za ukrepe podjetja, p ir ju za umetniške reprodukcije, ima LJUBLJANA — V prvih dveh me-isecih letošnjega leta je prestopilo ob- 160 strani s številnimi črno belimi in nekaterimi barvnimi ponazorili. i mejne prehode Slovenije kar 5,109.000 JESENICE —• Bohinjski železniški potnikov, cd tega 3,773.000 tujcev, kar predor se že desetletja spomladi in je- jo za 39% več kakor v istem času pre-seni spreminja v pravo podzemno reko. teklega leta. Voda na tračnicah doseže tudi višino do 60 cm; predor ima sicer dva odvodna kanala, vendar ta dva ne Zadostujeta. Sedaj ponovno preučujejo načrte, kako osušiti predor, ker nameravajo na progi Jesenice—Sežana uvesti vleko s diesel lokomotivami; izvedba načrtov bo veljala okoli 7 milijonov dinarjev. KOČEVJE PIRAN — Predstavniki Splošne plovbe so 26. marca prevzeli v Roter-damu prvo cd treh 8.000 tonskih ladij, ki so ji dali ime Brežice. Izgubo ria kočevski j KOPER — V skladišču bombaža je 29. marca izbruhnil velik požar, ki se je zelo razdivjal in ogrožal druga skladišča. Na pomoč gasilcem so prišli še železniški progi bosta plačevali občini ^asilci iz KoPra’ Izole- Trsta in Ljub' Kočevje in Ribnica (polovico), ostalo I Po 18 urnem so Požar le polovico pa bo kril Izvršni svet. IS je tudi priporočil, naj bi to progo čimprej ukinili, denar, ki bi ga prihranili, pa haj bi namenili preusmeritvi kočevskega rudnika. Proti ukinitvi proge pa so se že oglasili razni predstavniki podjetij, ki so poleg dvoma, da bi bila proga po Zvišanju cen prevoza še nerentabilna, Izjavi!, da bi preusmeritev prevoza na Cesto to popolnoma uničili, ker je že kedaj komaj prevozna. KOPER — Koperski pristaniški delavci so 27. marca ob 7 zjuti*aj „prekinili delo“. Iz pristanišča so nato demonstrativno odšli po koperskih ulicah na glavni trg. V sprevodu sc nosili napise ter vzklikali razna gesla, ki so so tikala v glavnem višine plač. Na trgu so delavci Zahtevali, naj pridejo mednje predsednik občine in vodilni ljudje podjetja. omejili. Domnevajo da je požar povzročil okoli 25 milijonov dinarjev škode, uradne ocene pa še ni. Domnevajo da jo prišlo do požara zaradi samo-vžiganja bombaža, kakor se je to zgodilo pred leti, a so takrat ogenj takoj omejili in zadušili. f Marija Drajzibner. — 5. aprila opoldne se je za vedno poslovila gospa Drajzibnerjeva. Že nekaj mesecev je bolehala. Lanski avgust so jo v Buenos Airesu operirali, po povratku na jug si je opomogla, a okrevala ni več. Zadnji mesec pred smrtjo je dosti trpela. Pokojna Micka izvira iz poznane Arnškove družine. Rodila se je v Hrastniku na štajerskem in tam preživela otroško dobo. Ob nemški okupaciji se je morala vsa družina umakniti v Ljubljano. Tam je dekle posečalo gimnazijo in okušala vse dobrote begunstva, ki so je po letu 1945 nadaljevalo v taboriščih Avstrije in Ií'alije. V Seniga-liji se je Marija poročila s štajerskim soroiakom g. Drajzibnerjem in skupaj c njim in svojimi odšla v Argentino. Z možem sta preživela nekaj let na otokih v delti Paraná, kjer sta oskrbovala posestvo tovarnarja Budra, 1. 1955 ga sta se za stalno naselila v Barilo-čah. Tudi tukaj sta nekaj let delala na , posestvih okrog Llao-Llao, potem sta si preskrbela hišo v mestu in sléd-niič je kupil mož konfekcijsko trgovino. V Bariločah sta se jima rodila dva otroka, ki imata zdaj dvanajst in deset let. Micka je bila na glasu kot izredno delavna, varčna in skrbna gospodinja. Vsi tukajšnji rojaki kot tudi številni gostje iz Buenos Airesa so bili deležni njenega gostoljubja. Rada je pomagala revežem in pomoči potrebnim, prebirala je slovenski tisk in sodelovala pri slovenskih prireditvah. Težko prizadetim otrokom in možu kot tudi vsej Amškovi rodbini naše iskreno sožalje. BERAZATEGUI Prvi mladinski dan IZ UREDNIŠTVA Prihodnja štev lka našega lista, z datumom 30. aprila, bo, kot zadnja v me3ecu, dvojnega obsega. Uredništvo s tem izpolnjuje napoved, ki jo je objavilo v začetku leta. Na številko že sedaj o ozarjamo, ker to polna zanimivega iir bogatega branja. Bil je v nedeljo, 19. aprila. Prvi svoje vrste v tem okraju, kjer biva močna slovenska skupina, je zelo lepo uspel in bo gotovo berazateški mladini dal poguma, da bodo tudi v bodoče še organizirali nove mladinske dni. Program se je pričel že dopoldan, in sicer z odbojko. Na novem igrišču, na prostoru, ki je bil lepo pripravljen, so se pomerila moštva Ramos Mejie, Slovenske vasi in domača ekipa. Rezultati so bili: Ramos 2 — Slov. vas 0; Berazategui 0 — Ramos 2 ter Beraza-tegui 1 — Slov. vas 2. Končna lestvica: 1." Ramos Mejia, 2. Slovenskh vas, 3. Berazategui. Sledila je sveta maša. Daroval jo je g. Jože Guštin, ki je v pridigi omenjal probleme, ki jih mladina doživlja v sedanjih časih, in jo spodbujal, naj ostane zvesta verskim in narodnim idealom. Med mašo je pel mladinski oktet. Popoldanski del je otvoril g. Ivan Korošec, ki je v imenu doma pozdrav: 1 vse navzoče. Dobrodošlico jc izrekla tudi predsednica krajevnega dekliškega krožka, Marta Pozelnik, ki se je obenem zahvalila starejšim za sodelovanje pri organizaciji dneva. Predsednik fantovskega odseka, Marjan Habič, pa je ob pozdravu poudarjal tudi pomen doma za mladino. -Sledil ie pevski nastop Nevenke m Rudijh Vidmar, ki sta navzoče presenetila z dvema pesmima. Nato je pet parov, pod vodstvom ge. Betke Maček por. Vitrih zaplesalo belokranjski ples. — Kot gostje so nato na blazinah in zaboju nastopili lanuški fantje in pokazali svojo že priznano spretnost. Zatem je z’apel berazateški oktet Ivan Cankar, ki ga vodi g. Omahna, ter navzočim izvajal „škrjanček poje', „Selška dolina“, „Tekel sem po dolini in „V hribih se dela dan“. Pred občinstvo je stopil duhovni vodja mladinskih organizacij, g. dr. Alojzij Starc, in se mladini zahvalil za tako lep dan. To naj jim bo v ponos, naj pa jim tudi krepi narodno zavest ob 25-letnici zdomstva. — V imenu mladine ie nato spregovorila zvezna predsednica Marija Zorc ter po čestitkah izrazila felio, da bi se ti dnevi še v bodoče nadaljevali. Po programu je sledila prosta za- kava. __ Tudi mi čestitamo berazateški mladini k lepemu in uspešnemu dnevu. Dodali bi le, da bi se ob takih prilikah zlasti mladina, pa tudi starejši morali odzvati v večjem številu. To bi bilo požrtvovalnim mladim močem najlepse priznanje, pa tudi najboljša podpora. cj Vsak teden ena MOLČE STRMITA Igo Gruden Roke slabotne in koščene, od vesel vse ožuljene; oči vse motne in steklene in od skrbi izbuljene; od bede lica vsa izpita, obraz od sonce ves ožgan: dva ribiča molče strmita čez tihi, daljni ocean... prli in ob kozarcu dobrega vinea napili jubilantu z g. Perniškem, ki je spregovoril kot predsednik srenje. Naj bi pristavski župnik praznoval še mnogo jubilejev med nami! SAN JUSTO Roditeljski sestanek V nedeljo, 12. aprila, je bil v Našem domu v San Justu lepo obiskan sestanek staršev šole „Franceta Balanti- Na sporedu je bilo: ogled razstave počitniških dni, predavanje, razgovor in občni zbor. Kot prejšnje leto tako je bilo tudi letos na razstavi lepa vrsta najrazličnejših stvari, ki jih je v počitniških dneh pod skrbnim vodstvom ge. Bra-sove, ge. Furlanove, ge. Jerebove, ge. Cilke Urbančičeve, ge. Anice Zakraj-škove in gdč. Rezke Osojnik pripravila mladina do 15. leta starosti. G. dr. Alojzij Starc je govoril o temi: Naša mladina ob 25-letnici zdomstva. V predavanju je risal trenutno stanje naše mladine, osvetlil cilje in nakazal pota. Po predavanju je bil razgovor, ki je sprožil več sklepov, nato pa letni občni zbor, ki ga je v odsotnosti g. Pavla Malovrha vodila ga. Marica Zakrajšek. V novi odbor so bili izvoljeni: g. Pavle Malovrh, predsednik; ga. Ivanka Malovrh, ga. Marija Mehle, ga. Ivanka Puhek in gg. Štefan Kavčič, Anton Krajnik, Jože Lovšin in Ivan Zupanc. Po občnem zboru je gdč. Angelca Klanšek, voditeljica šole, dala zbranim staršem praktične napotke za uspešno šolsko leto 1970. SAN MARTIN + KATARINA BAJUK Umrla je 25. marca v Dragičih pri Metliki v Beli krajini Katarina Bajuk, sestra pok. ravn. Marka Bajuka, v 92. letu častitljive starosti. Položili so jo k večnemu počitku med njene svojce na pokopališču 'Pri Treh farah. Rajna je uživala po vsej metliški okolici veliko spoštovanje po svoji vneti delavnosti v konzumnem društvu in goreči vnemi za cerkveno petje in versko življenje. Naj počiva v miru! RAZNO Požar je izbruhnil v novem poslopju beograjske „Politike“. Ogenj je zajel sedmo, osmo in deveto nadstropje stavbe, ki ima 18 nadstropij. Požar je izbruhnil 1. aprila v stenografskem oddelku ter se razširil v prostore za teleprinterje, daktilografske prostore in novo telefonsko centralo; uničil je tudi nekaj letnikov tega lista. Z gašenjem je bila velika težava, ker beograjski gasilci nimajo priprav za gašenje hiš z mnogimi nadstropji. Na Vrhniki so policiRi našli 30. marca na cesti spečega možaka, ki je oviral promet. Hoteli so ga zbuditi in spraviti kam drugam, pa niso mogli, ker ga je čuval pes, ki je vsakega, ki se je možu približal, besno napadel. Po letošnjih, ne ravno najboljših uspehih slovenskih smučarjev so zapisali hudomušneži, da ni nič čudnega: Zajc namreč skače, Kobilica pa teče, biti pa bi moralo ravno obratno. Umrli so. Ljubljana: Alojz Kastelic; Ivana Valjavec r. Martinjak, 73; Olga Pue r. IDraščik; Bojan Hrovatin; Alojz Zagorc; Franc Kodra; Marij Pogačnik; Valentin Tomc, biseromašnik, ustanovitelj Vajeniškega doma, 85; Ivan Dimnik, 82; Mimi Rohrman, 86; Marija Likar; Franc Kenda, 77; Fanči Končar r. Srehovec, 89; Alojzij Radič; Urban Skok; Ladislav Eiselt; Alojzij Radič. Maribor: Ana Amon, 93; Alojz Korošec; Franc Gornik; Dr. Zmago Slokan; Matevž štumf, 85; Albert Nekrep; dr. Adolf Obran; Lenart Dobnik. Zofija Šubic r. Celar, Radovljica; Janko Vodičar, Celje; Rudolf Korbar, Wake, Zagorje; Karel Klun, Ribnica; Franc Maravljak, gimn. ravn. v p., Celje; Viktor Lunder, dekan, 82, Kozje; p. Hugo M. Rožnik, kartuzijan, Pleterje; Terezija žinger, 80, Šentvid pri Stični; Minka Pristav, Prevoje; Viljem Bedele, Novo mesto; Drago Koprivnik, Domžale; Drago Ludvik, Ljutomer; Cilka Bernik, Škofja Loka; Rado Koželj, Portorož; Janez Steržaj, RUkek; Stane Janc; Franc Siter, 71, Rogaška Slatina; Julijana Šušteršič r Šulgaj, 91, Vrhnika; Jakob štrukelj, Šmartno pod Šmarno goro; Simon Lukan, Kamnik. ‘■■■■"■*>Muaaaaaa*HaaBaauBaaBBaaaasBBMflflBBaaiiaaMl naca »aaaDcaaaaBsaiBaaioasRiaaaaBBaaaaHaaHBaaiHaasrjaannaHaHasBHaniiiawBaaaaBBaaa van» Uspeh in jubilej delavne slovenske skupine Prihajajoč v Argentino, so se naši i rojaki največ začeli naseljevati v pred-mestnih delih Buenos Airesa. Tako se je precejšnje število rojakov naselilo na \ severnem delu predmestja, ob današnji Panamerikani, v krajih Villa Martelli, Florida, Munro, Villa Adelina itd. Kmalu je bil nastavljen za kaplana v Floridi č. g. Albin Avguštin, v zavodu pri šolskih bratih istotam pa je bil nastavljen č. g. svetnik Alojzij Košmerlj. Združevala sta naše ljudi, začele so se mesečne maše za Slovence v župni cerkvi v Floridi in pa svete ure pred prvimi petki. ¡Nadvse delavni kaplan je začel s pou- I kom katekizma za slovenske otroke. Ker ni imel na razpolago drugega časa, so ! imeli pouk ob nedeljah ob 1 uri popoldne, pozneje je začel poučevati še druge predmete, želja rojakov pa je bila, tudi kulturno so udejstvovati, zato so se začeli prosvetni sestanki, navadno po maši v župnijskih prostorih. Na pobudo pok. ravnatelja I. Prijatelja in še nekaterih se je ustanovil krajevni odbor Društva Slovencev, čigar prvi predsednik je bil pok. ravnatelj. To je bil začetek pred 20 leti verske in narodne skupnosti v j Floridi in okolici. Ko so pa družine začele graditi last- j ne hiše in to vse bolj v predmestju, se je tudi to središče premaknilo v kraje Cararachay in Villa Adelina, kjer se je ustalilo največ rojakov. Nedeljske maše so bile odslej v kapeli v Carapachayu, kjer je bil prostor tudi za sestanke in za slovensko šolo. število otrok se je pa vsako leto večalo in prostor že ni zadostoval, obenem se je pa čutilo, da je to le tuja hiša. Vse to je dalo misliti maloštevilnim staršem in so se navdušili za lastni parceli in svojo streho. Točno pred desetimi leti je bil sestanek staršev, navzočih je bilo 23 rojakov, tedaj se je sklenilo, da se kupi na javni dražbi parcela in da se postavi soba, ki bo služila za šolo. Kako predrzen je bil ta korak, se vidi, da se nekateri starši niso upali pridružiti v začetku, ker so se bali neuspeha, približali so se šele pozneje, ko je bil dom že v gradnji. Dve leti pozneje se je kupila še sosedna parcela, tako da je vsega čez 700 kv. metrov površine, od tega je zazidanega sedaj 280 kv. m in je razdeljeno: dvorana, oder, dve šolski sobi, ki obenem služita za preoblačilnico, večja soba za sestanke, prostorna kuhinja in gostinski obrat ter stranišče. Na nezazidanem prostoru pa je igrišče za odbojko, balinišče, ostalo pa je tlakovan senčni vrt. V domu je vsak mesec maša, dočim so svete ure pred prvimi petki v sosednji cerkvi. Sedanji duhovni vodia je č. g. Matija Borštnar. Življenje v domu je zelo pestro, slovensko šolo obiskuje 49 otrok. Delaven je gledališki odsek, ki je v zadnjih letih postavil na oder več dobro pripravljenih predstav, obstaja pa tudi mladinski oder, ki se večkrat pokaže v javnosti. Skavtska družina povezuje vse doraščajoče dečke s tedenskimi sestanki, delavna je dekliška organizacija, starejši fantje so pa združeni v fantovskem odseku. Posebno dobro so obiskani mesečni sestanki za mladino, na katerih predava dr. M. Komar. Zadnje čase se je ustanovil moški pevski zbor, ki ga vodi g. Vinko Klemenčič, zbor je sestavljen z dobrimi pevci, zato bo lahko dosegal lepe uspehe. Živahno pa je vedno na balinišču in tudi na igrišču. Odbor, ki vodi in je odgovoren za delo v domu, se po navadi menja na vsakoletnem občnem zboru. Društvo trenutno šteje 60 rednih in večje število podpornih članov. Vložene so listine pri oblasteh za samostojno pravno osebnost. V nedeljo 3. maja bo ta verslco-na-rodna skupnost v Carapachayu slovesno praznovala svoj jubilej. Msgr. Orehar bo blagoslovil društvene prostore, sad desetletnega dela. 3. maja, na dan, ko je pred 25 leti slovenski narod v najstrašnejših trenutkih ponovno in javno izrazil svojo samobitnost, se bo ta delavna skupina priključila vsem ostalim Slovencem in bo ta dan slovesno izrekla zvestobo in zaupanje do naroda ter izrazila njegovo samobitnost. S svojim nadaljnjim in resničnim delu bo skupno z doraščaiočo mladino pokazala, da za domovino in slovensko stvar ne sme . biti nikdar in nikoli nobena žrtev pre-1 velika. I. Ž. CASTELAR Počastitev g. župnika M. Lamovška V nedeljo 19. aprila smo na Pristavi v Castelarju praznovali 70-letnico življenja našega župnika Matija Lamovška. Po opravljeni sv. maši se je vsa slovenska skupnost, ki pripada k tej naši župniji in tudi župnikovi sovaščani ter farani iz Device Marije v 'Polju, zbrala k akademiji. Pristavski župan g. F. Pemišek je vse lepo pozdravil, potem pa napovedoval točke. Nastopili so šolarji tečaja dr. Prešerna na Pristavi, ki so pod vodstvom ge. Geržiničeve zapeli pesmi ,‘Pobratimija“ in „Ko so tkali naše trate“. Kot vse naslednje točke so poslu-šavci nagradili s ploskanjem. Višja skupina šole je v deklamatorski obliki ce-stiHala svojemu katehetu. Predsednik krajevnega šolskega odbora g. R. Kin-kelj je omenil slavljenčevo trnjevo pot, se mu zahvalil za ves trud pri otrocih in mu želel še mnogo let. Tudi mladina, odseka SDO—SiFZ Moron, je čestitala svojemu duhovnemu vodji po svojih predstavnikih, gdč. M. Gaser in g. R Gričarju. Dekliški zbor, ki ga vodi ga. j Gaserjeva, se je pridružil slavnosti 'n ziipel „Kje so moje rožice“, „Lepo je res na deželi“ in „Rože je na vrtu plela“ Liga Žena Mati je imela dne 16. aprila že drugi sestanek v letošnjem letu. Bil je ob lepi udeležbi v prostorih Slovenskega doma v San Martinu. Govorila je ga. Mira Eckerjeva o „moderni prehrani“ ter je pri vseh poslušalkah žela veliko pohvalo za svoja zanimiva izvajanja o tem praktičnem predmetu. Prihodnii sestanek bo imela Liga Žena Mati v četrtek 21. maja. Tedaj bo na sestanku govoril dr. Tine Debeljak o važnem vprašanju: „Kaj naj družina bere“. Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 20. aprila 1950. — št. 16 PRIJATELJ LISTA NAM JE POSLAL NASLEDNJE PISMO. OBJAVLJAMO GA V CELOTI. V imenu pristavskih mater je govorila ga. V. Čopova, ki se je zahvalila jubilantu za požrtvovalno delovanie med otroki. Kot zastopnik vernikov pa je spregovoril g. I. Kopač, ki se je nanašal Ka življenje slavljenca, vse od rojstva in dela med farani pa do protikomunističnega dela in dušnega pastiro-vanja v izseljenstvu. Posebno se je še zahvalil za župnikovanje na Pristavi. K slavju je za to priložnost prišel tudi dušnopastirski direktor msgr. Orehar, ki mu je čestital, se mu zahvalil za delo in mu želel korajže, da bi še dolgo delal med nami. Farani pa se nismo hoteli zahvaliti le moralno, zato so ga. V. Čopova in g. F. Pernišek ter Monika češarek poklonili v imenu vseh faranov skromno darilo; prav tako mladinski organizaciji. Končno je g. Lamovšek povzel besedo. Vsem se je lepo zahvalil za akademijo, Bogu pa za zdravje in moč za delo, ki ga že toliko let opravlja. Po končani akademiji se je prostor kaj hitro spremenil v obednico, kajti zaradi dežja kosilo ni moglo biti na prostem. Seveda smo se morali malo stisniti, čeprav nas je bilo veliko, bi nas bilo še več, če bi vreme ne nagajalo. Posedeni okoli miz smo se pod- „Gospod urednik, Vi, ki ste žurnalist, imate že pri-posestvovano pravico, da ga včasih malo polomite v listu. Vsi vemo, da se ne boste poboljšali. Tako je za letošnjo Veliko noč tkzv. tiskarski škrat nekaj zagodel v napisu ob lepi sliki na naslovni strani, tako včasih koga živega pokopljete, mrtve pa tudi po dvakrat. Že v Ljubljani sO Vas Breznik, Ramovš in Vaš tovariš Kremžar zmerjali, d‘a kvarite jezik, ljubljanski korarji so se jezili, da ne znate cerkvenih predpisov, ker ste proglasi! vsemu svetu, da je stolni vikar Nadrah ob štirih popoldne na delavnik prereval v ljubljanski stolnici veliko mašo, grozil Vam je skoraj s smrtjo bivši podnačelnik gasilske čete v X, ker mu za desetletnico poroke niste hoteli objaviti dve koloni dolgega članka, ki si ga jo sam napisal, itd. Kaj bi Vam praskal stare grehe izpod prahu, ko vem, da se ne boste poboljšali. Podplat vam koža čez in čez postala. Spadate pač v ubogo žurnalijo. Vse drugače pa je, če imamo opraviti s pravimi kulturniki in njihovimi proizvodi. Od njih smemo več pričakovati in jih ostreje ocenievati. Ko mi je prišla v roke... številka slovenske kulturne revije... in sem pričel brati n! prvi strani..., sem se prijel za glavo... Brskal sem po slovarjih... da ne bo kje zamere, da bi vsaj približno ugotovil, kako jo bilo mogoče spraviti ta famozni tekst skupai, pa sem prišel do zaključka, da je takim napakam vzrok... tako pri avtorju kot pri uredniku, ki se mora zavedati, da je treba vsako stvar, ki jo obiavi kulturna revna, vsaj trikrat prebrati: v rokopisu, v krtačnem odtisu in preden gre v stroj in potem na pošto...“ I Sl «e naroane voisKe. vse r.n Timi ra ye-1 nmd •TO a otira/»! ir» ïrS nvenor * «jP4«eaRv?!»'í: tudi v Brazmji ima^0 fie cel6 mski nesreči blizu postaje Pacheco, njegovo sliko na poštnih znamkah. Dru. omenjeni kraj J , ’ . I ge države, druge navade. Doma pa je sem bil p*a ,. . Poročilo1* nravi’ da le bil° lepo ko smo svetnika tako lepo sem bil v Argentini. Poročilo pravi, da - ti], d b • d]; • £ je bilo več kot 100 oseb mrtvih in p°c. J1’ aot’ro Jea.n’ “ P1*1’ po Yrllu J - o...,,. ■ pa se seme. Danes je cel svet poln sem, sr da * '-k Marsikaj bi še rad napisal; ker vem, da je v časopisu prostor omejen, Tone Švigelj, kot Član Smithfield Soc-cer kluba poziva starše, naj svoje otroke pošiljajo v soccer klube, kjer se otroci „učijo igrati nogomet, ne pa premetavanja in prerivanja po travniku, kot je pri rugbyju.“ j Ob tem se nam zdi, da g. Švigelj ni videl zadnjega svetovnega prvenstva v Londonu, še manj pa pozna južnoame riški nogomet. Ali pa, tudi to je mogoče, jo Avstralija raj za vse, ki želijo in igrajo nogomet po vseh pravilih — lepe ga vedenja. službi in so pustili vlak naprej, med tem ko je bila proga okupirana. _ .Taz sam sem videl več takih nesreč na železnici. Bilo je leta 1916: bom končal, pa drugič še kaj. ravno na Sv. Štefana dan sem bil na *fp° p?^v1^. pri Svobodni vojaškem dopustu doma. Na progi Pre- ? -. J1 ako1:- tudl kcerke ln nilh stranek-št. Peter sta bila 2 tovorna vlaka. Med tem ko je prvi vlak privozil blizu postaje je bilo znamenje zaprto, znak da na postaji ni prostora. Ko se je to zgodilo je vlak potegnil; na žalost so se zadnji 3 vagoni od a v m kalija vlaka odtrgali in z vso naglico drveli proti Prestranku; zlasti še, ker ta svet visi navzdol je bila strahovita nagli družine, priiatelje na Ezeizi in v Ti grah, v ZDA prijatelja Kuheljna in Jelko, v Kanadi Doličeve. S spoštovanjem Frank žele Slovenska skupnost v Adelaide V Adelaide, Victoria, imajo Slovenci ca. Nad našo vasjo Selce se je tisti kar močno skupino. Tako so prišli tudi trenutek nahajal drugi vlak ravno pod „a Wej0j da bi si postavili lasten dru-mostom. Udarec je bil tako silen, da . , XT„ , ^ v . j.i- so se vagoni razbili kot škatlice vži- ,stveni d°m' Na velikonočni ponedeljek galic; vsa proga je bila razdrta; most so imeli po popoldanski slovenski masi zabit od ruševin. Sreča v nesreči je bila, sestanek. Na zemlji, kjer bo stal bodoči da ni v vlaku eksplodirala municija, d g0 ge skupno pomenili o nadaljnih katero je vlak vozil na italnansko fron- v ’ , , v. , .v ,_________ to. ed granatami sem videl mrtvega načrtih m delu, za cim^ hitrejšo dogra- vojaka. Ubit je bil od silnega udarca, ditev narodnega središča. Bilo je mrtvih tudi nekaj železničar- ^ • i i a™.sf«« jev kateri so bili na vlaku. i Osnovanje akademskega društva Drug tak slučaj je bil ko smo bili Tudi v Avstraliji si sedaj prizade-pod Italijo. Točno se ne spominjam vajo, da bi ustanovili slovensko akadem-kdaj je bilo. Prav na postaji Prestea- gko drugtvo> Nftmen bi bil vzpostavitev nek je kabina, kjer uslužbenec na ukaz _ . . ... v . v, v. uradnika odpira in zapira premikače. medsebojnih stil ov, pomoč pri s u ij , Zgodilo se je, da je po$taionačelnik dal podelovanie v skunnosti in predstavi ja-napačno številko premikača in ko je z nie narodnosti splošni avstralski javno-v-o silo pridrvel ekspresni vlak, je isti- Poz;v ustanovitev ie bil že oh-ril; vre tračnice je izruvalo iz pra- . . , ' v ., ,T. v gov. Glede mrtvih mi ni znano, če so Javljen V slovenskem mesečniku Misli, so bili. le videl sem na postaji po- in upamo, da bo do tega kmalu prišlo, stajeiiačplnika mrtvega: ko ie videl, kaj , __ , je naredil, se je ustrelil. .Velika škoda, j _ Na oi ecloi anje bil ie še mlad. Videl sem še druge j čeprav je avstralska slovenska skup- manjše nesreče. Tudi sam sem dva- nost relativno mlada, se že mnogi njeni krat padel s vlaka, ne da bi so kaj , uveljavljajo v javnem življe- vec poškodoval, le malo me je pretre- . ' . sj mu. Ne manjka pa tudi narascaia Božični prazniki so za nami. bili so mladih absolventov. Tako je pred krat-beli; sneg je pokrival zemljo, kar dva lam na zobni fakulteti svdnevske un> ntešeca. Veselili smo se že zelene p;- verze diplomirala mlada Tatjana Colja mladi pa rekel bi da je to drugi božic. „ . „ ov. Ravno na velikonočno nedeljo je za- kl le prisla v Avstralijo leta 1958. SOBOTA, 23. maja 1970: j Krožek SDO v San Martinu bo imel j zvečer čajanko v prostorih Slovenskega' doma. NEDELJA, 24, maja 1970: Prijateljska večerja v Slomškovem domu. NEDELJA, 31. maja 1970: Družinska nedelja v Slomškovem domu. čelo saežiti zjutraj ob 9 uri in vse do zvečer. Peljali smo se k sv. maši tako kot z ladjo: avto ie kar postrani za še o nogometu V Avstraliji pravijo Football rugby- našalo; voziti ni bilo mogoče več kot iu> nogometu pa Soccer. V Mislih g. Za dobro roži« Zdravniška „Gospod doktor, vi ste tretji, ki ga sprašujem za svet. Prvi zdravnik mi je nasvetoval, naj mnogo pešačim; drugi, da naj grem na zdravljenje v Bohinj. Kaa mi pa vi svetujete?“ „Da greste peš v Bohinj“. Dialog? „Iz kakšnega razloga ne privoščite že sedem let svoji ženi nobene besede?“ „¡Da je ne prekinem.“ Ne stavi „Tone“, kriči bogataš na svojega slugo, „stavim, da sto pokadili eno mojih cigar". „Oprostite“, edvme ta, „a jaz ni-koli je stavim“. OD DOMA Zakaj bi preprosto bobu rekli bob, ko pa se lepše sliši: nefunkcionalni kon-sumni artikl ruralne populacije. V časopisu smo brali: „Voditelji morajo imeti kar najširši stik z ljudmi. ‘ „Vprašamo: Ali voditelji niso ljudje? PO 8POBTNEM SVETU šesti naslov za Olimrjjo. Košarkarska ekipa ljubljanske Olimpije je v zadnjem kolu v Zadru premagala Zodrčane samo z enim košem naskoka, 78:77, vendar je bilo to dovolj za osvojitev državnega prvenstva. Mariborčani pa se bodo morali posloviti iz prve lige. Zmagali niso v nobeni tekmi, vendar računajo, da jim je nastop med najboljšimi dal precej rutine in upajo, da se bodo kmalu vrnili v prvo ligo. Ljubljanski namizni tenis bo izgubil najmočnejše igralce. Edvard Veeko se namreč nripravlia na odhod v Holandijo, Ištvan Korpa in njegova žena Ci-rhfi. Pirc so nameravata preseliti v Novi Gad, ker nimhta stanovanja, Darko Klevišar pa bo zorodi slabega zdravja prenehal tekmovati Fri Olimpiji nraviio, da bedo v^e storili, da ne bo močna eki-na razpadla. Če pa se spomnimo, da Vocku ob zmagi ra evropskem prvenstvu v Lionn pred dvema letoma ob vrnitm ni stisnil roke noben klubski funkcionar, pa ie pri vseh zatrjevanjih bolj malo upanja. Sovjetska zveza je ponovno osvojila naslov svetovnega hokejskega prvaka. V zadnjem kolu je premagala domačine Švede s 3:1 in se jim tako oddolžila za poraz v prvem kolu. Švedi so bili drugi, ČSSR tretja, Finska 4., Vzhodna Nemčija 5. in Poljska 6. OBVESTILA SOBOTA, 25. aprila 1970: V Slovenskem domu v San Martinu skioptično predavanje g. Franca Lobnika o lepotah Slovenije. Na Pristavi ob 16 sestanek mladine do 15. leta. NEDELJA, 26. aprila 1970: V Slovenski vasi ob 16 Barclayeva igra Rožni venec. V Slomškovm domu velika tombola. V Našem domu v San Justu po maši sestanek fantov in deklet: predavanje g. Francija Markeža o Sloveniji z diapozitivi. PETEK, 1. maja 1970: V Slovenski vasi ponovitve igre Rožni venec. SKAD^bo imel svoj letni študijski dan in občni zbor v škofovem zavodu v Adrogue. Ob 10 maša. Za kosilo poskrbljeno. SOBOTA, 2. maja 1970: V dvorani Slovenske hiše igrajo gojenci Baragovega misijonišča igro „Mi t fantje iz deškega mesta“. V Slomškovem domu družabni večer s sodelovanjem Planike. NEDELJA, 3. maja 1970: V Slovenskem domu v Carapachavo celo^pe^ue slavnosti V Slovenski hiši igra „Mi fantje iz deškega mosta“ ob 17. NEDELJA, 10. maja 1970: Vseslovensko romanje v Lujan. NEDELJA, 17. maja 1970: Otvoritev kegljišča v Slomškovem domu. ČETRTEK, 21. maja 1970: V Slovenskem doma v San Martinu sestanek Lige Žena Mati ob 18 s predavanjem dr. Tineta Debeljaka: „Kaj naj družina bere?“ Predavanje Zveze slov. mater in žena: Odlike in težave naših šolskih prizadevanj,^ 2. del, je zaradi sovpadanja s svetimi urami prestavljeno na 23 aprila ob 7. Uradne ure Dobrodelnega odseka Zveze slovenskih mater in žena so vsak četrtek od 18,30 do 19,30 v Slovenski hiši. En a H « j FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5776 TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221 DRUŠTVENI OGLASNIK Zedinjena Slovenija sporoča vsem svojim članom, da je dodatn0 zavarovanje v Instituto Asegurador Mercantil še vedno pod istimi pogoji, to je 1,10% na zavarovani kapital. Vsi, ki bi se za to zanimali, naj se obrnejo na društveno pisarno. Npr.: Kdor se zavaruje za 100.000 pesov, plača na leto 1.320 pesov. Družba Olivetti je ponudila Zedinjeni Sloveniji 20 pisalnih strojev „Estudio 44“, v 20 enakih obrokih po 3.600 pesov vsak obrok. Podrobnejša poročila v društveni pisarni. Uradne ure Zedinjene Slovenije so vsak dan od 15-20, razen sobote. ESLOVENA UBB Editor responsable: Milos Stam Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aiiw T. E. 69-9503 Argentina Naročnina Svob. Slovenije za leto 1970: za Argentino $ 2.900.— Pri pošiljanju po pošti $ 3.000.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa it USA dolarjev za poii.ljanje z avimaba pošto. — Evropa, ZDA in Kanada m pošiljanje z navadno pošto 9 USA daL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estada» Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-721* UNIV. PROF. »R. JUAN BLAZNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Izšla je zbirka novel: NARTE VELIKONJA ZANKE v opremi arh. Jureta Vombergarja in na 244 straneh. Dobi so pri Slovenski kulturni akciji in v Dušnopastirski pisarni v Slovenski hiši. Broširan izved 1.000 pesov oziroma 3 dolarje, vezan izvod pa 1.200 pesov oziroma 4 dolarje. Posezite po tej novi lepi slovenski knjigi! Dvorana Slovenske hiše Ramón L. Falcón 4158 Sobota, 2. maja ob 20 - Nedelja, 3. maja ob 17 Karl Heinz Koch: MI FANTJE IZ DEŠKEGA MESTA rgra v šestih slikah iz resničnega življenja tik po drugi svetovni vojni Prevedel: Alojzij Geržinič Režija: Ladislav Lenček CM Igrajo gojenci Misijonskega zavoda Baragovega misijonišča. Uvodno besedo spregovori Franc Sodja CM Vstopnina po 300 in 200 pesov, mladina do 20. leta po 100 pesov Vsi lepo vabljeni, zlasti starši, vzgojitelji in mladina! SLOMŠKOV DOM vabi na DRUŽABNI VEČER ki se bo vršil v soboto, 3. maja igra orkester PLANIKA i Pričetek ob 21, konee oh 1 Rezervirajte si pravočasno prostor! Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek. Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852 Slovenski dom Carapachay Nedelja, 3. maja 1970 X. OBLETNICA IN BLAGOSLOVITEV DOMA 9.45 lO.-i dviganje zastav sv. maša za žive in mrtve člane (msgr. Anton Orehar), nato blagoslovitev doma Pozdrav predsednika in zastopnikov domov Kosilo 15.30 kulturni del ob 25-letnici zdomstva 'Slavnostni govornik g. Miloš Stare Sodelujejo organizacije v domu. Dohod: Kolektiv št. 71 in 707 iz Villa Adelina ali z avenije Maipú v Olivosu: izstopiti na Paraná in Gervasio Méndez, nato še 2 kvadri do doma, ulica Dra. Cecilia Grierson 3837. Igra orkester PLANIKA SLDMŠKOV DOM, RAMOS MEJSA VELIKA TOMBOLA V nedeljo, dne 20. aprila, oh 15 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 SDO — SFZ SLOVENSKA VAS NEDELJA 26. aprila 16 uri PETEK 1 maja 20 uri BARCLAY ROŽNI VENEC Drama v petih slikah Režija: MAKS JAN Scena: SLAVKO REVEN Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 !ia telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Ate. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13 SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. Bartolome Mitre 97 Ramos Mejia T. E. 658-6574 Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20. Sporočamo vlagateljem, da lahko dvignejo ali pripišejo h glavnici obresti za leto 1969 v zadružni pisarni v uradnih urah. Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah. Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico.