kulturno - politično glasilo *
Najlepše darilo
doka
s v etos/ ni h
in domačih dogodkov
.■v,
6. leto r številka 2
V Cetovcu, dne 14. Januarja 1954
Cena 1 šiling
DRUŽINA
Zadnjo nedeljo smo praznovali v cerkvi nedeljo Sv. družine. Trojica ljudi, ki nosi v sebi in na sebi vse težave vsakdanjega življenja in vsakdanjega dela.
Družina je in ostane osnovna celica vsake narodne skupnosti, vsake narodne celote. Oče in mati in otroci, to je družina. K družini pa spada še več. V družini mora biti udomačen tudi tisti družinski duh, ki urejuje razmerje med očetom in materjo, razmerje med otroci in starši. Koliko pre-čutih noči je žrtvovala mati svoji družini in v teh nočeh se je utrjevala ljubezen do svojih, ki je 'bila porojena že tedaj, ko je nosila mati svojega otroka pod srcem, ljubezen, ki je bila venčana v trenutku rojr stva. Oče je hodil ob svoji ženi, on je z njo nosil skrbi in z njo delil ljubezen do otrok. Tako je rasla ta skupnost, ta družina. V kmečkih in delavskih družinah je bilo mnogo materialnih skrbi, bilo je dostikrat pomanjkanja, skibi so se grmadile, bolezen v družini je še povečala trdo življenje, vendar so svetle urice skupnega dela, skupne molitve in skupne mize premostile vse oblake, ki so se zbirali nad družino. Taiko je bilo, dokler so tudi naše družine gledale v Sveti družini vzor skupnosti, vzor skupnega družinskega življenja. Tudi tam je bilo trpljenja, čeprav je v sredi družine stal sam včlovečeni Bog. Tudi tam je bilo preganjanje, tudi tam je bil beg v tujino, kakor smo tudi mi s svojimi družinami do-izgon iz domovine, kakor smo mi doživeli Herodove čase, da so morili naše najdražje. Vse to, kar smo doživeli mi, to je doživela tudi Sveta družina, ki naj bo nam vzor skupnosti, kakor je bila vzor skupnosti našim prednikom.
__ Tudi še danes poznamo slovenske družine, ki štejejo deset in več otrok, družine, v katerih je več družinsikega doživetja in veselja, kakor tam, kjer imajo samo enega ali celo nobenega. Te dni berete tudi v našem listu poročila iz raznih fara in mogoče tudi vam kakor nam uhajajo misli nazaj na naše vaško življenje, kjer je bilo mnogo več živ-žava na vasi kakor ga je danes. Gotovo smo skromno živeli in marsikaj nismo poznali, kar pozna današnja mladina. Bili pa smo pri vsej svoji skromnosti srečnejši, ‘kakor je mladina daues. Nam je pomenilo življenje za božič, dogodek očetovega ali materinega godu, življenje v prosvetnem društvu, del našega lastnega ,JAZA”. Ko smo stali na odru v pevskem zboru ali v igralski skupini, smo bili del ene celote, slovenske katoliške skupnosti, katere tudi najhujši vihar ni mogel razdejali.
In kako je danes. Ali nismo vsi skupaj vse preveč postali računarji. Kaj mi to do-naŠ3? Kaj mi to koristi, se sprašujemo? Na-Se življenje se odigra vse preveč v šilingih. Šilingi sami so za življenje potrebni, o tem ne^ moremo dvomiti, vendar šilingi sami, računi sami, za življenje ne zadostujejo. Ireba je še nekoliko več. Treba je med nami tudi duhovne in duševne povezano-^ j kakor to občudujemo v življenju Sve-
Pravilno je, da se tudi država pričenja, čeprav zelo pozno, zanimati za težave dru-m. Prau no je, da se da družinam potreb-ne gospodarSke podlage, pravilno je, da bodo dobili tud! kmetje za svoje otroke družinske doklade, ker bodo predvsem ti otroci v bodočnosti omogočali življenje starejši, delanezmožni generaciji. Vse to je potrebno, a zadostno pa ni. Preveč poznamo družin, ki imajo vse gospodarske predpogoje za brezskrbno življenje, a otrok T<-‘ndar ni. K družinskemu življenju spada Te^' P°trebna je tista velika požrtvovalnost žene, požrtvovalnost matere in očeta, j °sta sebe dan za dnem dajala, da bodo ® tej veliki žrtvi v ljubezni rasli otroci, osi ci narodove bodočnosti, nosilce bodoč-08 1 vsake skupnosti.
Celovec - Beograd - Celovec
Kakor smo že poročali', je koroška deželna vlada izdelala nov osnutek zakona za dvojezične šole in pri tem črtala skoraj polovico dvojezičnega ozemlja. Osnutek sam označuje »Karntner Landeszeitung” z dne 18. decembra 1953 izrecno kot delo koroške vlade. Vlada je dala osnutek prosvetnemu ministrstvu na Dunaju v študij. K osnutku samemu in k spremnemu članku v „Karntner Landesregierung” je zavzel širši odbor »Narodnega sveta koroških Slovencev” dne 30. decembra 1953 svoje stališče, ki smo ga objavili v »Tedniku” dne 7. januarja 1954.
Dne 8. januarja je zavzel k temu osnutku stališče tudi namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra v Beogradu g. dr. Aleš Bebler. V svoji izjavi naglasa, da bo Jugoslavija storila vse, da odvrne Avstrijo od tega koraka, ki je v škodo slovenski narodni manjšini.
Koroška dnevnika »Neue Zeit” in »Volks-zeitung” prinašata to poročilo iz Beograda. Zanimivo pri tem pa je, da označuje »Neue Zeit”, ta osnutek, kot delo koroške deželne vlade, medtem ko »Volkszeitung” trdi, da to ni delo zvezne vlade, marveč delo uradnika (Beamtenentwurf kor. deželnega šolskega sveta). Potek pa je bil tak, da je g. deželni glavar Wedenig prinesel osnutek na sejo kor. deželne vlade in takoj je nam. dežel, glavarja g. Ferlitsch stavil predlog, da se osnutek odstopi prosvetnemu ministrstvu na Dunaju.
Seve je drugo vprašanje, je li bilo ravno sedaj pred konferenco v Berlinu politično spretno, spraviti to vprašanje na dnevni red. Slovenci pa smo seve zelo zainteresirani na tem, da bi vsebovala državna pogodba za Avstrijo točne določbe tudi v vseh teh vprašanjih.
DF pa prodaja narod
Po Tanjugu — jugoslovanski porečeva Ini službi — prinaša »Slovenski poročevalec” poročilo o občnem zboru Demokratične fronte delovnega ljudstva v Celovcu, dne 9. januarja 1954.
Poročilo se glasi: »Udeleženci skupščine so potrdili politično linijo Demokratične fronte na Koroškem, ki sloni na sodelovanju s pokrajinsko socialistično stranko po načelih enakopravnosti' in medsebojnega spoštovanja narodnih pravic. Delegati so soglasno sklenili, da bodo na bližnjih občinskih volitvah na Koroškem v marcu letos sodelovali z avstrijsko socialistično stranko.”
Poročilo samo že podaja dejansko sliko slovenske linije Demokratične fronte, tiste fronte, ki je imela in ima slovenstvo v zakupu. Enakopravnost in medsebojno spoštovanje narodnih pravic pa se menda najbolj zrcali v tem, da so taisti koroški socialisti v svojem novem osnutku za dvojezične
šole črtali skoraj polovico dvojezičnega ozemlja, da so taisti socialisti predlagali za deželnega šolskega nadzornika izrazitega pripadnika bivšega nacističnega režima, da so taisti socialisti ob nastavitvi dvanajstih učiteljev, ki so lani končali študij na celovškem učiteljišču, prezrli vse Slovence, čeprav bi po normalnem ključu vsaj dva morala biti nastavljena.
To je torej »Fronta”, ki sc po svojih agentih zaganja proti vsakemu kuharskemu tečaju »Kmečke gospodarske zveze” in grozi lastnikom, ki dajo prostore na razpolago, z bojkotom. To je fronta, kateri je vsako povezovanje z našo lastno preteklostjo, trn v peti. Vse to naj bo še slovensko!
To zadržanje »Fronte” jasno kaže, da za koroške Slovence, ki še stojijo na braniku svojih življenjskih potreb, ni druge poti kakor samostojno na občinske volitve. To smo dolžni svoji preteklosti in to smo dolžni svoji bodočnosti.
Vladna kriza v Italiji traja naprej
Ko po poletnih volitvah De Gasperi ni mogel sestaviti vlade s povoljno večino v parlamentu, je državni predsednik Einaudi poveril to nalogo gospodarskemu strokovnjaku Pelli. Pella je res postavil vlado, katero so podpirali krščanski demokrati, katerim ja pripada tudi on sam in italijanski monarhisti. Po 8. oktobru pa se je pojavilo vprašanje Trsta, o katerem trdijo poučeni krogi, da sta ga spravila na dnevni red ameriški poslanik v Rimu in Pella, z znano izjavo Amerikancev in Angležev, da bodo Trst in cono A odstopili Italiji in sami svojo vojaščino umaknili. Pella si je "hotel ravno s tem vprašanjem utrditi svoj politični položaj, in je seve tvegal vse. Konec te dvoborbe za Trst pa je nesporno
končal z italijanskim porazom in tako je bil seve tudi položaj ministrskega predsednika Pelle zelo omajan. Pella je moral odstopiti, v Trstu ostane zaenkrat vse pri starem in Italija mora iskati nove vlade. Kakor sedaj izgleda, bo vlado sestavil g. Fanfari. V ospredju vse italijanske politike pa bo stalo slej ko preji socialno vprašanje agrarne reforme, katere pa se monarhisti kot lastniki velikih zemljišč najbolj bojijo.
Zanimivo pa je pri tej vladni krizi še to, da se levičarske stranke in to predvsem levi socialisti pod vodstvom Nenni-ja zelo močno trudijo, da bi prišli vsaj, blizu vlade. Za to ceno so celo pripravljeni spremeniti svojo zunanjepolitično linijo in boj proti Zapadno evropski obrambni zvezi.
Sneg zapadel vso Evropo
še pred kratkim časom smo poročali, da cvetejo po raznih delih evropskega kontinenta pomladanske cvetice in je celo Moskva javljala temperature, ki so za ta zimski čas izredne. Te dni pa smo dobili snega kar zadosti. Prometne zveze so bile po več dni pretrgane, plazovi so zaprli ceste in železniško progo in tako zahtevali tudi marsikatero življenjsko žrtev. Na tisoče delavcev po mestih odvaža in razmetava sneg. Gorske vasi so od vsakega prometa odrezane. Italijanska mesta, ki normalno komaj poznajo sneg in zimo so v snegu in mrazu. Seve je ta pojav predvsem za južne kraje težka preizkušnja, ker tam niso nato pripravljeni in nimajo ne peči in ne drv. Ker je pri vladajočem mrazu padal suh sneg, ta ni povezan z zemljo in tudi naprej obstoja velika nevarnost plazov.
Iz Tirolskega in Predarlskega javljajo hu-
de nesreče po snegu. Plazovi so zahtevali najmanj 35 smrtnih žrtev. V IValsertahi je plaz odnesel 23 kmečkih hiš in pogrešajo nad 50 oseb. Tirolska vlada je prosila ameriško vojaško oblast v Salzburgu, da bi z letali prišla na pomoč.
Tudi iz Švice javljajo hude poškodbe po plazovih. Prve vesti govorijo o 14 smrtnih žrtvah.
V	noči od ponedeljka na torek so plazovi požrli železniško postajo Dalaas na Arlbergu. Proga je bila po snegu blokirana in brzovlak, ki vozi iz Dunaja proti zapadli, je bil na postaji. Plazovi so zajeli prazen vlak in potnike, ki so bili v čakalnici, število žrtev še ni znano.
V	Montafonu je plaz odnesel kmečko hišo z materjo in otroki pred očmi moža, ki je ravno v snegu odmetaval pot do soseda.
KRATKE VESTI
V	Zgornji Šleziji so naselili 2.000 kitajskih delavcev. Nekdaj so govorili o rumeni nevarnosti za Evropo, danes pa imamo Rumene že v bližini.
Litavci in Estonci so svečano praznovali božič. Ves katoliški narod se je v sveti noči zbral v svojih cerkvah.
V	bližini Piše v Italiji so oboroženi roparji napadli zvečer banko in se polastili vse gotovine, ki, je bila v banki in sicer so odnesli 7,000.000 lir, kar bi odgovarjalo približno 300.000 šilingov.
V	lanskem letu je bila cesta čez Veliki Klek (Grossglockner) 218 dni prosta za prevoz in je 537.769 ljudi obiskalo to cesto. Tri četrtine vseh obikovalcev je bilo iz inozemstva.
Sodni proces proti bivšemu ministru Kraulandu se bo pričel tekom januarja.
Delavec Lorene Baras je 31. Oktobra 1953 zažgal v Zakamnu pri Celovcu posestvo svojega gospodarja. Celovško sodišče ga je obsodilo na štiri leta zapora.
Avstrijska pošta je v času od 28. decembra do 2. januarja odpravila 7,793.908 pisem.
Na Koroškem je bilo v letu 1952 78.412 krav. Povprečni donos mleka je znašal za kravo 1901 kg.
Elektrifikacija avstrijskih železnic napreduje. Leta 1946 je bila železniška proga za 1.374 km elektrificirana, leta 1952 je bilo že 1612 km elektrificiranih in ta elektrifikacija je tudi tekom leta 1953 napredovala.
Leta 1954 bo verjetno tudi elektrifikacija proge Beljak — Celovec končana.
Leta 1937 je imel rezan les 2 in pol kratilo ceno okroglega lesa. Sedaj pa znaša cena rezanemu lesu le več 1.7 krat toliko kakor cena okroglemu lesu. V Avstriji imamo okoli 6.000 žag, za vse te žage pomeni novo razmerje cen veliko izgubo zaslužka.
Papež Pij XII. j,e tekom leta 1953 sprejel 381.584 vernikov v avdienci.
Med obema conama Trsta se razmere normalizirajo. Tako je zopet vzpostavljena telefonska zveza med obema conama.
Za avstrijskega trgovskega delegata v Beogradu je bil imenovan g. dr. Norbert Kraus. Njegov prednik je bil naš rojak iz Bistrice v Rožju g. dr. Kusterle, ki se je smrtno ponesrečil in bil pokopan doma.
Zvonik znamenite cerkve sv. Marka v Benetkah se nevarno nagiba in arhitekti se boje, da se bo zrušil. Ta zvonik j,e bil zgrajen na temeljih prvega, ki se je zrušil leta 1902. Domnevajo, ’ da starih temeljev, na katerih so sezidali novi zvonik, takrat niso dovolj preizkusili.
Kot vsak kadilec v žepu občuti, so cigarete dražje. Avstrijska »Tabak-Regie” se zato boji, da bi naraslo tihotapstvo s cigaretami. Da bi to preprečila, bo organizirala v Bonnu (Zapadna Nemčija) veliko nagradno tekmovanje, katerega dobitniki bodo prejeli nagrade v obliki brezplačnih potovanj čez severni pol v New York, v Carigrad in Atene ... To bo plačala »Tabak-Regie” oz. preko nje kadilci podraženih cigaret...
...Illlllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
+ Franc Schnabl
Ob zaključku lista smo sprejeli žalostno sporočilo, da je po dolgi bolezni umrl trgovec Franc Schnabl.
Gospod Schnabl Franc sam ugleden trgovec in Slovenec z dušo in telesom, je bil dolga leta član odbora Družbe sv. Mohorja, odbornik slovenske posojilnice v Celovcu ter član odbora Slov. zadružne zveze. Z velikim zanimanjem je zasledoval življenje in delo koroških Slovencev, sam bil v prvi vrsti in tudi pomagal, kjer je bila potreba. Naji v Gospodu mirno počiva.
Družini naše prisrčno sožalje.
Daljše poročilo bomo prinesli1 v prihodnji številki.
Politični teden
Po svetu ...
Že mesec januar bo prinesdl jasnejše poglede v politično leto 1954, saj se bodo 25. januarja v Berlinu sestali zunanji ministri treh zapadnih velesil in Sovjetske zveze.
Že od božiča sem vse časopisje po svetu in vse, kar ima opraviti s politiko, z največjim zanimanjem govori in piše o tem dogodku, saj bo po dolgih, dolgih mesecih spet možno, da oba tabora v direktnih razgovorih najdeta poti do boljšega sožitja. Zato je treba rešiti nekaj vprašanj, ki predstavljajo vozle na poti do miru in neoviranega razvoja narodov in človeštva.
V Berlinu bodo govorili o nadzorstvu nad atomsko proizvodnjo, o Nemčiji in Avstriji
Kakšen veter piha o teh treh zadevah in kaj se govori in piše o tem?
Ko je ameriški predsednik Eisenhovver podal poročilo o delu ameriške vlade v preteklem letu, je z zadovoljstvom mogel povedati, da so vojne sovražnosti na Koreji prenehale. Že iz tega je mogoče uvideti, da se je težišče svetovne politike za čas preneslo v Evropo: Nemčija in Avstrija. Nevarnost atomskih orožij pa je itak vesoljr na. Predmeti razgovorov v Berlinu so torej zdaj v ospredju.
Eisenhower je govoril tudi o gospodarskem in vojaškem stanju Združenih držav Amerike in njih zaveznikov. Pri tem je zagotovil svojemu narodu, da je njegova vlada na tem, da bo ukrenila vse, da bi preprečila kako usodno presenečenje. Opos zoril je na vseuničujočo silo atomskega orožja. Obenem je izjavil, da je vedno pripravljen na razgovore s Sovjeti.
Predsednik sovjjetske vlade Malenkov je k novemu letu izjavil, da goji sovjetsko ljudstvo prijateljska čustva do ameriškega naroda in da želi sovjetska vlada sporazum, ki bi preprečil uporabo atomske energije v vojne svrhe.
Iz teh dveh izjav je bilo sklepati, da oba državnika mislita enako, v toliko, da se oba zavedata nevarnosti igranja z atomskim orožjem. V koliko je Malenkov mislil iskreno, bomo kmalu videli. — Tudi Angleži in Francozi žele omejitev atomskega oboroževanja, ker se med dvema mlinskima kamnoma (čeprav zavezniki Amerike) ne počutijo prav dobro.
Miroljubne besede Malenkova pa so nekoliko preglasili glasovi iz vzhoda, grozeči po stari navadi. Toda te je najbrž treba smatrati kot pozavne, ki naji olajšajo ali okrepijo stališče sovjetske delegacije v Berlinu.
Ali bodo povabili Avstrijo? Kaj bodo sklenili glede Avstrije?
Na prvi pogled bi se mogli glede Avstri- • je najlažje in najhitreje sporazumeti. Saj je komaj, nekaj malo bistvenih točk od osnutka za državno pogodbo, v katerih se niso mogli svojčas sporazumeti. — Pogovorom v Berlinu bo prisostvoval tudi sovjet-ski visoki komisar v Avstriji, Iljičov. To je dober znak. Bilo je tudi nekaj glasov po francoskem in angleškem časopisju, ki so napovedovali, da bodo Rusi predlagali Amerikancem izpraznitev Avstrije, ali pa vsaj omejitev na simbolično zasedbo. S tem bi ugodili Amerikancem v njihovi zahtevi po „dokazu dobre volje”. — Seveda je pa čas danes drugačen kot je bil pred štirimi leti, ko so zapadne sile ponudile Sov jetom plačanje 150 milijonov dolarjev avstrijskih reparacij Sovjetski zvezi in delež GO odst. izkupička petrolejskih polj pri Zistersdor-fu. Takrat so Sovjeti odklonili, medtem pa so spričo tega Amerikanci marsikaj, uvedli v svoji coni. Zapadne sile trdijo zato zdaj na predvečer berlinske konference, da tolikih koncesij niso več pripravljene dati, Avstrija pa iz svoj ega tudi ne more tega plačati, ker bi jo to gospodarsko resno o-grožalo.
Tudi to so pozavne z neljubimi melodijami, ki jih posebno mnogo tudi ne olepšajo obljube zapadnih sil, da bodo vse storile, da bi Avstrija prišla do svoje suverenosti. — Toda vsi skupaj bodo le morali neka} ziniti in kar bodo fekli, more biti samo korak naprej do končne suverenosti avstrijske države.
Nemčija pa je predmet berlinskih razgovorov, kjer bi po sedanjem stanju stvari bilo najmanj pričakovati prijetnih senzacij,. Tu so se velesile zagrizle in razgrizle, da je joj. Vzhodna Nemčija je praktično
komunisiotna in satelit ZSSR, zapadna Nemčija je trenutno v Evropi najtrdnejši zaveznik Amerike, se gospodarsko dviga in tudi oborožuje. Iz vzhodne Nemčije je nedavno grozil neki letalski poveljnik, da morejo ruski tanki v sedmih dneh priti na francoske meje, zapadno-nemška vlada pa je izdala nekaj ukrepov, ki diše po mobilizaciji, — oboje pa je samo predigra k berlinški konfernci. Ali bodo tam govorili v imenu teh dveh, ali ju sploh ne bodo imenovali, ali bodo sklepali brez njiju ali se sporazumeli, da bi obojne malo brzdali? Ali bodo kocke metali? — Dejstvo je danes, da bi vsaka, tudi le delna rešitev ali delni sporazum nadvse močno odjeknil po vsem svetu in bil precedenčen slučaj za vse druge prepire.
K boljši sliki vsega tega je treba še omeniti, da prihajajo Sovjeti v Berlin, potem ko so se iznebili Berije, toda notranja bolezen, ki je s tem nastala, še ni povsem ozdravlij ena, — Eisenhowerjeva republikanska vladna stranka pa mora v tem letu na delne volitve v senat in reprezentančno Zbornico proti demokratom in zunanjepolitični dogodki bodo odločili o njenem uspehu ali neuspehu.
Za Francijo je tudi Italija zašla v parla-mtntarno krizo. Francozi so svojemu pred-
sedniku Lanielu dovolili, da jih bo zastopal v Berlinu, na pot so mu pa dali kaj skromna sredstva. Natanko so ga poučili, koliko sme reči, še bolj natanko, na kaj ne sme pristati. To so predvsem nemške stvari, o tem smo mnogo pisali. Ko bo prišel Laniel iz Berlina, bo doma najbrž spet ogenj v strehi — že iz priljubljene francoske navade, ki jim je železna srajca. Toda Francozi ostanejo Francozi, in ker nočejo tolči po mizi, ker jim je to proti bontonu, bodo ostaili zato dobri družabniki z izbrano besedo za vsakogar razen za Nemce.
Italijanska vlada Pelle je pa tolkla po mizi in ima krizo.
Pri tem mislimo Trst. Ministrski predsednik Pella, ki je sicer velik gospodarstve-ni strokovnjak, je v tržaškem konfliktu igral na vojaške strune. Gotovo je želel najboljše za svojo vlado in italijansko ljudstvo. Ko potem ni bilo mogoče Trsta čez noč, kot napovedano, pripeljati v domače naročje, ga je lastna stranka delno pustila na cedilu. Ameriški časopisi sami trdijo, da je samo njegova vnema za Trst podaljšala življenje njegove vlade, zdaj odstopa.
Jedro italijanske vladne krize je pa v tem, da vladajoča koalicija nima več zanesljive večine v parlamentu, ker se je levo krilo krščanskih demokratov uprlo Pelli. Možnosti sta zdaj dve: ali gredo krščanski demokrati v razširjeno koalicijo na desno ali levo... Dejstvo pa je, da bo ta stranka kot najmočnejša tudi v novi vladi najmoč-
nejši činitelj,. če pa ne uspe sestaviti dela-zmožne nove vlade, bodo razpisali nove volitve.
... in pri nas v Avstriji
Avstrijska politika je danes v pričakovanju tega, kar naj bi prinesla konferenca v Berlinu v zadevi državne pogodbe za Avstrijo. Seve tudi zvezna vlada pri vsem tem ni pasivna, marveč poskuša z neposrednimi stiki na vse strani pripraviti razpoloženje za razgovore. Zastopniki zapadnih velesil so že izjavili, da so pred 4 in pol leti sprejeti pogoji za Avstrijo pretežki in je treba doseči spremembe. Tedaj so namreč določili, da more Avstrija plačati Sovjetom 150 milijonov dolarjev odškodnine in dovoliti, da Rusi skozi 60 let izrabljajo velik del avstrijskih petrolejskih vrelcev.
Avstrijska vlada je že imenovala svojega zastopnika za razgovore v Berlinu in sicer šefa političnega oddelka v uradu zveznega kanclerja, poslanika dr. Josipa Schbner-ja. Ko pa se bodo konkretni razgovori pričeli, bosta v Berlin odpotovala zunanji minister inž. Figi in njegov namestnik dr. Kreis-ky.
Na Dunaju je pred akademiki na univerzi govoril zunanji minister inž. Figi o problemih Združene Evrope. Pri tem je naglasil, da je zamisel Združene Evrope po vojni močno napredovala, da pa 'bo treba na tej poti premostiti še mnogo ovir.
Ob vstopu v novo leto sta predsednika obeh vladnih strank, tako kancler Raab kakor tudi vicekancler Scharf zastopala stališče, da je v tekočem letu treba najprej pomagati družinam z večjem številom otrok. Gospodarske razmere so namreč take, da so ravno te družine najhujše prizadete. To dejstvo gotovo tudi močno vpliva na število rojstev v vsej državi. Pri tem moramo vpoštevati dejstvo, da je v Avstriji nad polovico vseh družin brez otrok. Število rojstev pa pada od leta do leta. O Franciji so nekdaj govorili, da je na izumiranju. Po vojni pa se je Franciji posrečilo z raznimi gospodarskimi ukrepi ustaviti padanje rojstev in tako zopet zibuditi ljubezen do otroka. Tako misli in namerava sedaj tudi avstrijska vlada, da bi z gospodarskimi ukrepi podprla družino.
Drugo vprašanje, katero so seda} pri ugodnem razvoju gospodarskih prilik močno naglašali, je splošna starostna oskrba.
V Avstriji bo v tekočem letu skoraj tri četrtine vseh volilcev pristopilo na volišče. Dne 14. marca so občinske volitve na Koroškem. Istotako bodo tekom leta občinske volitve na Gradiščanskem in v Salzburgu. Deželno-zborske volitve pa bodo letos na Dunaju, v Nižji Avstriji, v Salzburgu in na Predarlskem. Računajo, da se bodo pojavile radi razkola v VdU-ju večje spremembe.
Na Koroškem se je vršil OeVP-letni strankin zbor dne 5. in 6. januarja v Celovcu. Zbor je posvetil svojo pozornost pretežno občinskim volitvam dne 14. marca.
Na zboru je govoril tudi državni tajnik Graf in pri tej priliki ugotovil, da so dobili iz ERP denarja (torej, iz ameriškega denarja) veliki preveč in mali premalo. Dodati bi moral pri tem Se, da je dobil severni in zapadni del Koroške preveč in južni del premalo. Ko pa smo poskušali v številnih intervencijah tudi pri Amerikan-cih na Dunaju doseči pravičnejšo razdelitev denarja, tedaj so se Amerikanci sklicevali na avstrijske oblasti, te pa so zopet trdile, tla odločajo Amerikanci.
Prvič smo slišali tudi iz ust dižavnega tajnika Grafa, da ima OeVP za nacionalne „šlagerje” le malo ali pa nič razumevanja. Zdi se nam, da temu ,,novemu stališču” OeVP odgovarja tudi sestav strankinega, vodstva. Na predzadnjem strankinem zboru sta bila za podpredsednika izvoljena deželni svetnik dr. Karisch in sedanji avstrijski generalni konzul v Milanu g. dr. Stei-nacher. Državno in deželnozfborske volitve, ki so sledile, so prinesle stranki poraz. Sedaj pa so prezidentu Gruberju dodali 32 letnega uradnika g. Lercherja za podpredsednika in še vse predsednike strokovnih organizacij, stranke in sicer nam. dež. glav. g. Ferlitsoha, poslanca in predsednika trgovske zbornice g. inž. Rapatza, poslanca in predsednika delavske in uradniške organizacije g. Wunderja ter predsednico ženske organizacije go. Frass Ehrfeld. Izločitev dr. Karischa in dr. Steinacher-ja iz strankinega vodstva gotovo ni samo zunanja forma. V interesu dežele in obeh v deželi živečih narodov ta korak OeVP pozdravljamo, ker smo prepričani, da 'bo tako v bodoče odpadla marsikatera politična napetost v deželi.
ZANIMIVOSTI
V	letošnjem letu namerava 5,673.000 Amerikancev kupiti nove avtomobile. Ker znaša celotna ameriška produkcija za ta čas 5.575.000 avtomobilov, bodo po vsej ver-zetnosti prišli vsi kupci na vrstvo, nekateri bodo ja sigurno tekom leta morali načrte spremeniti, ker bo pač njim kakor nam zmanjkalo potrebnega denarja.
Ameriška letališka družba „Pan American World Airways” bo že leta 1955 uporabljala v prekooceanskem letu letala, ki bodo brez pristanka lahko preletala 6.400 km, brez da bi uporabljala rezervni bencin.
Po zadnji svetovni vojni so Amerikanci izdali zazidavo novih stanovanj 75 milijard dolarjev. Tekom leta 1953 so zgradili nad milijon stanovanj. Sicer pa so jih v Avstriji zgradili tudi 6.380 v istem letu.
Neka ameriška firma je izdelala radio-aparat v velikosti 5X10 cm in kljub temu je tako močan, da zadostuje za veliko sobo.
Med drugo svetovno vojno je Amerika dobavila Rusiji in sicer v obliki posojila vrsto vojaških potrebščin, med temi tudi ladje. Sedaj' se vršijo pogajanja med obema državama za vrnitev 186 ladij.
Leta 1953 so evropske države producirale 75 milijonov ton jekla, torej nekaj več kakor leta 1952. Produkcija jekla se je zvišala v Veliki Britaniji, v češkoslovaški, nazadovala pa je ta produkcija v Franciji, Belgiji in Zapadni Nemčiji. Ameriška produkcija jekla pa je znašala v istem času 102 milijona ton.
V	Atenah v Grčiji so izkopali strokovnjaki kamenita tla velike sodnijske dvorane, kjer so pred 2.500 leti sodili velikega grškega misleca Sokrata.
Amerika je izvozila tekom zadnjih štirih let približno 7.8 milijonov ton vojnega materijala preko morja, polovico so dobavili tekom leta 1953. Ladje in letala niso všteta, pač pa je vračunanih 27.400 tankov in vojaških bojnih vozil, 25.800 kanonov,
1.5 milijonov malega orožja, 147.000 motornih koles in 4.340 letal. Za vojaško službo so Amerikanci izvežbali 32.500 inozem-cev. Vse za mir!
Ko se je junija 1951 pričela vojna na Koreji, smo ta pojav občutili po vsem sve-
Ohčinske voBifive
Do 14. januarja je bilo treba prijaviti prisednike in njihove namestnike za občinske volilne komisije. Kjer smo imeli po ključu zadnjih državnozborskih volitev pravico teh predlogov, so dobili Občinski zaupniki obvestilo in tudi formularje za take prijave.
Aktivno volilno pravico ima vsak avstrijski državljan, ki je 31. 12. 1953 dopolnil 20. leto in stanuje v dotični občini.
Pasivno volilno pravico imajo oni avstrijski državljani obeh spolov, ki so dopolnili 26. leto starosti.
Občina je dolžna, da napravi nove volil-ne imenike, ki so v času od 1. do 14. februarja vsakomur na vpogled. V tem času so možne reklamacije, Te reklamacije more-
tu. Sirovine so se takoj znatno podražile in jelo jih je tudi primanjkovati. Da bi dosegle zapadne države pravilno razdelitev razpoložljivih sirovin, so organizirale mednarodno komisijo za sirovine. V tej komisiji je hila zastqpana tudi Avtrija. Sedaj' ob koncu korejske vojne so se pomirile cene, blaga je zadosti in tako se je s koncem minulega leta tudi ta komisija razšla.
Nenavadna smrtna nesreča se je pripetila v nekem belgijskem potniškem letalu, ko je zapustilo pariško letališče Le Bour-get. Sunek vetra je odprl vrata in silen zračni pritisk je vrgel službujočega natakarja (stewarda) skozi vrata med propelerje, ki so ga dobesedno razsekali. Ko so zbirali zemeljske ostanke nesrečneža, so našli tudi zapestje z uro, ki je še tiktakala.
Albanec Ramo Rimadan, ki je 9. decembra 1953 pri DP taborišču Št. Martin pri Beljaku zavratno umoril svojega rojaka Hasana in pobegnil, je bil pred dnevi v Ljubljani spoznan in aretiran. Avstrijske oblasti bodo zahtevale njegovo izročitev.
Ameriški predsednik Eisenhower je 28. decembra pozval ameriški narod, naj' se konec starega in pričetek novega leta v okviru družin proslavi. „Srečen sem, da se je moj sin vrnil iz Koreje in je med nami!”, je vzkliknil. — Z njegovim se je vrnilo tudi na tisoče drugih sinov. Konec vojne na Koreji je Eisenhovverjev državniški uspeh in družinsko veselje.
Angleška kraljica Elizabeta im njen soprog vojvoda Edinburški sta prispela na Novo Zelandijo, kjer je kraljevskemu paru priredilo prebivalstvo prisrčen sprejem. Potovanje kraljice Elizabete po angleških dominijonih širom sveta bo trajalo nad pol leta.
Iz glavnega mesta Japonske poročajo, da se je tam posrečilo producirati umetni riž.
Ta umetni riž je mešanica iz pšenične moke, krompirjevega škroba im riževe moke. To mešanico drobijo tako, da Siliči rižu po obliki, barvi in trdnosti. V kuhinji pa je isti način uporabe kakor pri naravnem rižu.
jo izvesti samo volilni upravičenci dotične občine.
Volilne .predloge je treba Vložiti do 21. februarja 1954. Volilni predlog mora nositi 25 podpisov volilnih upravičencev dotične občine.
Volilni predlog je veljaven, če ima:
1.	točno označbo stranke ali nosilca liste.
2.	Kandidati morajo biti vpisani po vrstnem redu im sicer ime, poklic, rojstno 'leto in naslov.
3.	Naslov osebe, kateri naj se volilni akti v dotični občini dostavljajo.
Prva skrb bo torej predgled volilnih imenikov, da ne bi bili vpisani ljudje, ki nimajo volilne pravice ali bi bili zopet drugi izpuščeni, ki imajo volilno pravico.
PROSVETA V SELAH
Leta. 1912, malo pred prvo svetovno vojno, se je na podmdo ,,Slov. kršč. soc. zveze za Koroško”, katere predsednik je bil dr. Lambert Ehrlich, tajnik pa Jože Vajncerl, ustanovilo v Selah kat. slov. izobraževalno društvo. Pridejali so mu ime „Planina”. Takratni nasprotniki pa so se norčevali, češ drušvto se imenuje „Zverin.a”. še pre-dno je društvo začelo z resnim delom za ljudsko izobrazbo, je že moralo umolkniti pod težo vojne.
Po končani vojni se je društvo 1. 1919 takorekoč nanovo rodilo. Početki društvenega delovanja so bili kajpak skromni. Kakih 50 knjig obsegajoča knjižnica dekliške Marijine družbe, je tvorila jedro društvene knjižnice, ki se je potem pomnože-vala s kupljenimi ali podarjenimi knjigami. Začeli smo tudi z igrami. V Mazejevi dvorani smo postavili oder, ki je bil več kot skromen: pod, nekaj drogov in rjuh. Prvi igri sta bili: „časica kave” in „Doktor
PREPROGE
POHIŠTVENO BLAGO
ZAVESE
PRAUSE
Celovec, Bahnhofstr. 8, Fleischmarkt 9
Vseznal in njegov sluga štipko Tiček”. Mlado šibko drevesce se je utrdilo in raslo. Ko je po glasovanju 10. oktobra 1920 še ležala nad Slovenci neka mora premagan-stva in negotovosti, je društvo že o božiču istega leta uprizorilo igro „Na betlehem-skih poljanah”. V naslednjih letih je društvo izboljševalo oder. Kupili smo v Šmihelu kulise, ozadje in zastor tamkajšnjega starega odra in ga prikrojili. Dolgoletni društveni predsednik Janko Ogris, sam dober igralec in govornik, je spretno tudi s čopičem in barvami dal odru lepše lice. Na tem odru, ki smo ga hranili pri Mažeju pod streho in ga postavljali v dvorano, smo posebno v zimskem času pridno uprizarjali igre. Celo Danilova ,,Miklova Zala” se je dala večkrat stisniti na ta oder.
Društvena soba za manjše sestanke je bila nekaj let pri Fronceju, nato pri Kleme-neju in končno smo se zbrali v prostorni mežnarjevi sobi.
Knjižnica je rasla od leta do leta. Poročilo knjižničarke navaja 1925. leta 591 knjig, leto navrh G45, leta 1929 pa 912. Društveni člani, pa tudi drugi, posebno tudi otroci so se knjižnice radi posluževali. Leta 1925 si je 132 bralcev izposodilo 1735 knjig, leto navrh 128 bralcev 1760 knjig, leta 1929 112 bralcev 1384 knjig.
Nova doba je napočila za društvo, ko je bil 1. 1930-31 zgrajen farni dom z dvorano
in stalnim odrom ter dvema sobama poleg nje. Zdaj je bilo vse prostornejše. Prireditve so se vrstile od časa do časa. Gotove dneve kot na Miklavževo nedeljo, Štefanovo, v pustu, na velikonočni ponedeljek je bilo že kar samoobsebi umevno, da v Selah igrajo. Tudi pri verskih prireditvah, n. pr. na marijanskih proslavah, na materinske dneve so društveniki sodelovali. Stalni igralci so se izvežbali in tvorili prav dobro in zanesljivo igralsko družino. Pa tudi udeležba na prireditvah je bila stalno zelo dobra. Na starem odru pri Mažeju in na novem v farnem domu je bilo od leta 1920-1937 uprizorjenih okoli 80 manjših in večjih iger.
Politični prevrat 1. 1938 je seveda tudi našemu društvu zadal težek udarec. Vlada je sicer (potrdila novemu času prikrojena pravila, a že prisotnost strankinega zastopnika na občnem zboru februarja 1940 ni obetala kaj dobrega. Že za 19. februar 1939 prijavljeno nedolžno vesele igrice so bile od glavarstva prepovedane zaradi žalovanja po Hubertu Klausnerju, naslednja prireditev pa iz razloga, da bi se z njo mogel motiti javni red in mir. Farni dom so zasedli »obmejni varuhi” in pokončali del kulis. Z razpustom vseh slovenskih društev, zadrug in organizacij je hitlerjanstvo tudi našemu društvu zadelo smrten udarec. Lepo knjižnico naj uničijo stope ali ogenj. Toda del knjižnice se je rešil. Dolgoletna knjižničarka je lepo število knjig skrila v zaboj v podstrešju župnišča, precej pa je bilo še izposojenih.
Ko se je vojna vihra polegla in so se razni društveniki vrnili iz zaporov, vojne
službe ali ujetništva, se je prosveta iz zdravih korenin zopet lepo razvila. Skrite knjige so prilezle na dan in se zopet lepo uvrstile v omari. Leta 1947 je knjižnica že štela 473 knjig in 110 bralcev jih je prebralo 788. Naslednja leta pa je število izposojenih knjig padalo: od 432 na 392 in 377 leta 1950. Morda je temu nazadovanju vzrok med drugim tudi ta, da so pač starej'-še knjige že precej prebrane in da nudijo dosti čtiva časopisi, listi in vsakoletne Mohorjeve knjige. K sreči je ušla tudi vsa društvena zaloga iger, ki se je nahajala v posebni omari. Tako smo mogli z njimi postreči mnogim onim, ki so se za igre na nas obračali.
Dvorano in oder smo po vojnem opustošenju tekom let zopet lepo uredili, prizorišča so novo poslikana, električna luč smotreno napeljana. Lepo število večjih iger j;e bilo v zadnjih osmih letih, nekatere po večkrat, uprizorjenih. Naj nekatere navedemo: »Pri kapelici”, »Tri sestre”, »Lepa Vida”, »Begunka”, Prisege o polnoči’, »Domen”, »Genovefa”, »Elizabeta”, »Zaklad”, »Mala pevka”, »Roka božja”, »Svojeglav-ček”, »Vrnitev”, »Lovski tat”, »Stari in mladi’, »Mlinar in njegova hči”, »Ubogi samci”, »Lumpacij Vagabund”, »Naša kri”, »Veriga”, »Počeni prstan”, »Dom”, »Voda”. Tudi operete: »Slovenski Božič”, »Miklavž prihaja”, »Slava Bogu na višavah” so žele velik uspeh.
Kakor vidite, je bilo delovanje našega prosvetnega društva dokaj razgibano in je precej prispevalo k umski in srčni kulturi Selanov, še večji in splošnejši uspeh pa bi doseglo, ako bi se pod njegovim okriljem zbirala vsa farna mladina.
Prosvetno gibanje v Šmihelu
Praznik Treh kraljev je bil za nas šmi-helčane velik prosvetni dani Ob začetku kulturne prireditve je bila dvorana nabito polna. Vajeni smo velikih obiskov, tako natrpane dvorane pa še nismo videli kot tokrat. G. predsednik domačega katoliškega društva in predsednik Krščanske kulturne zveze za Koroško je pozdravil občinstvo, igralce in pa posebno še združene pevce, ki so prvič nastopili pod vodstvom pevovodje Miheja Sadjaka. Nastopila sta tokrat »Go-rotan” šmihelsko pevsko društvo in pevsko društvo »Peca” v Večni vasi. Nastopil je mešan zbor in moški zbor posebej. Obadva zbora sta se pod skupnim vodstvom pevovodje Miheja Sadjaka zvezala v eno harmonično enoto. Lepo ubrano petje je donelo po dvorani pri obilnosti pevskih glasov, s katerimi je razpolagal pevovodja. Temu skupnemu tekmovanju in sodelovanju teh zborov želimo »vse dobro” in upamo, da
se bo po besedah predsednika dr. Krajger-ja v Globasnici »še naprej širila podjetnost te kulturne skupine”. Drugo, kar nas je zbralo, je bila igra »Z lastovkami”. Igra hoče pokazati bedo našega naroda, ki išče kruha v tujini, ker je domovina preuboga za vse. Igra se na Koroškem in v Ameriki. Dramaturg je hotel pokazati zvestobo in ljubezen do rodne zemlje, naravno zvesto-bo in ljubezen mladih src, kar se mu jc tudi nekoliko posrečilo. Pač pa ima igra kot taka precejšne hibe, ko včasih ne veš zakaj1 sedaj ta pride ali oni gre, dramatske povezanosti ji manjka. Kar bi bilo treba morebiti pri novi izdaji upoštevati. Režiser se je potrudil dolgo besedičenje in monotone samogovore malo skrajšati, kar bi naj napravilo igro bolj privlačno. Priznati pa moramo, da so se igralci, posebno oni, ki so prvič bili na odru, zelo potrudili in so vloge (lepo rešili. Pred vsem moramo javno
J.	š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(51. nadaljevanje)
Otroci so pritekli in se obesili očetu na roke, prišel je tudi Vašek in oče je njemu izročil zavitek, on ga sme nesti domov mamici, ki ga bo razdelila.
Tako se je Cimbura vrnil domov k svojemu delu in mu niti v sanjah ni prišlo na misel, da se 'knez in kneginja vozita po dvorih in se z ljudmi zapredeta v pogovore o Cimburi, njegovi ženi, otrocih in gospodarstvu.
•
■šlo je že na pomlad. Zima je skoparila' s snegom in ga ni bilo niti za pošten sanik, v začetku marca ni bilo o njem več sledu. V sadovnjakih je v vrhovih dreves šumel južni veter. Povsem drugačen veter, kakor vTie y jeseni ali pozimi. Tenko Cimburovo uho je vselej, zaznalo razloček. Spoznalo je ta veter tudi danes. Slišal je, kako veter hudi chevesa Le spanja, jih stresa kakor zjutraj mati otroke. »Vstajajte, pomlad je tu, šumi ta glas in s svojim dihom drami vse, predvsem drevesa. In drevje se je zbudilo. Ničesar Cimbura v naravi ni tako ljubil kot drevesa in nič tako rad jedel kakor jabolko. Zato je tudi danes ob tem pomladnem vetru hodil po sadovnjaku od drevesa do drevesa in ogledoval, kako so se popki nabreknili na lanskih mladikah, kako je na njih koža postala svetla in se napela od mezge. Pazljivo je pregledal popke in po ,nj'h računal na cvetje in sadje. Okrogle je
z nasmehom pozdravil, ker je vedel, da se bo pod vročimi sončnimi poljubi iz njih prismejal cvet in sad. Pa tudi tenke in koničaste popke je rad videl, ker bodo iz njih rasla drevesom pljuča — listje.
Sedaji je prišel k dvojici dreves, k dvema. orehoma. Celo na Vraž v drevesnico je šel ponju, ko sta se mu pred leti rodila njegova dvojčka. Zasadil ju je v spomin na srečni dogodek. Vrtnar mu je izbral lepa tovariša, »to je svedrač, ta ima debelejšo in tršo lupino,” je tedaj rekel sadjar Cimburi, »ta pa je papirnat, imel bo velike plodove, sladko jedro, toda lupina bo tenka in mehka kot papir.” Oba sta se prijela in rasla gospodarju na veselje bujno in hitro. Imela sta velike in prijetno dišeče liste, njuna skorja je bila še gladka in siva in iz njunih veji se je razvila na vsakem krasna krona. Ob teh orehih je Cimbura že nekaj časa stal. Martinkov »svedrač” se je v brazgotinah manskih listov že močno napenjal — tudi konci lanskih mladik so se zdravo zaokrožili. »Ti si dečko,” ga je pohvalil Cimbura in se zaskrbljeno ozrl na njegovega soseda, na Vaškovega »papirca”. Z bojaznijo se je k njemu bližal. Videl je, tla v njegovi kroni vejice niso rjave in svetle, ampak grbaste in uvele, kakor po slani ožgane. »Kaj pa ti, zaspanček?” gai je nežno kakor otroka nagovoril Cimbura. »Nekam hujšaš in hiraš kakor Vašek," in je / nohtom zbodel v skorjo visoko zgoraj, do koder je segel. Bila je suha in se zlahka odlupila, pod njo pa se je pokazal kakor kost bel les. Cimbura je skonil glavo in se zamislil. Pa je vendar tudi k temu drevesu prišel na sveti večer, še je na njem tenka
nit, s katero ga je obvezal in pri tem šepetal:
Obvežite se, drevesa, da vam ne pomrzne cvetje, sovražnik, hudi mraz, obišče tu tli vas.
Slabo si je vzelo drevesce ta svetonočni opomin k srcu, zdi se, da mu je škodil kruti sovražnik mraz, ki je prišel po božiču.
Tudi ob svečnici je letos kakor vsako leto Cimbura prišel stresat drevesa. S svojo ogromno silo je vsaj malo zamajal tudi največja drevesa. Pri tem je šepetal:
Tresem, tresem,
polju, gozdu, pomlad nesem,
prebudite se drevesa.
Kakor je videti, so vsa drevesa ubogala, le tai Vaškov oreh še naprej: spi in se ne prehudi, kot da Jožefovo še ni minilo.
»Ljubi oreh, prosim te, prebudi se,” prosi Cimbura drevo in srce se mu krči. Pola-šča se ga zla slutnja. Ne upa si je na glas izgovoriti. »Ge usahne, bo umrl tudi Vašek,” se vsiljuje Cimburi misel in že sega v žep za nožem. Hitro ga odpre, da pero glasno tleskne in upogne vejo in ji odreže vršiček. »Suha,” boleče vzdihne, spusti jo na zemljo in odreže večji kos tja do kolena. Tudi to je pazljivo pregledal in spet spustil na tla. Tako je pregledoval vejo za vejo, dokler ga ni zmotil deški glas.
»Ata, nekdo je prišel k naip.” Vašek je pritekel ]x> očeta v sadovnjak. Sem k svojemu orehu je pritekel in se žalostno ozrl nanj. Mlade bele rane so bile v krošnji in na tleh je ležalo polno vejic.
pohvaliti Anico v njeni milobi in lepem vedenju, Brigito pa v njeni zadirčnosti, Lucijo pa v njeni eleganci, Marica (Pašov-nikova Helči) pa bo itak mojstrska igralka, ko je že mala deklica tako prikupljiva na odru. Kmetje so pokazali svojo lepo ubranost, Gašpar je igral pijanca pa kar brez maske in zato je bil tem bolj. originalen. Zelo prikupi j iv je bil zamorec Tom ter je rešil svojo vlogo izvrstno, kakor tudi John, Steford. Janko je dobro igral kot fant in mož in je našel svojo srečo, ko se je vrnil v domovino. O spretnosti Radota nam ni treba govoriti, saj ga že dolgo poznamo kot izvrstnega igralca. Nacej iz Rin-kov pa je bil kar dober čuvaj, samo streljati se mora bolje naučiti. Dobnar, kar urno naprej, da boš res postal učitelj na odru. Vsem naše priznanje in pohvalo posebno še č. g. režiserju Nemcu in prosimo, da nas kmalu zopet povabite na igro. Prišli bomo, da bo dvorana premajhna! Vsem sotrudnikom, pevcem, igralcem naše priznanje!
Starosta lavantinske škofije
V Sevnici ob Savi je 28. decembra 1953 v Gospodu zaspal duhovni svetnik, bisero-mašnik in starosta lavantinske škofi je Alojzij: Soba. Pokojni je bil rojen v Vidmu Ob Savi pri Krškem leta 1865. Pokojnega je v mašnika posvetil prvi Slomškov naslednik dr. Jakob Maksimilijan Stepišnik leta 1891. Nad 41 let je vodil faro Sv. Jurija na Zdolah. Znan je bil kot prvovrstni govornik, ki je'tudi sam obiskali vrsto božjih poti kakor Lurd, Rim, sveto deželo, Tours in druge. Oti leta 1937 je rajni živel v pokoju v Sevnici in pomagal naprej v dušnem pastirstvu. Med drugo svetovno vojno pa je sam upravljal župnijo. Oskrboval je stari gospod vso okolico in prinašal 'bolnim tolažbo, zdravim pa zaupanje in vero.
Vzornega duhovnika priporočamo v po-snemanje in molitev.
F. L. E.
»Kaj pa delate z mojim dreveščkom," je očital očetu.
Cimbura je namesto odgovora vzel svojega fanta v naročje, kakor da bi se bal /anj.
»Povej mi, kdo je prišel k nam?”, ga je vprašal in šiloma potlačil svojo ginjenost.
»Ne vem, ni nobeden izmed stricev ali tet, ni nihče izmed naših botrov — tudi kmet ni — gospod in gospa sta .prišla k nam. še nikoli nista bila pri nas in mi tudi pri njih ne. Ne poznam jih in tudi oni nas ne poznajo, ker so na gragu vprašali: Ali tu stanuje in je doma Jan Cimbura?”
»Potem pa (pojdiva, fantek, da pozdraviva goste,” je mimo dejal oče, zaprl nož in prijel fantka za roko. Nežno ga je peljal čez dvorišče, v veži ga je poslal k drugim v kuhinjo, sam pa stopil v veliko sobo.
»Poglej., mož, kako imenitne goste imamo. Vsa Pulim nam jih bo nevoščljiva,” jc z vidnim ponosom spregovorila Marjanka. Za belo pogrnjeno mizo sta res sedela gospod in gospa, na novo načet hlebec kruha je bil pred njima, pa tudi: krajec, nož in solnica.
Kdo je ta gospa — kdo je ta gospod — in kaj ju je privedlo k nam? ugiblje gospodar, toda z besedo ne izda svoje radovednosti. Gospoda je nekje že videl, samo sedaj, se ne more spomniti, kje.
»Dobrodošli pod našo streho,” jih je prijazno nasmehnil.
»Ne bodite hudi, gospod Cimbura, da smo prišli k vam. Vaši gospe sem že povedal, da sva stara znanca — na zborovanju v Pisku sva ...”
(Dalje prihodnjič)
[M®[|®ra[![l§§ - schonstes WeissL
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9, uri,
NAROČNIKI, POZORI
Današnji številki prilagamo položnice. Cenjene naročnike prosimo, da poravnajo naročnino za tekoče leto. Za celo leto znaša naročnina šil. 36.—. Kdor pa ne more plačati naročnine za celo leto, bo to napravil vsaj za pol leta. Dvoje jajc na mesec znaša naročnina, to je vsota, katero zmore pri dobri volji vsakdo. Teden za tednom vam prinaša list novice iz domovine in vsega sveta, storite tudi vi za list, kar storite pri vsakem trgovcu, da plačate to, kar ste dobili. Velika in dobro povezana družina bralcev in dopisnikov smo postali tekom zadnjih petih let in tako smemo računati, da bo ta družina, ta skupnost, ostala tudi naprej. Saj nimamo v deželi niti enega lista, ki bi po svojlih krajevnih poročilih bil tako močno povezan z vsemi deli južne Koroške kakor je ravno „Naš tednik”.
Položnic nismo priložili onim poštnim okolišem, kjer se naročnina direktno pobira.
ZA STARČEV SPOMENIK SO DAROVALI:
Neim., 10.—; Ratschnig Matija, Obirsko 20.—; Rutar Silvester, Malčape 10.—; Ivančič Franc, Goriče, 5.—; Zbirka Gorpi-če, 125.—; Buch Karl, na Dračju 10.—; Neimenovana 50.—; Dovjak Tomaž, Sele-Cer-kev 10.—; Saplotnik K. železna Kapla 10.—; Niko Marktl, župnik Rožeg 20.—; Roblek Katarina, Sele 20.—; Neimenovani, Večna ves 10.—; Povoden Miha, Stara ves 5.—; Sekolnig Lukas, Laaken 30.—; Maierhofer, Muškovnik 30.—; prof. Severna Amerika 125.—; župni urad Št. Paul na Zilji 10.—; Kuhling Ivan, Štriholče 18, 20.—; Klatzer Marija, Vetrinj 10.—; Neimenovani 50.—; Tarman Roza, Podgorje 25.—; Miki Johan, Bmca 40.—; Miklavčič Janez, Gorinčiče 50.-.
ZA LIMBARSKEGA SO DAROVALI:
Poklač Štefan, Poreče 10.—; Neimenovana 50.—; župni urad, Radiše 50.—; Matu-lič, Grosslolbming 10.—; Neimenovani 10.—.
Še enkrat: Limbarski
Slavnim pesnikom postavljajo spomenike. V mestih imenujejo ulice, trge in parke po njih. Pesnik se rodi, namreč kot pesnik. Pesništvo je dar božji.
Tudi naš Limbarski je pesnik. Živi gori v Erzibergu in pošilja pesmi našim listom in knjigam. Kdo ga ne pozna po imenu? Kdo še ni bral njegovih pesmi? A ne godi se mu posebno sijajno. Lani je bil hudo 'bolan. In manjka mu obleke. Pisal mi je: „Če morete, pošljite mi kaj, ponošene obleke; kake hlače, srajco ali čevlje. Suknjo pa imam ter mi je ni trdba pošiljati.
Kdor hoče biti deležen dobrega dela telesnega usmiljenja: „Oblačiti nage”, ta je naprošen, da pošlje mal dar za našega pesnika Limbarskega, da si bo kupil hlače, srajce in čevlje. Vzemite položnico „Naše-ga tednika” in na sredi na drugi strani napišite: Limbarski. Uredništvo „Našega tednika” mu bo potem poslalo te darove.
Našemu pesniku Limbarskemu pa želimo v letu 1954 čvrstega zdravja in da bi nam spesnil še mnogo lepih pesmi! Bog ga ohrani!
CELOVEC
Naši bralci so opazili, da oglašuje pri nas v Malih oglasih nova tvornica žganih pijač pod imenom „Adria-Getranke” — Bar-šič. Na povabilo lastnika smo obiskali njegov obrat, ki je v poslopju nekdanje tovarne Minija v Žrelcu. Lastnik nam je pri tem pripovedoval, da je zelo opustošene prostore s svojimi prihranki sam popravil in ker je sam agrarni inženir po poklicu in je v tej stroki deloval pri znanih celovških tvrdkah, je svoje sposobnosti stavil v službo svojega lastnega podjetlja. Dal nam je poskusiti nekaj svojih proizvodov in nam je pojasnil, da se poslužuje pri izdelavi svojih žganih pijač dolgoletnih izkušenj, ki so v marsičem morda nove ali pa zelo dobro staroznane. Posebno ponosen je na svoj ..Medicina!" zdravilni liker, za katerega dobiva zelišča celo iz Orienta. Tudi druge tukaj poznane žgane pijače kot konjak itd. so po brezkonkurenčno nizkih cenah in dobre.
ŽVABEK
Veliki žalni sprevod se je pomikal dne 30. 12. 1953 iz Doba proti Žvabeku. Dolga vrsta žalujočih je spremljala Postertniko-vega očeta iz njegovega doma v Dobu proti farni cerkvi. Obilna udeležba pogreba je pričala, kako visoko je vse cenilo rajnega očeta. Ta je bil res mož, oče in gospodar v pravem pomenu besede. Preteklo leto je nameraval obhajati svojo zlato poroko, a mučna bolezen ga je ovirala in namen za-branila.
Bil je oče 12 otrok, ki jih je vzgajal v verne kristjane in pridne ljudi. Svoje gospodarstvo pa je modro in pametno izboljšava!. Docela se je ravnal po pravilu: „mo-li in delaj”! V molitvi in veri je iskal tolažbe m moči, da je lahko izpeljal veliki načrt svojega življenja. Nad 50 let je bil rajni cerkveni ključar pri znani podružnici sv. Lucije. Posebno rad je obiskoval podružnico sv. Jurija, ki je bil njegov krstni patron. — Zvesto in vztrajno je prihajal ob Gospodovih dneh v farno cerkev sv. Štefana. Za cerkvene potrebe je imel vedno odprto srce in roke. Na njem so se pač uresničile besede pesnika, ki pravi: „Dolžan ni samo, ker veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!”
Na zadnje se je odlikoval predvsem v tem, ko je znal tako potrpežljivo prenašati leto dni težko bolezen, dokler mu ni izčrpala moči. Odšel je, da se odpočije od dolgega truda in prejme plačilo za svoje bogato življenje. — Večna luč naj1 mu sveti, naj počiva v miru!
PRIBLA VAS
Da cenjene bralce „Našega tednika” bolj seznanimo z našo vasjo, njeno okolico in tudi šegami našega kraja, jim hočemo danes podati sliko naše ožje domovine.
če se pelješ z vlakom ali greš peš kot potnik po deželni cesti iz Sinče vasi proti Pliberku, se ti odpre po tričetrturnem potovanju na levi strani ceste planjava z obširnim, ravnim in peščenim poljem. Od deželne ceste zagledaš v daljavi cel kilometer dolgo vas in to je republika Pribla vas. 52 hišnih številk štejemo na vasi. Z deželne ceste pa vodi na vas lepo izpeljana občinska cesta. Od leta 1949 imamo pri nas električno luč, ki nam tudi ponoči omogoča orientacijo.
Imamo tudi svojo lepo starodavno po-družno cerkev, v kateri kraljuje sv. Miklavž, naš vaški patron; spadamo pa k župniji Doberla vas, ki je celo uro oddaljena od nas.
Naša mladina pa se šola v Kazazah, ki so le pol ure oddaljene. V glavno šolo pa hodijo otroci v Velikovec, kjer se jim zabra-njuje učenje slovenskega jezika.
Za novo leto in svečnico pa praznujemo pri nas koledovanja, dva stara običaja, katera spremljajo lepe krščanske pesmi.
Naša vas šteje 240 duš, 125 moških in 115 žensk. Pri nas še velja, da je mož glava, ker imamo še večino. Bela žena pa se je lani oglasila šestkrat in pretrgala nit življenja trem moškim, eni ženi in dvema fantičkoma. Tudi rojenih je bilo šest. Nazadovali nismo, pa tudi ne napredovali. Sv. maš je bilo tekom leta v naši podružnici opravljenih 19, med temi 5 nedeljskih. Upamo, da nas bodo tudi v novem letu gospodje od fare pridno obiskovali.
Rajnim želimo miren počitek v Bogu, novorojencem pa, da bi rasli v blagosti in modrosti, vsem ostalim pa naj to leto prinese prav obilo uspehov.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Za novo leto nam gospod župnik vedno povedo kako novico. Pred vsem pa nam radi povedo, kaj se je v preteklem letu vse zgodilo. Rojenih je bilo v starem letu vseh skupaj v fari in izven fare 48 otrok, 44 zakonskih, 4 nezakonski. 31 dečkov in 17 deklic. Seveda, vojska bo, so modrovali pred cerkvijo v Rinkolah, je več fantov kot deklic. Nekateri so rekli, pa smo res pridni! Umrlo jih je samo 19, en faran je bil pokopan izven fare. Otroka sta umrla dva, eden je utonil, drugi pa takoj pri rojstvu. Torej sq število smrti dojenčkov vedno bolj zmanjšuje. Najstarejši in zadnji mrlič v starem letu je bil Pušnikov 1 evž iz Strpne vasi, 80 let star. Najstarejša ženska pa Kordeževa na Letini, Marija Kordež, 90
let. Torej če primerjamo smrti z rojstvi, moramo reči, da spadamo k vzhodu in ne k zapadu, ker smo še živeči narod, ki napreduje. Poročilo se je 12 ženinov iz fare in 13 nevest, 10 porok je bilo doma, ostale pa izven fare. V farni cerkvi smo v gorečnosti nazadovali, imeli smo 10.931 obhajil, 250 manj kot lani, Rinkole pa so nam v tem oziru vzgled. Tam pa je bilo 2147 obhajil kakor v mali fari, 552 več kot lani; v Dvoru malo manj kot lani, Večna vas pa je napredovala za sto obhajil. Civilnih zakonov imamo pa kar 7. V naši sredi pa imamo tudi ljudi, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi, adventiste, protestantov se je že nekaj udomačilo med nami, tako da bomo imeli počasi vse mogoče in nemogoče veroizpovedi.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Na novo leto so krstili g. župnik Jožef Picej, svojega nečaka Adolfa, Vladimirja Picej-a. Rojen je bil v Celovcu, dne 19. decembra 1953, kjer so ga pri „Standes-amtu” takoj zapisali za Nemca. Proti temu je vložil oče, g. dipl. trgovec Adolf Picej priziv, nakar so Nemca črtali in zapisali Slovenca. Torej, če vsakega otroka, ki se zadere po rojstvu, zapišejo za Nemca, potem se ne čudimo, da je na Koroškem vsak dan več Nemcev. Pri krstu sta bila navzoča tudi oče in mati. Za botra sta bila g. Franc Picej pd. Bajcar v Št. Jakobu pri Velikovcu in gospa Katarina Picej rojena Har bernik iz Naglč.
PODLIBIC
Pri Lobergu so kupili malega Lukeja. Krst je bil 21. decembra. Za botra sta bila Valentin in Antonija Puš! iz Gonovec.
ŠTEDILNIKI,
šivalni stroji, kotli, mlini, drobilniki, posnemal-niki, radio-aparati in vsi ostali kmetijski in gospodinjski stroji najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev
Johan Lomšek
ST. LIPS, Post EBERNDORF
Zastopnik za Rož Matevž MIKLAVČIČ, GORINCICE pri St. Jakobu v Rožu
STRPNA VAS
Kakor vsako leto, smo tudi letos pridno nosili Marijo. Marija je dobila prenočišče pri Kosu, Krajgerju, Pisku, Sperdinu, Ore-ju, Hotimu, Kosmu, Lipniku. Zadnji večer pa je šla zopet nazaj h Kučeju. V lepem številu smo jo opremljali vsak večer od hiše do hiše moleč rožni venec, peli litanije Matere božje in adventne ter Marijine pesmi. Gospod župnik so nas vsak večer obiskali in nam povedali nekaj iz Marijinega življenja po svetem pismu, katero nam ravno pred rojstvom ve toliko povedati o naši nebeški Materi. Brez te lepe ipobožnosti bi si ne mogli več predstavljati priprave na 'božič. Že par let sem pa nas obišče ravno v tem času, ko išče Marija prenočišče, smrt. Lani smo ravno isti večer prinesli Marijo v hišo, ko so pripeljali h Kolmanu Franca Podričnik. Letos pa je prišla bela smrt k Pušniku kot dobra od-rešiteljica in je rešila Pušnikovega Tevža njegovega težkega trpljenja. Bil je že nad tri leta popolnoma slep, povsem je obnemogel in tako je bil vedno priklenjen na postelj. Udano in potrpežljivo je prenašal bolezen. Vsako leto sprejel po stari navadi svete zakramente na domu, letos pa ni mogel več čakati na skupno bolniško obhajilo, ampak so ga že 28. XI. sprevideli s sv. zar ‘kramenti za umirajoče. Dočakal je visoko starost osemdesetega leta. V nedeljo prej je še rekel, na sveti dan bom pa že v nebesih in res 22. je zaspal v Gospodu. Pogreb je bil takrat nekako nenavaden. Strpinski fantje so imeli rdeče nagelne kot pogrebci, krsta je bila bela, trakovi pri vencih tudi beli. Rajni Tevž je bil pravičen in pobožen mož. Vse dni svojega življenja je hodil pred Gospodom v pravičnosti in svetosti. Bil je samskega stanu. Posebno je posvečeval nedelje, ko je postal samostojen, se je izogibal ob nedeljah in praznikih vsakega hrušča in vsakega malega opravila, rad pa si je zapel in zaigral doma in bil v krogu svojih domačih vedno vesel in dobre volje, če nam je vsak pogreb pridiga, tako so
rekli g. župnik, potem nam je ta še prav posebno, ko smo spremljali tega starega moža k zadnjem počitku kakor otroka po krstu. Upamo, da je dosegel to, kar je par dni pred smrtjo prerokoval, da bo na božič že v nebesih. Pevci so mu zapeli zadnje žalostinke na grobu in v cerkvi. G. župnik so se v imenu sestre in nečaka Janeza Močnik zahvalili za vso oskrbo, katero so rajnemu izkazali Pušnikovi in ko so tudi rajno mater, ki je bila petnajst let slepa in na postelj priklenjena, požrtvovalno oskrbovali. Rajni naj počiva v miru. Pušnikovim naše naj iskrenejše sožalje.
PODKRAJ
Pri Najberžu ne morejo biti brez dekle, ker je tako velikansko posestvo. Zato so kupili 17. decembra 1953 malo deklico Kristino Marijo. 29. grudna so jo pripeljali h krstu v Šmihel. Za botra sta bila Viljem in Marija Kropiunig, rojena Neubersch. Vesel družinski praznik, katerega se je veselila cela družina; posebno dobre volje pa je bil stari oče Jožef Neubersch, ko je videl, da bo rod na njegovom domu živel na-prej.
GORENCE
Farna kronika: V preteklem letu 1953 se je rodilo v naši fari 8 otroik (5 dečkov in 3 deklice). Umrlo je v domači fari 7 oseb (2 moška in 5 žensk). En faran je umrl izven fare.
Poročeni so bili doma trije pari, 1 par pa izven fare. Poleg tega pa so se poročili izven fare še sledeči, ki so bili na Gorenčah rojeni: Rovan Ciril se je poročil na Otoku bb Vrbskem jezeru z Napečnik Kunigun-do, Burger Ernest se je poročil v Inomo-stu z Rainer Marijo in Trunk Frida se je poročila na Rudi z Blažem Kropp.
ŽELEZNA KAPLA
Prosti vod z visoko napetostjo skozi dolino Bele v Železno Kaplo je od ponedeljka, dne 11. januarja 1954, pod tokom. Naše bralce opozarjamo, da je vsako dotikanje električnega voda ali pretrganih žic od ponedeljka naprej smrtno nevarno. Cenjeni bralci naj se na vsak način varujejo te nevarnosti. Istočasno opozarjamo tudi na uradno objavo K E L A G, koroška elektro-akcijska družba, okrajna uprava v Celovcu, na zadnji strani našega lista.
ŠT VID V PODJUNI
Ljudsko gibanje: V preteklem letu je bilo v naši župniji 19 rojstev, 15 pogrebov in 10 porok.
Preteklo nedeljo so se zbrali pri Bajcar-ju v Rikarji vasi podružničarji, da se skupno z dušnim pastirjem pomenijo glede poprave in obnove tamošnje cerkve. Sliko v stranskem oltarju, ki predstavlja Darovanje Marijino, je dala prenoviti na svoje stroške Brancejeva mati. Bog ji bodi plačnik!
Pri Voglu se je pričel 4. t. m. kuharski tečaj, katerega priredi Kmečka gospodarska zveza. Tečaj pod vodstvom Katice Stich lepo napreduje. Pri fari se je pred kratkim končal šivalni tečaj, govori se tudi nekaj o nemškem kuharskem tečaju, toda ne vemo, koliko je resnice na tem in če bo poleg slovenskega še sploh prišel do veljave.
ŽELINJE
Se moramo pa tudi iz našega kraja oglasiti, staremu letu v slovo in novemu v pozdrav.
V minulem letu nam je Bog kar bogato pogrnil mizo. Letina je bila dobra, tako da smo si po zadnjih pičlih letih, ko je vladala suša, tudi v naših žepih vsaj pialo opomogli.
Božične praznike smo obhajali po lepem geslu Svete noči: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji...”. Kar lepo število vernikov iz vseh okoliških krajev, posebno iz Hudega kraja, se je zbralo pri polnočnici, ki so jo darovali č. g. katehet Orel iz Velikovca.
Novo leto pa smo pozdravili vsak po svoje. Nekateri doma, drugi pri sorodnikih in prijateljih, manjkalo pa seve tudi ni tistih, katere je našlo novo leto za gostilniško mizo ali ipa na plesnem odru. Kakor se nam zdi, so novo leto še najbolj’ dostojno pozdravili naši neutrudljivi cerkveni pevci-Le ti so po stari navadi v našem kraju šli od hiše do hiše in so s staro novoletno pesmijo voščili veselo ter srečno novo leto 1954. Kdo ne pozna tiste stare kolednice: „Včakali smo novega Geta, čast, hvalo mi dajmo Bogu ...”
Naši otroci so bili v božičnih počitnicak slabe volje, ker so se morali vrniti med
(Nadaljevanje na 5. strani)
r()iri na \ na Oto voske m
(Nadaljevanje ' I siiann
šolske stene, brez da bi v zadovoljvi meri uživali zimsko naravo. Zato jim pa sedaj pri šolski telovadbi v naravi gotovo ne bo manjkalo sank.
Mislim, da je umestno, da povemo na tem mestu, da vladajo na naši šoli neznosne razmere. Ljudje se po pravici sprašujejo, ali ni nikogar, ki bi v tej zadevi napravil red. Vedno je bilo tako, da stanuje v šoli tisti učitelj, ki poučuje na naši šoli naše otroke, šolsko poslopje je last občine in to vzdržujemo vsi z občinskim davkom, ki gotovo ni malenkosten. Zato imamo tudi pravico zahtevati, da vlada na naši šoli red.
ŠT. ILJ OB DRAVI
Minulo je zopet leto in kakor vedno nas zanima, koliko nas je v fari in koliko jih je zmanjkalo. Smo se začudili, da je tako-rekoč tudi k nam že prišla kuga, ki se poraja po vsej Evropi. Proti prejšnjim letom, ko je bilo rojstev okrog 50, smo jih letos samo 19 našteli. 10 deklic in 9 fantov. Umrlo jih je 15 in tu zopet 12 moških in samo S ženske. Poročenih pa je bilo 16 parov, kar da upati, da bo vrzel pri potomstvu v bodoče premoščena. Zadnji dan v letu nas je še zapustil Valentin Rainer pd. Pobrežnjak v Ločah in bil pokopan v soboto, 2. t. m. na pokopališču v Ločah. Ni bil oženjen, a je bil mož „visoke izobrazbe”, mnogo čital in se lahko gibal tudi v „višjih” krogih. Bil je brat prešnjega loga-veškega župana Matevža Rainerja. Naj v miru počiva, ostalim naše iskreno sožaljel
še neko veselo novico moramo poročati: Tik k praznikom je zasvetila na Klopcah električna luč in se zavrteli motorji. Pred dvema ali tremii leti so Klopce dale vodo za Vrbo, med potoma za Škofiče in Loga-ves, in tedaj so se morali ti gospodje zavzeti, da bodo za to vodo, ki je gnala mline, dali elektriko, dasi so se pozneje nekaj branili, vendar ni šlo drugače kot obljubo izpolniti. Zaenkrat samo tem, ki so dali vodo, je pa teh okrog 10. Seve morajo drugi še čakati, ker bi bili stroški precej visoki. Vendar se dela na tem, da se dobi nekaj subvencij in do zdaj najbolj oddaljena gorska vas bo zažarela v električni luči. Bilo je naravnost ganljivo videti te trde gorske grče, kako so solznih oči strmeli v žarnice. Dail Bog, da se kmalu izpolni še ostalim ista srčna želja.
Težko smo čakali na sneg, da spravimo les iz gozda. Je to edini dohodek kmeta, ki še nekaj zaleže; vendar se nam ne zdi pravilno, da se poseka ves gozd in kupi zato traktor. Posebno ne za naše gorske kmetije, ki so v robeh. Vedno se kmetom pridiguje, naj več pridelujejo in več delajo, kaj bi bilo, če bi isto povedali budi delavcem, naj delajo več in dalje, za isto plačo?
BILCOVS
Ob začetku novega leta radi pogledamo nazaj, kako smo v minulem letu rasli, živeli, cveteli in umirali. Zato hočemo povedati nekaj dogodkov, ki so merilo življenja naše fare.
Luč sveta je zagledalo v preteklem letu 1953 31 otrok in sicer 14 fantov in 17 deklic, kar je gotovo zelo razveseljivo dejstvo in poseben blagoslov iz nebes. Izumrli torej še ne bomo. Od teh novorojenih faranov je bilo 25 zakonskih in 6 nezakonskih. Naša srčna želja je, da bi rasli v starosti in modrosti in milosti pred Bogom, narodu v čast in ponos, staršem v srečo in veselje.
Druga razveseljiva vest je, da je sklenilo življenjsko zvezo 7 parov. Vsem novoporo-čencem še enkrat čestitamo in jim kličemo: Bog vas živi in ohrani v božji in medsebojni zakonski ljubezni in zvestobi ter vas bogato obdari z nadnaravno milostjo in zemeljskim blagoslovom.
Uresničile so se tudi resne besede: „Smrt ne zbira, le pobira!” Iz naše farne družine je tirjala 14 žrtev, 6 moških, 5 žensk in 3 o-troke. Spominjamo se jih radi v molitvi, le to jim bo v pomoč in tolažbo. Tiho in vendar v srce segajoče nas opominjajo: „Kar ste vi, smo bili mi; kar smo mi, boste vi!”
Tako je človeško življenje: veselje in žalost se srečujeta, eni prihajajo, drugi se (poslavljajo, ker nismo mi gospodarji nad življenjem in smrtjo.
Novo leto nam prinaša nove upe, nove nade, novo veselje in nenazadnje novo žalost. Prosimo vladarja vseh vladarjev, da bi nam bilo v notranjo in zunanjo dobroto in korist, v časno in večno srečo. To želimo bralcem našega lista to- in onstran morja.
Listnica uredništva
M. P., tvojo zaskrbljenost glede Podkr-nosa delimo tudi mi.
V. P., članek o Rusiji bomo prinesli.
I.	R., poročilo o romanju v Lurd bomo priobčili ob koncu podlistka „Lurd —-svetovni fenomen”.
A. M., vi želite, da bi v vsaki številki objavili vsaj na dveh straneh roman. Tudi mi bi radi to storili. Vendar vse druge potrebe lista onemogočajo izpolnitev Vaše želj e.
J.	S., Vi ste sicer obljubili, obljube pa niste držali. Ali naj tudi za Vas velja: »Obljuba je Bogu ljuba”!
K.	R., kritike smo veseli, še bolj pa bi se veselili', 'če bi s svojim prispevkom nedo-statek popravili.
P. G., prav lepa Vam hvala, da tako pridno poslušate celovške radio-oddaje. Tudi mi soglašamo z Vašo kritiko. Da pa ne bo zamere, bomo to 'poskušali urediti direktno z vodstvom radio-oddaj.
Vsi prisrčno pozdravljeni!
Pismo s podeželja
V	praznikih sem imel res tudi časa, da sem razmišljeval in premišljeval o naših koroških razmerah. Dvojezično šolo so zopet spravili na dnevni red.
V	nemških listih sem bral, da se godi Nemcem na Koroškem huda krivica. Dobro in dolgo sem tuhtal in res tudi sam prišel do spoznanja, da je ta očitek upravičen. Godi se jim res velika krivica, vendar ne po slovenski, marveč vsekaiko po nemški krivdi. Ob času zadnjih volitev februarja 1953 je namreč gospod deželni glavar kot šef koroškega šolstva odredil, da se slovenščina na velikovških šolah poučuje samo eno uro
na teden. Zdi se mi, da obstoja krivica v tem, da bi se morali velikovški otroci v eni tedenski uri naučiti isto, kar se drugi otroci naučijo v treh tedenskih urah. Ker pa po dosedanji izkušnji velikovški otroci niso trikrat tako nadarjeni kakor drugi, je seve zanje huda obremenitev in se jim res godi težka krivica in so starši upravičeno, da protestirajo.
Bo pač le bolj pravično, da imajo vsi o-troci iste obveznosti do obeh deželnih jezikov in to bo tudi bolj demokratično. Demokrati pa že hočemo vsi biti.
ERP-posojila
Zvezno ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo je s svojim odlokom z dne 20. novembra 1953 štev. 80.995-V/14/53 olajšalo pogoje pri najetju posojila za pripravo poti, ki služijo dovažanju lesa in to za male obrate.
Do sedaj so taka posojila vknjižili, kar pa je bilo za male kmečke obrate prevelika obremenitev.
Od sedaj naprej dobijo taka posojila tudi mali kmečki obrati ali zadruge, ki take obrate povezujejo v eno celoto, brez da bi se posojilo vknjižilo in sicer:
L če prevzame domača posojilnica polno jamstvo kot porok in plačnik napram ministrstvu za poljedelstvo in gozdarstvo;
2.	če vsi člani skupnosti jamčijo kot poroki in plačniki za posojilo. Pri teh pogojih pa posojilo ne sme prekoračiti polovice vrednosti donosa tega tako zajetega gozda.
Posojila dajejo za dvajset let pri 2 odst. obresti.
Gozdarski oddelek Kmetijske zbornice daje podrobna pojasnila.
POJDI Z NAMI
(Za novo leto 1954)
Pojdi z nami, božje Dete, čez sneženo zimsko plan.
Staro leto je končano,
Ti nas pelji v novi dan.
Pot ugladi in usmeri k Soncu prvi naš korak.
Glej, temnijo se večeri, iz globin vali se mrak.
Čez strmine pojdi z nami, kjer prepadi zevajo in visoko nad gorami rešnje zvezde sevajo.
MEHANIZACIJA AVSTRIJSKEGA KMETIJSTVA
Naslednje številke kažejo, kako je avstrijsko kmetijstvo v mehanizaciji napredovalo oziroma so istočasno tudi dokaz bega s podeželja.
Štetje 20. maja 1953 je dognalo sledeč
položaj:	1939	1946	1951	1953
Elektromotorji	88.051	142.526	226.236	264.645
bencinmotorji	38.892	44.237	44.115	36.475
traktorji	1.782	7.465	22.490	30.884
motorne kosilnice	—	3.834	13.973	28.030
Nazadovanje bencinmotorjev kaže tudi, da elektrifikacija podeželja napreduje. Avstrijsko kmetijstvo je v času gornjega štetja razpolagalo z 2,132.000 konjskimi silami. Nad polovico teh moči so dajali elektromotorji. Leta 1952 je industrija poljedel-sskih strojev prodala domačemu kmetijstvu strojev za 775 milijonov šilingov.
MANJ JAJC
V okolici nekega italijanskega vojaškega letališča so kmetje ugotovili, da ležejo kokoši znatno manj jajc, ker jih vedno razburja nemir letal. Kokoši so trajno vznemirjene in postanejo tudi nervozne.
Ti pomagaj naložiti takšen križ nam na ramč. kakršnega Ti izbereš v zadoščenje za dolgč.
Sprejmi nas na vsako delo, naj kjerkoli se vrši, v mesta ali na deželo, koder luč Ti v čast gori.
Koder sije še Resnica, tam žari Ljubezni moč. —
Kjer si Ti, tam je pravica, kjer Te ni, tam dan je noč.
Ti ustavi nam viharje in pomiri šum valov.
Temna jutra so brez zarje, pelji čolnič do bregov.
Limbarski
LURD — svefovni fenomen
(1. Nadaljevanje)
Opisali smo to čudežno ozdravljenje, da si moremo natančno predstavljati, kaj je čudež. Rekli smo, da more čudeže delati samo Bog. Logično bi bilo, da bi človek, ki vidi čudež, zopet veroval na Boga, če je bil prej brezveren. Kajti čudež glasno vpije: Je Bog. — A Bog pusti človeku prosto voljo. In tako se more zgoditi (in se tudi včasih v resnici zgodi), da človek kljub čudežem ne veruje v Boga. To stori človekova hudobna volja. Zgodi se, da človek kljub čudežem noče verovati. A človek je zmožen take hudobije. To stanje imenujemo trdovratnost ali zakrknjenost, in je greh zoper Svetega Duha. Pa huddbija volje je naravnost nekaj satanskega.
lake vrste človek je bil Emile Zola. Videl je čudeže z lastnimi očmi, a ni veroval! V svojem romanu Lurd taji čudeže.	J
Zola je videl, kako je bila v Lurdu čudežno ozdravljena Marija Lebranchu (Lebranši). Bila je tuberkulozna v tretjem štadiju. Dne 20. avgusta 1892 je bila v Lurdu nenadno ozdravljena. Ozdravljenje je bilo popolno. Dvajset zdravnikov je dognalo, da je ženska popolnoma zdrava, in da v njenih pljučih ni več niti sledu tuberkuloze. Zola je bolnico videl in videl je tudi ozdrav-1 jen je. Kljub temu ni hotel priznati čudeža.
V svojem romanu to bolnico imenuje z imenom Gri-v°tte in piše, da se je ozdravijenki na poti domov bolehen zopet povrnila in da so jo smrtno bolno pripeljali v bolnišnico. Tam da je umrla.
Toda resnica je bila tale: Ozdravljenka je ostala popolnoma zdrava in se je poročila. Živela je s svojim možem v Parizu. Po možu se je imenovala Wuiplier.
I>r. Boissarie (Boasari) je protestiral. Dr. Boissarie je j predsednik urada za ugotavljanje ozdravljenj v Lur-j*- Dr. Boasarie je protestiral zoper Zola-jeve laži na ne-J konferenci v Parizu 2. novembra 1895. — Osebno je
obiskal Zola-ja in ga ostro prijel, kako more pisati take neresnice, ko iz lastne izkušnje ve, da je ona ženska popolnoma zdrava. Zola pa mu je odgovoril: »Gospod doktor, jaz storim z osebami v svojih knjigah, kar hočem.” In nato je pristavil: »V ostalem, gospod doktor, če bi tudi v Lurdu vsi bolniki na en mah ozdraveli, jaz vendar ne bi veroval, kajti čudežev ni.”
»Čudežev mi!” — Za človeka, ki noče verovati, čudežev ni! Kajti, če človek prizna možnost čudežev, mora priznati tudi, da je Bog. Kajti samo Bog more delati čudeže. Tajiti očividne čudeže, to je višek hudobne volje. To je že prav satanska zakrknjenost. —
A sitno je bilo Zola-ju vseeno, da ga je tako prijemal dr. Boasarie. Leta 1896 je šel torej Zola k Mariji Lebranchu (Lebranši), poročeni Wuiplier, v romanu imenovani: Grivotte. Zola je ozdravljenki rekel, da ga dr. Boasarie neprestano nadleguje, ker je v svojem romanu pustil Grivotte-o umreti. Ponudil ji je denarja in je obljubil, da bo za njo skrbel, če s svojim možem zapusti Pariz in se preseli v Belgijo na deželo v neki kraj, ki ga ji bo natančneje označil. Toda ozdravljena Marija Le-bramši, poročena Wuiplier, od Zola imenovana Grivotte, ni bila volje, da bi podpirala Zolajeve laži. Ne ona, ne njen mo1! se nista dala podkupiti in sta ostala gluha za Zolajeve ponudbe. Pač pa je mož ozdravljenke lastnoročno pograbil Zola-ja in ga potisnil skozi vrata!
Zola pa je pozneje nesrečno umrl. Ali se je zgodila nesreča ali premišljen samomor, dejstvo je, da so ga našli nekoč mrtvega v postelji. Poleg postelje je ležal poginjen pes. Zadušil ju je plin.
2. Lurška prikazovanja
Lurška prikazovanja moramo kritično premotriti. Ali je bila Bernardka res deležna nadnaravnih prikazni? Ali se ji je res prikazovala Mati božja? Ali niso bila mogoče prikazovanja samo sad Bernardkine domišljije? Ali kakor pravimo s tujo besedo: halucinacije? Ali pa je mogoče Bernardka namenoma varala, slepila ljudi?
Najprej si oglejmo prikazovanja sama.
Vseh prikazni je bilo 18. Razdelimo jih lahko na tri dele in sicer: prvič tri uvodne prikazni; drugič tri sklepne ali zaključne prikazni in tretjič jedro lurških prikazni, to je onih 12 prikazni, ko je Marija Bernardki naročila, naj pride skozi 14 dni vsak dan k votlini.
Oglejmo si najprej prve tri prikazni.
Pri prvi prikazni gredo pozimi 11. februarja 1858 tri deklice v občinski gozd pri Masabielski votlini v bližini Lurda suhljad (suhe drva) nabirat. Bilo je po ju-žini. Snega ni bilo. Deklice so prišle do potoka. Bil je sicer ozek in plitev, a preskočiti ga niso mogle. Tudi brvi ni bilo. Bilo je torej treba potok prebresti. Ena izmed deklic, 14 letna Bernardka Soubirous (izg.: Subirii), je bila nekoliko bolehna in si ni upala stopiti v mrzlo vodo. Bernardkina sestra Antonija in sosedova Hanca pa sta sezuli svoje krplje (čevlje z lesenimi podplati) in sta prebredli potok. „Hu, to je bilo mrzlo,” sta rekli Bernardki. Kmalu sta deklici izginili v občinskem gozdu. Bernardka se je nazadnje le odločila, da bo tudi prebredla potok. Sezula je čevelj, začela je sezuvati nogavico. Toda kaj je bilo to? Zaslišala je šum, kakor šumenje močnega vetra. Pogledala je kvišku, na levo, na desno. A vse je bilo mirno, negibno so stali visoki topoli ob bregu reke Gav. Bernardka si je znova začela sezuvati nogavico. Pa zopet zasliši isti šum. Pogledala je kvišku, okrog sebe. Na oni strani potoka se je dvigala Masabiel-ska peč (»Massabielle” pomeni: stara peč, stara skala). V peči sta bili dve votlini, spodnja večja in zgornja, kakor okno velika, ovalna. Iz zgornje votline je visela dolga veja divjega rožnega grma in ta veja se je premikala v vetru.
Tedaj pa se je posvetila zgornja votlina ali izdol-bina v čudoviti svetlobi, svetloba je bila podobna od sonca obžarjenim, zlatoobrobljenim jutranjim oblakom. In iz te svetlobe se je izločila lepa ženska postava, ki je s prijaznim smehljajem gledala na Bernardko in ji migala.
(Dalje prihodnjič)
Kat. prosv. društvo v Šmihelu
Po temeljiti pripravi je pripravljalni odbor .sklical dne 28. decembra 1953 ob pol osmih zvečer ustanovni občni zbor za ,,Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu”. Ljudje so prišli skoro iz vseh vasi naše fare. Posebno moramo omeniti Rinkole, ki jih je 'bilo kar dva voza. Sercerjeva dvorana je bila po blagoslovu ob sedmih zasedena, 135 ljudi se je odzvalo povabilu pripravljalnega odbora. G. župnik so otvorili s pozdravom vseh navzočih ter molitvijo ustanovni občni zbor. Nato so g. kaplan Nemec v govoru poudarili pomen katoliške prosvete. Navzoči so z veseljem prisluhnili ognjevitim besedam bistroumnega moža, ki mu prosveta ni kaj tujega, ampak že leta in leta so se udejstvovali na prosvetnem polju pri mladini. Nato so se prebrala pravila katoliške prosvete ter se skoraj soglasno sprejela, kajti samo par je bilo takih, ki so prišli iz radovednosti na občni zbor, ne pa radi stvari same. Nato je sledila tretja točka dnevnega reda izvolitev novega odbora. Pred tem j|e bil kratek odmor. V odmoru so dekleta zapela par narodnih pesmi. Nato je sprejel zbor točko volitve in sicer javno volitev po listi. Listo je pregledal g. Štefan Koren iz Večne vasi, lista je bila z ogromno večino sprejeta. Za predsednika smo izvolili č. g. župnika Jožefa Picej; L podpredsednik Janez Kaiser ml. iz Rinkol, II. podpredsednik Štefan Koren iz Večne vasi, III. podpredsednik Janez Rosenzopf, Breška vas; tajnik Ivan Merkač, namestnica Marija Bricman iz Strpne vasi, pd. Kučejeva, blagajnik pa Valentin Čebul, Pašovnik iz Šmihela. Za vsako vas se je izvolil en svetovalec; Zgonc, Rižnar, UM, Skias Marija, Janez Rakeb, Ferdič, Podev ml., Kučej, Maček, Letina, Škrjanec, Bistrica, Štefan Kristan, Skrijar, Pratnekar, Bavčej, Travn, Lesjak in Zadka Černič. Izvolili smo dra-matski odsek: Hinko Koren, Dora, Justa in Herman Kulšej, Justa Wavče, Rižnar, Hilda Hudi in Prutejev iz Večne vasi. Pri slučajnostih je bil stavljen predlog, da naj si društvo postavi svoj dom, kar se je z velikim navdušenjem sprejelo. Slučajnosti so izzvale tudi dosti smeha, ker se je marsikateri javil k besedi! Pokazala pa se je ravno pri slučajnostih enota, o kateri nekateri vedno zopet govorijo. Saj so bile zastopane vse vasi, možje in gospodarji so zavzeli prva mesta. Vsi, ki so katoliškega duha in prepričanja imajo pri nas odprta vrata. Mi ne cepimo, ampak hočemo imeti tisto enoto, ki se j.e leta 1945 razdrla; vsi ki slovensko čutijo in so katoliškega duha so pri nas prisrčno dobrodošli! Mi nismo osko-srčni ali kaki napeteži, tisti, ki nam to očitajo, naj pogledajo malo čez hrib in tam bodo našli skrajno nestrpnost, ozkosrčnost in preganjanje tega, kar nam je sveto in drago. Duhovniki so bili, ki so prinesli nam prvo prosveto in so nam vrata do narodne omike odprli. Zato se hočemo tudi mi zopet zbrati okoli naših duhovnih voditeljih in vse, ki so katoličani in mislijo katoliško in stlovenško vabimo v našo sredo. „Vse je vihar ra/.djal, narod bo zmiraj stal.” »Živela katoliška prosveta.”
fiafra/ori
Med našo mladino so postali pridni pisci, da nihče drug ne more priti do besede v tem njihovem kotičku kakor oni sami. To je veselo, fantje in dekleta; le krepko tekmujite med seboj v dobrem! Če se sami med seboj vzpodbujate k dobremu, to je kaj vredno. Vendar morate malo potrpeti, če se vaši želji ne more vselej; koj ustreči, kakor bi radi, da bi kar v prvi številki zagledali svoj dopis. In če si bo še kak drug izkušen mož ali žena zaželela malo prostorčka v vašem kotičku, da bi vam kaj povedal, ga mu boste tudi odstopili, kaj ne? Naj bi se pač vsa slovenska mladina vnela za dobro tako, kakor so vneti nekateri!
K.	S., Tvoje pismo je resnično, toda preveč revolucionarno. M-a„ Vašega članka ne moremo objaviti, dokler ne izvemo celega imena. A. R., oglasite se še!
ZA DOBRO VOLJO
Kaj je krepost. Katehet v šoli: „No Tonček, povej mi, kaj je vrlina ali krepost?”
Tonček: »Krepost, to je, to je... žganje.”
Katehet: „Kaj?”
Tonček: „Da. Moja babica me zmerom pokliče, kadar jo kaj boli in me pošlje po žganje. Pravi, da jo žganje krepi.”
IŽz/ naš^ mladino
IZ SLOVENSKEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Občni zbor Krščanske kulturne zveze
Slovenci smo že več kot tisoč let katoličani. Katoliško vero smo sprejeli po posredovanju irskih misijonarjev, ki so prihajali k nam preko salzburške nadškofije, deloma je prišlo krščanstvo k nam iz. Ogleja, velik del Slovencev pa je prejel blago-vest o Kristusu po sv. Cirilu in Metodu in po njihovih učencih. S sprejemom katoliške vere pa smo Slovenci postali člani katoliške družine narodov v Evropi in smo uživali zaščito Cerkve, ki je v zgodnjem srednjem veku bila pravna zaščitnica narodov pred samovoljo nasilnih' osvajalcev . Skoro z gotovostjo lahko trdimo: ako Slo-, venci ne bi sprejeli katoliške vete, bi nas zadela usoda drugih slovanskih plemen v Polabju in na Pomorjanskem, kjer so jih
nasilni nemški knezi, celo cerkveni, pod pretvezo borbe zoper poganstvo iztrebili in podjarmili, da so ‘kot narod izginili v nemškem morju.
Katoliška vera nas je torej ohranila pred poginom. Katoliška vera pa nas je privedla tudi k omiki in kulturi. Po oznanjevanju vere in njenih naukov smo ohranili svoji jezik, smo spoznali pismenstvo in v zadnjih stoletjih po svojih velikih voditelj,ih-duhovnikih in škofih smo se kot narod dvignili na evropsko kulturno višino, da smo v pismenosti bili pred Nemci. V zadnjo ‘bajto so že pred petdesetimi leti romale leto za letom mohorske knjige, ki so ljudi izobraževale, učile gospodariti, jim odpirale oči in ostrile pogled na svet ter jim nudile zdravo in prijetno zabavo.
Tudi danes ja nad 90 odst. slovenskega ljudstva katoliškega. Katoličanstvo in slovenstvo sta Skoraj neločljivo združena. Kdor ruši pri nas 'katoličanstvo, s tem dela zoper bistveno sestavino slovenskega naroda. Tak je razdiralec slovenske enotnosti, je narodni škodljivec, ker narodove sile hromi v borbi za njegov obstoj in napredek.
Zato smo dolžni zvestobo Bogu in veri naših očetov, ki so to vero branili pred nasilnostjo Turkov in nemškega luteran-stva.
Katoliška vera pa zahteva celega človeka. Ne zadovolji se s polovičarstvom: v nedeljo katoličan, morda celo v cerkvi pri zakramentih, med tednom pa ne poznam Boga, v javnem življenju ga zatajim ali pa se zanj ne zmenim. Ne! Bog in Cerkev te hočeta imeti vsega in to povsod! Povsod moraš biti pristen, pravi denar, ne ponarejeni bankovec, s katerim bi hotel druge prevarati! Vera sega tudi v javno in zasebno življenje, ne samo v cerkveno. Ali si ali nisi Kristusov. On sam je dejal: Kdor ni z menoj, je proti meni. Kdor z menoj ne zbira, raztresa!
Zato želi Cerkev, da imajo katoličani poleg cerkvenih organizacij, poleg bratovščin in družb, ki skrbijo pred vsem za poglobitev verskega življenja, tudi svetne organizacije: gospodarske, politične in prosvetne vsake veste toda vse na katoliških načelih, vse usmerjeno v eden in edini
cilj: da se v vsem in povsod Kristus slavi. Ali kakor je dejal njegov veliki apostol: „Ali jeste ali pijete ali 'kaj delate, vse delaj,te v božjo slavo.”
Zato katoličanom ni treba iti drugam si sposojat organizacij, ali zabave, ker imamo svoje. Ni nam treba takih, ki so navidez nevtralne, ki bi pa rade kaline lovile na svoje limance. Kdor je katoličan in to v resnici in po duhu hoče ostati, za tega jie mesto in delo v katoliških organizacijah, kjer bo našel dovolj, prilike za vsakovrstno udejstvovanje. Saj katolištvo pomeni širo-kost in zajema vsega človeka z vsemi njegovimi lastonstmi.
Kadar želodec kake hrane ne prenese več, pravimo, da je bolan. Kdor ne prenese
več imena »Katoliško”, j,e znamenje, da je bolan na veri, čeprav na zunaj tega še ni \ideti. Tak najj čim preji poišče zdravila za svojo nevarno bolezen, preden bo prepozno in bo doživel popoln bankrot svoje vere.
Iz teh razlogov so se zbrali 30. decembra lani zastopniki naših katoliških organizacij in prosvetnih društev v Celovcu, da ustanovijo, svojo Krščansko kulturno zvezo in s tem popravijo- zgodovinsko krivdo tistih voditeljev bivših k a tbl. izobraževalnih društev, ki so pustili i.z rok vodstvo teh društev in dali brisati ime krščansko ali katoliško, da ‘o potem ta društva zajadrala v rdeče vode in tako. pljunila v obraz svoji slavni preteklosti, ko so ta društva stala na. braniku katolištva in slovenstva na Koroškem.
Zbralo se je v Celovcu zastopstvo devetih prosvetnih delujočih društev, nadalje zastopnice Zveze bivših absolventk gospodinjskih 'šol in še zastopniki in voditelji kulturnega dela po farah in zastopniki farne mladine, da si ustanovijo ali da vsaj prisostvujejo ustanovitvi svoje osrednje zveze: Krščanske kulturne zveze.
Pripravljalni odbor je zastopal dr. Valentin Im/ko in je vodil zborovanje do izvolitve novega osrednjega odbora. Tajnik Dušnopastirskega urada č. g. Janez Poljanec je imeli predavanja o katoliških načelih v prosvetnem delu. Dr. Val. Inzko je lepo pregledno 'podal zgodovino dela naših kulturnih delavcev. G. Albert Sadjak pa je poročal o dosedanjem pripravljalnem delu za ustanovitev osrednje organizacije za vse prosvetno katoliško delo.
Lepim izvajanjem govornikov so poslušalci zvesto sledili. Predavatelje so nagradili z burnim aplavzom.
Nato je pripravljalni odbor ugotovil število glasovalnih upravičencev, ki jih je bilo 53. Potem (je sledilo branje pravil in sprejem pravil. Nato pa volitev odbora. Vloženih je bilo pet list. kar pomeni, da so udeleženci bili zelo zainteresirani na tem, kdo bo vodil osrednjo organizacijo. Že pri prvem glasovanju pa je dobila absolutno večino lista s predsednikom č. g. Jožefom Pice jem, župnikom iz Šmihela, na čelu, kar je bilo tudi od prisotnih z odobravanjem sprejeto.
MLADINA PIŠE:
Drage šentruperške gojenke
Pred dvema mesecema ste iz vseh krajev priromale k šolskim sestram v St. Rupert. Nekatere ste prišle v strahu in zaskrbljene, kaj in kako bo v šoli. Marsikatera si je morda mislila, če le ne bo vse preveč samostansko, brez veselja in smeha, katerega mlado srce ne sme pogrešati. Gotovo se je vaša zaskrbljenost umaknila usvajajočemu življenju, ki ga do sedaj še niste poznale. Kar precej je vas in tako ste se združile v močno družino. Prišle ste v gospodinjsko šolo, da se tu pod vodstvom šolskih sester pripravite za svoje bodoče in odgovorno življenje kot matere in žene na svojih domovih. Takšna šola bi ne smela manjkati nobeni gospodinji. Vzgoja v šoli združuje staro krščansko načelo »moli in delaj”, kajti prazno je naše delo brez blagoslova od zgoraj. Spoznale boste, da prihajajo ravno iz teh šol dobre in napredne gospodinje, ki so kos nalagam in težavam današnjega časa. Bodoča mati mora znati vzgajati svoje otroke v pridne državljane, da dosežejo tisto srečo in blagostanje, katero jim je Stvarnik na zemlji namenil in da znajo predvsem ljubiti svoj dom in spoštovati slovensko zemljo. Kmečki dom se morda še nikoli ni nahajal v taki nevarnosti, da razpade, kot pa dandanes. Kdo ga bo rešil in ohranil potomcem? Samo naše dobre gospodinje, ki bodo hodile po poti naših domovini zvestih mater.
Na vas, drage sogojenke, sloni bodočnost našega rodu, v vas obrača narod z zaupanjem svoje oči, od vas pričakuje, da ohranite njegovo življenje skozi viharje in boje današnjih dni. Zato pa črpajte iz se še odpirajoče bogate zakladnice, da si naberete bogastva', ki ga boste potem mogle deliti tistim, ki bodo vam dani v varstvo. Da si boste nabrale čim več znanja in se šolale v prave gospodinje, kakršne zahteva današnji moderni čas, je nujno potrebno, da izrabite dobro zlati čas zimskih mesecev. Sadov vašega šolanja boste vesele še-le pozneje, ko boste morale črpati iz vašega v tečaju pridobljenega zaklada za lastni dom.
Imate tudi lepo priložnost, da se vpeljete v pravo krščansko živiljenje. Tega šolanja v verskem oziru vam nobena druga šola ne more dati. In če imate težkoče adi kakršnekoli težave, lahko pohitite v kapelico k Njemu, ki razveseljuje vašo mladost.
Z željo, da hi, drage sogojenke, v Marijinem letu ne pozabile na našo ljubo Gospo, zaključim svoje pismo in vam želim vsem skupaji .JrečnB, im uspešno letošnje leto.
Nekdanja gojenka Mara iz Vogrč.
Osrednja organizacija, ki bo povezovala vsa katoliška prosvetna in njim podobna društva' koroških Slovencev, bo ostala na katoliških načelih, 'bo nepolitična zveza, kakor so nepolitične vse v njo včlanjene organizacije. Ni pa to verska organizacija ali verskim podobna organizacija. Njen cilj je širiti katoliško prosveto med katoliškimi' Slovenci.
Pri; volitvah je 'torej dobil g. župnik Jožef Picej večino in tako zavzel predsedniško mesto. Njegov namestnik pa je g. Janko Olip iz Sel. Za tajnika je bil izvoljen g. Albert Sadjak, za namestnika č. g. Vinko Zaletel in za blagajničarko gdč. Milka Hartman. Ker pravila zahtevajo samo enega podpredsednika, na listi pa jih je bilo več, je prišel g. Karl Pikalo iz Globasnice kot odbornik v odbor Krščanske kulturne zveze.
Udeleženci so šli' z občnega zbora z velikim zadoščenjem, da so dobili osrednjo organizacijo in s tem popravili dolgoletno napako, ki je hromela mnogotero kulturno udejstvovanje. Tisti udeleženci, ki niso zastopali nobene organizacije in za to niso mogli glasovati, so sklenili, da bodo čim-prej; v svojem 'kraju oživili ali. pa na novo ustanovili katoliška prosvetna društva ter začeli z. novim zaletom delo na prosvetnem področju.
K temu pa naj da Bog svoj blagoslov!
ZA DOBRO VOLJO
Tudi nekaj, časnikar intervjuva lM>gate-ga industrialca. »Ali bi mi mogli povedati, na kakšen način ste tako obogateli?” »Priznam, da je temu vzrok moja žena.” »Najbrže vam je pridno pomagala pri delu?”
»To ne, toda po vsaki ceni sem hotel ugotoviti, ali na svetu ni dohodkov, ki jim moja žena ne bi bila kos.”
Delo gospodarja v januarju
Dokler je sneg in mrzlo, pregledamo in uredimo inventar, to je: vozove, stroje ter poljsko in drugo orodje.
Vozove smo že v novembru, ko je bilo še toplo, očistili in namazali z ostanki olja. s Že takrat smo določili, kaj bo treba dati v popravilo in obnovitev, še je čas, ker obrt-*	niki v zimskih mesecih nimajo veliko de-
s	la. Na pomlad, ko se prične delo na po-
i lju, bomo vozove in orodje že rabili.
Grablje, vile, motike, kosišča, koše, ko-z šare itd. lahko sami popravimo.
>	Poljske stroje zopet preglejmo in po po-r trebi namažimo.
>	Dokler še ni preveliko snega, še vedno >- lahko vozimo les in drva z gozda. Doma i na suhem žagamo in napravljamo drva, ki ; se tudi v suhih zimskih dneh dobro sušijo.
Pri tem delu nam je toplo, zato je prav pri-1 memo za ta čas.
>	Marsikje je -polno gnojišče. Na saneh , vozimo gnoj na kup k najbolj oddaljeni i n jivi. Vsak voz gnoja enakomerno razmečemo, dobro potlačimo in nazadnje na vrh
>	namečemo zemljo kar z njive. Tako uložen
;	gnoj, v kupu zori. Ker je pokrit tudi ne
>	zmrzuje in na pomlad ga suhi vetrovi in
i	topli sončni žarki ne sušijo. Na pomlad,
;	ko je čas gnojenija in oranja, pa kar dva
voza postavimo h kupu. Med tem, ko go-i spodar prvi voz odpelje in gnoj po njivi v primemo velike kupce razvozi, nekaj pridnih rok nabaše drugi voz. Delo gre na ta način zelo hitro od rok.
Kjer ni smrznjeno, je zelo dobro voziti gnojnico kar po snegu.
Morda imamo zrel kompost. To so kupi plevela1, smeti in obcestnega blata, ki smo ga na smeti navozili. Z leti te smeti in ple-vel zgnije in razpade. To zemljo — kom-'post razvozimo po travnikih na manjše kupe kakor gnoj po njivi in ko sneg skopni, z lopato razmečemo. Lahko pa tudi sproti z voza razmečemo. Na pomlad, pri brananju travnikov z brano razvlečemo, kar je še potrebno. Ker je med smeti pomešano blato s cest, je v taki zemlji precej apnenih snovi, ki so zlasti za rast trav na močvirnatih tleh velike važnosti. Pri brananju travnikov razparamo zaskorjeno, zbito zemljo in obenem trave nekoliko okopamo. Tako pride do korenin več zraka in koreninice se Imgato razrastejo v plast novo navožene rodovitne zemlje.
Ako še nismo travnikov in njiv posipali ' apnom, je še ugoden čas, kar po snegu ga raztrosimo, zlasti tam brez škode, kjer so travniki in njive v ravnini. V takih legah se ni bati, da bi voda v dolino odnašala apno.
Marsikje je treba poglobiti odvodne jar-ke za čas, ko bo sneg kopnel. Zlasti skrbno prt njivah, ker oziminam, ako po njih stoji voda, rado škoduje. Ra-vnotako je neprijetno, ako na pomlad zaradi previskoko
stoječe vode v jarkih ob njivah in po njivah, ne moremo pravočasno pripraviti zemljo za prvo pomladno setev.
V sadovnjaku j-e čas za obrezovanje suhih in nalomljenih vej. Ako bomo sami cepili, je čas, da narežemo cepiče in jih shranimo v hladno klet v primerno vlažen pesek. Kjer še niso debla mladega sadnega drevja ovita, to je: obvarovana pred zajcem, j,e tudi za to še zadnji čas. Ravno sedaj, proti pomladi, zajec največ škode naredi. Prav je, da odrežemo nekaj nalomljenih vej, ki jih zajec po mili volji gloda in na njih brusi zobe.
Za sajenje mladih sadnih drevesc pripravimo kole, ki jih priostrimo in na ognju osmodimo tako visoko kakor bo prišlo globoko v zemljo.
Že sedaj lahko pripravimo in priostrimo ostrvi za sušenje detelje in sena.
Popravimo ograje tekališč za živino in prašiče.
Pregledamo zalogo krme. Mislimo na to, da je do novega pridelka še zelo daleč. V drugi polovici januarja je približno šele polovico zime za nami.
Ako bo pritisnila huda zima, poskrbimo, da nam krompir, pesa, in korenje v kleti ne zmrzne.
Gospodinja, v januarju tudi preglej zalogo za družino in živino. Skupaj z gospodarjem preračunaj in premisli koliko bo treba za seme, koliko za slučaj slabe letine ali nesreče, katere nas Bog varuj. Preračunaj, koliko se bo porabilo za delavce skozi leto do novega pridelka. Ostanek, ako je mogoče velik, ker je bila lansko leto dobra letina, pa zopet razdeli na dva dela. Preračunaj, koliko boš rabila za krmo prašičev, kur, mlade živine, konjev itd. To pusti, a ostanek, če se vama zdi potrebno, lahko prodaste. Denar se pri hiši vedno rabi za obleko, obutev, nabavo in popravilo strojev, orodje, nakup umetnih gnojil itd.
Ne pozabimo na kure. Kakor vemo, da krava pri gobcu molze, tudi kura nese pri kljunu. Dajmo živalim, ki so zaprte v slabi „kurnici”, vsaj zadostno hrano, pesek, jajčne lupine, zeleno krmo — peso, ki si jo same kljuvajo ter vedno svežo, nekoliko mlačno vodo.
Iz ličkanja (fožanja) spletimo nove predpražnike. Stari, če so umazani, se dajo dobro oprati. K vežnim vratom damo stare, a pred vrata sob in kuhinje, novfe. Koliko dela — pometanja in ribanja, si gospodinja prihrani, če družina blato in sneg odrgne na dobrem predpražniku.
Popravimo in podpletimo stare jopiče, nogavice, rokavice itd. Uporabne dele iz starih oblek operimo in kombinirajmo tako, da iz dveh naredimo novo vsaj za delo dobro uporabno obleko.
Ob večerih pa radi prebirajmo strokovne članke, vzgojne knjige in časopise.
Zavarovanje proti toči — nujnejše kakor kdajkoli
Le redko kdaj je bilo leto, v katerem s je dogodilo toliko naravnih katastrof kn kor leta 1953.
V mnogih državah Evrope in drugi! kontinentov so divjale naravne sile, ki si včasih v najkrajšem času uničile poslopja prometna sredstva in opustošile obsežn dele rodovitne zemlje.
I udi Avstrija ni ostala popolnoma ol: varovana in v posameznih zveznih cleželal je povzročilo predvsem neurje s toč znatno škodo v poljedelstvu, kjer je bil deloma ali v celoti uničena letna žetev.
Veljki deli Nižje Avstrije, Zgornje Av sinjem .štajerske šobili hudo po toči pri zadeti in celotna škoda po toči je v Avstrij bogov111610 ICtU doseSla 150 milijonov ši
, ,kf°f P1"' vseh nezgodah, se je tukaj pc
O '■ dobroCa zavarovanja prav očitno. w,?! rnctje> Iti so se pravočasno zava rova h proti toči, so dobili škodo povrnjc no, toda mnogi tisoči in predvsem gorsk kmetje, mah kmetje, vinogradniki so dozi veh hude izgube, ki so pomenile težke gc spodarske udarce, ki so ogrožali deloma cc to obstoj prizadetih.
Vse zbirke in javne podpore niso prinesi potrebne pomoči, ker je bila prizadejan; ■sKoda prevelika m sredstva premajhna.
Avstrijska zavarovalnica proti toči pa j Phuala avstrijskim kmetom 23 milijonu šilingov odškodnine.
. Ui velika dajatev v kmečki samopomoč IS Nadaljnja pot k skupnosti, katero gra j z- zajemanjem vedno širših kmečkil togov po želji vseh javnih ustanov, b \ttu 19133 so zaznamovali 65 dni s tc
' ‘ a Pet dni teh neurji in to je pred
vsem 9., 18., 23. in 27. julij je odpadel največji del skupne škode in za škodo teh dni je plačala zavarovalnica proti toči 20 milijonov šilingov.
V	celoti je bilo po toči prizadetih 1020 občin, to je četrtina vseh avstrijskih občin in sicer 768 občin je bilo po toči prizadetih enkrat, 213 dvakrat, 34 trikrat in (i občin štirikrat.
V	Nižji Avstriji, kjer je bilo 430 občin prizadetih po toči, je dobilo 5.700 zavarovanih obratov odšodnino v znesku 12.2 milijona šilingov. V Zgornji Avstriji s 166 po toči prizadetimi občinami je dobilo 4.000 kmečkih obratov 5.3 milijonov šilingov odškodnine. V 283 po toči prizadetih štajerskih občinah je dobilo 3.600 oškodovanih kmetov 4 milijone šilingov. Ostale zvezne dežele so bile leta 1953 izjemoma manj po toči prizadete in so dobile skupno 1>4 milijona, Koroška in Gradiščanska po j/2 milijona, ostali del pa je dobila Salzburška.
Posebno na Koroškem moramo leto za letom zaznamovati hude škode po toči. Čeprav v letu 1953 toča na Koroškem ni povzročila direktnih gospodar.sk. katastrof, kakor v drugih deželah, so vendar tudi posamezni deli dežele utrpeli težko škodo. Tako so predvsem kraji ob Sinji planini kakor Pustrica, deli okraja št. Vid ob Glini (občine Sorg in Bistrica), ki so poleg krajev okoli Koralpe, poleg'okraja Trg (Feld-kirchen) in okra ja Gmiind v Zgornji Koroški najbolj po toči ogroženi deli Koroške.
Celo navidezno po toči obvarovani kraji so po daljših rokih po toči prizadeti, kakor seje leta 1953 zgodilo v Mehki dolini.
Ne smemo prezreti dejstva, da so ravno kraji z gorskimi kmeti močno ogroženi po
toči. Tako tem gorskim kmetom kakor tudi mnogim malim posestnikom in vinogradnikom v ravnini naj bo v večjem obsegu omogočeno tovrstno zavarovanje.
Zavarovalnica proti toči, kot ustanova kmečke samopomoči, gre pot socialno uravnane politike premij.
Premije za zavarovanje proti toči smo zniževali od ustanovitve 1. 1947 in smo dosegli naj nižjo stopnjo. Za velike kroge malih kmetov im vinogradnikov kakor tudi za gorske kmete pa so te premije še vedno previsoke.
Ker pa ponovitev lanskoletnih katastrof po toči pri tem abnormalem razvoju vremena tudi letos ni izključena, bo vsakdo uvidel potrebo, da zaščiti svoj kmetijski obrat kar najbolje.
Izgradnja zavarovanja proti toči je edina pot, pač pa je potrebno, da se premije znižajo z javnimi sredstvi.
V Švici daje država že desetletja sem podporo, s katero je bilo mogoče premijo za posameznega kmeta znižati za 30 odstotkov, tako da je danes v Švici zavarovanih 76 odstotkov kmetov, ki se bavijo s pride-Ijevanjem žita in 92% odstotkov vseh vinogradnikov.
Poslanec Eichinger je v proračunski debati na seji avstrijskega parlamenta, dne
3.	decembra 1953, stavil zahtevo kmetijstva, da se izgradi zavarovanje proti toči.
Tudi v nižje avstrijskem deželnem zboru je stavil poslanec Etlinger tozadevni predlog, katerega1 so vse stranke soglasno odobrile.
Neodvisno od vsega tega pa mora vsak •kmet in vsak vinogradnik v očigled preteče nevarnosti po toči spoznati, da se mora predvsem sam oskrbeti in se pravočasno prod toči zavarovati. Le na ta način se more varovati velike škode, katero vedno zopet povzroča neurje s točo.
Alfa-stroj za molžo pri nas na obisku
Dne 30. decembra smo imeli v prostorih inseratnega oddelka „Našega tednika” priliko, da si ogledamo Alfa-stroj za molžo. Firma Marktl in Go. je v odmoru med dvema zborovanjema razkazala kmetom in tudi interesirani mladini stroj za molžo. Kmetje in prosvetaši so se za te naprave
go, pri stroju seve tudi to popolnoma odpade.
Alfa-molzni stroji je v vsem svojem ustroju tako enostaven, da je tudi nega stroja lahka, da je predvsem snaga, ki je pri takem stroju seve velika nujnost, tudi lahko izvedljiva.
zelo zanimali. Gospod Marktl sam je stroj razložil in posameznike seznanil z vsemi prednostmi te naprave, ki postaja pri pomanjkanju delovnih moči tudi že za srednje kmečke obrate vedno bolj važna. G. Mager iz Malošč je sam tudi potrdil, da je Alfa molzna naprava, s katero dela tudi on v svojem obratu, res prvovrstna.
Prednost te naprave obstoji predvsetm v tem, da je mleko popolnoma snažno in da se krava pri vsaki molži enakomerno molze, kar na produkcijo mleka ni brez vpliva.
Vsi deli Alfa-molznega stroja so iz prvovrstnega materiala in se v slučaju potrebe tudi lahko nadomestijo.
Tudi poraba električnega toka je raz-merno majhna. 3/4 PS za dvojno napravo ali za dve posamezni napravi zadostujejo.
Celotna funkcija te molzne naprave je prilagodena sesanju teleta, ker je ta način molže najbolj naraven in tudi naravi krave najbolj odgovarja.
Tudi pri ročni molži ne bo vsak molznik iz krave izvlekel isto množino mleka. Alfa molzna naprava pa je tako napravljena, da doseže kmet pri svojih kravah največjo količino mleka. Pri ročni molži igra seve tudi telesna utrujenost molznika veliko vlo-
K met j e v razgovoru z g. Marktlnom
Hardy Knorr tlačne zavore na zračni pritisk
pri firmi Niemiez & Riepl
Firma Niemiez in Riepl, trgovina z. vsemi poljedelskimi stroji in delavnica za vse reparature vodi že dalij časa Hardy Knorr zavore na zračni pritisk, ki delujejo v polno zadovoljstvo lastnikov avtomobilov ih prevoznikov, katerim je firma Niemiez in Riepl take zavore montirala.
poledici največja varnost.
Zadrugi v Pliberku in Št. Jakobu v Rožu sta si dali montirati take zavore na svojih vozilih in sta zelo zadovoljni.
Hardy Knorr zavoro na zračni pritisk lahko vsestransko priporočamo, ker nudi ravno pozimi voznikom največjo varnost.
Hardy Knorr tlačne zavore na zračni pritisk Hardy Knorr zavore za avtomobile
Montaža in reparature
NIEMIEZ & RIEPL
kmetijski stroji in popravljalnica
VELIKOVEC - VOLKERMARKT
Firma Niemiez in Riepl montira sama take zavore in ima tudi potrebne preizkusne naprave. Predvsem za prevoznike in zadruge, ki vozijo s priklopniki', j,e taka zavora izredne važnosti. Mehanizem te zavore je tak, da zavira najprej priklopnik in potem šele voz sam, torej obstoja tudi pri
KRUŠNO ŽITO
Avstrijski kmetje so do konca novembra 1952 pripravili na trg sledeče množine krušnega žita:
rž 91.760 ton pšenica 145.730 ton
1953 pa je prišlo do konca novembra na
trg:
rž 130.273 ton pšenica 187.017 ton
Razlika v teh dveh letih znaša 79.800 ton. To razliko pa moramo razumeti le tako, da kmetje danes krušno žito ne meljejo doma, marveč ga dajejo v mlin, ker tam mlinar zamenja 100 kg žita za 100 kg moke.
t
V globoki žalosti sporočamo, da je moj dragi mož, naš dobri oče, naš ded, tast, brat in stric, gospod
Franc Schnabl
trgovec
dne 13. januarja 1954 v 75. 'letu svoje starosti po dolgi, težki bolezni Gospodu zatisnil svoje blage oči.
Našega najdražjega bomo v soboto, dne 16. januarja 1594, o 14.30 uri položili v družinsko grobnico v Št. Rupertu pri Celovcu k mi •nemu počitku.
Maša zadušnica bo v (ponedeljek, dne 18. januarja t. 1., ob osn uri v mestni farni cerkvi v št. Rupertu pri Celovcu.
Celovec, Zahomec, Dunaj, Trst, New Jersey, dne
V globoki žalosti: Leopoldine Schnabl, roj IV dr. Janko, Pavel, sinovi; Mira in Inge, snahi; Mirca, vi Wedenik, roj. Schnabl, sestra; xv imenu vseh sc
Sporočamo žalostno vest, da je naš dolgoletni, zasluženi član sosveta, gospod direktor
Josef Traunig
mestni šolski nadzornik v p.
končal svoje delapolno življenje dne 8. januarja 1954.
Blagega pokojnika bomo ohranili trajno v spominu.
Ravnateljstvo in nastavljena Koroške deželne zavarovalnice
I
DOBRA KNJIGA
vedno- naitopše, darilo za vsako priliko
Album Koroške ....................15 šilingov
Rotija (Mauser) ..................4._
Sin mrtvega (Mauser)..............4._
Prekleta kri (Mauser).............4._
Cmokec poskokec (Bazilij).........3.—
Jamnik (Mauser) ..................8'—
Cela kolekcija stane..............25 šilingov
Za inozemstvo stane cela kolekcija T5 USU gfoBarvje
En starček je biv, je SCHLEPPE rad piv, doSgo je živ!
KINO
CEJLOVEC-KLAGEN FURT PRECHTL
Od 15. do 21. 1. Liebe”
Od 22. do 25. 1.:
der Witwe”
„Man nennt es ,JDie Nacht mit
STADTTHEATER
Od 15. do 21. 1.: „Schlagerparadc” Od 22. do 25. 1.: „Du bist die Welt fiir mich”
DOBRLA VES
16. 1. ob 20. uri in 17. 1. ob 10. uri „Hcimatglocken”
20. 1. ob 20. uri „Entfcs.scltc Lei-denschaft”
mm
TCUetererVMLACH
Krmilna korita, betonska okna, premog in drva Stefan BERGER (Burstcnberger) Klagcnfurt, Waag-gassc 14 in Rosentaler Strasse 40.
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse S.
Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji
NEUNER - Klagcnfurt
Sol za koline — kolofonijo, špago, nože in kaveljni kuhinjski stroji za rezanje mesa, aparati za streljanje iln vse potrebščine za koline SAMO PRI
H A X GRAMILLER
Celovec-Klagenfurt. Adlergasse 14
SoJul
^elstfuup^uliltj
SklibeUnnnt
MSBEB.
f^llhetoalirt Kiagenfurt, St.-Veiter-StraBe 15
Telefon 22-58
AKORDEONI
nemških in italijanskih znamk, 32 basov S 1250.—; 80 basov 2 registra S 2.350.—; diatonične harmonike 3- in 4-vrstne INSTRUMENTI - PIHALA Največja izbira - ugodni obroki — poceni
HERGETH - Celovec, Burggasse 23
Vodibia trgovina za matracni gardi, blago za pohištvo, polnilni material, juto, oprtnice, motvoz, juto za dekoracije NEDELKO, Celovec, 8.-Mai-Strasse 11
DVA PRI MIZI
Komponist Franc Abt si je obilno privoščil dobre jedi. Nekoč je bil prav dobre volje. Prijatelj ga vpraša: „Kaj je tako dobrega?” — „Prihajam ravno od gosje pečenke.” — „Tako? Koliko vas je pa bilo pri mizi?” — „Bila sva samo dva,” odgovori komponist. „jaiz in gos.”
EWAI.D
Kupuje smrekov stavbni les in hlode, tudi stoječ les. Celovec-Klagf., Bcncdiktinerpl. 8, tel. 28-75
Ne samo
župnim uradom
vsakemu naročniku ..Tednika"
pomagamo
Pri vseh svojih nakupih se obračajte za nasvet na oglasni oddelek našega lista.
Pri večjih nakupih vam preskrbimo
popuste
Preskrbimo vam nadalje točno
dobavo
Preskrbimo vam tudi blago dobre kakovosti.
Ne zamudite torej ugodne prilike in naročajte po naših nasvetih
boljše in cenejše
Vedno smo vam z nasveti na razpolago, zato se obračajte na nas (zadostuje dopisnica).
OGLASNI ODDELEK
..Našega tednika"
v Celovcu, Viktringcr Ring št. 26 Telefon 43-58
Naš dragi brat, svak in stric, gospod
Josef Traaimg
bivši šolski direktor in mestni šolski nadzornik
nas je po dolgi bolezni dne 8. januarja 1954 tapustil.
Od dragega pokojnega smo se poslovili v torek, dne 12. januarja t. 1„ ob 14. uri na centralnem pokopališču Annabichl.
Marta Hauscr, Anton, Lilli in Hermann Traunig, sestri in brata
Hugo Hauscr, Dr. VValtraud Traunig, Clara Traunig, svaka in svakinja v imenu vseh sorodnikov.
Sictvetvskjz oddaje v cadiu-
CELOVEC (val 417.2 m)
1’oročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
Nedelja, 17. jan.: 7.15 do 7.20 Duhovni nagovor. 7.20 do 8.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 18. jan.: 14.30 do 14.45 Poročila in objave. Teden in mi. 14.45 do 15.00 Okno v svet. — Torek, 19. jan.: 14.30 do 14.45 Poročila in objave. Zdravniški vedež: Zdravilnost rdečega vitamina B 12 14.45 do 15.00 Ura pesmi: Poje mezosopranistka Sonja Draksler. Pri klavirju Bojan Adamič. 18.30 do 18.55 V razvedrilo igre ensemble „Corabo Adria”. - Sreda, 20. jan.: 14.30 do 15.00 Poročila, objave. Za naše kmetovalce. — Četrtek, 21. jan.: 14.30 do 15.00 Poročila, objave. Oddaja za mladino. 18.30 do 18.55 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi. — Petek, 22. jan.: 14.30 do 15.00 Poročila in objave. Za naše male poslušalce. — Sobota,
23.	jan.: 8.45 do 9.15 Športni obzornik. — Nedelja,
24.	jan.: 7.15 do 7.20 Duhovni nagovor. 7.20 do 8.00 S .pesmijo pozdravljamo in voščimo.
V štev. 52 je bil oglas objavljen z napako
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, znancem in dobaviteljem
FRIEDRICH TRUPPE
preje ACHATZ T. mesarija in prekajevalnica CELOVEC - KLAGENFURT
Irdnigsiedlung in Vdlkermarkter Str.
PodletI« za kromanie R.Raggam i.Co.
Beljak-Villach, GasurerkstraBe 13, Tel. 62>07
Najmodernejše tehnične naprave za vse velikosti.
Kromanje — ponikljanjc — posrebrnjenje — pokadmiumovanjc Aluminijevo kromanje nadomestnih delov za avtomobile — motorna kolesa, — kolesa — trgovsko opremo — gospodinjstvo — športne artikle in vse druge predmete Solidna izdelava — kratkoročna dobava — nizke cene.
Kromanje izvajamo po predhodnem močnem bakrenju in nikljanju.
Delo prevzemajo:
Celovec-Klagonfurt: ing. PRUS, S&auderpSafz 7, Tel. 30>4Q St. Veit an der GJan: JOSEF UfERNtftZNIG, Autolacklererei Spittal a. d. Drau : Ing. R. FUCHSE39CKLER, BahnhofstraBe 5
KELAG
KOROŠKA ELEKTRO AKCIJSKA DRUŽBA OKRAJN A UPRAVA V CELOVCU
Razglašamo, tla je otl ponedeljka, dne 11. januarja 1954, novo 'postavljeni vod električnega toka škozi dolino Bele v Železno Kaplo za napetost 20.000 voltov pod tokom.
Vsako dotikanje voda ali njegovih delov, ki so pod napetostjo ah dotikanje pretrganih žic je otl tega dneva smrtno ne-varno. Da se izognemo nezgodam, se bomo varovali vsakega
dotikanja.
m
najlepSe darilo za
VSAKO PRILIKO
Slovenska kuharica
XI. izdaja
S. M. F. KALINŠEK
Knjiga obsega 750 strani z lepimi slikami. — Slovensko kuharico naročite pod naslovom ..Kranjski Janez”, Naš tednik — Kronika, Celovec, Vik-tringer Ring 26.
Praktična kuharica
VI. izdaja
PAVLA ZAKONJŠEK Knjiga obsega 270 strani in ima bo-gato izbiro z nasveti in navodili. Prak-tičnp kuharico naročite pod naslovom »Kranjski Janez”, Naš tednik -Kronika, Celovec, Viktringer Ring 26
Naročniki! Kupujte pri tvrdkah, i*	udu
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik", Celovec, Viktringet Ring 26. - Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej - [ ustnik iu izda jatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringcr Ring 26. - Telfonska številka uredništva in uprave 43 5fT