c ■Vi «n Katoliki UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: Trie s te, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 800 Letna naročnina..................L 1.500 Letna inozemstvo.................L 2.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m 1 m Wk Leto XI. - Štev. 17 ist vj< La sl r :se 3« sel Dne 13. aprila je vatikansko glasilo al4 »Osservatore Romano« prineslo naslednjo odločbo najvišje kongregacije sv. Oficija: »Tej najvišji sv. kongregaciji je bilo zastavljeno vprašanje, ali smejo katoličani pri volitvah poslancev dati svoj glas tistim strankam ali tistim kandidatom, ki sicer ne izpovedujejo načel, ki bi nasprotovala katoliškemu nauku, včasih se nasprotno celo nazivajo kristjane, v resnici Pa se vežejo s komunisti in jim s svojim re ravnanjem dajejo pomoč.« Gorica - četrtek 23. aprila 1959 - Trst Posamezna številka L 30 Potreben dekret svete Stolice d c Odgovor: »Ne smejo tega storiti, kakor je določeno v dekretu sv. Oficija z dne 1. julija 1949.« To odločbo sv. Oficija je dne 2. aprila Potrdil tudi sv. oče Janez XXIII. in jo Ukazal objaviti.« Tako poročilo v listu »Osserv. Romano«. Dekret sv. Oficija z dne 1. julija 1949 pa pravi: »Ali je dovoljeno se vpisati v kako ko-unistično partijo ali ji nuditi podpo- ia) lnunistič ,k! f0-?<< ste no Ni dovoljeno; kajti komunizem je materialistični in protikrščanski; njegovi voditelji pa, čeprav z besedami trdijo včasih, da se ne borijo zoper vero, se v res-rji nici, bodisi z naukom bodisi z dejanji, kažejo sovražne Bogu, pravi veri in Cerkvi Kristusovi.« ■S' Kako je razumeti nauk cerkve 4- , 1 Prinesli smo v našem prevodu celotno Ijinbesedilo objave v vatikanskem glasilu, iSl kakor so jo prinesti tudi mnogi drugi Časopisi. Saj je dekret sv. Oficija izzval veliko pozornost povsod, v Italiji in izven Italije. O njem so pisali tudi razni slovenski časopisi tu na Primorskem in v Sloveniji. Mnogi ste brali njih poročila ln razlago k zgornjemu dekretu. Razlaga nekaterih časopisov je pač taka kot mora biti. Ker se levičarji čutijo neposredno Prizadete, je zanje zadnji dekret sv. Ofi-čija zopet le novo vmešavanje Vatikana V italijansko politiko pred volitvami na ,fj Siciliji. Torej le prigodno politično dejanje. Neki drugi naš časopis pa je zapisal: »Vse je odvisno od tega, kako se bo odlok tolmačil in dejansko izvajal... Zato oramo pričakovati v Italiji in drugod žive razprave o najnovejših političnih navodilih sv. Oficija.« P' Že iz tega kratkega pregleda, kako raz-0' lagajo dekret sv. Oficija naši slovenski ^ Časopisi, vidimo, da je zmešnjava veli-i kanska. Vendar bi si upali trditi, da ni 3 slučajna, temveč namerna. Zakaj levičar-*'lem gre za to, da prikažejo Cerkev, ki s(l Se vmešava v strankarsko politiko; dru->vi fim (slovenskim krščanskim socialcem) t>a gre za to, da dokažejo, da oni sami S dekretom sv. Stolice niso prizadeti, češ *o so politična navodila sv. Oficija in treba bo videti, kako se bo odlok tolmačil bt izvajal, četudi je besedilo odloka jasno ■n kratko. Tem našim časnikarjem in drugim je prinesel avtentično razlago dekreta »Osserv. Romano« z dne 19. aprila v članku »Pojasnilo«. Tu vatikanski list dajprej poudarja dejstvo, da volitve niso Samo politično dejanje, temveč tudi metino, saj se pri volitvah danes ne izbi-fajo kandidati samo z ozirom na politične in gospodarske razloge, temveč še kolj z ozirom na njih ideološko usmer-lenost. Zato uči Pij XII., da »nalagajo volitve težko moralno odgovornost, poseb-*to kadar gre za izvolitev tistih, ki bodo dali deželi ustavo in zakone, posebno take, ki se tičejo posvečevanja nedelj in praznikov, družine, šole, zakramenta sv. zakona, dravične ureditve socialnih odnosov... Cerkev ima zato nalogo, da vernikom po-Jdsni moralne dolžnosti, ki izhajajo iz vo- >ls n* •r, l,»e pravice...« Z zadovoljstvom zaključu- Ul, k vatikanski list, da je svetovno časo-^sje, z izjemo komunističnega in temu prodnega, razumelo, da ima odlok sv. ‘telja obči pomen; ne nanaša se samo *Jd neko določeno deželo ali na neko dtočeno gibanje, temveč na vse dežele in d Vsa gibanja, kjer so kotijo in vdržu- iii Ideje o sodelovanju katoličanov s ko-W d>unisti Ni torej govora, zaključuje »Osserv. Romano«, samo o onih narodih, kjer bi komunistični teror hotel prisiliti katoličane k dejanjem nasprotnim njihovi vesti, nego se dekret tiče tudi in predvsem svobodnih dežel, kjer so nastala gibanja, ki si nadevajo naziv krščanska, so se pa zapletla v skrite mreže sodelovanja s komunisti. BLIŽNJI POVOD ZA ODLOK SV. OFICIJA Če imajo odloki sv. Oficija o sodelovanju s komunisti univerzalen, vseobčni značaj, so bila vendar nekatera dejstva, ki so povzročila ali vsaj pospešila, da je prišlo do omenjenega dekreta. Ta dejstva moramo iskati predvsem v notranji politiki italijanske republike. Prvo tako dejstvo je tako zvani »Milaz-zov slučaj« na Siciliji. Lansko leto je namreč prišlo do težkega problema v vrstah krščanske demokracije na Siciliji. Zaradi nekih notranjih sporov v vladni koaliciji je dotedanja demokrščanska vlada odstopila. Tedaj se je pa zgodilo, da se je povezala vsa opozicija od komunistov do misinov in postavila za predsednika deželne vlade bivšega demokrščan-skega poslanca Milazza, ki se je sprl z vodstvom svoje stranke. Ta je dobil večino v deželni zbornici in vladal od lanskega poletja do letošnjega meseca aprila, ko je vlada razpustila parlament in napovedala nove volitve, ker je parlamentu potekla njegova doba. Eno leto je torej na Siciliji vladala »ljudska fronta« z demokrščanskim prvakom Milazzom na čelu. Milazzo je medtem ustanovil novo stranko, ki jo je nazval krščansko socialno stranko. Z njo misli nastopiti na prihodnjih volitvah, če odnese le neko primemo število glasov, bo lahko še naprej vladal na Siciliji, ker mu je podpora komunistov zagotovljena. Imeli bi tako še za naprej vlado ljudske fronte, ki je vedno bila prvi korak k vladi komunistov. Vsi se zavedajo, da je Sicilija le poskusni teren, kako bi socialkomunisti s pomočjo levičarskih katoličanov prišli do oblasti in vlade v Italiji. To so nekateri komunistični prvaki že napovedali s prav jasnimi besedami. (Nadaljevanje na 3. strani) Komaj so se polegle polemike in ugibanja okrog Adenauerjevega umika iz aktivnega političnega življenja, je pretekli četrtek prišla z onkraj Oceana nevesela novica o odstopu ameriškega zunanjega ministra Fosterja Dullesa iz zdravstvenih razlogov. — Kot znano so Dullesa v februarju operirali, ker je bolehal na vdrtju; pri tem so opazili, da ima tudi raka. Po daljšem zdravljenju z žarki je že zadovoljivo okreval ter šel na oddih na sončno Florido. Toda že po nekaj dnevih se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in se je zato moral nenadoma vrniti v bolnico v Washington. Zdravniki so takoj ugotovili še drugo področje, načeto od raka in sicer v vratu. S tem je postalo jasno, da Dul-les ne bo mogel več dolgo ostati na svojem položaju, kajti padlo je zadnje upanje, da bi mogel o-zdraviti. Zato so vsi čakali iz dneva v dan uradno poročilo o njegovem odstopu z mesta ameriškega državnega tajništva, kakor se v ZDA imenuje zunanje ministrstvo. Tega usodnega koraka ni mogel preprečiti niti njegov občudovanja vreden pogum in ne-ustrašenost, ki jo kaže ves čas svoje krute bolezni, katera je končno odločila. Sam je predsedniku Eisenhowerju sporočil, da zaradi bolezni ne more več vršiti državnih poslov. Žalostno, toda pričakovano vest je ta javnosti naznanil na izredni tiskovni konferenci. Z žalostnim srcem se je poslavljal od svojega dolgoletnega svetovalca in sodelavca, ki je v težkih časih pred sedmimi leti (1953) vzel vesla ameriške politike v svoje roke ter jo nevtrudno vodil do zadnjih moči. Zadnje njegovo delo je bilo potovanje v evropske prestolnice London, Bonn in Pariz. Kot se še spominjamo, je brž po vrnitvi iz Evrope šel na usodno operacijo. Vsi časopisi, prijatelji, državniki ter sami njegovi politični nasprotniki poudarjajo to svetlo stran do kraja požrtvovalnega državnega tajnika, ki se je kakor smrtno ranjeni lev upiral usodni odločitvi, čeprav se je zavedal resnosti svojega zdravstvenega stanja. To je bivšega generala, predsednika Eisenhowerja do solz ganilo, ko je časnikarjem sporočil Dullesov odstop; imenoval ga je največjega ameriškega državnega tajnika. ODMEVI V SVETU Usoda je hotela, da je svobodni svet v tako kratkem času izgubil dva najbolj odločna državnika, kanclerja Adenauerja in Fosterja Dullesa; oba sta vedno stala v prvih vrstah, ko je šlo za obrambo svobode, oba sta bila vedno tarča ostrih sovjetskih napadov. Izjave in zadržanje amer. drž. tajnika morda niso bile vedno posrečene in njegovo gledanje je bilo večkrat predmet ostrih debat. Toda spričo vpliva, ki ga je Dulles ves ta čas imel v zahodni politiki, je njegov odstop ustvaril vzdušje velike dramatičnosti. Šele sedaj je Zahod spoznal, da je z njim izgubil enega najzvestejših borcev. Dulles se je vedno strogo držal svojih načel in prav zaradi tega je njegovo vedenje večkrat izpadlo kot diplomatsko nepremišljeno. Toda vedno je imel pred očmi e-notnost zahoda in pa potrebo po ustavitvi komunističnega pronicanja v svetu. Vest o Dullesovem umiku zaradi težke bolezni je občuteno odjeknila v vseh zahodnih prestolnicah, zlasti v ZDA ter v Bonnu, kjer mu mnogo dolgujejo. On in Adenauer sta bila odločna zagovornika atlantskega zavezništva ter oba dragocena za svobodni svet; usoda je hotela, da oba odhajata prav na predvečer novih poizkusov za ohranitev miru na svetu, v trenutku, ko bi bila njihova prisotnost najbolj potrebna. V vzhodnem taboru so Dullesovo slovo od zunanje politike sprejeli ravnodušno. V Moskvi so in niso zadovoljni; bojijo se, da bi se ameriška politika zaostrila. Najsibo kakorkoli, dejstvo je, da z Dullesom odhaja nele eden izrednih ameriških zunanjih ministrov, temveč tudi neustrašen krmar vse zahodne politike, ki se ni pustil od nikogar zapeljati. Christian Herter Dullesov naslednik Dalaj Lama spregovoril Duhovni in politični poglavar Tibeta, ki je po strtem protikomunističnem uporu v svoji deželi pribežal v Indijo kot politični begunec, je končno pretrgal molk. To se je zgodilo v soboto ob priliki verskih budističnih svečanostih v nekem severnem indijskem mestecu. K obredom, ki jih je vodil Dalaj Lama sam, je prisostvovalo več tisoč ljudi, ki so prihiteli iz bližnjih in daljnih krajev, da vidijo s svojimi očmi »živega Budo« ali »Boga-kralja«, kakor imenujejo budisti tibetanskega poglavarja. Po končanih verskih slovesnostih so prečitali Dalaj Lamovo izjavo, v kateri pojasnjuje razloge, ki so ga prisilili, da je zapustil svojo državo pod pritiskom kitajskih komunistov. Odnosi med Kitajsko in Tibetom so bili vedno kot med dvema samostojnima državama, dokler niso dežele zasedli kitajski komunisti. Zadnja leta so se ti odnosi vedno bolj slabšali, dokler ni letos izbruhnila krvava vstaja. Kitajci so hoteli napraviti iz Tibeta svojo provinco in so tako prekršili pogodbo iz leta 1951, ko so se obvezali, da bodo spoštovali avtonomijo ter verske navade in običaje Tibetancev. V izjavi je rečeno, da so se nemiri začeli 10. marca v Tasi, ko je množica preprečila, da bi šel njihov Poglavar (Dalaj Lama) na neko komunistično proslavo. Tragični dogodki, ki so sledili, so vsem več ali manj znani. — Ko je vedel, da so vsa upanja zaman, da bi komunisti pustili avtonomijo Tibetu, se je Dalaj Lama odločil za begunstvo. Zatrjevanje kitajskih komunistov, da je Dalaj Lama ujetnik upornikov, se je tako izkazalo za neresnično. Predsednik Eisenhovver je za novega državnega tajnika imenoval Christiana Herterja, ki je doslej vodil posle kot državni podtajnik ter med odsotnostjo nadomeščal Dullesa v zunanjem ministrstvu. — Novi ameriški zunanji minister ima 64 let ter se že od mladosti kot diplomat bavi z mednarodno politiko; Herter je nečak znanega nemškega arhitekta, ki se je pred dobrim stoletjem izselil v ZDA. Svoje detinstvo je preživel v Parizu, kjer se je tudi rodil. Visokošolske študije je dokončal na bostonski univerzi Harvard. Oče je želel, da bi se tudi sin posvetil umetnosti, toda mladi Herter se je raje odločil za diplomatsko kariero. Najprej je bil tajnik ameriške ambasade v Berlinu, nato tolmač na versailski mirovni konferenci po prvi svetovni vojni (1918). Čeprav republikanec, je vztrajno podpiral Wilsona v prizadevanjih, da bi ZDA opustile politiko izolacionizma. To se je v polni meri uresničilo po zadnji vojni z znanim Marshallovim načrtom, katerega goreč pobudnik je bil. V parlamentu je deloval mnogo let kot republ. poslanec ter bil med drugim dvakrat izvoljen za guvernerja, dokler ni 1957 postal podtajnik v zunanjem ministrstvu ter od sobote naprej zunanji mi- nister. Verjetno si kot 24-letni mladenič, ko je prvič nastopil diplomatsko službo, ni mislil, da bo nekoč poklican voditi zunanjo politiko ene največjih svetovnih velesil. Prevzeti tako odgovorno dediščino v sedanjih okoliščinah ni lahko in zahteva mnogo truda in potrpežljivosti ter predvsem jasnih idej. Zgleda, da bo Dullesov naslednik kos svoji nalogi. Zato ni pričakovati bistvenih sprememb v ameriški politiki. Poviški državnim nameščencem Vlada je ugodila zahtevam državnih uslužbencev po povečanju plač ter sprejela tudi zanje »premakljivo lestvico« v skladu z draginjo življenja. Za vse to bo potrebovala preko 90 milijard lir. Zato so pa na seji ministrov sklenili povišati nekatere davščine; med drugimi se povečajo cene tobaka od 5 do 20 lir paket ter takse na nekatere avtomobile in na še nekatere druge luksuzne predmete. — Prav bi bilo, da bi sedaj uradniki vestneje izvrševali javne usluge v splošno zadovoljstvo občinstva, saj jih vsi davkoplačeval- • ci plačujemo za to. V parlamentu se je zaključila razprava o zunanji politiki z zaupnico vladi. Velik hrup so sku- šali zagnati komunisti v zvezi z raketnimi oporišči v Italiji, toda ko so videli, da so izolirani, šo se umaknili. Pretekli teden je v Ispri začel delovati prvi jedrski reaktor v Italiji. Svečanosti se je udeležil sam predsednik republike Gronchi. — V četrtek pa je bila po vsej državi splošna stavka kovinarjev; njihovi sindikati zahtevajo, da se stara delovna pogodba prenovi v skladu z novimi razmerami. V Italiji je sedaj ena stranka manj, ker so se razcepljeni monarhisti zopet združili. Iz te združitve je zrasla nova Ital. demokratična stranka (P.D.I.). — Ni še jasno, če so se s tem odpovedali povratku kraljevine v Italijo.. Kardelj o Evropskem skupnem tržišču Podpredsednik Titove vlade Edvard Kardelj je dal francoskemu levičarskemu tedniku »France-Ob-servateur« izjavo, v kateri pravi, da si je Jugoslavija v dvostranskih pogajanjih z državami Zahodne Evrope prizadevala, odstraniti težave, ki otežujejo gospodarsko sodelovanje. Rekel je, da se ji je to v večini primerov posrečilo. Kardelj je dostavil, da jugoslovanski vladi za zdaj še ni do tega, da bi se Evropsko skupno tržišče razširilo na podlagi tega, kar predstavlja zdaj. Skupni trg je v določeni meri neugodno učinkoval na gospodarske odnošaje med Jugoslavijo in zahodnoevropskimi državami. To pa ne more zabrisati dejstva, da Jugoslavija živi v Evropi, kakršna je, in zaradi tega priznava, da je potrebno in neogibno, sodelovati z gospodarskimi sistemi na Vzhodu in na Zahodu. Nixon pojde v Moskvo Še ena posebna novica iz Amerike je ta, da bo meseca julija šel v Moskvo podpresednik ZDA Nixon. V sovjetski prestolnici bo uradno o tvoril ameriško razstavo. Ob tej priliki se bo prav gotovo srečal s sovjetskimi voditelji. S tem bodo ZDA vrnile Mikojanov obisk. Nixon bo tako prvi visoki ameriški državnik, ki bo obiskal Sovjetsko zvezo po drugi vojni. Zadnji je bil Roosevelt, ki se je v začetku 1945 sestal s Stalinom na Krimu. NAS TEDEN V 26.4. nedelja, 4. po Vel. noči: sv. Klet in Škojo\’al je pod petimi rimskimi cesarji; Tržaški Marijini družbi za šestdesetletnico? Marcelin, pp., m. 27.4. ponedeljek: sv. Peter Komizij, spozn. 28.4. torek: sv. Pavel od Križa, spozn. 29.4. sreda: sv. Peter Kanizij, spozn. 30. 4. četrtek: sv. Katarina Sienska, dev. 1.5. petek (prvi): sv. Jožef, delavec 2.5. sobota (prva): sv. Aianazij, škof in cerkv. učenik * SV’. ATANAZIJ (296-373), škof aleksandrijski, cerkveni učenik, globokoumen steber sv. vere, neustrašen borec proti arian-ski krivi veri, ki je tajila Jezusovo božanstvo, učenec sv. Antona Puščavnika. petkrat je bil pregnan in je živel v begunstvu enkrat na Francoskem, pet let se je skrival v usahlem studencu, drugič štiri mesece v očetovi grobnici. Ko je nekoč bežal v čolnu po Nilu pred preganjalci, cesarskimi vojaki, pa je zapazil, da ga dohitijo, ker so imeli hitrejšo ladjo, je obrnil čoln in veslal proti njim. Ko jih sreča ga vprašajo, če je videl Ata-nazija. Odgovori jim: »Ni daleč.« Pospešili so veslanje, Atanazij se je rešil. Škof je bil 45 let, a od teh je bil v pregnanstvu in begunstvu 15 let in 8 mesecev. Umrl je v svoji škofiji, 4. nedelja po Veliki noči Smo še vedno v velikonočnem času. To je najlepši čas v cerkvenem letu: doba duhovne radosti in kršč. veselja. Ves ta čas je kakor vigred v naravi. — V naravi kraljuje pomlad : odeta je v cvetje, zelenje in praznično veselje. Kakor pomlad obudi, poživlja, prenavlja, polepša in okrasi prirodo, tako mora Velika noč in božja milost obuditi, pomladiti, prenoviti, polepšati in okrasiti naše duše. Pozimi je narava kakor mrtva: brez cvetja in vidnega življenja. Odeva jo puščoba, led in mraz. — Pomlad pa pomenja prebujenje, pomeni novo življenje, pomeni mladost, pomeni živahno bujnost, pomeni prenovljeno in čilo življenje. Pomlad je nekaj tako lepega in prijetnega, da si marsikdo želi, da ne bi nikoli prenehala. — Taka pomlad je potrebna naši duši. Duša mora biti brez greha, da ni mrtva, ampak živa. Biti mora v milosti božji, da ostane mlada, čk la in zdrava. Živeti mora v milosti božji, da ne bo umazana in bolna, ampak čista, zdrava, lepa in prijetna. Naši duši je potrebno duhovno prebujenje in novo življenje: življenje vstalega človeka, življenje duhovnega človeka, življenje posvečenega človeka, življenje odrešenih ljudi, življenje božje milosti, nadnaravno življenje, pravo krščansko življenje, namreč tako, ki resnično pripravlja nebeško blaženost; zatorej brezgrešno in sveto življenje. Prebuditi, poživiti in pomladiti nas mora božja milost, milost sv. krsta in milost molitve, pogoste spovedi in pogostega sv. obhajila. — Kadar duša pade v greh, je kakor da udari ledena toča in nevihta v toplo, mla- življenja Benediktinski samostan na Formozi Misijonarji ene kanadske škofije Na Formozi je nadškof YU-Pin blagoslovil nov benediktinski samostan v Lotungu. To je drugi samostan tega reda na otoku. Zraven novega samostana bo tudi šola in bolnišnica. Kanadska škofija Trois-Rivieres ima trenutno na misijonskih področjih 211 misijonarjev. Škofija ni posebno velika, saj šteje komaj 222.000 prebivalcev. Uspešno pismo Marijina podoba na postajah Glavno ravnateljstvo argentinskih železnic je odredilo, da na vseh postajah v državi postavijo Marijino podobo iz Lujana. V Lujanu je argentinsko narodno svetišče, kamor često poromajo tudi slovenski izseljenci. Tobak brez nikotina Neka mati iz Južne Koreje je pisala svojemu sinu na Japonsko naslednje pismo: »Po posebni milosti svetega krsta sem postala hči Boga. Prosim Gospoda, da bi tudi ti, moj sin, prejel isto božjo milost!« Sina je pismo ganilo. Vpisal se je med katehumene na katoliškem misijonu. Po šestmesečni pripravi je prejel sveti krst. GOVORIL MSGR. DR. J. UKMAR do in cvetočo pomlad. Varujmo se te velike škode, varujmo se greha in se pridno hranimo s pogostim sv. obhajilom! Pomlad pomeni mladost, lepoto, zdravje in veselje. Vse to daje duši božja milost. Sv. milost dušo pomladi, daje ji nadnaravno lepoto, duhovno zdravje in veselje. Milost je velika duhovna moč, pomoč in dika. Sv. milost je božja moč in božja pomoč. Daje nam nadnaravno (krščansko) življenje, daje nam bogopodobnost, daje nam krščansko dostojanstvo. Milost je torej velik dar božji, dar velike in neprecenljive vrednosti. In ta nebeški dar je sad Jezusovega trpljenja. To je dar Velike noči, dar sv. krsta in drugih sv. zakramentov. Milost je skrivnostni vir krščanskega življenja in krščanske svetosti. Milost je začetek in vir človeške sreče. Kako skrbno je torej treba ta dar čuvati, ceniti, gojiti, čislati in zajemati v sv. zakramentih! Glavna moč, življenjski vir, žarišče in sijaj pomladi je pa sonce. Brez sonca ni življenja, brez sonca narava umre. Sonce je naravi ne-obhodno potrebno. Tudi naši duši je potrebno duhovno Sonce Bog, potreben nam je Jezus, potreben nam je Sv. Duh. Jezus je z nami v tabernaklju in je naša hrana. Tudi Sv. Duh je z nami po Jezusovih besedah. On je naš Vodnik in Tolažnik. Kličimo ga zvesto na pomoč! Prosimo ga za milost, za veliki dar svetosti, za splošno pomoč, za vsakdanjo pomoč, za vodstvo, za pouk, za razsvetljenje, za potrebno luč, moč in tolažbo. Pridi, Sv. Duh! Pridi in prenovi ves svet! Spreobrni ga, pokristjani ga, poduhovi ga! V tem tednu duhovnih vaj in tudi še nocoj ste slišale toliko dobrega, da je težko kaj dodati. Vendar, na željo našega gospoda voditelja, naj še jaz spregovorim par besed. Saj sem v tržaški Marijini družbi stari znanec in sem bil nekako za botra skoro ob vseh njenih važnih dogodkih. Ko se je Marijina družba shajala še v ulici S. Francesco štev. 15, sem ji v tisti majhni dvorani nekajkrat predaval. Ko je 18. febr. 1912 škof msgr. Karlin ta novopozidani Marijin dom blagoslavljal, sem stal ob strani. Govoril sem ob dvajsetletnici, ob tridesetletnici, ob štiridesetletnici in ob petdesetletnici Marijine družbe. Večkrat smo se videli na duhovnih vajah, zadnjič v armenski cerkvi leta 1931 in zadnjič pod to streho leta 1948. Pa pustimo te reči, saj so bile starejše med vami še priče teh dogodkov. Rajši sežem nazaj na meg- len spomin časov, ko se je ta odkriti in tudi ne nasilni sovraž- Marijina družba porajala, ko je niki krščanstva, pač pa so hoteli c nastala in potem prebila prvo in vse narodovo življenje voditi po ^ ■ čisto svetnih smernicah brez sle- M, Mre nkci najhujšo krizo svojega obstanka. To je res samo meglen spomin, saj je tega že 60 let. Tedaj sem bil jaz mlad fant, bogoslovec, malo pozneje novomašnik in zatem, prav ob času družbene krize, kaplan v Rojanu. V medlem spominu imam duhovno ozračje tistih let. Marijina družba se je porodila v dobi nekega sentimentalnega narodnjaštva. Narodni velikaši so se zbirali r ulici S. Francesco, kjer so imeli neko slavjansko čitalnico. Bili so nekaki Slavjani, pač ponosni na to, da največ sveta otrokom sliši Slave. V svoje propagandne namene so izdajali poleg »Edinosti« in »Naše sloge« še francoski list »La pensee slave« (Slovanska misel). Ta njih misel in miselnost je bila prežeta s tedanjimi liberalnimi nauki. Niso bili lent 'th tanj rtajb trac ie n teti) tosh Iurn ht, kg a Iar 9ci Sl REDOVNICE V NAŠEM MISIJONU Argentinski duhovnik p. Gojtea, ki je priznan agronom, je po dolgih poskusih vzgojil tako tobačno rastlino, ki ne vsebuje nikotina. Nova šola v Hong Kongu Monsignor Bianchi, škof v Hong-Kongu, je bJaboslovil temeljni kamen za novo dekliško srednjo šodo. V šoli bo prostora za tisoč gojenk. Novo šolo gradijo kanadske redovnice. V Hong-Kongu je 152 katoliških šol. Nova katoliška bolnica v Indiji Dva holandska misijonarja sta za indijsko mesto Jabalpur preskrbela novo bolnišnico. Patra Schijndel in Oomen sta nekaj let delovala v Indiji, potem sta se vrnila v domovino, kjer sta zbirala sredstva za uresničenje njunih načrtov. Po sedmih letih sta se vrnila in začela z gradnjo moderne bolnišnice. Še bolj važno pa je to, da je prišel z njima tudi zdravnik, ki 1)0 vodil novo bolnišnico. Einsledeln v Švici Na dnu človeških src tudi v našem okraju tli hrepenenje po Neznanem. In tiha želja, storiti nekaj velikega. Na naši postojanki je zmeraj dosti pridnih rok prosto vol j cev-verni kov, včasih tudi poganov, ki bi radi sodelovali pri gradnji nove četrti. Nova četrt, sestavljena iz živih kamnov spreobrnjenih ljudi. Vem, da je še toliko možnosti, skritih med zidovi z razpadlim vrati, v kolikor obstoja zid; večina hiš je iz lesa. Skoraj bi pozabil povedati tudi to, da tvorijo japonske redovnice del naše naselbine, čisto vdane službi najbolj ubogih, čisto zadovoljne, čisto kakor naše usmiljenke doma. Morda je s sestrami tako kot z materami: po vsem svetu so si enake. Delivke božje ljubezni. Delivke na ljub, prikupen način. Ne zamerite, da se ne branim sprejeti tudi finančni ček; gre za veliko stvar, in mi nimamo dovolj denarja. A že zdaj se iz srca zahvalim za vse besede, ki jih boste spregovorili z Gospodom žetve — za tistega slovenskega rojaka na Daljnem Vzhodu, ki jc ves svoj up zaupal Enemu Srcu. V Njem smo vsi Slovenci doma, zato ker je močnejše od naravnih in umetno narejenih daljav, ki ločijo srce od srca in kožo od kože. — Na svidenje, sayonara! (13. aprila 1959.) P. Vladimir Kos S. J. Katoliško izobraževalno družtvo v Globasnici je zadnja leta pred drugo svetovno vojno z velikim uspehom večkrat priredilo pasijonsko igro. Ko je Hitler zasedel Avstrijo, je tudi v Globasnici prenehalo sleherno kulturno delo. Letos spomladi pa je globaško kat. prosvetno društvo obnovilo pasijonsko igro. Okrog 2000 ljudi iz vse slovenske Koroške je v 6 ponovitvah prisostvovalo »Pasijonu«. Pet ponovitev je bilo v Globasnici, vsaka za določeno dekanijo, zaključna predstava pa je bila V Celovcu. Pobudo za obnovitev pasijona je dal predsednik društva Alojz Gregorič in pri režiji mu je poleg Rajka Grainerja spretno pomagal tudi č. g. Vinko Zaletel. Glo-baški pasijon je bil deležen velikega vsestranskega uspeha ne samo po požrtvovalnosti režiserjev in igralcev, temveč tudi po živi veri igralcev in gledalcev. Prati zato so predstave bile ne igra, temveč p & božen obred globoko vernega slovenskega ljudstva na Koroškem, ki mu je trpi j®" nje vsakdanji spremljevalec. »Pasijon« j* bil obenem najpomembnejše kulturno dejanje na Koroškem. fe/ kh 9kc •"he; Veg »iz, •akt Razsvetlili so predor pod Panovcem Cestna uprava republike Slovenije ie prispevala okrog 7 milijonov dinarjev z® napeljavo neonske razsvetljane v znane!*1 predoiu pod Panovcem v Novi Gori®1' Costišče je bilo doslej zaradi ostrih ovi*1' kov in pomanjkljive razsvetljave zelo **l!' varno in se je v predoru v zadnjih dvet* letih pripetilo več nesreč. Cesta, ki vo?J skozi predor je zelo važna, ker veže ^ ško in Vipavsko dolino. Sedaj razsvetljuj* predor 118 močnih žarnic. iV u, Nic k , ’9cli ■Ml i»k( fcv, s r01 vsa S: to '9U1 Ktl K V V )Za rast slovenskega kulturnega dela Meseca februarja 1954 se je v Buenos Airesu postavil temelj Slovenski kulturni okciji in v maju letos bodo Slovenci v Ar-lentini ta jubilej proslavili. Ko obhajamo Petletnico ustanovitve, je dozorelo prepričanje, da prav ta ustanova pomeni eno 'tajbolj pozitivnih postavk slovenske emi-ZTacije, celo tako veliko in važno, da jo le nekdo imenoval »slovenski čudež«. Po tetih letih obstanka in po štirih letnikih Poslovnega dela more knjižna založba Kul-hrne akcije pokazati na 19 knjižnih izdaj. fa to delavcev, katerih nobeden ne živi od a dela, temveč je vse le njegov krvavi fer rasti in ohranitvi slovenskega kulturnega dela v tujini. Kulturni delavci, predvsem umetniki, tako besedni kakor likov-gledališki in glasbeni, pa tudi znan-Hveniki vseh vrst so pravilno ocenili njen 'entralni pomen ter se priključili njenemu Ustvarjalnemu občestvu. Danes pošiljajo založbi v objavo slovenski kulturni klavci, živeči na vseh celinah sveta: iz Evrope, iz obeh Slo\’enij izven meja Jugo-sbvije: s Koroške in Primorske, pa iz 1»riža in Rima; iz obeh Amerik: Severne ** Južne, iz Antartide, kakor tudi iz Azije, ko z vrhov Himalaje, kakor s cvetočih *tov Japonske ter celo iz Avstralije. Če 'č Afrike morda še ni knjižnih del, pa je “ni več dobrotnikov, ki to delo zasledu-ejo in podpirajo. Tako je buenosaireškemu kulturnemu krogu uspelo dati založbi slo-fnski svetovni značaj, pomen centralne 7 S iiatice in tako napraviti SIoa>. kult. akcijo zadevo vse emigracije, ne samo svoje fužine. Morda je bil le slučaj, da je po-'uda prišla iz Argentine, kjer se je po u-vdnem naključju našla največja skupina ^It umih ustvarjalcev. Ni pa rečeno, da bo sedež tega dela vedno v Buenos 1 besu. Lahko ga zopet usodno naključje ^enese drugam. Vseeno je, kam, Buenos-'reškemu krogu ne gre za nikako nadvla-nad drugimi, še manj za monopol. *hvno je: SKA je zaživela, se organizira, uspeva in ustvarja z neverjetno mla-1stjo, ki preseneča celo v domovini, ter lPa na bodočnost. Upajmo, da je prav SKA >5vežila kulturno starejši emigracijski rod ! rešila še en bodoči rod slovenski knjigi Veg tega, da je odprla ventil ustvarjalno-sedanjega, ki bi se sicer zadušil med i fr°H in poslovnimi papirji ročnih težav, kar so se spremenili tisti kulturni de-ki so se rešili iz domovine. Prepri-ani smo, da bo pravična zgodovina še podala nekoč ta njen pomen za slovenski 1,8rod v tujini. * Ali je danes po petih letih še potrebno Odstavljati njeno žetev? Njeno delo v Usekih, ki e kaže v predavanjih in g teniških predstavah, v katerih hoče držati ^ akademski višini obravnavanje sodob-lK kakor tudi zgodovinskih vprašanj, do-"}aiih kakor svetovnih? Ali hotenje ustvar-l!‘ osnove za sleherno gledališče v tujini, t se ne bi razvijalo iz čitalniških budni-potreb, temveč stopalo vzporedno z ališko svetovno umetnostjo sploh? Kaj S bi govoril; O knjižnih izdajah? O izda-^ klasikov, ki jih doma ne priznavajo or zaslužijo, pa so temeljni kamni naše ^etniške in duhovne tradicije, kakor sta 'egelj in Velikonja in tudi že Balantič? 'zdajah pisateljev tako različnih slogov, aW so Marolt, Kociper, Mauser, Simčič, Jurčec, Kunčič in Rudolfova, in pesnikov, kakor Debeljak, Papež, Vodeb, Kos in Truhlar? To so samo knjižne izdaje, dočim pa v reviji Meddobje ustvarjajo še drugi, od Javornika, Beličiča, Bukviča, Novaka, Kosa, Šoukalove, Humra itd. ter je postalo glasilo, bi rekel, najmodernejše generacije v slovenski literaturi, vključno tisti, ki se razvija v domovini. Lahko bi označili njen pomen kot vstajanje novega duhovnega rodu, literarno vzeto, nove lirične romantike proti materialističnemu naturalizmu domovine, ki razpada že sam v sebi tudi že tam. Smo avangarda tudi za domovino. Dramski pisci (Millenpart, Rozman) iščejo forme nove drame med ibse-no\’sko psihologijo in novim misterijem. Tudi glasba z Geržiničem je našla svojo knjigo. In kaj naj govorimo o likovnih umetnikih? Reprodukcije del Bare Remče-ve, Goršeta, Volovska, Kramolca in najmlajših, reprodukcije kiparja Franceta Ahčina — njih dela niso bila samo na razstavah, velik je njihoi’ delež pri opremi publikacij. Tudi arhitekti so stopili v krog ustvarjalcev: Kregar, Eiletz. In znanstveniki z Vrednotami in Zgodovinskim zbornikom, potopisci s Himalaje itd. Vse to ustvarja v okviru SKA že pet let s težnjo in naporom, ostati kljub vsem nevšečnostim emigracije na višini, ki jo zahteva čas, in iti naprej, ne zaostajati za domovino. Ali ni prevod Danteja majhen izraz takega tekmovanja? Vsi ustvarjalci imajo eno prednost pred onimi v domovini: žive v svobodi in lahko ustvarjajo po svoji podobi. Držimo baklo duhovne svobode v rokah, z njo svetimo novemu rodu — v domovini. Kakšno poslanstvo, vredno emigracije ! Rekel sem: ne poudarjamo tega, kar smo napravili v petih letih. Poudariti hočemo samo oznako tega dela ter centralni emigracijski značaj, ki na drugi strani daje dolžnost tudi emigraciji, da taki ustanovi stoji ob strani, se vključuje vanjo kot član, ustvarjalni ali podporni ali samo naročniki, če že ne mecenski, česar je SKA najbolj potrebna. Zato ob petletnici SKA samo ta klic: ta »slovenski čudež«, ki se je rodil v Argentini, ne smemo pustiti splahniti, temveč moramo sami pomagati k novemu, morda še večjemu in pomembnejšemu »čudežu«, ohraniti ustanovo, da se razvija, da živi še desetletje in da zajme še več sveta in ljudi v svoj krog, tako v ustvarjalnega kakor bralnega. SKA ni zadeva enega ozkega kroga, temveč vse emigracije in morala bi biti tudi — domovine. To zadnjo pa bo šele takrat, ko se bo pred očmi bodočih literarnih in kulturnih zgodovinarjev združilo kulturno delo v domovini in v emigraciji v eno samo kulturno delo slovenskega naroda v celoti in bo tedaj v poglavju Slovensko emigracijsko kulturno delo nosila Slovenska kulturna akcija svojo polnovredno o-značbo: Bila je čudežno mladi kulturno ustvarjalni razmah slovenske idejne emigracije po drugi svetovni vojni na vseh kontinentih, ki ga je mogla ohranjati v življenju in delu samo izredno velika kulturna zavest in žrtev vse slovenske emigracije in zamejstva sploh. Zakaj ne bi k taki bodoči oznaki prispeval tudi ti, ki morda stojiš še ob strani? Zato ob tej petletnici ne samo prošnja za sodelovanje v kakršnikoli obliki, moledovanje za novo žrtev, temveč tudi trkanje na zavest in ponos k izvrševanju dolžnosti do sedanjosti in bodočnosti. S prvih dveh sej akademskega sveta v Trstu * s, 'l Nova visokošolska skupščina tržaške u-niverze (O.R.) se je prvič sestala v petek 17. t. m. Za to sejo je seveda vladalo veliko zanimanje, bodisi zato, ker je bila to prva po razburkanih volitvah, bodisi zato, ker so na njej volili novega tribuna. Za predsednika in tajnika nove skupščine sta bila izvoljena Acciaro in Zinato od katoliške skupine Intesa universitaria. Po volitvah se je nato pri splošni programski debati kot prvi oglasil slovenski svetovalec liste ADRIA Savo Sfiligoj iz Gorice in začel s slovenskim »Pozdravljeni kolegi« ter zatem nadaljeval v latinščini. V sejni dvorani sta vladala mir in tišina in vsi so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. Naglasil je med drugim, da želi, da bi prišlo do sklepa, ki bi omogočil uporabo slovenščine tudi na sejah akademskega sveta. Nato je obširneje obrazložil program, ki ga je sestavil Saša Rudolf. Dejal je, da bi bilo smešno zahtevati, da bi se morali 'slovenski akademiki utapljati na tujih listah. Prepovedati jim samostojnost bi bil gorostasen in nedemokratski absurd. Zaustavil se je nadalje pri problemu enakosti in želel, da bi vsi neglede na narodnost in materialne težave lahko uspešno študirali in da bi se za vse marljive in sposobne akademike določili posebni skladi, da jim olajšajo učenje predvsem s plačevanjem šolnine. Pozval je vse prisotne kolege, naj spo- znavajo bogati slovanski svet velikih duhov, kot so Tolstoj, Prešeren, Masaryk in idealnega in zvestega katoliškega mučeni-ka-kairdinala Stepinca. Zaključil je rekoč, da želijo slovenski akademiki tržaške univerze plodnega sodelovanja z vsemi, ki so pripravljeni upoštevati naše težnje. Za njim se je oglasil socialist Martone in skušal »dialektično« prikazati, kako bi bilo »koristno«, če bi se slovenski akademiki v bodoče vključevali v druge velike liste. Laški nacionalistični liberalec San-germani pa je trobil svojo, češ da je bil sprejem slov. akad. liste Adria velika napaka. Oba je nato Sfiligoj stvarno pobil. Značilno je dejstvo, da so pred glasovanjem za tribuna zapustili sejno dvorano še preostali trije levičarji z Martonejem na čelu, ter liberalni nacionalisti Sanger-manija skupno z Goričani in Videmčani. Za tribuna je bil izvoljen Dario Rinaldi, ki je prvi tržaški tribun katoliške skupine Intesa. Zanj so 'glasovali vsi prisotni. Drugi ključni položaji in odbomiška mesta so v glavnem tudi v rokah katoliške skupine. Na seji preteklega ponedeljka so pa iz-vojiil statutarni svet (Corte statutaria). Na prvi seji so bili prisotni vsi izvoljeni svetovalci, razen titovca in pripadnika ital. socialistov Sanzina, ki ni smatral za potrebno udeležiti se prve seje, čeprav se je v teku volilne kampanje na široko hva- Potreben dekret sv. Stolice (Nadaljevanje s 1. strani) Drugo dejstvo, ki vznemirja Cerkev v Italiji, pa je tako zvano »odprtje na levo«, namreč neka težnja po sodelovanju med socialkomunisti in katoličani, ki jo opažamo v vrstah posebno levičarskih demokristjanov. Iz teh vrst je izšel Milazzo in njegov poizkus. Kot smo rekli, eni že napovedujejo, da bodo isto ponovili tudi drugod po Italiji, morda v Val d’Aosti in še po drugih krajih. Pred temi dejstvi se je znašla Cerkev v Ittliji. Na Siciliji ljudska fronta skupaj s komunisti, v Val d’Aosti enak pojav; poleg tega jasne grožnje, da se bo isto ponovilo v drugih pokrajinah in nato v celi državi. Kaj pomeni sodelovanje in podpora komunistov je iz komaj pretekle zgodovine dovolj znano: Na Poljskem je Mikolajčik hotel s komunisti sodelovati po drugi vojni, a je komaj življenje rešil. Na Češkoslovaškem je Beneš vodil Isto politiko, a na koncu so komunisti uničili njega in demokracijo ter vpeljali svojo diktaturo. Na Ogrskem so doživeli isto usodo vsi, ki so s komunisti sodelovali. Pri nas na Slovenskem je komunistična partija zmagala predvsem zaradi pomoči, ki so ji jo nudili krščanski socialci in levičarski liberalci. Vse te in druge slične primere ima Cerkev pred očmi. Zato je več kot utemeljena njena bojazen, da se bodo komunisti s pomočjo naivnih katoličanov polastili oblasti in uvedli svojo diktaturo tudi v Italiji in povsod drugod, kjer bi prišlo do takega sodelovanja. To nevarnost vidi sv. Cerkev, zato njene svarilne besede, ki jih ponavlja že več kot 20 let: »Komur je mar krščanske kulture, ne bo v ničemer sodeloval s komunizmom.« (Pij XI., Divini Redemptoris iz leta 1937). Pri tem kdo more v dobri veri trditi, da se Cerkev vmešava v politiko? Cerkev svari vernike pred nevarnostjo za njih svobodo in vero. In to je njena sveta dolžnost. POLOŽAJ PRI NAS Kot smo že omenili, so tudi naši časopisi vsak po svoje razlagali odlok sv. Ofl-cija. Titovski in kominformistični tisk je pisal, da pomeni odlok sv. Oficija z dne 2. aprila vmešavanje Vatikana v ital. notranjo politiko. Glasilo slov. kršč. social-cev, pa je zapisalo, da so to »politična navodila sv. Oficija«, kakor da bi bil sv. Oficij urad kake stranke. Iz takega pisanja smemo sklepati, da se tudi slov. kršč. socialci čutijo prizadete in se zato izmikajo, kakor se izmika Milazzo na Siciliji. Tudi Milazzo je namreč izjavil, da je katoličan in da o komunizmu misli kot misli kat. Cerkev. O sodelovanju s komunisti pa ne misli isto kot Cerkev, kajti sicer bi se zvezi z njimi odpovedal. Isto menda trdijo tudi naši kršč. socialci: o komunizmu mislijo kot misli Cerkev, o sodelovanju s komunisti pa ne mislijo kot misli Cerkev. Zato so napisali: »Nalil, kako bo branil koristi slovenskih akademikov ter naše izvoljene zastopnike pred izpadi nacionalistov. Res nojevsko postopanje in skrivanje glave v pesek; še več, to je varanje volivcev, predvsem tistih, ki so mu v dobri veri izkazali zaupanje. Interesi akademikov se ne branijo z vsakovrstnim natolcevanjem po časopisih, ampak s stvarnim dejanskim nastopom za korist in dobrobit akademske skupnosti. stane na primer vprašanje, kaj se pravi »se družiti« s komunisti in jih »podpirati«. Razčistiti je tudi treba, kdo koga podpira: francoska manjšina komuniste ali komunisti manjšino?« (Pri tem misli list na Val d’Aosto). Iz takihle zavitih vprašanj je takoj razumeti, da stoje tudi naši kršč. socialci na stališču on. Milazza in prijateljev. Komunizem tudi ono obsojajo, o sodelovanju s komunisti pa hočejo debatirati, kdo koga podpira: Ali krščanski socialci komuniste ali komunisti kršč. socialce. Tako umovanje je res dlakocepljenje, kakor ga je na Slovenskem začel Edvard Kocbek in so ga kršč. socialci nadaljevali med komunistično revolucijo v Sloveniji vse dotlej, da so komunisti zmagali ter kršč. socialce deloma likvidirali deloma pa spreobrnili v najhujše partijce. Nekaj se jih je vendarle rešilo v Trst in Gorico, da tu še naprej prodajajo svojo modrost in z njo zavajajo katoliške Slovence. Do kdaj še? Radio Trst A od 26. aprila do 2. maja 1959 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... — 15.40 Zbor »Ivan Cankar«. — 17.00 POŠTENJAK PO POTREBI, veseloigra v petih dej.; igrajo člani SNG v Trstu. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: G. Carducci. — 22.10 Anto-logoja slovenske vokalne glasbe. — 22.30 Bartok: Sonata za violino solo. Ponedeljek: 18.10 Koncert pianista Pavla Šivica. — 19.00 Pisani balončki. — 20,30 Jacques Offenbach: HOFFMANOVE PRIPOVEDKE; v prvem odmoru, približno ob 21.30: Opera, avtor in njegova doba; v drugem odmoru, približno ob 22. uri: Mala literarna oddaja. Torek: 18.00 Z začarane police. — 18.10 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, Haydn: Simfonija v C duru, Stravinski: Koncert za klavir in orkester. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 21.00 Obletnica tedna. — 22.00 Umetnost in življenje: »Portret pri orientalskih narodih«. Sreda: 18.10 Chopin: Koncert št. 1 v e molu. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 ALENKA, veseloigra, napisal Anton Koren; igrajo člani RO. četrtek: 18.00 Z začarane police. — 18.10 Brahms: Koncert za violino in orkester. — 19.00 šola in vzgoja - Ivan Theuersehuh: »Kateri poklici so najprivlačnejši za našo mladino?« — 21.00 Zgodovina odkrivanja sveta. — 22.00 Iz sodobne književnosti -Dominik Smole: »Cmi dnevi in beli dan«. Petek: 9.45 Faure: Fantazija za klavir in orkester. — 10.00 Predavanje: »Delavec in uspeh podjetja«. — 16.00 BRKONJA CEUUSTNIK. - 18.00 Msgr. Jakob Ukmar: Problem ločitve zakona po kanonskem pravu - »Nadaljni razdiralni zadržki«. — 18.10 Koncert basista Ante Zmikiča. — 19.00 Širimo obzorja - »časopis«. — 21.00 OD TVOJEGA DO MOJEGA, drama v treh dej.; igrajo člani RO. Sobota: 15.00 Kodaly: Harry Janos. — 16.00 Novelist tedna. — 16.20 Jugoslovanske narodne pesmi in plesi. — 18.00 ŽALOST IN VESELJE - 1. slika - mladinska zgodba, ki jo je napisal Andrejčkov Jože; igrajo člani RO. — 20.40 Vokalni kvintet Niko Štritof. — 21.00 BETTINA, enodejanka; igrajo člani RO. — 22.00 Casella: Koncert za klavir, violino, čelo in orkester. petek 1. maja 1959 pridite vsi na prvomajsko slavje v Števerjan ! Malaterjeva vdova 7. pripoveduje I^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii hi, slanovili so neodvisno vlado, kateri je deloval Imre Nagy, ki je obljubil velike ■ 0rrne. Izpustil je vse politične jetnike ' jnučeniških celic AVH-e in razpustil g, j * to kruto tajno policijo samo. Zagoto-^ Je svobodo besede in svobodne volitve, ^Or hitro bo to mogoče na to misliti. 5.0',° vlado je ljudstvo sprejelo z veliko ^**tij0 in eden najpriljubljenejših nje- članov je bil novi obrambni minister ^ Malater. °dočnost se nam je smehljala naproti *cPa in rožnata in vsi Madžari smo v$a S: lo !* smo s' t0 srečo sami prislužili. ž Je bil čudovit občutek. Komunizem, ^Zan °c' v^ac'e’ -ie P° enajstih letih "‘1 kot grde sanje. Ljudstvo je že za-%1 u*'ce ‘n popravljati hiše in nor- kr .n° življenje se je počasi vračalo v >ku seno mesto. 'ter ‘-etrtek, prvega novembra, je Pal Ma-Sovoril po radiu vsem Madžarom: »Moramo zagotoviti hrano našim otrokom, premog tovarnam in urediti promet našim delavcem,« je dejal. »Pomagajte, da bo naša Ogrska vedno močnejša, svobodna, neodvisna in nevtralna. Začnite zopet z rednim delom!« Bila sem doma, ko je Pal govoril, toda ko sem se vrnila, sem našla otroke, ki so skakali od veselja. »Oče je govoril tudi za nas po radiu,« je povedal Pavel in se kar napihoval od ponosa. »Pisal mu bom pismo,« je sklenil. Ko mi je čez nekaj dni pokazal pismo, sem se skoraj zgrozila. Iz pisma je jasno odsevala Pavlova prisrčnost in trdota obenem, ‘ki sem jo tako dobro poznala. Sedaj je Pavel, desetletni otrok, govoril kot poglavar družine: »Dragi papa! Zelo smo ponosni nate, iker si velik junak in se boriš na naši strani, še vedno te imamo radi, pa čeravno smo tolikokrat jokali, ko nas nisi prišel obiskat. Kje si bil takrat, ko je bila mama bolna in smo mi bili sami doma? Kje si bil, ko smo te klicali in nisi prišel? Kje si bil, ko je bila Juditka v bolnišnici in te je klicala? Zakaj nisi prišel? Toda slišali smo te, ko si govoril po radiu in ko si rekel: „Moramo zagotoviti hrano našim otrokom. Moramo začeti zopet z rednim delom,’” smo razumeli, da si mislil na nas. Zato ti pišem, da ti zagotovim, da te imamo radi in da bi te želeli kmalu videti. Mnogo poljubov ti pošilja tvoj sin Palči.« Žal, Palu ni bilo usojeno, da bi to pismo prejel. Komaj sem ga prepričala, ko je zvonec zapel. Skoro nisem mogla verjeti svojim očem, ko sem v prišlecu spoznala Palovega prijatelja izza prvih let najinega zakona, ko sta on in Pal bila v službi v Vacu. »Marija,« mi je rekel, ko sem ga povabila, naj vstopi, »imam neko naročilo od Pala.« »Ali je res Pal, ki te pošilja?« sem skoro podvomila. General Malater, mi je pojasnii, ga je poklical iz Vaca v Budimpešto, da bi mu dal povelja, kako nadaljevati revolucijo na severu dežele. Našel je Pala na obrambnem ministrstvu, obkoljenega od časnikarjev in političnih voditeljev. Zelo je shujšal, le v sivo-plavih očeh mu je gorel nekdanji ogenj. »Sedaj nimava časa, da bi govorila.« mu je rekel Pal, »vrni se zvečer in počakaj me tu.« Tisto jutro je imel Pal razgovor z naj-višjimi voditelji ruske armade za umaknitev vseh sovjetskih čet iz države. Toaa treba je bilo urediti še mnogo tehničnih ovir, zato je moral ta večer ponovno na rusko komando y južni del Budimpešte. Rusi sami so predlagali, naj bi se razgovor vršil na njihovi komandi v južnem delu mesta, da bi imeli tako hitrejšo telefonsko zvezo s svojimi predstojniki v Moskvi. »Govorila bova, ko se vrnem s te konference,« mi je rekel Pal, »medtem pa te prosim, da bi šel k Mariji in otrokom. Zagotovi jih, da mi je dobro in naj ne bodo v skrbeh zame. Kakor hitro bom prost, pridem do njih. Vprašaj jih, če kaj potrebujejo, in prosim te, da bi jim ti ta čas pomagal.« To je bilo zadnje Palovo sporočilo. Ko se je Palov prijatelj tisti večer vrnil na obrambno ministrstvo, je zaman čakal, da bi Pal Malater prišel na razgovor. General Malater in njegova delegacija se niso več vrnili s konference na ruski komandi. Naslednje jutro, v nedeljo 4. novembra, so Rusi ponovno napadli Budimpešto. Ruske čete so obkolile mesto in od tistega trenutka se je začelo masovno bombardiranje. Prvi minister Nagy je potom radia poslal generalu Malaterju poziv, naj se vme v Budimpešto in spet sprejme vodstvo za obrambo mesta. Toda ne general Malater ne njegova delegacija niso mogli odgovoriti, kajti Rusi so jih prejšnji večer aretirali. Z njim lastno hinavščino so jih zvabili na oddaljeno dn samotno komando in počakali ugodnega trenutka, ko je bila konferenca v polnem teku, da so planili nanje in jih zastražili. Tisto usodno jutro je prvi minister Na-gy poslal po radiu še drugi poziv, ki ga svet ne bo mogel tako kmalu pozabiti. Medtem ko so brezkončne kolone ruskih cJklopnikov z oglušujočim truščem preplavljale mesto in so Rusi z maščevalno zlobo streljali brez cilja na vse strani, je prvi minister Nagy pozval zapadne narode, naj bi prišli na pomoč. Poziv so ponovili v angleščini, ruščini, madžarščini in francoščini. »Sedaj je Ogrska na vrsti. Zanjo bije plat zvona. Jutri bo lahko bil tudi za vas. SOS! SOS!« (Se nadaljuje) Slovensko katoliško prosvetno društvo v Gorici vabi na prireditev, ki bo v nedeljo 26. aprila 1959 ob 16.30 v Marijinem domu na Placuti. Dramski odsek uprizori L. Santucci - prevod J. K. »KAJNOV ANGEL« moderni misterij v treh dejanjih s prologom Režija: M. Komac Vstopnina: 150 več 10 lir. - Otrokom brez spremstva vstop zabranjen Prvi kamen za cerkev v begunskem naselju V begunskem naselju pri Štandrežu, ki je vstalo pred enajstimi leti, so v nedeljo 19. aprila položili prvi kamen za novo cerkev posvečeno Mariji usmiljenja. Istrski begunci, ki sedaj živijo v tem naselju, so namreč prinesli iz Pulja mali kip Matere božje in hočejo, da bo njihova cerkev posvečena prav Mariji usmiljenja. Temeljni kamen je blagoslovil goriški nadškof msgr. Ambrosi. Ta je imel nato priložnostni govor, v katerem se je zahvalil goriški občini, ki je darovala potrebno zemljišče za novo cerkev. Goriška občina bo darovala tudi 3000 m- zemljišča za novo cerkev v Stražicah. Na volilnem seznamu tudi optanti Na goriški občini je na vpogled seznam vseh volilnih upravičencev goriške občine. Teh je 30.132 in sicer 16.587 žensk in 13.545 moških. Goriški volilni urad je na šemam vpisal tudi vse tiste, ki so za italijansko državljanstvo optirali. Na Kalvariji bodo postavili tri križe Na hribu Kalvariji nad Podgoro bodo dne 25. aprila, na državni praznik, znova postavili tri velike križe. Hrib Kalvarija je dobil ime prav po treh križih, ki so nekoč stali na njenem vrhu in kateri so bili porušeni v svetovni vojni leta 1916. Pobudo za novo postavitev križev so dali bivši bojevniki iz Ravenne. Za to slovesnost je napovedan prihod velikega števila bivših bojevnikov iz vse Italije. O prosvetnem delu v Pevmi Ker zadnje čase v nekaterih listih toliko pišejo o kulturnem delovanju v Pevmi, smo čutili potrebo, da se tudi mi oglasimo. Najprej smo čitali članek »Želje mladincev iz Pevme in Oslavja«, kjer pravijo, da je precej mladine, ki je »izrazila« željo, da bi koristno uporabili prosti čas in bi radi peli, igrali namizni tenis, šah in bi sploh kulturno delovali. Potem smo čitali, da je bilo pri nas v zadnjih letih, kar se tega tiče, »precejšnje mrtvilo«. In zatem, da je bil sklican »množični sestanek«, na katerem so obnovili prosv. društvo »Naš Prapor«, ki je v presledkih obstojalo od leta 1906 (ki pa ni od prve svetovne vojne do danes skoraj nič delovalo). Na tem sestanku so izvolili odbor ter napovedali delovanje: zaenkrat pevske vaje in izlet. Iz vsega tega poročanja se je zdelo, kakor da ti, ki to pišejo, niso iz Pevme, ker niso niti z besedico omenili obstoja kakega drugega društva, niti poročali o kakem kult. delovanju. Sedaj pa naenkrat čitamo v nekem listu, da obstoji v Pevmi še neko drugo društvo (ni bilo do sedaj torej popolno kulturno mrtvilo), namreč SKPD »Jože Abram, ki je bilo ustanovljeno lansko leto. Ustanovnega občnega zbora tega društva se je udeležilo lepo V sredo 29. aprila 1959 priredi SKPD s sodelovanjem vseh katoliških organizacij v Domu Brezmadežne na Placuti Kulturni večer posvečen MATERI IN MATERAM Začetek ob 20.30. - Vsi vljudno vabljeni število domačinov. Tedaj se je izmed samih domačinov sestavil odbor. Društvo od tedaj zelo lepo in uspešno deluje. Pripravilo je lepo število dobro uspelih kulturnih prireditev. Lepo poletno prireditev, pri kateri je nastopila naša mladina z veseloigro »Oblast«, mešani mladinski zbor, nato miklavževanje, pustovanje. Dalje dva kulturna večera, na katerih nam je č. g. V. Zaletel s Koroške kazal in razlagal prelepe slike o slovenskem romanju v Lurd in druge. Med kulturnimi večeri pa še proslava V. Vodnika, predavanje o narodnosti v luči krščanstva g. dr. Brajša ter še nastope našega pevskega zbora in dram. odseka izven Pevme (v Števerjanu in Gorici). Tako naj si bralci sami ustvarijo sodbo, v katerem delu pevmske in oslavske mladine je vladalo »kulturno mrtvilo«. V i-stem listu tudi čitamo, da sestavljajo odbor tega društva ljudje iz Gorice, kar pa seveda vsak Pevmčan ve, da je laž. Pevma Izlet v Briščike S.K.P.D. »Jože Abram« v Pevmi je organiziral preteklo nedeljo izlet v Briščike (Grotta Gigante). Zbrali smo se pred oslavskim spomenikom in na trgu v Pevmi. Ob eni in pol popoldne smo odšli. V korieri polni mladine je ob lepi slovenski pesmi hitro prevladalo veselo razpoloženje. Prišli smo v Briščike. Tukaj smo dobili vodnike. Nekaj minut hoda iz vasi smo prišli do vhoda v jamo. Ob vhodu se začne strmo stopnišče naslonjeno na stene velikanske večbarvne razpoke. Po stopnicah smo prišli v velikansko jamo, katera je zelo znana zaradi svoje velikosti. Lepa steza nas je vodila okrog po jami, kjer smo imeli priliko občudovati zanimive stalaktite in stalagmite. Po kratki južini smo se podali k Openskemu obelisku. Večina je imela sedaj prvič priliko videti krasen razgled na Trst in tržaški zaliv. Mrak je padal na zemljo, ko so se začele v Trstu prižigati prve lučke, mi pa se od slovenske pesmi skoraj nismo mogli ločiti. Veseli in zadovoljni smo prišli domov. Naj bi društvo »Jose Abram« v Pevmi priredilo več takih in podobnih izletov. Izletnik Sovodnje Smrt krščanskega moža V nedeljo dne 19. aprila je umrl v So-vodnjah skrben gospodar Ivo Tomšič. Podlegel je zavratni bolezni, katero si je nakopal pri partizanih. Več časa je bil v bolnišnici, a vsa zdravniška pomoč je bila zaman. V soboto zvečer so ga pripeljali domov, kjer je previden z zakramenti za umirajoče drugo jutro umrl. Zapustil je v veliki žalosti ženo Danico in sinčka Edija. Z nesrečno Tomšičevo družino žaluje vsa vas, saj ni minilo še dve leti, ko je njegov brat na tako tragičen način izgubil svojo ženo. Pogreb prerano umrlega Ivota se je vršil v ponedeljek ob veliki udeležbi vaščanov in tudi ljudi iz bližnjih vasi. Ženi Danici in sinčku Ediju ter vsem ostalim v družini izrekamo iskreno sožalje. Umrlemu Ivotu pa naj Bog da večni mir. Romanje v Einsiedeln Vsem, ki se zanimajo za skupno romanje v Einsiedeln, sporočamo sledeče: Stroški za skupni potni list so le 500 lir. Prvotno je bilo sporočeno dosti več, ker so pri CIT-u računali, da ostanemo v Švici več kakor tri dni. Torej stroški za skupni potni list na osebo so le 500 lir. Kako in kdaj se uredi vse potrebno za skupni potni list, bo sporočeno pravočasno. Vsaj tisti, ki navadno vsako leto potujete v tujino, si napravite enkrat za vselej osebni potni list, ki vam tudi sicer vedno prav pride. Vpisovanje za skupno romanje se zaključi v nedeljo 26. aprila. Tržaški občinski svet Na občinskih sejah 10. in 17. aprila se je razpravljalo o upravnih zadevah in o resolucijah glede odkupa ljudskih stanovanj, sezidanih z državno podporo. Zakon od 17. jan. 1959 je skrajno ugoden za najemnike, ki jim omogoča — če žele — odkupiti staiiovanja za sedanjo kupno ceno, znižano za 30 do 35%, odplačljivo v mesečnih obrokih skozi 20 let. Tako znaša mesečni obrok pri znižani odkupni ceni na pr. od pol milijona samo 3570 lir in od milijona 7148 lir, tedaj manj kot mesečna najemnina. Komunistična stranka je proti temu zakonu, ker je proti vsaki zasebni lastnini sploh in tudi proti temu, da bi dosedanji najemniki postali samostojni, svobodni gospodarji z lastno streho in s svojim domom. Zato je prišla z resolucijo, ker se ni upala odkrito nastopiti proti zakonu, in zahtevala, da se zakon odgodi in popravi tako, da bi se sedanja cena znižala kar na 40 do 46% in bi najemnik dobil stanovanje, ki je po odbitku obrabe še vedno vredno na pr. milijon lir, za 540 tisoč lir. Občinski svetovalec dr. J. Agneletto je v svojem govoru označil komunistično resolucijo, ki jo podpirajo tudi misini in socialisti, za neutemeljeno in krivično, ker hoče pod pretvezo še večjih ugodnosti za majhen del državljanov-najemnikov sejati med njimi nezadovoljstvo in odpor proti zakonu, ki omogoča stotisočem najemnikov, da postanejo samostojni gospodarji. Komunistična resolucija ni dobila zadosti glasov in je bila tako kot demokrščansko priporočilo, ki je bilo nepotrebno, zavrnjena. Na isti seji je dr. Agneletto opozoril mestni svet in župana na krivice, ki se godijo preko 150 tisoč zavarovancem proti boleznim v Trstu in Gorici pri INAM in INADEL. Po vsej Italiji imajo zavarovanci pravico svobodno si izbirati zdravnike, le v Trstu in Gorici so primorani obračati se na zdravnike zavarovalnih zavodov, ki so preobloženi z delom. Zato pritožbe. Državljani obmejnih dežel, ki so toliko pretrpeli, imajo pač pravico vsaj do enakega ravnanja kot ostali državljani. Dr. Agneletto je tudi posredoval zaradi del v ulici Vemiellis (Rojanu). Zahteval je tudi, da se dela kanalizacije na Proseku, ki se že tako dolgo vlečejo, vendar že končajo in da se zopet odpre za promet in temeljito popravi vodovodna cesta Marijina družba v Rojanu priredi v nedeljo 26. aprila dve dvo-dejanki: Odpustila je in Bila je neka gospa Začetek ob 17.15. — Med odmori srečolov. — Vabljeni! Slovenska dijaška zveza iz Trsta na izletu v Padovi RAZNO Kulturno delo v Clevelandu Lep kulturni dogodek je bila za Slovence v Clevelandu velikonočna prireditev tamkajšnje Glasbene Matice, o kateri piše kritik v Ameriški Domovini takole: »Vsi mi Slovenci, stari in mladi, poznamo in cenimo Glasbeno Matico. Saj jo že desetletja spremljamo na njeni vseameriški poti v podajanju naše lepe slovenske pesmi in VOLITVE V ALŽIRU V nedeljo so se v Alžiru v napetem ozračju pričele občinske volitve. Že prvi dan so nastali neredi ter je bilo izvedenih mnogo bombnih atentatov, v katerih je našltf smrt več ljudi; mnogo jih je bilo tudi ranjenih. Samo na področju Alžira in Konstantine so beležili dvajset mrtvih ter 60 ranjenih, med katerimi mnogo otrok. V ne- SLOVENSKI AKADEMSKI SKLAD »Adria« Glavni odbor slovenske akademske liste ADRIA je dal pobudo za ustanovitev sklada v korist potrebnih in zaslužnih slovenskih akademikov tržaške univerze. Denarne prispevke sprejemata naša dva člana akademskega sveta Rudolf in Sfiligoj, kakor tudi uredništvo Katoliškega glasa in Demokracije. Glavni odbor S. A. L. »ADRIA« < V je ja dr m šil pn Lj ni Le te; va tu v predstavljanju najlepših svetovnih oper v našem jeziku. Program koncerta, ki je bil v predvelikonočni dobi, in sicer 15. marca, je obsegal vrsto najlepših slovenskih narodnih in umetnih pesmi, odlomke iz Vilharja, Gounoda, Verdija ter Puccinijevo opero v enem dejanju „Sestra Angelika”. Pevovodja je bil Anton Šubelj. Koncert je odlično uspel.« Veronika Mlakar v Clevelandu Veronika Mlakar, hčerka znanih Pina in Pije Mlakar, ki sta si s svojimi baletnimi nastopi pridobila velik sloves ne samo doma v Sloveniji in Jugoslaviji, ampak tudi drugod po Evropi, se je v zadnjih letih sijajno uveljavila s svojimi nastopi v pariški Operi. Ta mlada slovenska rojakinja, ki si je pridobila svetovni sloves, je 5. aprila nastopila v Clevelandu. Plesala je vodilno vlogo v baletu znane Leharjeve operete »Vesela vdova« v Masonic Hall. Nastop je bil v okviru Chicago Opera Ballet. kem kraju so uporniki ugrabil vse kandidate, nosilca liste pa u bili. .Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I OBVESTILA Pr ko tu o »Nabrežinke« od Sv. Križa do Miramara, ki bo z ozirom na novo cesto, ki jo veže z državno cesto Barkovlje-Sesljan, postala izredne važnosti za podvigo Grljana in Sv. Križa in za tujski promet. Na seji 17. aprila je občinski svet razpravljal tudi o predlogu obč. odbora za zvišanje cen parnih kopeli (za 200 lir), masaže (za 70 lir) in nege nog (50). Komunisti, titovci in ital. socialisti so bili proti zvišanju. Svetovalec dr. Agneletto je izjavil, da bi proti zvišanju glasoval, če bi šlo za cene kadnih in pršnih kopeli, ki se jih poslužuje veliko število meščanov. Ali ker je parnih kopeli, masaž in nege nog le 7000 letno, to pomeni, da se jih poslužuje največ 400 ljudi na leto. je za zvišanje glasoval; bilo je sprejeto z veliko večino. Ta teden se razpravlja o občinskem proračunu za leto 1959, ki izkazuje 5432 milijonov dohodkov in 7797 milijonov izdatkov s primanjkljajem 1781 milijonov lir. Gradnje INA-Casa na Tržaškem Ustanova INA-Casa na Tržaškem je doslej sezidala 127 hiš s 873 stanovanji. S tem pa še od daleč ni rešeno pereče stanovanjsko vprašanje. INA-Casa ima v nt-črtu gradnjo nadaljnih 1500 stanovanj, za katere bodo potrošili 4 milijarde lir. Trst doslej ni izkoristil določenega kontingenta gradenj in to največ zaradi tega, ker rimsko vodstvo INA-Casa ni upoštevalo višjih stroškov gradnje na Tržaškem kot po drugih krajih Italije. V Trstu morajo namreč hiše tako zidati, da lahko kljubujejo vsem klimatskim razmeram zlasti burji, ki je na našem področju tako huda. Rojan V petek 17. aprila je nenadno umrla gospa Olga Pertot. Skoraj dve leti je bila bolna, a končno jo je Bog čisto nepričakovano poklical. Izpolnil ji je vročo željo, da ne bi pred smrtjo veliko trpela. Veliko PLES — nova knjižica V teh dneh izide nova knjižica »Ples«. Cena 50 lir. Spisal dr. Jože Prešeren. Tudi tisti, ki ne potrebujete nauka za ples, vzemite to knjižico in jo podarite mlajšim ljudem. Sploh naj bi se naši verniki v Trstu in Gorici veliko bolj zanimali za KNJIŽICE, ki so vedno koristno branje in velika pomoč v življenju in vzgoji! FILM s Film »Les amants« (Ljubimci), ki ga te dni predvajajo pri nas, je za vse prepovedan. Illiliiiilllilllllllllllllllllllllilllillllllllliiiilllllllllllllllllllllllllllllilllilllllllllliiliiill prijateljev in znancev jo je pospremilo k zadnjemu počitku v družinski brob v Barkovlje. Pokojna gospa se je odlikovala po radodarnosti. Bila je stalna dobrotnica Vincencijeve konference, Marijanišča, pr-voobhajancev in zadnja leta novega Marijinega doma. Dokler ji je zdravje dopuščalo, ni zamudila nobene slovenske pobožnosti v cerkvi in nobene prireditve v GORIŠKIM ROMARJEM V BENETKE Vsi oni goriški slov. verniki, ki se namera vajo udeležiti 1. maja škofijskega romanj9 k sv. Piju X. v Benetke, naj se zglasijo pf enemu izmed naslednjih duhovnikov: či gg. dr. Humar, Mazora, Eržen, p. Fidetf ali pt pri upravi Kat. glasa. Sv. maša za vse padle v vojnah V soboto 25. t. m. ob 9.45 bo goriški nad škof daroval sveto mašo v cerkvi Sre Jezusovega v Gorici za vse one, ki so rovali svoje življenje v vseh vojnah. RAZSTAVA KUHINJSKIH IZDELKO' Udeleženke gospodinjskega tečaja vljudi vabijo v nedeljo 26. aprila k Šolskim stram pri Sv. Ivanu v Trstu, ul. delle ce 34, vse prijatelje in ljubitelje gos] dinjskih umetnosti. — Na veselo snidenj5 Tečajnice UPRAVA Katoliškega glasa ima zop^ na razpolago nekaj izvodov Ahčineve Sfi cialne ekonomije. Cena L 1.000.— DAROVI BAZOVIŠKI ODER uprizori v Bazovici v nedeljo 26. aprila ob 17h veseloigro v treh dejanjih: F. S. Svoboda Poslednji mož Vljudno vabljeni na izredno zabavo. Za Alojzijevišče: V spomin Neže C n” logar in Jakoba Munih daruje N. N. 1.00® namesto cvetja na grob pok. očeta p. P delisa družina Vižintin 2.000 lir. — B° povrpi dobrotnikom, rajnim pa daj ve& mir! Za Marijanišče na Opčinah: N. N. iz $ sta daruje 1.000 lir. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolp^. trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več * davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici —,i., —A ZAHVALA Marijinem domu. — Naj ji dobri Bog obilno poplača vsa njena dobra dela. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. * Meseca maja bomo imeli šmarnice zvečer, in sicer ob 20.20. Gotovo bomo radi prihajali zraven, saj imamo Marijo vsi radi! Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so ^ kakor koli spomnili mojega pokoj neg*'1 četa Franca Kranerja ter mi izrazili svoje sožalje. Posebn0 . zahvaljujem za darovane sv. maše, sv-hajila in molitve, ki ste jih daroval1 pokojnega ter za tako lepo udeležbo sv. maši zadušnici. Gorica, 22. aprila 1959. P. F1*1 *ai ra< St: v ko: »a: m &ih »n Up «lr Vai Sin »a, 8tr