SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXIII (27).
Štev. (No.) 46
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
14. novembra 1974
Velikemu Slovencu v spomin
(Ob 15-letnici smrti škofa Rožmana)
Odličen znanstvenik, ki ima dostop do angleških arhivov izza časa zadnje svetovne vojne, nas ie naprosil, naj mu pojasnimo, kakšno je bilo razmerje škofa Rožmana do italijanskih in nemških okupacijskih oblasti. V arhivih je videl poročila, ki so bila resnična, pa tudi kopico sovražnih obvestil, ki so skušaia našega škofa in njegovo Cerkev prikazati kot brezpogojne zagovornike in sodelavce fašizma in nacizma.
Morda je prav, da ob 15-letnici smrti našega škofa kar ponatisnemo pismo, ki ga je kot odgovor na svoje vprašanje dobil omenjeni znanstvenik. Pismo odgovarja strogo v okviru zastavljenega vprašanja: Ali je bilo delovanje škofovo v skladu z njegovo duhovsko in narodno častjo, ali pa je bil v neki obliki to, kar mu njegovi sovražniki očitajo: kolaboracionist in kot tak narodni izdajalec. Iz pisma povzemam.0 te-le ugotovitve :
Po naši narodni katastrofi v aprilu leta 1941 se je dogodilo nekaj, kar je naš narod navdalo z razočaranjem: dejstvo, da nas bodo zasedli Italijani poleg Madžarov in Nemcev ki so seveda odsekali najlepši kos našega narodnega telesa, je marsikdo želel, da bi bilo bolje, da nas zasedejo Nemci, „ki znajo napraviti red“, in ne operetni Musoli-nijevi vojščaki. Vendar se je po nekaj dneh mnenje spremenilo.
Z nasiljem so Nemci hoteli z eno potezo narediti našo zemljo zopet nemško, kot so rekli. Napolnili so se zapori, izgnana je bila vsa inteligenca s klerom na čelu preko meje, preselili so na desettisoče slovenskih družin v tuje kraje in njihove domove naselili z Nemci itd. Italija je postopala drugače. Ne iz ljubezni do Slovencev, ampak kot protiutež nemški brutalnosti, da si pridobi zaupanje prebivalstva.
Nihče, najmanj duhovniki, ni zaupal Italijanom, vendar je kazalo izrabiti trenutne okoliščine, da se vsaj v jedrn ohrani slovenstvo in da tu dobi pregnani del naše inteligence in begunci izpod nemškega in madžarskega jarma varno zavetje in vsaj skromen košček kruha. V tem so bili Italijani navidez širokogrudni. Dali so nam celo t. zv. avtonomijo, na katero seveda nihče ni verjel.
Tudi slovenski kler s škofom Rožmanom na čelu je tako gledal na trenutno stanje. Ne brez potrebe izzivati okupatorja, še manj mu pa služiti v oporo.
V tem času je prav na po Italijanih zasedenem ozemlju pričel komunizem, pod krinko OF. državljansko vojno. Duhovniki, s par izjemami, so bili vedno načelni protikomunisti. Ker niso mogli s komunizmom, jih je ta proglasil za kolaboracioniste in narodne izdajalce in končno kot vojne zločince, češ da so oni organizirali ljudski odpor proti rdi-čemu nasilju v deželi, kar pa ni res, čeprav so s simpatijo gledali na vsakogar, ki se je postavil v bran rdečemu zločinu, ki ije povzročil toliko gorja v naši zemlji.
Škof Gregorij Rožman je bil brez dvoma načelen nasprotnik komunizma. Že leta pred pričetkom vojne je pisal, govoril in opozarjal zlasti verske organizacije, naj posvete svoje delo poučevanju ljudstva o pogubnih vplivih komunizma. Duhovniki so mu sledili. Ljudstvo je med okupacijo v njegovi osebi videlo svojega narodnega kneza, kajti bil je edina osebnost, ki je kot katoliški še lahko spregovoril besedo, ki so jo okupatorji hočeš, nočeš, morali upoštevati. Vse se je v težavah zatekalo k njemu za pomoč, in on ni pomoči odrekel nikomur, pa najsi je bil komunist, ali kristjan.
Krivico pa mu delajo tisti, ki ga psujejo, češ, da je bil narodni izdajalec. Bil je brez dvoma izmed vseh slovenskih škofov najbolj narodno zaveden. Njegova ožja domovina Koroška je bila zanj zgled, kako tujec uničuje slovenski živeli. Vsa leta njegovega bivanja v Ljub-
PREGAWANJE VERNIH SE NADALJUJE
NADŠKOF KUHARIČ ODGOVARJA PARTIJI
Pred kratkim je izšel pri Mladinski knjigi v Ljubljani v sozaložbi Z beograjsko Prosveto „ Veliki altas sveta“ V njem lahko poleg ostalih izčrpnih podatkov o Jugoslaviji najdemo tudi poročilo o številu vernih in njihovem pripadništvu posameznim verskim skupnostim. Podatki se opirajo na popis prebivalstva iz leta 1971 in pravijo, da je v Jugoslaviji 42 odstotkov pravoslavnih, 32 odstotkov katoličanov in 12 odstotkov muslimanov. Tako je v Jugoslaviji kar 86 odstotkov ljudi, ki se javno prištevajo med verne, in <e 14 odstotkov, ki izjavljajo, da so neverni.
Kljub gornjim številkam, ki dovolj zgovorno govore o verskem razmerju, pa jugoslovanska komunistična partija v najčistejšem totalitarnem stilu od svojega prevzema oblasti pa do danes dosledno preganja vse kar je vernega in napenja vse sile, da bi onemogočila že itak omejeno delovanje Cerkve. V tem razmerju lahko zaznamo več dob, ki gredo od najsurovejših napadov do navideznega mirnega sožitja. To sožitje, ki je uradno prišlo do viška s Titovim obiskom v Vatikanu (dejansko je bilo že pred tem opaziti razne znake obnovljene protiverske nestrpnosti), je sedaj dokončno prenehalo.
„Ostrejši ukrepi širše' javnosti“
Do kake mere je prišla ta nestrpnost, kaže zelo jasno pismo, ki ga je izpod peresa nekega Milana Kerševana prineslo ljubljansko Delo 5. oktobra t. 1. na strani 18 v zaglavju „Poštni predal 29“. V njem omenjeni Kerševan med drugim piše:
„Še eno neprijetno presenečenje bomo doživeli nekega dne, če ne bomo pravočasno in odločno ukrepali. Gre namreč za posamezne primere javnega nošenja znakov verske pripadnosti na delovnem mestu. Tega pa ne bi smeli dovoliti, ker očitno ni v skladu z u-stavno ureditvijo in pozitivno zakonitostjo, pa tudi ne z intencijo našega družbenega razvoja. Vsakdo ima pravico na lastna (tudi verska) prepričanja, in to je čisto njegova zasebna stvar. Vendar samo na za to določenem mestu in času, nikakor pa ne propagirati in dokazovati svojo (versko) pripadnost prek delovnega mesta, ki ¡e socialističnega značaja in družbena last. Morda je zdaj to brezpomembno in celo nepomembno, toda nihče nam ne more zagotoviti, da nekega dne ne postane aktualen družbeni problem, ki bi zahteval ostrejše ukrepe širše javnosti, kakor se je to zgodilo v tem primeru, o katerem zdaj razpravljamo. Prvi korak, da do tega ne bi prišlo, je storjen danes in tukaj.“
ljani, bodisi kot univ. profespr, bodisi kot škof, je bil velik prijatelj, svetovalec in materialna opora za vse, ki jih je šovinizem naših sosedov pognal z rodne grude po svetu.
Kakšen je bil Rožmanov odnos do Nemcev, je značilno pismo z dne 2. septembra 1921, ki je objavljeno v njegovem življenjepisu. Pisano je po nesrečnem koroškem plebiscitu znancem na Koroško. V pismu škof Rožman pravi med drugim tudi tole:
„Prišel bi morda lahko tudi na Koroško -— a ne morem se premagati, da bi prosil celovško državno policijo za milostno dovoljenje, če smem iti pogledat v svoj domači kraj na grobove staršev. Ne, tega ne storim, da bi tujci, ki morda niti Korošci niso, odločevali, če smem kot domačin stopiti na rojstna tla. Gabi se mi to.“
Vemo, da pri svojih stikih s predstavniki okupacijskih oblasti, bodisi vojaškimi ali civilnimi, nikdar ni klečeplazil ali dajal kakršne koli koncesije na račun naroda ali stvari, ki jo je zastopal. Prav tako pa je z neverjetno potrpežljivostjo sprejel nase veletok obrekovanja in sovraštva, s katerim je rdeči zločin skušal oblatiti njegovo delo.
Pozivanje na ukrepe oblasti je kot videti kaj aktualno, in tisti Kerševa-nov „nekega dne“ je že dobil svojo aktualnost. Tako je vsaj videti iz vedno številnejših pojavov preganjanja. Na dnevnem redu so sodnij ski postopki zaradi poučevanja verouka, napadi na duhovnike zaradi njihovega socialnega ali prosvetnega dela ter zaradi zbiranja mladine po župniščih, kritika cerkvenega vodstva, da daje „politične“ izjave (zlasti po objavi raznih cerkvenih o-krožnic); prepoved zbiranja denarnih sredstev za sklad „Lačnih otrok“ v Sloveniji; pritisk na verski tisk, ki je prav zadnje čase prišel do izraza v policijskem preganjanju tednika „Družina“ in mesečnika „Ognjišče“ ter njunih urednikov in uredniškega ter u-pravniškega osebja.
Preganjanje pa sega tudi globje na področjih kot je vzgoja, kjer je popolnoma onemogočeno delo vsakemu verskemu državljanu pa naj režim, partija in tisk vedno poudarjajta, da je svoboda vere ustavno zagotovljena, in da je vera privatna stvar vsakega posameznika. Seveda tako „privatna“, do kdor je veren ne more javno delati V današnji „socialistični“ Jugoslaviji. To sovražno stališče do vere je prišlo do izraza tudi ob javni debati sedanje ustave. Ko sta najprej jugoslovanska, nato slovenska škofovska konferenca izdali svoje pripombe zveznemu in republiškemu osnutku ustave, glede točk, ki so se nanašale na svobodo veroizpovedi, je med partijskimi krogi nastalo tako razburjenje in so bili napadi v tisku na Cerkev tako siloviti in številni, kot še dolgo ne.
„Ne dopuščamo nobene igre“
Na take napade in na sedanji položaj Cerkve, ko je ta nenehno preganjana in so njene pravice kratene, je odgovoril zagrebški nadškof Kuharič z ostro obrambo. Pred časom je v enem izmed svojih govorov branil svoje stališče in stališče cerkvenega vodstva in vernikov. Njegovo besede so jasen odgovor partijskemu nasilju in jasna obrazložitev gledanja vernih na partijsko nestrpnost. Takole nadškof Kuharič:
„Zadnji čas ste mogli večkrat brati v raznih listih določene izjave, opozorila, celo pretnje na račun enega dela cerkvenega vodstva, ki naj bi prehajal na politično področje.
Ko smo dali svoje izjave v razpravah ob ustvarjanju nove ustave, smo to storili z najbolj poštenimi nameni in s prepričanjem, da poudarimo vse razsežnosti verske svobode. Ko smo v „Sporočilu javnosti“ spet pojasnili, kako razumemo versko svobodo in ko smo
Zakaj? Zato, ker je javno povedal, da je umor zločin. V načrtu t. zv. osvobodilne borbe, ki je bila le rdeča revolucija, je bilo, da je treba nasilno odstraniti vsakogar v naprej, ako se more le sumiti, da bi utegnil biti ovira pri načrtih rdečega nasilja. Tako so padali dan za dnem najvidnejši predstavniki zlasti slovenskega katoliškega življenja: politiki, akademiki, ugledni posestniki, cela vrsta duhovnikov, itd. Škof Rožman je- zločinu dal pravo ime. Zato vse sovraštvo proti njemu.
Pa jih ni sovražil. Pustil je, da je nekaj njegovih duhovnikov sodelovalo v vrstah t. zv. osvobodilne fronte. Postavil je vernikom v ozemlju, ki je bilo v oblasti rdečih, svojega generalnega vikarja, posredoval za talce, internirance, ne da bi vprašal, kdo je kdp in kaj je. Žal je bilo njegovo posredovanje dostikrat glas vpijočega v puščavi.
Težko je dobiti v zgodovini tistih časov iz vrst klera koga, ki bi bil tako krivično opsovan, obrekovan in obsojen kakor je bil škof Rožman.
Sovražniki mu lahko očitajo samo eno: da je bil neizprosen nasprotnik komunistične ideje in je kot škof to jasno povedal. In to ge dela velikega.
Un remedio definitivo
A mediados de la semana pasada el Poder Ejecutivo de la Nación, encarnado en la presídante María Estela Martínez de Perón, ha decretado el estado de sitio en todo el territorio de la República. Es esta una medida tendiente a poner coto definitivo a la acción de grupos, que desde las sombras tratan de perturbar ia paz y entorpecer el camino emprendido por el pueblo hacia la reconstrucción Nacional.
Con posterioridad a esa medida, se ha dispuesto también, que las fuerzas armadas custodien los edificios escolares y los alumnos que concurren a ellos, en previsión de que la campaña psicológica, desarrollada por los grupos subversivos, pudiera ser realidad y que se tomaran medidas directas contra Ios-niños, víctimas inocentes de la barbarie criminal guerrillera.
Amén de estas medidas, hay que emprender da una vez por todas una eficaz represión contra la guerrilla, amén de una decidida política en pro de la promoción de los sectores más pobres, y la revalorización de nuestras tradiciones, y nuestras costumbres. Todas esas medidas, unidas y conjugadas, constituirán el único remedio eficaz contra la corrosiva acción de las fuerzas subversivas.
Razgibanost v političnem življenju demokratičnih Slovencev na Primorskem
(Od našega dopisnika v Gorici)
Z nastopom jesenske sezone se je med goriškimi in tržaškimi Slovenci začela tudi nova dejavnost ne le na kulturnem in prosvetnem, ampak tudi na političnem področju. Niso se še polegli odmevi na zadnjo mednarodno manjšinsko konferenco v Trstu, pa so nastopih že novi važni trenutki v vsakdanjem političnem življenju naše dežele: od same krize deželne vlade Furlani j e-Julijske Benečije do posameznih nič manj važnih problemov pokrajinskih ter občinskih uprav na Tržaškem in Goriškem. Sama vladna kriza v Rimu pa še povečuje politično negotovost in s tem tudi nejasnost v lokalnem merilu.
Če se zaustavimo nekoliko ob slovenskem političnem življenju, bomo v gla vnem na kratko analizirali aktivnost dveh osrednjih političnih organizacij Slovenske skupnosti na Tržaškem ter Slovenske demokratske zveze na Goriškem. Na žalost tu še ni govora o samostojnem političnem delovanju v videmski pokrajini, zlasti v Beneški Sloveniji. Upati pa je, da bo tudi tam kdaj le prišel ugoden trenutek za začetek tega dela. In upamo, da to ne bo predaleč.
Zadnji teden je imela Slovenska skupnost svoj občni zbor, na katerem je pregledala svoje zadnje delovanje in si postavila nove politične cilje. Slovenska skupnost — tako včeraj kot danes — zbira res demokratične Slovence raznih nazorskih prepričanj, ki so uver-jeni v potrebo samostojnega slovenske-
opozorili na določena dogajanja in na določene javne trditve, ki jih imamo za nasprotne uresničevanju verske svobode, smo prav tako stali na področju svoje odgovornosti. Zato moramo vsa ta opozorila in obtožbe mogoče celo tudi pretnje mirne vesti odkloniti.
Mogoče zveni nekoliko čudno, a dogaja se tudi to, da nam škofom prek časopisov priporočajo, naj bomo poslušni papežu. Tako priporočanje imamo, naj milejše povedano, za zgrešeno in neumestno. Če gre za mir na svetu, je papež zanj in mi škofje smo prav tako zanj. Ta mir na svetu pomeni zaščitenost vsakega človeka, mir, dostojanstvo in spoštovanje slehernika na katerem koli delu zemlje. Zato imamo tudi sporočilo, naj poslušamo papeža, za povsem neumestno in čudno. Ne dopuščamo nobene igre na račun naše poslušnosti sv. očetu.
Prav tako ne moremo razumeti, da se nam dajejo nauki o koncilski obnovi. Na koncilu prisotni škofje smo se globoko vživi jali v velike misli koncila, zato mislim, da ni potrebno, da se nam dajejo nauki, kako razumeti in kako tolmačiti koncil. Koncil gotovo ni hotel blagosloviti ateizacije sveta!
Prav tako zavračamo vsakršno delitev cerkvenega vodstva v nenapredni del. To označenje duhovništva z nalepkami nima za nas nobenega pomena, kajti za nas je bistveno, kaj je resnica in kaj . je dobro Vse, kar je resnično, pravično in dobro, je za nas spre-
ga političnega nastopanja. Prav v tem se v bistvu ločijo od onih levičarskih Slovencev, ki so po navodilih Ljubljane že leta in leta udinjajo italijanskim „proletarskim“ strankam in se seveda v njih počasi utapljajo. Tako Slovenska skupnost kot SDZ sta odločno nasprotni taki za narodno manjšino pogubni politiki in stalno zagovarjata odločno potrebo po res samostojnem nastopu (saj tako delajo vse pametne manjšine, npr. Južni Tirolci s svojo Volkspartei).
Tudi v Gorici se je politično življenje med demokratičnimi Slovenci znova razgibalo. V Slovenski demokratski zvezi (SDZ) se Sedaj obe včlanjeni skupini, katoliško Slovensko ljudsko gibanje (SLG) ter laična SDS (Slovenska demokratska skupnost) pripravljata na reorganizacijo, s katero želita poživiti in preurediti to skupno politično predstavništvo. Prav to jesen je SDZ začela tudi izdajati lastni politični mesečnik „NAŠA POT“, ki informira našo javnost o delu SDZ ter komentira politično dogajanje nasploh. Vsa ta dejavnost je usmerjena v večje zainteresirani e slovenske javnosti za skupno stvar, obenem pa v nekem smislu že pomeni pripravo na bližnje upravne volitve, ki bodo prihodnjo pomlad. Prizadetost slovenskih političnih dejavnikov kaže tudi pravi izraz politične volje velikega dela Slovencev v Italiji v borbi za svoje pravice in ohranitev ter okrepitev demokracije in svobode.
A. B.
jemljivo. Vse, kar nasprotuje resnici, pravici ln dobremu poedinca, družine, naroda, za nas ni sprejemljivo.
Ni potrebno, da nas kdo uči, kako je treba ljubiti človeka, domovino in svoj narod! Nam je tu najpopolnejši učitelj Jezus Kristus, ki je razodel največjo mero ljubezni. Njegova mera ljubezni je umreti za druge.
Očita se nam, da poskušamo deliti družbo n;a. vernike in nevernike. Vsesplošno naravno načelo je, da ima slehernik pravico živeti po svojem prepričanju. Potemtakem vprašanje vere ali nevere ne bi smelo biti postavljeno, kadar gre za pravice vsakega človeka do kruha, stanovanja, službe. Če se danes mnogi verni profesorji in učitelji ne upajo javno priti v cerkev v mestih službovanja, kdo je za to odgovoren? Mislim, da za to ni odgovorna Cerkev.
Ponovno trdim, da človek ne živi samo od kruha. Za človekovo življenje je potrebna tudi božja beseda, potrebne so duhovne vrednote, človek ni samo telo, človek ni samo želodec, ki bi ga zadoščalo osrečiti s kosom kruha. Človek je daleč globlja resničnost, božja podoba je, poklican je, da zavestno in globoko živi svojo skupnost z Bogom. To ne more nikomur škoditi, to ne mere biti proti nikomur naperjeno.
Naj vsi, s katerim še srečujemo vsak dan, občutijo, da ne trosimo razdorov in delitev! Naj občutijo, da nosimo Kristusovo ljubezen, s katero želimo objeti vse ljudi!“
ZNAKI NOVE SVETOVNE GOSPODARSKE KRIZE
Pred 45 leti se je s finančnim razsulom njujorškem Wall Streetu začela velika finančna in gospodarska kriza, ki je zajela praktično ves svet. Dobra tri leta je trajalo, da so se nekatere zahodne države začele iz krize izmotavati ter se je svetovno gospodarstvo spet začelo vračati v normalno stanje.
Kakor takrat, tako tudi danes večina državnikov o resnosti nevarnosti nove krize ne govori. Tu in tam se oglašajo svarilni glasovi, toda ni državnika, ki bi hotel ali znal odgovoriti na vprašanje, kako moderno gospodarstvo urediti, da do krize ne bi znova prišlo, z vsem kar hudega prinese s seboj: brezposelnost in velike družbene nemire.
Daši od Tokija do Washingtona in od Londona do Pariza danes poudarjajo, da posebnih drastičnih ukrepov v svetovnem gospodarstvu ne bo treba uvajati, ker je prebivalstvo v modernih državah s socialnimi zakonodajami in zavarovanju danes bolje zaščiteno, kakor je bilo pred pol stoletja, nam hiter pogled v razmere poda vendarle nero-žnato sliko.
Francija, tradicionalno država z največjo blaginjo v Evropi, ima dane» več brezposelnih, kakor kdaj koli po 2. svetovni vojni, stavke pa so na dnevnem redu. Anglija je v gospodarstvu praktično na tleh, poleg tega pa še v politični krizi v zvezi z irskim vpra • šanjem.
Italija je pogreznjena v kaos. Portugal lebdi na robu nereda, Španiji gr o zi podobna nevarnost, ko bo umrl Franco. Japonski gospodarski razmah se hitro razblinja, južna Azija razpada, veliki predeli Afrike umirajo od lakota, bogati arabski šejki pa so nagrmadili takšne količine petrodolarjev, da ne vedo kam z njimi.
V ZDA se je vlade in prebivalstva po Watergatu polastila neke vrste utrujenost, ki za svobodni svet postaja vedno bolj nevarna. Preplašeni so zaradi naraščajoče inflacije in vzporednega industrijskega zastoja.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je žalostna tolažba izgovor, da so manj razvite države v še slabšem položaju, kakor industrijski svet. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da nobena demokracija ne more dolgo životariti z inflacijo, ki preseže 20 odstotkov letno.
Za dokaz navajajo najprej latinsko Ameriko, kjer prednjači Čile s 745 odstotno letno inflacijo. Sledi južna Azija, kjer se v Južnem Vietnamu spopadajo s 68 odstotno letno inflacijo, nato pa preidejo na druge države, kjer se vlade z inflacijo bijejo takole: inflacija na Islandu znaša 43.8%, v Pakistanu 32,1%., v Brazilu 28,7%, v Ekvadorju 28,4%, v Indiji 28%, v Argentini 27,4%, v Portugalu in Turčiji 25,9%0 ter na Japonskem 24,2%.
Glavni vzrok vedno večje inflacije po vsem svetu je arabsko zvišanje cen petroleju, ni pa prezreti tudi vedno večjih zahtev prebivalstva po udobju v državah, kjer jim ga dosedanji razvoj
ne more nuditi v toliki meri, kakor v industrijskih državah.
V ZDA je bil eden glavnih vzrokov' inflacije vietnamska vojna zaradi velikih stroškov, ki jih je naprtila Wa-shingtonu. Da se je delno rešil pritiska, je Washington svojo inflacijo začel izvažati.
K inflaciji je treba prišteti še pro blem svetovne prehrane. Daši se hrane pridela dovolj za vse ljudi na svetu, doslej še nihče ni iznašel sistema, kako bi to hrano uspešno porazdelili. Povrhu so Arabci štirikrat zvišali ceno petroleju in vsa gospodarska zgradba svobodnega sveta se nevarno maje.
Opazovalci ugotavljajo, da je izhodov iz tega stanja več, med njimi odločnost posameznih vlad in sodelovanje prebivalstva pri njihovih gospodarskih načrtih, omejevanje nekontrolirane potrošnje energije ter zlasti hitro iskanje novih virov energije, da bo petrolej potisnjen na drugo mesto.
Znani ameriški časnikar Sulzberger je ob gornji svetovni sliki zapisal, da ne smemo pozabiti da so ZDA dobili med krizo* leta 1930 Rooseveltov New Deal z radikalnimi socialnimi reformami, ki so rešile severnoameriško demokracijo, Evropa pa je dobila Hitlerjev nacizem, ki je njo in z njo ves svet pogreznil V strahote 2. svetovne vojne in njene posledice, ki jih čutimo še danes.
Ob proslavi 57. letnice novemberske komunistične revolucije v Rusiji je kitajska komunistična vlada poslala sovjetski vladi v Moskvo noto, v kateri ji sporoča, da je z njo „pripravljena podpisati nenapadalni pakt.“
Opazovalci ob tej nepričakovani novici ugotavljajo, da je prišlo do nenadnega obrata v kitajski zunanji politiki, čigar končnih posledic še ni mogoče predvidevati. Prav tako opazovalci ugotavljajo, da trenutno še niso mogli ugotoviti pravega razloga za to spremembo kitajske zunanje politike do Moskve.
V	zadnjih dveh letih je sovjetski partijski vodja Brežnjev dvakrat izjavil, da so v Pekingu sovjetske predloge za podpis nenapadalnega pakta med ZSSR in Kitajsko ali zavrnili ali pa jih sploh ignorirali.
Kitajski uradni krogi so obakrat objavili, da smatrajo sovjetske ponudbe za „rusko hinavščino“, v svoji noči Moskvi pa sedaj trdijo, da ideja predstavlja del obširnega kitajskega zunanjepolitičnega programa o izboljšanju odnosov med obema državama, o čemer da sta se že dogovorili leta 1969, se pravi pred petimi leti.
V	svoji noti sedaj Kitajci tudi zahtevajo od sovjetov, da je njihova ponudba za nenapadalni pakt vezana na pogpj, da sovjeti čim prej in čim dlje umaknejo svoje vojaške oddelke od so-
Mednaroslni teden
NA ZASEDANJU Mednarodne prehrambene konference v Rimu so Kitajci, namesto da bi povedali, kaj mislijo storiti za rešitev prehrambene krize, napadli ZDA in druge razvite države, da so one krive sedanjega stanja. Tudi ZSSR se ni hotela odzvati pozivu ameriške delegacije, da se vključi v skupini držav, ki bi se resno zavzele za reševanje prehrambenega problema. Opazovalci ugotavljajo, da konferenca ne bo uspela, kakor je bilo predvideno.
PO CESTAH brazilske industrijske prestolnice Sao Paulo se potepa 70.000 sirot brez staršev, ki ne delajo niti ne hodijo v šolo. Oblasti brezuspešno iščejo rešitve temu problemu, ki postaja iz leta v leto resnejši, ker iz njihovih vrst mestni kriminal rekrutira nove moči. Poleg teh 70.000 sirot je v Sao Paulo še ok. 600.000 otrok, ki sicer živijo s starši, toda v najrevnejših okoliščinah in prav tako skoro brez kontrole. Sao Paulo šteje osem milijonov prebivalcev.
BRITANSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA je ugotovila, da nekatere kitajske restavracije v Londonu spadajo v verigo postojank kitajske vohunske mreže v Angliji. Opazovalci ugotavljajo, da zadnja leta po vsem svobodnem Zahodu, tudi v latinski Ameriki, narašča število kitajskih restavracij.
vjetsko-kitajske meje. Istočasno dodajajo, da bo kitajska vlada storila vse, da „brani revolucionarno prijateljstvo med sovjetskimi in kitajskimi ljudstvi“ ter da „načelne razlike med Moskvo in Pekingom ne smejo preprečevati normalizacije meddržavnih odnosov in zvez.“
Tu hoče Peking, ugotavljajo opazovalci, ločiti vprašanje ideoloških razlik z Moskvo od vprašanja odnosov med ZSSR in Kitajsko kot državama.
Kitajski funkcionarji na poslaništvu v Moskvi so v zvezi s pekinško ponudbo Moskvi za podpis nenapadalnega pakta med obema državama izjavili, da je „zanimiva“, nadaljnjih izjav pa časnikarji od njih niso mogli dobiti. Vendar je bilo v minulih tednih opaziti, da kitajski funkcionarji že niso hoteli več toliko razpravljati od odnosih med Kitajsko in ZSSR z zahodnimi časnikarji, kakor so to delali prej, ko so navadno Moskvo istočasno tudi napadali kot „imperialistično silo, ki skupaj z ZDA hoče zagospodariti svetu.“ Sedaj za odnose med ZSSR in Kitajsko kitajski funkcionarji pravijo, da je to „zelo zapleteno vprašanje“.
V ČILU je vlada podržavila vilo umrlega čilskega partijskega milijonarja pesnika Nerude, ker ni bila njegova last, temveč last čilske kom. partije, ki je sedaj prepovedana.
Kitajska ponuja ZSSR nenapadalni pakt
OBRAT V KITAJSKI ZUNANJI POLITIKI DO MOSKVE
„Glej torej, da luč, ki je v tebi, ne bo tema!“
Evangelij sv. Luka, 11, 35
Iz življenja in dogi
Da postavi neko mejo v že skoro nekontroliranem delovanju prevratnih sil, je vlada, s predsednico gospo Mario Estelo Martinez de Peron, pretekli teden posegla po enem najostrejših sredstev: razglasila je obsedno stanje v vsej državi.
Ni to prvič, da se Argentina nahaja v takem stanju. V komaj pretekli zgodovini je isto orožje uporabil že predsednik dr. Frondizi, še bliže pa vojaška vlada. To stanje je trajalo do odhoda generala Lanusseja s predsedstva države. Celo predsedniške volitve marca leta 1973, so se vršile v obsednem stanju.
Tudi to stanje ni tako, kot ga je sicer navajena Evropa. Mimo se odvija naprej celotno življenje, zborovanja sindikalne in politične vsebine (seveda s predhodnim policijskim dovoljenjem), znanstvena zasedanja, pa tudi kulturne in športne manifestacije. Obsedno stanje se opazi le v policijskem postopanju ter v sodnijskih procesih. Varnostnim organom je s tem vsaj delno
Kaj pišejo
V belgrajskem časopisu „NIN“ z dne 21. julija t. 1. so bili objavljeni nekateri primerjalni podatki glede Slovencev in Srbov. Iz teh podatkov je razvidno tole: V Jugoslaviji je Slovencev 8%;. Če pa pogledamo, koliko je v Jugoslaviji zaposlenih Slovencev, pa vidimo, da jih je zaposlenih 15%. V letu 1912 je bilo od 1.000 Slovencev zaposlenih 341, dočim je bilo od 1.000 Srbov zaposlenih samo 189, povprečje za vso državo pa je znašalo 203. — Na 1.000 Slovencev pride 71 telefonov, dočim jih pride v Srbiji 42 na 1.000 Srbov. Na
1.000	Slovencev pride 114 osebnih avtomobilov, v Srbiji 44. Še večja razlika v korist Slovencev je pri motornih vozilih, tovornjakih, traktorjih in kolesih. -—- Površina stanovanja za eno osebo v Sloveniji znaša 16,9 m2, v Srbiji 13,3 m2. — Na enega zdravnika pride v Sloveniji 629 prebivalcev, v Srbiji 753 prebivalcev, na Kosovem polju celo
jan ja v Argentini
omogočeno nekoliko bolj uspešno delovanje.
Da pa vlada namerava v boju proti prevratnikom uporabiti vse sile, je dokaz, da je v to akcijo poklicala vojske. Kot smo že poročali v zadnji številki, jc prišla do izraza kampanja vesti, češ da bodo gverilci pobijali osnovnošolske otroke (enega otroka, eno učiteljico in eno ravnateljico na dan), dokler ne bi sedanja vlada odstopila. Kampanja je bila bolj psihološke vsebine, vendar je vlada določila, da vojaški oddelki stražijo šolska poslopja in njihovo prebivalstvo, da ne bi prišlo do morebitnih dejanskih izvedb kriminalnih groženj.
Medtem ko vlada tako napenja sile za rešitev težkega položaja, se ljudstvo sprašuje, do kam si bodo upali gverilci, in do kje bo vlada dovolj močna, da jih potisne ob steno. Ljudstvo na splošno ne odobrava indiskriminiranega za-Lranja, vendar si v današnjem položaju praktično za vsako ceno želi reda in miru. Tistega obljubljenega miru, ki ga deslej še ni bilo.
SSovencih
2.155 prebivalcev1, držtavno povprečje pa je 814 prebivalcev. — Zaslužek v Sloveniji je za 12,8% večji od povprečnega zaslužka v Jugoslaviji.
Na osnovi gornjih številk je časopis „NIN“ postavil trditev, da je življenski standart v Sloveniji za 10 let pred povprečnim jugoslovanskim standartom. Kako je to mogoče, se vprašuje pisec omenjenega članka, in na to vprašanje odgovarja takole: Slovenci ljubijo den. V Sloveniji je „kult dela“: kdor ie more, dela. V vsaki družini dela po več oseb. Zelo visok je odstotek zaposlenih žena. Brezposelnih sploh ni v Sloveniji. Slovenci radi hranijo denar, si zidajo primerne hiše in jih opremljajo z modernim konfortom. če hočemo tudi mi Srbi vse to doseči — tako zaključuje stva, kot da posnemamo Slovence in se pisec članka — potem ni drugega sred-od njih učimo. .	- ....
mwENtëems
6 ymmam
m miENmr
„SLOVENSKA GIMNAZIJA V CELOVCU JE STRUP“ tako glasi napis, ki ga nosi 12 letni otrok. Dogodilo se je 13 oktobra, ko je 6000 nemških Korošcev v Celovcu manifestiralo pod okriljem šovinističnega protislovenskega Heimatdien-sta. Tako je današnje vzdušje na Koroškem.
Dr. Ljubo Sire: dva univerzitetna ekonomska
učbenika
Kakor smo svoječasno poročali, je dr. Ljubo Sire, profesor za politično ekonomijo na univerzi v GIasgowu v Angliji izdal v založbi Windenfeld & Nieholson, London, dve učni knjigi za univerzitetni študij ekonomskih ved, in sicer: Obris mednarodne trgovine ter Obris mednarodnih financ. Prva knjiga nosi posvetilo: Angliji, deželi tolerance, druga pa: škotskima univerzama v Glasgowu in Dundeeju, mojim kolegom in študentom.
Obris mednarodne trgovine, s podnaslovom: pretakanje dobrin in delitev proizvodnje med državami je razdeljen na šest poglavij, v dveh delih, v katerih pisec poda najprej splošen pogled na tvarino, ko govori o podjetjih v mednarodni trgovini, njihovem delovanju v različnih okoljih in o vplivu vladnih gospodarskih odločitev na njihovo delovanje, nato pa o razvoju mednarodne trgovine skozi stoletja.
Drugo poglavje govori o mehaniki cen v mednarodni trgovini, kamor spada sistem cen med posameznimi državami, njegovi nedostatki, prav tako tudi komunistični način globalnega gospodarjenja, čigar pomanjkljivosti so v celoti razvidne, nakar nakaže dinamični način mednarodne trgovine cen, vendar
ugotavlja, da ni mogoče „nič trditi zagotovo: kaj se bo zgodilo, je v najboljšem slučaju le dobro informirano ugibanje. To velja za gospodarsko življenje na splošno, še bolj pa za mednarodne gospodarske odnose, kjer so okoliščine še bolj različne.“
V	poglavju o razvoju teorij o mednarodni trgovini omenja doktrine pred Ricardom, na kratko obdela Rieardovo doktrino, se pomudi pri primerjalnih stroških in povprečni narodni proizvodnji, pri eliminaciji Ricardovih sim-plifikacij pa razpravlja o prevoznih stroških, „ki so čestokrat neupoštevani v gospodarstvu in to ne samo v Ri-cardovem enostavnem modelu.“
V	moderno gospodarstvo so bili postopoma vnešeni razni odločujoči faktorji, tako prej omenjeni prevozni stroški, dalje uporaba denarja samega, različnih, ne samo konstantnih stroškov in več kot en sam faktor proizvodnje, dalje vedno več dobrin in v vedno številnejših državah, nakar so se pojavile vedno nove in nove gospodarske teorije, iz katerih se razvija današnji gospodarski sistem v svobodnem svetu, s svojimi vedno spremenljivimi faktorji proizvodnje, tehnike, učinkovitosti dela, dinamike povpraševanja v mednarod-
ni trgovini, iz česar je možno končnj ugotavljati celoten porast gospodarstva.
V	četrtem poglavju se pisec ozre na učinke vpeljave trgovine na življenje, nakar v drugem delu, ki ga začenja s petim poglavjem prikaže razloge za vladne intervencije v gospodarstvu, ki so na eni strani politični in drugi negospodarski razlogi, na drugi strani pa gospodarski ter tkim. zaščitni. Po proučitvi metod komercialne politike dr. Sire pokaže na učinke intervencije v mednarodni trgovini.
V	šestem, zadnjem poglavju te knjige dr. Sire razpravlja o sedanjih problemih gospodarske politike, kamor spada GATT in liberalizacija trgovanja, obnova po vojni in ostali proble-blemi mednarodne trgovine. Pisec ni pozabil na problem gospodarske integracije, kjer razčlenja vrste gospodarskih skupnosti in piše o učinkih gospodarske integracije. Problem zunanje trgovine razvijajočih se držav je posebej obdelan, prav tako problem cen njihovih osnovnih surovin, njihove gospodarske slabosti, kratkoročne in dolgoročne rešitve teh problemov. O danes splošno modernem vprašanju večnarod-nih podjetij dr. Sire razpravlja posebej, prav tako o njihovih teoretičnih in praktičnih problemih, s čemer zaključi svojo prvo knjigo.
Druga knjiga: Obris mednarodnih financ vsebuje sedem poglavij. Zače-
nja z materijo o mednarodnih plačilih, kjer razpravlja o valutah v mednarodnih transakcijah o mednarodnih pogodbah in računih, o metodah plačevanja ter o menjalnih tarifah in trgih.
Plačilne bilance, izgube in dobički, dalje mednarodno gospodarsko ravnotežje, vse to je posebej obdelano: elementi, ki vplivajo na mednarodno gospodarsko ravnotežje, prav tako elementi, ki ga podirajo. Procesi mednarodnih gospodarskih prilagoditev zaslu žijo posebno poglavje in podpoglavje o financiranju, mehanizmu prilagojeva-nja učinkov in medsebojnih vplivov.
V tej knjigi je obdelano tudi vprašanje določenih in nepremakljivih ter gibljivih menjalnih tarif, problem zlate podlage mednarodnih financ ter u-mestnost Mednarodnega finančnega sklada, o čigar sistemu poda kritiko.
Zaključi z reformo Mednarodnega finančnega sklada, poda dve rešitvi, ki sta bili opuščeni ter se pomudi pri debati o reformah svetovnega finančnega sistema.
Obe knjigi sta opremljeni s statistikami in formulami ter zadevnimi geometričnimi črteži, prav tako s pregledom številnih del o gospodarskih in finančnih problemih, ki jih pisec priporoča študentom ekonomije za poglobitev znanja in spoznavanja mednarodnega gospodarstva in financ.
Dr. Ljubo Sire v svojem uvodu v
prvo knjigo sam pribija: „V gospodarstvu nima dejanske vrednosti teoretična togost in perfektnost temveč praktična koristnost. Zato je treba matematične in geometrične ilustracije rabiti previdno. Lahko namreč dajo vtis preciznosti, ki je v njih dejansko ni. Če bi bilo možno gospodarsko dejavnost razkosati v jasno razvidno enostavnost odnosov, kakor to zahteva matematična natančnost, bi bilo življenje mnogo bolj enostavno. Toda ljudje so zapletena bitja ter more njihova nestalnost sprevreči kateri koli tehnični koeficient.“
Ker sta obe knjigi predvsem namenjeni univerzitetnim študentom ekonomije, pa seveda tudi vsem, ki imajo opravka s temi problemi ali pa jih zanima kot materija sama v sebi, dr. Sire za konec svojega uvoda v drugo knjigo zapiše: „Pisec bo zadovoljen, če bo >o tej knjigi bralec spoznal, kako medsebojno zapleteni so gospodarski odnosi med državami sveta in kako je ta zapletenost neizogibna, če hočemo ohraniti sedanjo visoko življenjsko raven in jo vsaj izboljšati v manj srečnih predelih sveta.“
Cena knjigama je v Angliji funt za vsako. Slovenski študentje ekonomije, ki jim je mar čim temeljitejša poglobitev tega študija, bi vsekakor morali imeti obe knjigi v svojih knjižnicah.
PF
f%lowï^<e
CELJE — Celjsko Slovensko ljudsko gledališče je kot svojo tretjo premiero postavilo na oder Finžgarjevo „Razvalino življenja“. Kritik je napisal, da je občinstvo to ljudsko dramo dobro sprejelo, režija pa vendar ni prav dobro vedela, kako naj delo predstavi: Tako je delo nekako ostalo na pol poti ■— nekaj je bilo abstraktno polsodobnega, ostala polovica pa je ostala na pol pota med „folklorno vezenino s kolonialnimi čevlji in negotovo nihajočo mentaliteto nekaterih likov, kakršni bi bili lah -o današnji povratniki iz Nemčije“.
NOVA GORICA — Goriški Avto-promet je predložil goriški občini predlog, naj bi gondolsko žičnico na Sveto Goro — v Titovini jo imenujejo Skal-nica — ukinili in razprodali po kosih, ker cele pač ni moč prodati. Žičnica je razmeroma nova, saj so jo zgradili leta 1968 in je začela obratovati 13. avgusta 1968. Toda od takrat dalje je žičnica prinašala Avtoprometu samo izgubo, ker ni bilo toliko romarjev kot pred vojno. Takrat je obratovala manj-t* ša žičnica, ki je prepeljavala letno nad
100.000	potnikov, sedanja pa le kakih
65.000.	Predvojna žičnica je imela le šest sedežev, sedanja pa 34. Zaradi nerentabilnega obratovanja je žičnica v sestih letih „prislužila“ že 2,2 milijona dinarjev čiste izgube.
LJUBLJANA — Cene življenskih potrebščin štiričlanske družine v Sloveniji so se po uradnih podatkih zvišale od septembra 1973 do septembra 1974 za okoli 25%. Hrana se je v tem razdobju zvišala za 24,7%, tobak in pijače za 15,4%, obleka in obutev za 27,8%, stanovanja za 9,7%, kurjava in razsvetljava za 40,9%, stanovanjska oprema za 33,8%, higienske potrebščine 'a 42,8%, kultura in razvedrilo za 34,3%, promet pa za 39,0%.
ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega muzeja so 25. oktobra odprli razstavo akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča in dela kiparja samouka Franceta Tavčarja.
LJUBLJANA — Na ljubljanski kliniki za kirurgijo srca sta ing. Branko Kocbek in medicinski tehnik Martin Hostnik izdelala napravo, ki se imenuje „pacient EKG monitor“. Ta elektronski aparat bodo uporabljali v glavnem pri vgrajevanju „pacemakerjev“. Strokovnjaka sta napravo izdelala v slabem letu, je pa menda izredno enostavna za upravljanje.
KAMNIK — Živilska industrija ETA iz Kamnika je letos predelala okoli 6.000 ton povrtnin. Od tega je polovico proizvodnje’ dobila od domačih slovenskih pridelovalcev, še pred nekaj leti si je ETA morala poiskati kar 90% povrtnin za konzerviranje v južnih krajih Jugoslavije, pred tremi leti pa se je tovarna odločila, da bo skušala najti „surovine“ kar v Sloveniji. In je kar šlo: letos so že več kot polovico kumaric dobili z Dolenjskega, večino rdeče pese dobe iz okolice Kamnika; poskusno so tudi pričeli ob Muri gojiti papriko. Toda vso čebulo in zeleni paradižnik še vedno kupujejo v .okolici Sremske Mitroviče. Včasih znani „likarji“ so torej odpovedali in ne goje več čebule...
L JUBLJANA — Pedagoško-znan-stveni svet ljubljanske univerze je 22. oktobra na svoji prvi seji po počitnicah razpravljal o vprašanjih vzgoje, iz> braževanja in raziskovalnega dela. Svet se je ustavil tudi pri „naložbah“ in
SLOVENCI V
BUENOS AIRES ŠoJski izlet
Kot je bilo napovedano je bil 2. novembra izlet vseh osnovnošolskih tečajev v prostrani park Ceferino Namun-cura. Lepo je bilo videti prihajati velike avtobuse polne otroškega drobiža. Okrog 500 nas je bilo pod vodstvom učiteljev. Vsi veseli in zadovoljnih obrazov. še sonce se je smejalo, ker je bil res krasen dan, ki ga je naredil sam Gospod. Seveda brez božjega blagoslova ne sme iti, zato je veljal prvi pozdrav Stvarniku pri sv. maši, ki je bila kar na prostem pod milim nebom v senci mogočnih dreves. Sv. daritev, ki jo je imel katehet dr. A. Starc, so spremljali otroci z mašnimi pesmicami. Po maši pa kot bi jih kdo podil, so se vsi razleteli po obširnem prostoru, ki je bil iz gostoljubnosti lastnika ves dan na razpolago. Večina se je posedla kar po tleh po zeleni trati. Med košatimi dre-
Slavje obletnice Slovenskega doma v Berazategui ju
povedal, da bodo prihodnje leto začeli graditi dva nova študentska doma, dva pa bodo obnovili. Nič pa ni povedal o graditvi nekaterih objektov, ki kar kriče po rešitvi. Tako okostnjak biotehniške fakultete pod Rožnikom že nekaj let razpada in propada, tudi se niso dosti ustavili pri vprašanju gradnje ekonomske fakultete za Bežigradom in pri gradnji poslopja medicinske fakultete.
BLED — Na Bledu so izpraznili stari Park Hotel, ki naj bi ga začeli rušiti konec oktobra. Toda... tik pred rušenjem so se pojavile govorice, da niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih je Ljubljanska banka postavila ob odobritvi posojila. Inštitutu Jožef Štefan iz Ljubljane pa je izdelal študijo, v kateri pravi da bi gradnja, kot je predvidena za novi Park Hotel, imela škodljiv vpliv za vso okolico, predvsem pa za samo Blejsko jezero.
LJUBLJANA — Na seji družbenopolitičnega zbora“ SRS 25. oktobra je „delegat“ Emil Rojc vprašal, ali obstaja kak zakonski ukrep proti škodljivi propagandi tujih dopisnikov, ki delujejo v Jugoslaviji in pošiljajo laž-njiva poročila svojim listom. Vprašanie so poslali Izvršnemu svetu (vladi), Ki bo poslal odgovor na prihodnjo sejo...
Umrli so od 18. do 25. oktobra 1974:
LJUBLJANA — S. Aleksandra — Marija Lokošek, Marijina sestra; Edo Tavzelj, gradb. tehnik; Mara Zadnikar, upok.; Bogo Pleničar, up. bančni uradnik; Ivanka Mandeljc, up.; Jože Ču-perla; Stanko Močnik; Jože Černelč; Ivan Smerdel, up.; Jože Rahne, up ; Terezija Dragan, gospodinja; Ivan Štiglic; Heda Derganc r. Tauber; Mirim Bajec, 89, up.; Evstahija Baloh, up.; Adolf Mlinar; Pepca črnjač, b. trgovka; Štefka Pozničj^p.; Ivanka Korošec r. Kovačič; Bojana Balan; prof. Drago Pur, v. gradb. svetnik; Jožko Štok; Marija Pečnik; Fani Škarja; Frančiška Dobrota r. Anžur; Marica Pustišek r. Gačnik, 88; Mara Metlikovič r. Žigon, 83; Marija Stanič r. Arh; Gorazd Berce, gradb. ing.; Frančiška Naglič, up.; Mihael Kavčič, up., borec za sev. mejo 1918-19; Marija Primar; Uršula Bec r. Avžlahar; Frančiška Dimnik r. Plevnik; Mjuška Modrijan r. Zabukov-šek; Tinca Erjavec r. Aleš; Alojzija Svetlič r. Pucelj, 88; Franc Zajec, up, 94.
RAZNI KRAJI — Marija Vrabl r. Velnar, up. učit., 86, Maribor; France Kraljič, 82, posestnik, Tomišelj; Terezija Birk, Dob pri Domžalah; Anton Soršek, up., 69, Medvode; Anton Pipan, obr. gasilec, Savlje; Ivan Marinšek, 47,
D.	M. v Polju; Jože Ribezi, up. pismonoša, Celje; Pavla Ložar r. Vuga, Cel-lje; Viktor Beguš, 88, up. vlakovodja, Šmarje-Sap; Franc Krnc, delavec, Novo mesto; Marjana Prosen, šivilja, Šenčur; Rozika Videnšek r. Jesenek, Celje; Lovro Čepon, čuvaj, Gameljne; Martin Koncilja, v. rudarski nadzornik, Trbovlje; Marjana Pelikan r. Lebar, Celje; Nata Filač, Gornji grad; Boža Gašperlin, Kranj; Janez Ambrožič, Bled, Marija Korošec r. Aber, perica, Bizovik; Jože Kokol, up. aranžer, Celje; Andrej Marin, str. ključavničar, Komenda; Slavko Štefan Cvenk, gostilničar, Šempeter; Frančiška Zajc r. Dečman, Domžale; Franc Majhen, Vir pri Domžalah; Franc Rus, Planina pri Rakeku; Anton Vičič, Tržič; Davorin Ka-linšek, veterinar v pok., Celje; Ivo Ceh, up. učitelj, Sp. Kamenščak; Franc Lu-doviko, Zagorje ob Savi; Janez Kadivc, Dol; Marija Šušteršič, Smolenja vas; Marjana Bačnik r. Žirovnik, 86, Glin-ca; Edo Gniušek, up., Maistrov borec; Anton Mahkovec, Trbovlje; Viktorija Matičič r. Samec, 86, Kamnik; Maks Plohl, radiotehnik, Ljutomer; Marija Zupan, Jesenice; Jože Nagode, „generalmajor“, Novo mesto, pokopan v Rovtah; Jože Gregorič, up., Kamnik; Leo Lukež, up. dentist, Koper; Rozalija Brojan r. Kušar, 74, Domžale; Franc Čertanc, up., Trbovlje; Leopold Sotel-šek, up., Kranj.
ARGENTINI
vesi so razgrnili svoje dobrote, da si napolnijo lačne želodčke. Po tem vsakdanjem obveznem opravilu se je začela prosta zabava. Najmlajši so ostali le okrog učiteljev, ki so- se z njimi igrali. Pogumnejši fantiči in dekliči pa so si sami znali poiskati razvedrilo. Brez brcanja žoge seveda nikjer ne gre. Po končani igri si že na obrazih videl kje je zmaga — nasmejan obraz na eni strani, čmernost na drugi strani. Strašno je mikal bazen. Pomislite, še slikali smo se „za spomin“. Ko je tehnika tako na višku se bo najbrž videlo kako smo zagoreli „kot purmani“. Da bi le šolske ure tako hitro minile, kot je čas na izletu, so govorili otroci. Ura je neizprosna; ob 6 pop. smo se odpravljali na avtobuse in odšli proti domu. Navdušenje in zadovoljsvto je bilo videti na vseh obrazih. Kako tudi ne. Najmlajši in največji, vsak po svoje, je prišel pri zabavi na svoj račun.
Vso pot je odmevala iz otroških grl
Pisati o slavju obletnice Slovenskega doma v Berazategui ni težko, zaradi prijaznosti prirediteljev, pestrosti sporeda, urejenosti postrežbe in obilnosti gostinskih ,obrokov, kar je vse že prešlo v tradicijo, ki se ohranja iz leta v leto na tej slovenski postojanki v južnem delu Velikega Buenos Airesa.
Bog je slovenski skupnosti v Berazategui minulo nedeljo, 10. t. m., podaril še izredno lep, lahko bi rekli, poletni dan, tako da ni bilo problema, ne za prireditelje ne za goste preživeti prijetne ure v prosti naravi pod vedno bolj košatim drevjem na vrtu doma.
Dopoldanski spored se je začel s sv. mašo, ki jo je daroval delegat slov. dušnih pastirjev v Argentini msgr. A. Orehar. Dviganje argentinske in slovenske zastave visoko na drog je tokrat spremljala slovenska godba mladih fantov, ki jo vodi v Slomškovem domu Tone Skubic. Pozdravni nagovor pa je izrekel številnemu občinstvu, ki se je do takrat zbralo na vrtu, predsednik doma Jože Vidmar.
Že med opoldanskim odmorom, ki so ga gostje izkoristili za kosilo in za požirek rujne kapljice, se je senčni vrt začel vedno bolj polniti, tako, da so bili do treh popoldne, ko se je začel kulturni del programa, skoro vsi prostori polno zasedeni.
Program se je razvijal pod geslom: Slovenija —, rojstvo njeno in življenje.
Na velikih plakatih ob desni strani vrat so bili spretno narisani zemljevidi slovenskega ozemlja, od naseljevanja naših prednikov leta 568 po Kr., preko velike Samove države (623—658),
pesem: Naša mlada leta so nam kot rožni cvet»..
Ostali pa, ki ste to pot ostali doma vam je lahko žal, da se niste pridružili. Doživljali bi z nami. V naših srcih pa bo ostal zopet en spomin več na prijetno otroško srečanje.
MENDOZA
Dan naših mamic in očetov
V	nedeljo, 20. oktobra so ga pripravili naši mali iz Slovenskega tečaja sv. Cirila in Metoda. K proslavi materinskega dne so povabjli tudi očete, ker imamo oboje enako radi.
Že pri dopoldanski maši smo se v molitvi in prošnjah spomnili naših staršev. Popoldne pa je bila v dvorani na šega Doma prisrčna prireditev, ki vsako leto v topli iskrenosti poveže nase roditelje in otroke.
Poslušali smo nekaj otroških pesmic Prvi dve sta bili posvečeni „mamici“ in „,dčku“, nakar so vsi. mali iz odra poleteli vsak k svojim staršem, z rdečim nageljčkom in duhovnim šopkom v ro ki, da so jim čestitali. Nato pa so jim zapeli še nekaj pesmic, deklamirali, recitirali priložnostne tekste in končno še predstavili dva prizorčka o „bolni mamici“ in „Pokonci izpod korenine.“
Vso prireditev je z velikimi žrtvami pripravila učit. Lenčka Božnar, razvoj programa je spremljala z razlago gdč. Anica Grintal, vrtec je vodila vrtnarica Francka Grintal, petje pa prof. B. Bajuk.
Naj bi dal ljubi Bog, da bi v srcih naših malih ostala zakoreninjena za vse življenje njihova ljubezen do matere in „njene slovenske besede“.
Misijonska nedelja
27.	oktobra smo se spomnili naših dolžnosti do vseh tistih bratov in sestra, ki se še niso srečali s Kristusom. Posvečena je bila misijonski misli dopoldanska maša s priložnostnim nagovorom in priložnostnimi pesmimi.
Popoldne pa nam je Misijonski krožek pripravil uspelo prireditev v domu.
Pred dvorano smo na vseh straneh mogli z lepakov in slik spoznavati pri-rodne, kulturne in verske značilnosti misijonskih dežel; na mizah so bile razstavljene zbirke znamk iz misijonskih dežel in dežel, odkoder izhajajo današnji misijonarji v svetu. Mnogi lepaki so nam tudi klicali v zavest naše misijonske dolžnosti.
V	dvorani pa so nam mladi člani Misijonskega krožka predočili misijonsko misel in nas ogreli v ljubezni do vseh ubogih, ki jim še ni bilo dano, da bi jim mogel v dušo posvetiti žarek Kristusovega Odrešenja. Pripravili so recitacije in deklamacije, z vsehvale vredno vsebino ter končno postavili na oder zelo dobro in lepo pripravljen misij m ski prizorček z zdravo mislijo, kako mora vsakdo za misijonski aposto'at pričeti izžarevati krščanskega avtentičnega življenja v svojem okolju.
Posebno se je z nastopom odlikoval v glavni vlogi Damijan Hirschegger iz našega slovenskega šolskega tečaja.
Na programu je bila tudi predavanje o misijonih misijonarke s. dr. Janje žužek, ki je v zadnjem trenutku morala odpovedati svoj obisk zaradi zadržanosti.
Prireditev je organizirala gdč. Ančka Grošelj. K uspehu iskreno čestitamo.
Bb
do- našega ozemlja leta 1849, ko je bila Slovenija razdeljena na kronovine, pa vse do črtežev slovenske zemlje v 19. stoletju in danes.
Slovenska godba pod vodstvom Toneta Skubica je začela popoldanski program. Od nastopa do nastopa je vidnejša njena izvežbanost, tako, da ob vsaki pesmi prepriča poslušalce. Fantje so odigrali več koračnic in drugih slovenskih pesmi, nakar je pred mikrofon stopil predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha ter je kot slavnostni govornik med drugim poudaril:
„Vsako leto več Slovencev prihaja na prireditev v Slovenski dom v Berazategui. Zbiramo se, ne ker bi nas kdo silil k temu, temveč iz svobodne volje, ker so nam take prireditve potrebne, da nas povezujejo.“ V imenu Zedinjene Slovenije je nato čestital domu k novi obletnici in želel božjega blagoslova domu in slovenski skupnosti v Berazategui, „da to, kar je slovensko, ne bo nikdar prenehalo.“
Govornik je nadaljeval: „Tu smo, da obnovimo zvestobo našemu narodu in domovini, na tem koščku zemlje, ki je del tiste domovine, ki smo jo morali zapustiti. Domovina je povsod, kjer prebivamo Slovenci, doma, v zamejstvu in zdomstvu. To domovino ljubimo in smo zanjo pripravljeni žrtvovati tudi življenje. Mi smo slovenska politična emigracija, ne samo po imenu, temveč po prepričanju. Vemo, da je ta naša politična emigracija nujna potreba, da bo tako tudi z našo pomočjo svoboda nekoč zasijala naši zasužnjeni domovini. Preskušnja marksizma naš narod ne bo strla; temveč ga napravila še bolj odpornega, da bo znova zaživel v svobodi.“
Božo ¡Stariha je nato omenjal našo odločitev pred desetletji proti komunizmu. „Ne pozabimo mladostnega ideala. Kakor je bila velika naša odgovornost takrat, tako je še večja danes naša odgovornost nas očetov, da svoji mladini pokažemo resnico. Ta mladina stoji pred podobno odločitvijo, kakor smo mi nekoč stali pred njo. Mi zaupamo tej mladini, da si bo, ne samo iz ljubezni do domovine svojih staršev, temveč tudi iz ljubezni do svoje novo domovine, znala izbrati pravo pot.“
Govornik se je nato spomnil raz-krojevalnega pisanja skupine zagrenjenih ljudi, ki so zadnje čase začeli napadati tudi našo slovensko mladino in dejal: „Nasproti tem napadom, ki gredo vštric z napadi iz komunistične Slovenije, mi tej mladini zaupamo, tej mla-
Po športnem svetu
NA 18. SVETOVNEM prvenstvu v orodni telovadbi, ki je bilo zaključeno 24. oktobra v Varni, Bolgarija, je prvo mesto osvojila Japonska med moškim s 517.40 točkami pred Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo. Jugoslovanska ekipa, ki so jo sestavljali Vratič, Ker-snič, Šoštarič, Ivanovič, Hmeljovac 'n Nastran, je z 527,10 točkami zasedla 13. mesto za Madžarsko, Zah, Nemčijo, rijo, za njo pa so se uvrstile še Italija, Romunijo, Poljsko, Francijo in Bolga-Velika Britanija, Južna Koreja in Finska. Med posamezniki je bil najboljši Japonec Kasamacu pred Andrijanovim (iS'Z) jn Konmocujem. |.Vratie je1 zasedel 47 mesto, s 107,35 točkami, Kersnič je bil 58, Ivanovič 75, Šoštarič 76. Nastran pa 90. Pri dekletih je prvo mesto osvojila ekipa Sovjetske zveze pred Vzhodno Nemčijo in Madžarsko. Jugoslovanska ekipa je med dvaindvajsetimi ekipami zasedla 18. mesto. Najboljša pa je bila državna prvakinja Nataša Šlje-pica, ki je zasedla 70 mesto.
V	DRUGI NOGOMETNI državni ligi je Maribor po enajstem kolu na kar dobrem 4. mestu s tremi točkami zaostanka za vodečim Zagrebom, ki je imel 20. oktobra 17 točk. Trboveljski Rudar pa se zaman trudi, da bi osvojil vsaj točko; do tedaj mu to še ni uspelo.
V	prvi zvezni ligi se ljubljanska Olimpija nahaja v nevarnih vodah. V prvih enajstih kolih je zbrala samo 9 točk (2 zmagi, 5 neodločenih in 4 porazi) ter je bila na 15. mestu. Za njo so bili še Rijeka z 9, Proleter z 8 in Bor z 7 točkami. Na prvem mestu sta bila Hajduk in Crvena zvezda s 16 točkami.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Otroška počitniška kolonija ZS bo v
cordobskih hribih pri dr. Hanželiču za otroke od 6 do 12 leta. Pogoj za kolonijo je znanje slovenščine. Kolonija bo od 27. decembra do 12. januarja 1975. Celotni stroški kolonije so $ 600. Pri prijavi v društveni pisarni je treba plačati $ 200.
Medorganizacijski svet bo 29. novembra ob 20. uri v ¡Slovenski hiši. Na tem svetu se bodo določili datumi prireditev.
dini, ki javno, na buenosaireških ulicah pokaže svojo pripadnost in prepričanje v svobodo. Cinični napadi s tiskano besedo so tej naši mladini samo v dokaz, da je na pravi poti. čas od mladih zahteva celega človeka. Danes ni čas po-lovičarjev in sredincev. Pred štiridesetimi leti je nadškof Jeglič prerokova!: „Satan ima svojo fronto, a tudi Kristus ima svojo fronto.“ Vi, naša mladina, ste Kristusova fronta.“
Govornik se je nato pietetno spomnil pred 15 leti umrlega vladike dr. Gregorija Rožmana, za njim pa pred 5 leti umrlega predsednika NO za Slovenijo dr. Mihe Kreka, „ki se je ves predal, v bolečini najhujših ponižanj, delu za blaginjo slovenskega naroda.“
Za konec je navzočim sporočil pozdrave pisatelja Karla Mauserja iz Z DA, „zlasti mladim. Reci, da je moj duh vedno z njimi!“
Po kratkem presledku, ki ga je izpolnila slovenska godba z novo melodijo je pred občinstvo ob reproduciranj glasbi priplesala skupina najmlajših v narodnih nošah, katere je ljubko rajai-no vajo naučila Nevenka Vidmar.
Berazateški sekstet pod vodstvom Joža Omahne je zapel „Ti, domača hiša“, „Kaj vprašaš me zdaj?“ ter dve napitnici (argentinsko in slovensko), s svojo že znano uglašenostjo in glasovnimi odtenki, da bi ga še poslušali, če ne bi bil čas tako odmerjen.
Sledili so slovenski narodni plesi mladih parov v narodnih nošah. V koroški narodni noši sta dva para zaplesala „Svatbeni ples“, za njima trije pari v gorenjski narodni noši „Potrkano polko“, nato dva para v belokranjski noši „Nemo kolo“, nato pa vsi skupaj „Gorenjsko polko.“
Ni treba, posebej poudarjati, da so vsi nastopajoči želi burne aplavze. Občinstvo je ugotavljalo, da nam rastejo v Berazategui dekleta in fantje, ki se zavedajo svojega poslanstva, katerega imajo kot sinovi slovenskih staršev do stare in nove domovine.
Slovenska godba je s koračnico zaključila kulturni del popoldanskega programa in je bilo gostom žal, ko je začela pospravljati stojala za note in svoje instrumente.
Ob prijetnem razgovoru med znanci in prijatelji in pri dobrotah iz dobro založene kuhinje in ražnja ter sveži pijači je vsem kar prehitro minil dan nove obletnice Slovenskega doma v Berazategui.
Vsi smo pritrdili Ivanu Korošcu, ki je povezoval ves program, da se bomo prihodnje leto, če bo Bog dal, spet se-šli na slavje.
PF
OBVESTILA
SOBOTA, 16. novembra 1974:
V	Slovenski hiši sv. maša ob 15. obletnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana ,<yb 19.15.
V	Slovenski hiši ob 19. srebrni jubilej ¡Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze.
NEDELJA, 17. novembra 1974:
V	Slovenski hiši ob 9.30 sv. maša in nato žalna proslava ob 5. obletnici ismiti dr. Mihe Kreka.
V	Slovenski vasi 15-ttetnica -slovenske cerkve.
NEDELJA, 24. novembra 1974:
V	Slovenski hiši ob 16. proislava Kristusa Kralja.
Srednješolski tečaj rav. M. Bajuka sporoča:
16.	novembra bo zadnji dan pouka. Učenci bodo odšli domov ob p,ol šestih
(17.30)	.
23.	novembra bo zaključna prireditev. Dijaki se morajo zbrati ,ob pol 6
(17.30)	; ob 18 bo sv. maša, zatem pa v dvorani uraden zaključek šolskega leta.
TEK PO INFARKTU. Pacientom, ki so doživeli srčen napad, po navadi ne priporočajo, da bi se n. pr. udeležili kakega maratonskega teka. Toda ekipa kardiologov torontske univerze meni, da jim tega ni treba •— braniti. Zdravniki so po raznih raziskavah dognali, da so osebe po prestanem infarktu sposobne za fizične napore. Trije zdravniki so spremljali zdravstveno stanje osmih pacientov, ki so po štirih letih po srčnem napadu sodelovali celo pri maratonskem teka. Le eden tekmovalcev — pacienti so bili stari od 32 do 49 let — je tek na pol poti opustil, ker je začutil, da bo padel v nezavest. Seveda pa so se pacienti za nastop veliko in primerno pripravljali in pazili, da je bila hitrost umirjena. Seveda so tudi paciente, ki so pod zdravniškim nadzorstvom centra za rehabilitacijo srčnih bolnikov v Torontu, na teku spremljali za vsak slučaj zdravniki z vsem potrebnim za prvo pomoč.
r
N
Ob peti obletnici smrti predsednika NO za Slovienijo DR. MIHE KREKA, bo v nedeljo, 17. novembra, v ^Slovenski hiši
SPOMINSKA SVEČANOST
Ob 9.30 sveta maša za pok. dr. Kreka v cerkvi Marije Pomagaj. Med mašo bo pel pevski zbor Gallus.
Nato ob 10.30 v dvorani Slovenske hiše počastitev pokojnega v besedi in pesmi ob sodelovanju pevskega zbora Gallus.
Vabljeni vsi, ki cenijo delo dr. Kreka za slovenski narod, v katerem je vztrajal v najtežjih časih.
PREVEC ODLIČNJAKOV — Na beograjski univerzi se je za vpis v prvi letnik prijavilo 6.700 kandidatov več kot jih morejo sprejeti. Zato so skušali omejiti vpis z določilom, da bodo sprejeli na nekaterih fakultetah samo — odličnjake. Pa ji tudi tu omejitev ni povsem uspela: Na ekonomski fakulteti se je prijavilo na 500 prostih mestih 550 kandidatov, ki so naredili gimnazijo z odliko. ..
PRETEP ZA PETROLEJKE. Pred beograjsko trgovino ,,Ferrum“ se kupci dobesedno pretepajo, da bi mogli priti na vrsto in kupiti petrolejko. Pravijo, da kupci nimajo pravega posluha za varčevanje s tekočimi gorivi, ko tako na debelo kupujejo petrolejke. Varčevanje namreč priporoča vlada. Razen tega pa
kupci prav nič ne zaupajo napovedim, da letošnjo jesen in zimo ne bo omejitev električnega toka.
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo.
(SKAS)
vabi vse člane pa tudi neučlanjene somišljenike, univerzitetne diplomirance, na letno
STAREŠINSKO VEČERJO
ki bo v prostorih Slovenske hiše, Ramón L. Falcón 4158, v petek, 29. novembra, ob 20. urj. Ker ne bo posebnih vabil, naproša odb.*r SKAS-a, da se udeleženci prijavijo čimprej v Dušnopastirski pisarni ali pa telefonsko na št. 655-2752.
Obenem sporočamo, da bo redni občni zbor SKAS-a (14 dni kasneje)
• •. . v petek, dne 13. decembra, ob 20. uri v istih prostorih. -
Odbor
BUNBtt UBH
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Dragi fant!
Če si že star 10 let, te veseli življenje v naravi in če želiš pridružiti se svetovnem skavtskem bratstvu, pridruži se nam Te vabj četa slov. skavtov Sinjega Orla — Od 17 nov. do 8. dec. ob sobotah od 18 do 21 in v nedeljah od 9,30 do 12 ure v Slov. domu v Carapachayu.
PRISTAVA
Monte 1851, Castelar
IŠČE
hišnika, hišnico ali zakonski par
Za dogovor z odborom:
vsako nedeljo, po maši.
SDO
SFZ
Srebrni ¡ubilei
V SUROVO, 16. NOV. V SLOVENSKI HIŠI
Ob 19: sv. maša za raj. škofa dr. Gregorija Rožmana Ob 20: Slavnostni program v dvorani Slovenske hiše
L DEL:
—	pozdravna beseda predsednika SFZ;
—	beseda ob jubileju predsednice SDO;
—	slavnostni govor — prof. Tine Vivod, bivši predsednik SFZ
—	naše življenje v 25. letih — avdiovizual
II. DEL:
—	petje dekliškega zbora iz San Justa (vodi g. Andrej Selan);
—	Vrba — Slovenski sonet v svetu: mladina iz Carapachaya
(vodi g. Aleksander Pirc):
—	slovenska folklora iz Morona (vodi g. Jure Ahčin);
—	narodni ples iz Slovenske vasi (vodi g. Bogo Rozina);
—	Mladinska himna: pojejo vsi.
Ob vhodu v dvorano boste prejeli tudi brošuro ob petindvajsetletnici.
Za kritje stroškov prosimo le za prostovoljne prispevke.
Vsi lepo vabljeni!
SLOV. DOM V CARAPACHATU vabi v nedeljo, 17. novembra, na
Skupno kosilo - asado
Ob 11.30 sv. maša za pok. Branka Vrčona.
Dopoldne tekma balinarjev med sanmartinskim in karapačajskim moštvom.
Prosimo za prijave tel. 796-6861.
DR. JEAN JESUS REASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-418»
Ordinira v torek in četrtek od 17 do 20
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
.Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Air*. Pta. baja, ofic. 2
0
T
PLAZA- POČITEK- TA&OF?EriJ£-RIBOLOV - SFt>F?T-
(r)
YU0Q
noh roe. zse>5 skoraj cramer 7811741	CAPITAL
im
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo
SLOV. DOM V SAN MARTINU
vabi ob sklepu poslovnega leta vse člane in prijatelje doma na
SKUPNO VEČERJO
ki bo v soboto, 23. nov. ob 20.30.
Prijavite se pri odbornikih ali v domu (tel. 755—1266).
ta c	FRANQUEO PAGADO
Í0.5	Concesión N* 577K
O *-i <1> Us«	TARIFA REDUCIDi
<U .A	Concesión N’ 382*
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 2.233.341
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 135.— (13.500) — pri pošiljanju po pošti $ 140.— (14.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 UISA dol. za pošiljanje z avion-sk,o pošto. Evropa, ZDA in Kanada za ¡pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráfico® Vilko S.R.L., Estados r Unidos 425, ¡Buenos Aires. T. E. 33-7213.
VSI SLOVENCI STE PRISRČNO VABLJENI NA
15-EETNICO SLOVENSKE CERKVE v Slovenski vasi
Program:
1.	Ob 9.30 koncelebrirana slovesna sv. maša (glavni celebrant in
pridigar msgr. A. Orehar);
2.	Ob 12.30 k,osilo za duhovnike in laike od zunaj;
3.	Ob 15 šmarnice, pete litanije in blagoslov;
4.	takoj zatem v župnijski dvorani ob pogrnjenih mizah kulturni
program.
17. novembra 1974	R. de Escalada, Loubet 4029
Svoji k svojim! Veliko slovenskih podjetnikov in obrtnikov že dela s SLOGO, a še več bi jih lahko! Pozanimajte sa za novo vrsto posojila za obrtnike in trgovce! Obresti, ki jih plačate pri nas, ostanejo „doma“, se razdele med domače ljudi. 'Pomislite tudi na to, preden iščete posojilo
drugod!
Kreditna zadruga S. E. O. G. A
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574
' Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16—20.
Za počitnice sj privoščite oddih v gorski vasici CATEDRAL
RARIEOČE VARIJO
Pravočasno rezervirajte na naslov M. y M. - c.c. 637 — San Carlos de Bariloche, R. Negro
Vse v slovenski oskrbi	Informacije v upravi lista
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je odšel po večno plačilo naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, gospod
Rajmund Subotič
Pokopali smo ga na pokopališču Villegas, 5. novembra.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga prišli kropit. Najlepša hvala vsem darovalcem cvetja Posebej se zahvaljujemo g. Jožetu Škrbcu za pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba.
Pokojnega priporočamo' v molitev in blag spomin.
Žalujoči :
žena Marija roj. Hrast
hčerki:
Marica por. Makovec Nadica por. Bieber
z družinama
sestre:
Pavla
Marija
Ana
z družinami
in vse ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija, Francija, novembra 1974.
Nenadoma je priminul naš zvesti član, gospod
Rajmund Subotič
Njegovi zemeljski ostanki čakajo Vstajenje na pokopališču Ville-
Ohranimo ga v blagem spominu in molimo za pokoj njegove duše.
Slomškov dom
Ramos Mejia, 5. novembra 1974.
gas.