Celje - skladišče D-Per glasilo 539/1977 rudarsko m elektroenergetske III MAJ 1977 LETO XIII kombinata zasavje 1119771807,5 COBISS o Tovarišu TITU — tretjič Red narodnega heroja Dne 16. maja 1977 so se sestali delegati obeh zborov skupščine SFRJ v Beogradu. Na seji so sprejeli odlok, s katerim so predsedniku SFRJ in predsedniku ZK Jugoslavije Josipu Brozu Titu, tretjič podelili Red narodnega heroja. Skupne seje obeh zborov so se udeležili tudi predstavniki predsedstva SFRJ, zveznega izvršnega sveta, CK ZKJ, predstavniki JLA, mnogi visoki funkcionarji ZKJ, federacije, ter republik in pokrajin in drugi. Utemeljitev oziroma obrazložitev za podelitev Reda je podal Dušan Petrovič-Šane, predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije. Izrazil je soglasno željo vseh narodov in narodnosti jugoslovanske socialistične skupnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov, da se podeli tovarišu Titu to priznanje. Dejal je, da imajo Titovi pogledi in sklepi epohalen pomen prav zavoljo tega, ker ustrezajo sodobnim gibanjem in družbenim spremembam, potrebam, občutenju in zahtevam posameznikov in naroda v želji po neodvisnosti in svobodi, po gotovosti in miru, v želji, da s skupnimi napori zgradijo boljši svet. Revolucionarno gibanje in komunistična partija Jugoslavije sta v Titu našla svojega stratega in misleca, svojega organizatorja in voditelja, on pa v njih prave moči, ki so z vsem svojim bistvom težile k napredku. Potem, ko je predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov prebral besedilo predloga odloka o podelitvi reda narodnega heroja Josipu Brozu Titu, so sprejetje tega odloka pozdravili vsi navzoči z dvigom roke ter z burnim in dolgotrajnim ploskanjem. S tem je bilo še enkrat izraženo zaslužno priznanje tovarišu Titu, ker so z njegovim imenom in delom tesno povezane vse zmage in sklepi, ki so jih dosegli naši narodi in narodnosti v preteklih štirih desetletjih. Čestitkam vseh delavcev Jugoslavije k tretji podelitvi Re da narodnega heroja tovarišu Titu, se pridružujemo tudi delavci vseh TOZD in DS skupnih služb našega kombinata! Naša skupna želja je, da nas tovariš Tito še dolgo vodi, da bi naša domovina dosegla še nadalje v vseh pogledih, tako velike in trajne uspehe, kot smo jih dosegli že doslej pod njegovim večdesetletnim vodstvom v vojni in miru! Prizadevanja rode uspeh Poleg TOZD proizvodnje premoga in TOZD Termoelektrarne, ima TOZD Rudarska gradbena dejavnost najpomembnejšo dejavnost v okviru REK Zasavje. Pisati o bodočem razvoju RGD ni hvaležno delo. Programirati razvoj in ga v teh mejah tudi uspešno realizirati je zahtevna naloga, posebno če vzamemo za primer dejstvo, da lahko na kasnejše izvajanje programa bistveno vplivajo tudi zunanji faktorji, ki kaj lahko porušijo koncept sprejetega programa. V okviru srednjeročnega načrta bo TOZD RGD v pretežni meri izvajala tipična rudarsko investicijska dela. Glede na izkušnje pri gradnji cestnih predorov, pa se bomo angažirali tudi v tej smeri, kajti sedanje stanje kaže določeno potrebo za rast te dejavnosti. Imamo določeno število dobrih delavcev, veščih za opravljanje tovrstnih del, vendar pa smo siromašni pri težki mehanizaciji in opremi, ki pa je pogoj za uspešno delo pri izdelavi cestnih predorov. To dobro vidimo pri izdelavi cestnega predora Šalek v Velenju. Vsa dela, razen tesarskih, izvajajo delavci TOZD RGD. Prvič je tudi vodstveni kader v celoti iz vrst delavcev TOZD RGD, brez pomoči tujih strokovnjakov in vsaj do sedaj potekajo dela precej bolj gladko kot so potekala dela na predorih cestnega odseka Hoče— Levec v kooperaciji s tujimi partnerji. Dela izvajamo po projektu, ki je bil izdelan v projektivnem oddelku REK "Zasavje. Rakava rana pa je potrebna težka mehanizacija, za katero plačujemo visoke najemnine, kar znižuje finančni učinek gradbišča. Seveda pa je to vejo dejavnosti TOZD RGD, usmeriti v razumen obseg, ki mora biti v okviru kadrovskih možnosti in stopnje opremljenosti, kar pa zopet pogojujejo finančna sredstva. Pomemben faktor pa so tržne razmere, ki diktirajo spreminjanje angažiranosti pri takšnih investicijah. Delavci TOZD RGD so zaposleni pri izvajanju rudarsko investicijskih del na gradbiščih REK Zasavje, REK Velenje, pri izgradnji cestnega predora Ša-lek in na deloviščih v ZRN in Švici. Pri REK Zasavje izvajamo odpiralna dela na rudniku Hrastnik, rudniku Zagorje in manjša remontna dela na rudarskih delih separacije Trbovlje. Na rudniku Hrastnik, jama Hrastnik, je večina del na izkopu in permanizaciji jamskih objektov na 7. obzorju. V jami Ojstro delamo transportni nad-kop med 5. obzorjem in koto 150. Tudi na rudniku Zagorje je večina delavcev zaposlenih na odpiranju 7. obzorja jame Ko-tredež. V jami Kisovec poteka izkop zračilno transportnega nadkopa iz 11. etaže 5. obzorje na 4. obzorje v T-H podgradnji. Napredki in finančni rezultati na obeh jamskih investicijah in obeh rudnikih niso zadovoljivi. Glavni vzroki za takšno stanje so: — še sedaj ni povsem jasno izdelan koncept investicij in garancije plačil, kar ima za posledice pogosto menjavanje delovišč, posebno na rudniku Hrastnik, kar vpliva na doseganje normalnih rezultatov dela; Mile Klopčič TITO To, kar nam pod domačim je nasiljem teptano vero ohranilo živo in komaj slutenim, še daljnim ciljem utrdilo je zvestobo nezmagljivo — In kar vzbudilo v nas je davne sile, ki jarmi so stoletni jih mrtvili, da so roke v pesti se nam sklenile, ko zemljo so raztrgano delili — To, da smo z voljo do trpljenja in žrtev z nasiljem se sprijeli prerojeni, ko bil je sklep, da bodo rod naš mrtev, in boj končali smo osvobojeni — Osvobojeni, da živimo v časti in da po svoje usodo si krojimo, da več ne maramo pod silo pasti — vse to v imenu Tito mi častimo. Proslave ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, 40-ictnici prihoda tovariša Tita na čelo Partije in 85-letnici njegovega rojstva, v soboto, 16. aprila t.L, ob 15. uri, se je udeležila večtisočglava množica občanov iz vseh treh revirskih občin ter iz drugih krajev Slovenije, planincev, tabornikov, pripadnikov teritorialnih enot in drugi. Na fotografiji Barličeva domačija s prizoriščem proslave, (foto M. C.) — dolge in neurejene dostavne poti za gradbeni in ostali material in transport izkopnine na neustreznih transportnih napravah; — pogoste okvare na opremi, ki so v večini primerov vzrok neodgovornega ravnanja z opremo; — še vedno previsoki izostanki zaradi bolezni na rudniku Zagorje in premajhen izkoristek delovnega časa. Na slab finančni rezultat, ki se je pokazal v I. trimesečju na gradbiščih TOZD RGD Rudnik premoga Hrastnik in Zagorje pa poleg še navedenih vzrokov vplivajo tudi neprecizne pogodbe, premalo strokovne obdelane kalkulacije cen in nemalokrat težavno dogovarjanje z investitorji, ki pogosto vztrajajo na svojih neupravičenih in nestrokovnih stališčih. Z doslednejšimi analizami in pravočasnim ukrepanjem, bi se takšno stanje lahko izboljšalo. To je skrb in dolžnost tehniških in ostalih služb pri TOZD RGD in seveda tudi partnerjev, ki so v veliki meri soodgovorni za korektno poslovanje. Vrtalna ekipa opravlja svoje delo zadovoljivo in se tudi finančni učinek giblje v načrtovanih mejah. Drugačna slika, kot je na deloviščih REK Zasavje, je na gradbišču Velenje. S primerno disciplino delavcev in z dobro organizacijo dela dosegajo dobre učinke, kar se odraža na finančnem učinku gradbišča in seveda tudi na osebnih prejemkih. K boljšemu uspehu je vsekakor pripomogla tudi zgraditev novega naselja, ker je počutje delavcev zaposlenih na tem gradbišču veliko bolje kot preje, ko so stanovali v stanovanjskih prikolicah. Tudi urejenost pogodbenih odnosov ter pripravljenost predstavnikov investitorja pri reševanju tekočih problemov, ima znaten vpliv na ugodno stanje na tem gradbišču. Vso pohvalo tudi vodstvu in ekipi pri izdelavi cestnega predora Šalek. Kljub kratkim izkušnjam pri tovrstnih delih so že pokazali, da lahko z uspehom izvajajo take investicije. Grenko je le dejstvo, da za tovrstna dela nismo opremljeni s potrebno opremo. Delavnica TOZD RGD je v glavnem namenjena za izvajanje remontnih del na opremi gradbišč. Ko pa se je postavilo vprašanje, kje bomo dobili potreben kovinski opaž za obzida-vo cestnega predora Šalek, se je ekipa kovinarjev in vodstvo delavnice TOZD RGD, lotila tudi tega zahtevnega posla. Vsaj do sedaj takšne opreme v Sloveniji nismo izdelovali. Vse kaže, da bo zahtevna oprema za obzidavo cestnih predorov tudi funkcionalno ustrezala. Po načrtu poteka tudi izvajanje investicijske dejavnosti v ZRN. Posebnih problemov ni, ali pa so zadržki manjšega značaja, ki se dajo odpraviti. Zaradi zmanjšanja obsega del Firme Maurer pri podzemnih delih na gradbiščih v Švici, se je občutno zmanjšalo tudi število zaposlenih delavcev TOZD RGD. Trenutno je zaposlena le ena ekipa 12 mož na izdelavi zračilnega jaška Batz-berg za cestni predor St. Go-thard. V glavnem smo lahko z deli v prvem četrtletju 1977 zadovoljni, kar potrjuje tudi periodični obračun. Vsi pa se bomo morali še bolj potruditi pri odpravljanju napak, ki se še vedno pojavljajo, ker bomo le tako uspešno končali to poslovno leto in si ustvarili pogoje za nadaljnji obstoj in razvoj. Boris Dolanc Dne 16. aprila 1977 so se udeležili jubilejne proslave ob 40-letnici ustanovnega kongesa KPS tudi številni politični in javni delavci. Na fotografiji Pepca Kardelj, Franc Leskovšek-Luka, Edvard Kardelj, Franci Grešak, Sergej Kraigher in Miha Marinko, v sobi kjer je bila ustanovljena KPS pred 40 leti, v Barličevi domačiji na Čebinah. Finančni rezultat poslovanja TOZD in REKZ v razdobju januar—marec 1977 Iz analize finančnega rezultata poslovanja posameznih TOZD je razvidno, da so prvo trimesečje 1977 uspešno končale le temeljne organizacije RGD, ESD in TET. Ostale TOZD so v periodičnem obračunu prikazale izgubo, ki je največja in najbolj zaskrbljujoča v proizvodnji premoga. Nekaj misli o naši produktivnosti Splošne delovne razmere pri nas, ki že v precejšnjem razdobju usmerjajo naše delo v slabo storilnost in s tem v slabši prihodek, kakor tudi zadnji članek v »Srečno«, s katerim je pisec (gen. dir. REKZ) navedel nekaj vzrokov in predlogov za izboljšanje in normalizacijo tega stanja, me silijo, da k vsemu že ugotovljenemu na raznih razpravah ali medsebojnih pogovorih, ponovno osvetlim nekaj misli iz naše prakse, ki so lahko odločilni faktorji za uspešnost naše ustvarjalnosti. Odkrito povedano, je to zelo težka naloga, ki odvzema človeku vero spričo tenkočutnosti nas vseh do negativnih ugotovitev, ki zvenijo v naših ušesih včasih kot težki očitki. Nasproti temu pa posledice, ki jih čutimo že kot neodstranljiv element v dejavnosti in sam čut do koristnega dela sili, da morebitne napake, če te res obstajajo, tudi priznamo in jih za vselej odpravimo. Ko govorimo o nizki storilnosti oziroma nedoseganju načrtovane storilnosti v razmerju do investicijskih vlaganj, moramo omeniti, da to ni najnovejši pojav, niti osamljen primer naše delovne organizacije. Pobudo za povečanje storilnosti so pred leti sprejeli sindikati in z njo zajeli v reševanje pojav kot celoten družbeni problem. Tudi mi smo na zborih kolektiva, še pogosteje pa na sejah strokovnega kolegija realno razpravljali o problematiki proizvodnje in intenzivneje v zadnjem času tudi o storilnosti. Skoraj vsaka številka našega glasila je o tej temi prinašala več ali manj obširne članke, v katerih pa moramo prizati, da so bila to večji del strokovna podajanja ali opis razlogov na katere pa pisci sami nimajo vpliva. Skratka za nedoseganje planske proizvodnje in nizko storilnost smo navajali vzroke, ki naj bi bili zunaj vseh dogajanj V tabeli 1 je prikazan poslovni uspeh za prvo trimesečje 1977 za vse TOZD ter delovno organizacijo kot celoto. Tabela 1 Besedilo TOZD RPH TOZD RPT TOZD RPZ TOZD Sep. Celot, prihodek 43.045.432 41.946.094 41.233.642 13.330.668 Porab, sredstva 26.087.373 25.986.843 18.304.186 6.776.304 Dohodek 16.958.059 15.959.251 22.929.456 6.554.364 Spl. in skup. por. 4.640.978 3.811.801 4.488.010 1.710.335 Čisti dohodek 12.317.081 12.147.450 18.441.446 4.844.029 Bruto OD 19.692.953 18.145.071 20.692.882 6.486.895 Ostanek —7.375.872 —5.997.621 —2.251.436 —1.642.866 Besedilo TOZD RGD TOZD ESD TOZD TOZD GRAMAT Avtoprev. Celotni prihodek 24.505.637 10.987.457 2.455.154 3.462.187 Porab. sred. 7.796.480 7.532.908 1.197.004 2.101.087 Dohodek 16.709.157 3.454.549 1.258.150 1.361.100 Spl. in skup. por. 2.256.141 537.995 438.404 344.292 Čisti dohodek 14.453.016 2.916.554 819.746 1.016.808 Bruto OD 11.863.513 2.824.485 950.364 1.438.739 Ostanek 2.589.503 92.069 — 130.618 — 421.932 Besedilo TOZD RŠC TOZD TET DS SS REKZ Celotni prihodek 4.297.039 115.095.464 5.791.873 306.150.647 Porab, sredstva 1.359.384 93.025.790 2.056.220 192.223.579 Dohodek 2.937.655 22.069.674 3.735.653 113.927.068 Spl. in skup. por. 338.889 5.964.496 777.678 25.309.019 Čisti dohodek 2.598.766 16.105.178 2.957.975 88.618.049 Bruto OD 3.367.848 13.081.083 3.995.242 102.539.075 Ostanek —769.082 3.024.095 - -1.037.267 - -13.921.026 Delovna organizacija REK Zasavje je v prvem trimesečju 1977 izkazala izgubo v višini 13.921.026 din. Ker je izguba naj večja na proizvodnji premoga (18.036.877 din), si v naslednjih tabelah oglejmo primerjavo doseženega poslovnega uspeha v razdobju januar—marec 1977 z letnim načrtom 1977 za TOZD proizvodnja premoga. Tabela 2 TOZD Rudnik premoga Hrastnik Načrt 1977 Doseženo I—III/77 Indeks Celotni prihodek 221.767.600 43.045.432 20,33 Porab, sredstva 98.294.700 26.087.373 26,54 Dohodek 113.472.900 16.958.059 14,95 Splošna in skup. por. 20.491.700 4.640.978 22,65 Čisti dohodek 92.981.200 12.317.081 13,25 Bruto OD 82.250.000 19.692.953 23,14 Ostanek 10.731.200 —7.375.872 —68,74 Tabela 3 TOZD Rudnik premoga Trbovlje Načrt 1977 Doseženo I—III/77 Indeks Clotni dohodek 171.528.100 41.946.094 24,46 Porabljena sredstva 78.249.000 25.986.843 33,21 Dohodek 92.279.100 15.959.251 17,30 Spl. insku p. poraba 14.921.100 3.811.801 25,55 Čisti dohodek 78.358.000 12.147.450 15,51 Bruto OD 68.975.500 18.145.071 26,31 Ostanek 9.382.500 —5.997.621 —63,93 Tabela 4 TOZD Rudnik premoga Zagorje Načrt 1977 Doseženo I—III/77 Indeks Celotni prihodek 203.619.000 41.233.642 20,25 Porabljena sredstva 84.146.000 18.304.186 21,76 Dohodek 119.473.000 22.929.456 19,20 Spl. in skup. poraba 20.105.500 4.488.010 22,33 Čisti dohodek 99.367.500 18.441.446 18,56 Bruto OD 87.491.700 20.692.882 23,66 Ostanek 11.875.800 —2.251.436 —18,96 Tabela 5 TOZD Separacija premoga Trbovlje Načrt 1977 Doseženo I—III/77 Indeks Celotni prihodek 82.845.800 13.330.668 16,09 Porabljena sredstva 38.197.800 6.776.304 17,74 Dohodek 44.648.000 6.554.364 14,68 Spl. in skup. poraba 7.901.500 1.710.335 21,65 Čisti dohodek 36.746.500 4.844.029 13,19 Bruto OD 32.427.600 6.486.895 20,01 Ostanek 4.318.900 —1.642.866 —38,04 Tabela 6 TOZD Rudarski šolski center Zagorje Načrt 1977 Doseženo I—III/77 Indeks Celotni prihodek 24.603.500 4.297.039 17,47 Porabljena sredstva 6.530.300 1.359.384 20,82 Dohodek 18.073.200 2.937.655 16,25 Spl. in skup. poraba 1.559.600 338.889 21,73 Čisti dohodek 16.513.600 2.598.766 15,74 Bruto OD 15.192.500 3.367.848 22,17 Ostanek 1.321.100 — 769.082 —58,22 Izračunani indeksi doseganja prihodka kažejo, da TOZD proizvodnje premoga niso dosegle načrtovanega prihodka. Posledica tega pa tudi posledica velike porabe sredstev, je nizek ustvarjeni dohodek in s tem izguba. Znano je, da TOZD proizvodnje premoga v prvem četrtletju 1977 niso dosegle načrtovane proizvodnje. Kakšen je bil odstotek dosežene proizvodnje premoga v primerjavi z načrtovano proizvodnjo, je razvidno iz naslednje tabele. (v tonah) Doseženo TOZD Načrt 1977 I—III/77 Indeks Rudnik premoga Hrastnik 138.600 133.770 96,52 Rudnik premoga Trbovlje 168.200 140.140 83,32 Rudnik premoga Zagorje 38.800 76.500 91,29 RŠC 9.600 3.990 41,56 Skupaj 400.200 354.400 88,56 Vse TOZD proizvodnje premoga so proizvedle le 88,56 % načrtovane proizvodnje. Od načrta najbolj odstopa TOZD RŠC, ki je proizvedel le 41,56 °/o predvidene proizvodnje, najbolj pa se je načrtu približal TOZD Rudnik premoga Hrastnik. Takšno odstopanje dosežene proizvodnje od načrtovane, pa tudi nizke cene premoga, je imelo za posledico izgubo v vseh TOZD proizvodnje premoga. Emilija Figueroa | in so zato težko odpravljivi ali pa že kar višja sila. Pa poglejmo še enkrat, kaj vse smo že našli kot vzrok in z njim. opravičili slabe proizvodne rezultate. Ne bom posebej še enkrat navajal, vendar smatram, da so razlogi navedeni v zadevnem članku četrte štev. »Srečno«, upoštevajo samo njihov vpliv, dozdevno res najbolj zajetno kladivo, s katerim se hoče zadeti žebelj. Samo malo, le nekaj let se ozrimo nazaj, pa se nam bo odprl še drug svet resnic, ki jih bomo mirno lahko posadili na zatožno klop. Dobro se spominjam, ko smo pred. leti razpravljali o prehodu na 42-urni delovni teden in osvojili pri tem obliko prostih sobot, da smo v programu morali odločiti, kako izpolniti pogoj prehoda na zmanjšani delovni čas, ki določa pri isti višini OD povečanje storilnosti za 14,3%. Takrat smo s posebnimi analizami ugotavljali možnosti povečanja storilnosti v jamah Hrastnik in Trbovlje in ugotovili, da kar 7,5 % efektivnega delovnega časa izgubljamo zaradi nepotrebnih zastojev. V te nepotrebne zastoje smo všteli vse tiste motnje v delovnem procesu, katere projekt ni predvideval in je bila že torej za njihovo preprečitev določena oblika in način ali pa poseben organizacijski program dela vodenja in vzdrževanja. Sem spadajo zastoji zaradi okvar na strojnih in (manj) elektro napravah in zastoji pri transportu z vozički. To vrsto skritih rezerv delovnega časa tudi danes nismo uspeli izkoristiti in smatram, da je to prva in osnovna naloga, ki jo moramo rešiti kompleksno. Z vztrajnim upadanjem delovne sile v rudarstvu, smo se po letu 1970 odločili za nujni ukrep, da odhajajočo delovno silo nadomestimo z modernizacijo proizvodnje. Ker so nam takrat uhajali pretežno mladi, zdravi ljudje, smo se odločili, da po možnosti čim hitreje uredimo mehanizirano pridobivanje na čelih. Vsi projekti postopnega uvajanja hidravličnega podporja, pridobivalnih strojev in strojev za izdelovanje prog, so predvidevali obetajoče prihranke v delovnem času in s tem zmanjšanje delovne sile oziroma povečano storilnost, ki je bila nova osnova za srednjeročni in letni načrt proizvodnje. Koliko smo pri tem uspeli je navedeno v zadnji številki in prejšnjih številkah »Srečno«. Če jih ponovim je dnevna proizvodnja v letu 1977 za 5 °/o manjša od lanskoletne proizvodnje, storilnost je pa letos napram lanskemu letu v REKZ upadla kar za 14 %>. V času uvajanja sodobne mehanizacije so torej prisotni nekateri negativni elementi, ki so v neposredni zvezi s tehnologijo in organizacijsko obliko vodenja ter medsebojnih odnosov posameznih služb, katerih sodelovanje mora biti na ustrezni ravni. Sicer so pa splošno stanje slabile tudi naslednje nič manj pomembne zadeve. Posebna obdobja v letnem času in struktura zaposlenih na posameznih rudnikih močno vpliva na odstotek odsotnosti z dela zaradi bolezni. Nič manj pereče vprašanje ni koriščenje rednih in izrednih dopustov ter v skrajni sili neopravičenih izostankov, ki v veliki meri al-terirajo v opravičen dopust. Takšne primere odstopanja načrtovane delovne sile delovni proces izravnava na račun ukinjanja neposrednih delovnih mest v delovnem postopku, kar ima takojšnje posledice v nepravočasnem izvrševanju delovnih faz in s tem v padcu proizvodnje v eni naslednjih izmen, v splošnem se pa s čestim ponavljanjem ukinitev vzdrževalnih delovnih mest slabšajo delovni pogoji, ki celotno od-kopno polje privedejo od kritičnega stanja. V okviru izmenskih zadolžitev pa tako stanje oziroma obratovanje z okrnjeno delovno posadko skoraj redno, če je le mogoče, privede koristno delo do škodljivih pojavov. Zavedajoč se odgovornosti za določen delovni uspeh, se v iskanju teh možnosti prihaja do njega tudi na račun kvalitete in tudi za ceno kasnejših škodljivih vplivov. Naslednji škodljiv pojav, ki je nasledek do sedaj opisanih težkih situacij in je k njemu usmerjena težnja tudi z namenom, da se stanje popravi, obstaja v tem, da smo z uvedbo vertikalne koncentracije in s tem pridobivanje premoga iz nadkopnega dela, stremeli za čim večjimi višinami odkopnih etaž, iz katerih je bilo mogoče dobiti z najmanjšo delovno silo odlične odkopne učinke. Ti učinki so vešče pokrivali vse tisto, kar je sedaj akuten problem. S sprejetjem zakona o združenem delu se še bolj občuti vrzel, ki nastaja s pomanjkajočo povezavo delovnega procesa. Čeprav zakon popolnoma jasno določa osnovo nove ustave, kjer so podane pravice in dolžnosti delavca samoupravljalca ter oblike vzdrževanja dela, se spričo tako naglih sprememb in pomembnosti prehoda v samoupravljanju rojevajo tudi različne možnosti združevanja, pri čemer pa čas ne ostaja v sedanjosti. Ves razpored tehničnega kadra z malimi dopolnitvami je še danes na položaju koncentriranega umskega kapitala, ki je bil pred 10 leti združen na bivši upravi ZPT, da bi čim racionalneje služil razvoju in proizvodnji vseh obratov. Dogodki po formiranju TOZD še niso prinesli ustrezne odločitve, kako naj se razpoložljivi kader vključi v oblike, ki bi v skladu z zakonom o združenem delu najprimernejše povezovale osnovno dejavnost — kot zaključen delovni proces (OZD). Kjer so torej vzroki? Po pregledu tehničnih zmogljivosti odkopnih kapacitet v vseh treh rudnikih, so dne 8. maja letos, te z rezervo zadoščale za načrtovano proizvodnjo. Ker so vse te zmogljivosti, vključno s pripravami, že preverjene z letnim načrtom, je odstopanje mogoče le z nepravilnostmi, ki pa tudi sicer vodijo do nedoseženih obveznosti. Tehničnih zmogljivosti kot razlogov za neustvarjene načrtovane naloge, torej ne gre raziskovati, saj so te bile vedno osnova za vsakoletno načrtovanje in so morale biti ustvarjene. V bistvu gre pri prvih štirih navedenih ugotovitvah le za kompleks odnosov do tehničnih sprememb v delovnem postopku, ki je pri spremenjenih pogojih menjal način, oziroma bi morali mi prilagoditi delovne pogoje, če smo razvili nov postopek dela in mu s tem menjali obliko. Naj v okviru te ugotovitve takoj pojasnim izgube efektivnega delov, časa, ki so bile navedene v začetku. Takoj po vojni smo odpravili iz odkopnih etaž vozičke in transport premoga uravnavali po verižnih transporterjih in trakovih. Ti transporterji in celoten prevoz, vključno s separacijo, še danes ni usklajen s potekom proizvodnje, zato ker strojnih naprav ne vzdržujemo preventivno: — ne odstranjujemo pravočasno nepravilnosti, ki sčasoma privedejo do resnejših okvar in zastojev; —• zaradi neenakomernega poteka delovnih faz izstopamo časovno iz normalnih obremenitev in s tem povzročamo resne okvare in zastoje. Z uvajanjem prve mehanizacije tej nismo z rednim vzdrževanjem ustvarili pogoje za redno obratovanje (v nasprotju z jaški, za katere je to urejeno s predpisi). Tudi pri nadaljnjem razvoju in uvajanju mehaniziranega dela nismo uspeli ustvariti pogojev, da bi z novo opremo dosegli tiste učinke in tudi fizični obseg proizvodnje, ki smo jih s projektom načrtovali. Če smo pa učinke sprva sicer dosegli, smo kasneje opustili nujne priprave ali pa zmanjšali posadko, kar vse je vodilo v neekonomič-nost in zastoj. Taka stanja so skoraj vedno vodila k iskanju neke rešitve, ki se je la za silo našla v trenutnih naravnih pogojih odkopnih etaž, kjer se je z bogatim vsipanjem iz visokih nadkopov brisala skrb, ki bi jo morali posvetiti mehanizaciji v podkopu in organizaciji dela. Tako naravno doseženi učinki na odkopu so bili seveda osnova za gospodarski načrt naslednjega leta. Povsem razumljivo je, da sedaj pri spremenjenih odkopnih prilikah ne moremo zvračati krivdo le na neučinkovito delo z mehanizacijo, če smo do sedaj nekaj let molčali. Med spremljajočimi pojavi, ki so pospeševali in navajali v tako stanje, sem tudi navedel prekomerno fluktuacijo. Že sam zakon o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju je v svojih določilih zelo teloran-ten za sprejem v bolniški sta-lež. Določila so tako ugodna, da nekateri to v sili s pridom izkoriščajo. S pridom tudi zato ker imajo od tega (nekateri) tudi materialno korist. V nujnih primerih prihaja pri ambulantnih zdravnikih celo do izsiljevanja in procent bolanih naraste preko normale za 5 % od celotnega staleža zaposlenih. Ker pa ta frekvenca naraščanja boleznin največkrat sovpada s porastom dopustov in izostalih, postaja to za redno proizvodnjo resen problem, ki ga pa zaradi popuščanja, kljub nekaterim sankcijam, ki so določene s sporazumom o delovnih razmerjih, nismo uspeli odpraviti. Jamomerec Bogo Hočevar pri delu skupno s svojim sodelavcem na V. obzoru jame Ojstro TOZD Rudnik premoga Hrastnik. (Foto A. Bregant) Že tako redka delovna sila, bi v nič kaj rožnatem okolju rudarske dejavnosti še ostreje razredčila delovne vrsti, pri čemer ne smemo računati, da bi pri ostrejših in dosledno izvajanih sankcijah izgubili le prezra-čevalec ampak marsikatero solidno roko, ki svojo pridnost uporablja tudi doma. V teh nekaj vrsticah podane misli nimajo namena tehničnemu osebju vsiljevati kakršnegakoli mnenja razen misli, da tako stanje res obstaja. Svoje mnenje, kako ukrepati pa navajam brez obveznosti za izvršitev kot zaključek na podlagi logičnih razlag: — Ovire za doseganje realnih rezultatov dela s posebnim ozirom na naložbe ne izhajajo iz posameznih odmikov, ampak so splet negativnih pojavov, ki manifestirajo svoje škodljive posledice prav v času naj večje tehnične preobrazbe. — Za nobeno ceno ne smemo več dopustiti in takoj moramo ukrepati, da bi bil razvoj mehaniziranega pridobivanja kot naj višja samostojna faza delovnega postopka še naprej oviran z podrejenimi fazami dela kot je to transport in dostava materiala. —■ Strojna služba mora preiti v preventivo in postati neločljivi del proizvodnih dejavnosti, temelj modernega delovnega procesa. —• Tehnični vodilni kader se mora angažirati na ustvarjanje pogojev za maksimalno racionalno koriščenje razpoložljive mehanizacije. — Da bi lahko opravili te naloge je potrebno postaviti okvir, v katerem bodo v skladu z zakonom o združenem delu delovale TOZD, ki zaključujejo proces osnovne dejavnosti proizvodnje premoga. Ta okvir pa mora zagotavljati tudi najboljše pogoje, da bodo delavci lahko uresničevali svoje samoupravne in družbenoekonomske pravice ter obenem tudi bili porok za najuspešnejše doseganje delovnih uspehov. Takšni delovni organizaciji primerno naj sledi skorajšnja organiziranost in nove zadolžitve tehničnega kadra. Emil Kohne Stevan Danajski nov podpredsednik predsedstva SFRJ Dne 12. maja je potekala v Beogradu pod predsedstvom predsednika republike Josipa Broza Tita, 78. redna seja predsedstva SFRJ. Poleg članov predsedstva so na seji sodelovali tudi drugi najvišji funkcionarji federacije. Glede na to, da je v skladu z ustavnimi določili dosedanjemu podpredsedniku predsedstva SFRJ Vidoju Žarkoviču potekel mandat, so na tej seji izvolili za novega podpredsednika predsedstva SFRJ člana predsedstva iz SAP Vojvodine, Stevana Doronjskega. Svojo funkcijo je prevzel 16. maja t.l. za naslednje enoletno obdobje. Ob tej priliki je bila dana dosedanjmu podpredsedniku zabavala in priznanje za opravljeno delo, novo imenovanemu podpredsedniku pa so bile izražene želje za uspešno opravljanje te funkcije. Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 15. V. 1977 PROIZVODNJA PREMOGA (ton) TOZD plan doseženo doseženo + % RPH 204.890 191.787 —13.103 93,6 RPT 247.223 • 208.081 —39.142 84,2 RPZ 124.620 108.540 —16.080 87,1 Skupaj 576.733 508.408 —68.325 88,2 RŠC 14.087 5.302 — 8.785 37,6 REK Zasavje 590.820 513.710 —77.110 86,9 PROIZVODNJA EL. ENERGIJE (MWh) plan doseženo »/o TETI 43.839 39.638 90,4 TET II 231.613 184.065 79,5 Skupaj TET 275.452 223.703 81,2 PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA TOZD letni plan doseženo o/o RPH — betonarna (kos) 144.000 16.406 11,4 — kamnolom (m3) 22.900 — — — toplarna (GCal) 11.520 6.543 56,8 GRAMAT — opekarna (kos) 11,000.000 2,290.377 20,8 — kamnolom (m3) 32.000 16.135 50,4 RPZ — kamnolom (m3) 179.600 77.002 42,9 STORITVE, OSTALA PROIZVODNJA TOZD RGD (din) 108.000.000 34,500.000 31,9 TOZD Avtoprevoz (t/km) 7,500.000 2,586.046 34,5 TOZD ESD (ure) 300.820 128.909 42,9 TOZD Toplarna (GCal) 16.500 11.461 69,5 Erika Kavčič Z odpiranjem jame Kotredež zamujamo Že večkrat smo obravnavali problematiko nepravočasne investicijske izgradnje v jami Kotredež in posledice, ki se negativno odražajo v proizvodnji premoga oziroma v poslovanju te jame. Eden teh primerov, ki je trenutno navzoč v jami, je nastal v zvezi z izvajanjem odpiralnih del za odkopno polje P-75 v južnem .krilu premogove kadunje. Po planogramu odkopavanja za leto 1977 je predvideno, da bi morala biti navedena odpiralna dela (zračilnotransportni vpadnik V-75 z priključki, transportni prekop P-76-0 in poševni bunker SN-75), gotova do konca februarja 1977. Ta datum je bil prevzet tudi v pogodbi za izvajanje navedenih odpiralnih del, soglasno z izvajalcem TOZD RGD. Da bi praktično istočasno z izgotovitvijo odpiralnih del, lahko odkopno polje P-75 pričelo normalno obratovati, smo vzporedno z izvajanjem odpiralnih del za to odkopno polje izvajali tudi priprave v premogu tako, da smo s pripravljalnimi deli izhajali iz vzhodnega krila odkopnega polja P-76 na 1. etaži nad 7. obzo-rom jame. Izvajalec do pogodbenega roka ni uspel izvesti odpiralnih del in je zakasnil za okoli 22 dni s pripombo, da v poševnem bunkerju SN-75 še ni bilo montiranih presipnih drč in v vpad-niku V-75 še ni bila izvedena betonska obloga ostenja z torkre-tom. Posledica tega je v pretežni meri nedoseganje planirane proizvodnje premoga v drugi in tretji dekadi marca in aprila letos. In kakšni so perspektivni iz-gledi v zvezi z pravočasnim odpiranjem jame? Če hočemo pravočasno izvesti potrebna odpiralna dela v 8. obzoru jame, Izdelava vrtine Kj-2/77 na VI. oboru jame Kotredež, TOZD Rudnik Zagorje. (Foto A. Bregant) moramo letos v tej zvezi izdelati. 60 m dostopnega prekopa k vpadniku V-8 na 6. obzoru jame ter ca. 200 m glavnega transpor-portnega vpadnika V-80. Za iz- vajanje navedenih objetkov nimamo zagarantiranih finančnih sredstev, niti ne vemo kdaj jih bomo dobili. Leopold Grahek V Kisovcu ga bomo kopali še nekaj časa S 1. 1. 1977 so bile ugotovljene v Kisovcu—Lokah naslednje zaloge premoga, ki so odprte oziroma raziskane takole: Polje 50 — na zgornji etapi Polje 50 — na spodnji etapi Polje 52 — na zgornji etapi sloj 3 Polje 52 — na zgornji etapi sloj 2 Polje 52 — na spodnji etapi sloj 3 Skupaj Proizvodnja od 1. 1. 77 do 30. 4. 77 Stanje zalog za 1. 5. 77 Proizvodni načrt od L 5. do 31. 12. 77 Rezerve 1. L 1978 30.500 ton 20.500 ton 75.000 ton 82.500 ton 236.500 ton 445.000 ton 52.410 ton 392.590 ton 89.590 ton 303.000 ton Proizvodnja premoga je odvisna tudi v letošnjem letu od pravočasnega odpiranja spodnje etape polja 52 sloj 3. Pripravljalna dela so v zaostanku. Trenutno stanje odpiralnih del je naslednje: — izdelujemo zračilno nad-kopno zvezo iz 11. etaže na nivo 4. obzora, ki bo končana do 20. 5. 1977; — na 5. obzoru montirajo gumijasti transportni trak, kar bo končano do 15. 5. 1977; — izdelati je potrebno 8 m presipnega jaška iz 5. obzora na predvideno odkopno etažo; — izdelati je potrebno 60 m prekopa na odkopni etaži po talnini do sloja 3; — izdelati je potrebno 75 m smerne proge po premogu in 45 m nadkopne zračilne zveze po premogu na nivo 11. etaže; — izdelati je potrebno še 50 m prekopa na 11. etaži (40 m je že izdelanega) do sloja 3 po triasu (delno) in talnini ter delno v premogu. S temi odpiralnimi deli bodo odprte vse zaloge premoga, ki so v srednjeročnem programu predvidene za eksploatacijo. Te zaloge premoga morajo biti odprte do 30. 10. 1977. Izpolnjevanje planskih nalog je tesno povezano s staležem jamskih delavcev, ki je sedaj pod predvidevanji, saj se je zmanjšal stalež jamskih delavcev od 1. L 1977 do 30. 4. 1977 za 20 rudarjev. V letu 1977 bo Polje 52 sloj 2 A zaloge Polje 52 sloj 3 A zaloge Polje 52 sloj 3 B zaloge Polje 40 sloj 2 + 3 B zaloge Polje 42 sloj 4 B zaloge Polje 52 sloj 4 C' zaloge Iz vsega tega je razvidno, da je perspektiva nadaljnjega odkopavanja premoga na obratu Kisovec vezana s treznim premislekom in nadaljnjo študijo o možnosti eksploatacije pre- odkopano polje 50 na zgornji etapi in spodnji etapi. Tako bo ostalo za eksploatacijo s 1. 1. 1978 polje 52 sloj 3 na zgornji etapi do 30. 3. 1978, polje 52 — sloj 2 na zgornji etapi ter polje 52 — sloj 3 na spodnji etapi 5. obzora. Rezerve v višini 303.000 ton je možno odpokati v 3 letih pri sedanjem staležu jamskih delavcev, z letno proizvodnjo 100.000 ton z dnevno proizvodnjo okoli 400 ton na dan. V letu 1977 so predvidena raziskovalna dela v območju polja 50 in 51 pod nivojem 5. obzora s prekopom na 5. obzoru v dolžini 135 m in s posebnimi vrtinami proti 6. obzoru. Če bodo te raziskave pozitivne in bi ugotovile eksploatabilne zaloge premoga, se bodo zaloge premoga povečale za to količino. V srednjeročnem programu so vključene zaloge premoga v stebru jaška Loke, katerih je okoli 45.000 ton. Obstajajo še zaloge premoga v sloju 4 med 5. obzorom in 4. obzorom, ki znašajo 256.000 t ter med 3. in 4. obzorom 256.000 ton. Te zaloge premoga se vodijo kot B in G zaloge, ker je vprašljiva eksploatacija zaradi vplivov odkopavanja na površino. Potrebna je posebna študija za ugotovitev možnosti odkopavanja teh rezerv premoga tudi z ekonomske strani vpliva na površino. Po kategorizaciji zalog premoga vodimo rezerve premoga takole: 60.000 ton (zgornja etapa) 10.000 ton (zgornja etapa) 233.000 ton (spodnja etapa) 45.000 ton 256.000 ton (nad 3. in 4. obz.) 256.000 ton (med 5. in 4. obz.) moga tudi v sloju 4; v nasprotnem primeru je rezerv premoga le za nadaljnja 3 leta, če bi raziskave pod nivojem 5. obzora ne bile pozitivne. Jože Čič Transportni problemi v jami Kotredež Že od nekdaj so se v kotrede-ški in z njo zvezani orleški jami pri organizaciji transporta kresala različna mnenja in to predvsem zaradi tega, ker tako obsežna oz. raztegnjena jama s tako različnimi smiselnimi in nesmiselnimi objekti ne nudi enotne splošno veljavne rešitve. Kot povsod v industriji dobiva transport tudi v rudarstvu čedalje važnejše mesto, saj diktira tempo proizvodnje povsod, kjer so zaposleni vezani na dostavo reprodukcijskega materiala oz. povsod tam, kjer je treba odvažati produkte živega dela. Marsikdo, ki ne pozna rudarskega dela, si transport predstavlja kot neko nujno zlo, neproduktivno delo ali pa celo kakor nekaj, kar je treba odpraviti. Ti so v veliki zmoti: transport v industriji in posebno še v rudarstvu je kakor kri in žile za živ organizem. Oboje mora biti ?:dravo — kri in žile, transportna sredstva in objekti, kjer se transport odvija. Še nekaj manjka, da se vse premika: živo delo, to so ljudje, ki transport organizirajo in izvajajo. Slovenska industrija, pri kateri se mnogokrat hvalimo na tradiciji in tradicionalnih rešitvah pri obvladovanju problemov je ravno zaradi tega prišla v nemajhne težave, ker so moderni način transporta in moderna transportna sredstva v navzkrižju s tradicionalnimi in nerodnimi rešitvami. Drugo je naša elastičnost oz. pristop k reševanju tega vprašanja. Velikokrat iz nezaupanja v novo tehnologijo, včasih tudi zaradi nepoznavanja pa tudi iz strahu pred dodatnim delom, se izogibamo urejanju novih načinov transporta. Poleg tega so tu potrebne investicije, za katere pa smo v stiski že pri osnovnih objektih in opremi, tako da za razne modernizacije ne ostane veliko. Kaj so glavni problemi pri transportu v jami Kotredež? Če pustimo ob strani vprašanje zunanjega nalaganja kot zado- voljivo ureditev, je prvi problem v dolgi transportni poti, ki je istovetna z glavno vhodno zračno strujo, glavnim izvozom nakopnin, glavnim vhodom in izhodom ljudi in glavnim elektroenergetskim napajanjem. Transport spada normalno v izhodno zračno pot, kjer niti ne ovira niti ni oviran z drugimi deli. Temu se zaenkrat ne moremo ogniti, torej ostajamo na poti Vinski rov., Vinski jašek, južna proga, prekop v severno krilo. Vsi ti našteti objekti imajo urejen tirnični transport, kar samo po sebi ni slabo, če so objekti kakor tudi kanal ter sam tir dobro vzdrževani. Vedeti moramo, da je južna proga zelo stara, preko 20 let in da je v tem času doživela vrsto rešitev na posameznih kratkih odsekih, tako da se profil in vrsta tesarbe menja na njemu preko 60-krat na 1200 m dolgi poti. Vse to pa ima za normalno posledico izmaličen j e pravilnega poda in ustvarjanje pravih jezer v tleh, kjer voda prekrije tire in ogroža lokomotivni transport. Poleg izmaličenja poda nastopi tudi izmaličenje profila, ki je povsem neprimeren za veliko in neokretno jamsko akulokomotivo. Ker sedanji projekt odkopavanja pod 6. obzorom v jami Kotredež predvideva še nadalje transport repromateriala po tej južni progi in ker bo proti koncu letošnjega leta z prebitjem investicijskih del v polju 4, že del te južne proge v izrabljenem zračnem toku, je uporaba akulokomotive v njej s tem momentom nedovoljena. Že sedaj moramo torej misliti na vgraditev drugačnega transportnega sistema, ki bo sposoben hitro, varno in ekonomsko prerojiti to 1200 m dolgo relacijo med akuremizo in poljem H, pri čemer pa ne smemo pozabiti na prevoz ljudi, ker bo slednje prineslo tudi dokajšnji prihranek na efektivnem delovnem času. Stropna žičnica, ki ima montirano vlečno vrv na polni in prazni strani oz. v obeh smereh m ki ima pogonski stroj v bližini akuremize v svežem zračil-nem toku, je najprimernejša rešitev. V naši jami so že bili predstavniki nemške tvrdke BECORIT, ki izdeluje take žičnice, si ogledali južno progo in dali ugodno oceno za možnosti obratovanja njihove žičnice v jami Kotredež. Seveda bo potrebno južno progo na marsikaterih odsekih popraviti, ker tako kot je, ne nudi najosnovnejše varnosti niti pri peš hoji. Ta firma je svoje žičnice že montirala v Velenju, in sicer v sodelovanju s tamkajšnjimi strojnimi obrati, ki vse večji del sestavnih elementov izdelujejo doma, tako da se te ugodnosti lahko poslužimo ob enem tudi mi in s tem prihranimo devizna sredstva. Z žičnico bo možno obvladati pot od remize do polja H v 10 minutah. V vlaku, sestavljenem iz gondol, ki se medsebojno spenjajo, bo možno voziti več ton težke kose tovora, cele palete podporja, lesa, mreže in ostali potreben material. Za prevoz ljudi bodo posebne gondole, na katerih bo sedelo po 6 ljudi (z vsake strani trije v smeri vožnje), in sicer se predvideva 10 takih gondol, s katerimi bo možno pripeljati 60 ljudi naenkrat. Na vseh odsekih, kjer bodo prečnice oziroma prekopi v od-kopna polja, se bo izdelal dvo-tir s kretnico, kjer se bo z enostavno manipulacijo odpela ali pripela gondola iz tega polja. Prednosti tega načina so torej nakazane. Jasno pa je, da poleg tega nastopajo tudi neki negativni kriteriji. V kolikor se v naslednjih letih ne bomo tudi v prečnicah za dostavo na delovišča poslužili istih nosilnih traverz in gondol, bomo morali material prelagati, kar ne bo ugodno vplivalo na povečanje učinka pri transportnem delu. Vsekakor bodo te nadaljnje dobave zahtevale določena sredstva, ki pa bodo v vsakem primeru rentabilno vložena. S tako organizacijo transporta v Kotredežu se bomo rešili akutnega problema, ki v današnjem času že preseneča s svojo neučinkovitostjo. Matjaž Hočevar Poslovanje TOZD GRANAT v letu 1977 — je tesno TOZD GRAMAT bo v letu 1977 posloval vsekakor boljše, kot v letu 1976. Na opekarni je dokončana I. faza rekonstrukcije do tiste stopnje, da smo lahko pričeli naprave zagonsko poizkušati. Pri tem smo v prvih štirih mesecih letošnjega leta proizvedli 1,978.000 enot opečnih izdelkov. Zaradi pridobitve soglasja za poizkusno obratovanje opekarne, je 26. 1. 1977 opravila strokovna komisija tehnični pregled; žal ni bila komisija popolna in še vedno čakamo, da bo pregled v celoti opravljen in da bomo po odpravi vseh ugotovljenih pomanjkljivosti pridobili dovoljenje za poizkusno obratovanje. V zapisniku komisije, ki je opravila pregled je predvideno, da naj bi bilo poizkusno obratovanje končano do 31. 7. 1977. Po končanem poizkusnem obratovanju bo sledil še tehniški pregled in je spričo dolgotrajnega in kompliciranega postopka praktično nemogoče predvideti, kdaj bomo dobili uporabno dovoljenje in dovoljenje za obratovanje. Brez teh dovoljenj pa po zakonu o graditvi objektov ne smemo obravnavati. Glede na dejstvo, da se pri zagonskem poizkusu • in poizkusni proizvodnji ugotavljajo in odpravljajo razne pomanjkljivosti, ne moramo računati na doseganje načrtovane proizvodnje v letu 1977, ker izdelani načrt temelji na pričetku poizkusne proizvodnje v januarju 1977. Zaradi tega smo že pristopili k izdelavi re-belansa proizvodnega in finančnega načrta. Na negativen finančni rezultat opekarne vplivajo tudi cene opečnih izdelkov, ki so že od leta 1975 nespremenjene, medtem ko so se proizvodni stroški zaradi raznih podražitev od leta 1975 pa do danes precej povečali. Pri sedanji proizvodnji in sedanjih cenah je lastna cena v povpreč- ju za 15 «/0 višja od prodajne cene. Za doseganje predvidene proizvodnje po investicijskem programu, je nujno dokončati tudi II. fazo rekonstrukcije na opekarni v celoti in pridobiti dovoljenje za obratovanje ter uporabno dovoljenje. Vse to pa bo vplivalo na uspešno poslovanje TOZD GRAMAT v letu 1977. Nastala izguba v prvih mesecih letošnjega leta bo s povečano proizvodnjo do konca leta pokrita. Proizvodnja opeke od 1. 1. do 30. 4. 1977 Mesec Načrtovano enot januar 770.000 februar 770.000 marec 980.000 april 930.000 ' skupaj 3.450.000 Zaradi dolgotrajnega postopka pri pridobitvi dovoljenja za izkoriščanje dolomita v kamnolomu Vode, ki obratuje že več desetletij, smo na osnovi sklepa DS TOZD GRAMAT, 1. 4. 1977 ustavili delo v kamnolomu in z delom zopet pričeli 18.4. 77, ko smo dobili predpisano dovoljenje. Glede na to, da kamnolom ni obratoval le krajši čas in ker je bila v februarju dosežena rekordna mesečna proizvodnja, ki pa je bila v marcu še bi- Proizvedeno enot Doseg, načrta 405.445 52,6 »/o 435.205 56,5 % 527.005 54,2 o/o 610.388 65,6 »/o 1.978.043 57,3 o/o stveno presežena in predstavlja absolutno rekordno proizvodnjo vseh let odkar obratuje kamnolom, smo prepričani, da bo v kamnolomu dosežen proizvodni načrt čeprav je za 2000m3 višji od lanskoletnega. To pa je porok, da bo tudi finančni načrt dosežen. Finančni rezultat v prvih treh mesecih ni enak izrednim proizvodnim rezultatom, ker je cena našega gramoza za 35 d/o nižja od povprečne cene gramoza v SR Sloveniji. januar 1.200 februuar 1.300 marec 1.800 april 2.200 skupaj 6.500 Gradbena skupina ne dosega načrtovanega finančnega uspeha, ker je cena ure za storitve prenizka, saj je nespremenjena že od leta 1975. Upamo, da bo DS REK ZASAVJE odobril predlog DS TOZD GRAMAT za povečanje cene ure za storitve do 30. 4. 1977 Doseganje načrta 233,3 N ^ 2 & "o Q Eti N eC INDUSTRIJA 22,1 8,0 elektroenergija 22,9 10,3 premog 26,6 —1,3 nafta 40,6 8,6 kovinska 20,1 4,9 elektroindustrij a 20,8 11,6 ind. gradb. mater. 20,1 5,3 povprečna letna stopnja v % JJ 'Tn O C (V E o •5-2 AE O tiT3 T3 .m o Oh rt S ti O C/3 Sh O c O N O N P-, ti o 4,0 20,5 3,8 20,1 1,7 18,5 8,4 34,2 2,2 23,5 -3,4 29,0 4,0 20,7 4,0 24,7 3,8 20,2 1,0 20,2 5,7 21,5 5,3 8,0 1,2 19,8 3,3 18,0 KDO SO DELAVCI? Delavci v združenem delu so po tem zakonu osebe, ki delajo z družbenimi sredstvi v organizaciji združenega dela, v delovni skupnosti ali v drugi obliki združevanja dela in sredstev. KDO SO DELOVNI LJUDJE? Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. ČIGAVA SO SREDSTVA? Sredstva, ki so družbena lastnina, so skupna materialna osnova za ohranitev in razvoj socialistične družbe ter socialističnih samoupravnih odnosov; upravljajo jih delavci v temeljni organizaciji združenega dela in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, delavci v delovni skupnosti oziroma drugi delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti ali v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter v družbenopolitični skupnosti. Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina. Družbena sredstva, kot so stvari, materialne pravice in denarna sredstva, ki so družbena lastnina, so materialna osnova za delo delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ali za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti. (iz zakona o združenem delu) Nova višina otroških dodatkov Skupščina zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je 21. aprila t.l. sprejela sklep o novi višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1977. Sklep je pričel veljati takoj, uporablja pa se od 1. maja t.l. dalje. Po tem sklepu imajo pravico do otroškega dodatka v znesku: 1. 260,00 din prvi otrok; — 360,00 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada, manjši od 1.200,00 din mesečno na družinskega člana; 2. 220,00 din prvi otrok; — 310,00 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 1.200,00 do 1.400,00 din mesečno na družinskega člana; Rudarstvo in VAJE REŠEVALNIH ČET SLOVENSKIH RUDNIKOV Dne 11. junija 1977 se bodo na rudniku kaolina Črna (pri Kamniku), zbrale reševalne ekipe vseh slovenskih rudnikov, na skupno republiško reševalno akcijo, ki bo v jami tega rudnika. Akcije se bodo udeležili reševalci naslednjih rudnikov: REK Velenje, REK Zasavje, Rudnikov Senovo, Rudnik Kanižarica, TIM — Rudnik Laško, Rudnik kaolina Črna — Kamnik, Rudnik Idrija, Rudnik in topolinica Mežica in ITAS — Rudnik Kočevje; po vsej verjetnosti pa se bo vaje udeležila tudi reševalna četa INA iz Lendave. Vaji bodo prisostvovali tudi predstavniki republiškega komiteja za energetiko, repub- 3. 170,00 din prvi otrok; -— 230,00 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri živi oziroma v katero spada, od 1.400,00 do 1.900,00 din mesečno na družinskega člana; 4. 130,00 din prvi otrok; — 180,00 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 1.900,00 do 2.200,00 din mesečno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v štirinajstkratnem znesku katastrskega dohodka. Ta sklep pa določa tudi višino oziroma pravico do posebnega dodatka, in sicer: 1 iškega rudarskega inšpektorata, republiških sindikatov in direktorji vseh slovenskih rudnikov. Po vaji je predvideno tovariško srečanje v Kamniški Bistrici. PODROBNOSTI »ENERGETSKEGA PLANA« ZDA Po Carterjevem energetskem planu bo do leta 1985 stopnja rasti porabe energije zmanjšana od sedanjih 3,5 do 4 °/o na manj kot 2 °/o. Uvoz nafte se bo znižal od 16. milij. sodov na 6 mili j. sodov dnevno. Povpraševanje po plinskem olju se bo zmanjšalo za 10 °/o. Proizvodnja premoga se bo povečala za približno 2/3 na eno mlrd. ton letno. Sončno energijo bodo uporabljali v več kot 2,5 milijonih stanovanj. energetika doma — 105,00 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok; —- 60,00 din otrok, ki ima edinega hranilca. Pogoji za pridobitev pravice do posebnega dodatka pa so določeni s pravilnikom o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, številka 15/74 in 9/77. Pravico do posebnega dodatka k otroškemu dodatku imajo upravičenci po sklepu, ki je naveden v Uradnem listu SRS 9/77. Upravičenci do otroškega dodatka in posebnega otroškega dodatka po dosedanjih predpisih so morali predložiti dokazila o upravičenosti do L maja 1977. Upravičencem bodo na temelju teh dokazil izdane nove odločbe o višini otroških dodatkov. in po svetu ZMANJŠANJE PROIZVODNJE JEDRSKE ENERGIJE Mednarodna agencija za energijo (AIE) je sklenila, da se mora do leta 1985 proizvodnja jedrske energije zmanjšati ne le za prejšnjih 10%, temveč za 15%. Po ocenah AIE bo proizvodnja jedrske energije v državah članicah OECD leta 1985 ustrezala ekvivalentu 464 milijonov ton nafte. SAARBERGWERKE AK V LETU 1977 V prvem trimesečju 1977 je šest premogovnikov Saarbergvverke AG — ZEN izkopalo 2,4 milij. ton črnega premoga napram 2,1 milij. ton v istem razdobju 1976. Zaloge premoga znašajo trenutno 2,6 milij. ton, od česar pripada 1,3 milij. ton nacional- nemu rezervnemu skladu črnega premoga. Zaradi slabe prodaje, ki jo je povrzočila jeklarska kriza, bodo morali po premogovnikih Ruhrkohle tudi po-sarski rudniki uvesti skrajšanje delovnega časa. Med majem in septembrom ne bodo obratovali 10 dni, kar bo prispevalo k redukciji 350.000 ton premoga. ATOMSKE CENTRALE V DRŽAVAH SEV Po podatkih mednarodne agencije za atomsko energijo, je število atomskih central v državah SEV v zadnjih letih močno poraslo. Sedaj obratuje v SZ že 24 atomskih central s 5.216 MW, 28 atomskih central s 26.380 MW pa je v gradnji ali pa jih načrtujejo. V NDR obratujejo 3 atomske centrale s 379 MW, 10 atomskih central pa je v gradnji ali pa načrtovanih. ČSSR ima eno centralo s 110 MW, nadalje štiri s 1.870 MW pa še gradijo. Na Poljskem je v načrtu ena atomska centrala. RUDARJI DOBE POSEBNO SPLOŠNO ZDRUŽENJE Skupščina Gospodarske zbornice Jugoslavije je na temelju pooblastila, ki izvira iz zakona o združevanju organizacij združenega dela in splošnih združenj, na svoji seji 9. maja 1977 sprejela sklep, da se za panogo proizvodnje in predelave premoga ustanovi splošno združenje. Sprva to združenje ni bilo predvideno, vendar so delegati iz jugoslovanskih premogovnikov v imenu svojih TOZD in OZD pred tedni predlagali ustanovitev posebnega splošnega združenja za proizvodnjo in predelavo premoga. Zato so se 17. maja t.l. zbrali delegati TOZD in OZD jugoslovanskih premogovnikov na sestanek, na katerem so obravnavali pripravljalna dela za ustanovitev tega združenja. Izvolili so iniciativni odbor za ustanovitev splošnega združenja za proizvodnjo in predelavo premoga pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, obravnavali pa so tudi osnutek statuta Gospodarske zbornice Jugoslavije. PROIZVODNJA JUGOSLOVANSKIH PREMOGOVNIKOV V PRVEM ČETRTLETJU 1977 Jugoslovanski premogovniki so v razdobju januar—marec 1977 proizvedli naslednje količine premoga vseh vrst (v tonah): — celokupna proizvodnja v treh mesecih znaša 9,746.254 od tega: — črni premog 135.814 — rjavi premog 2,282.079 — lignit 7,328.361 — rudniki črnega premoga — Raša 80.580 — med rudniki rjavega premoga pa so največjo proizvodnjo dosegli: Titovi rudniki Kanoviči — Djurdjevik 664.770 REK Zasavje 354.400 Kakanj 301.466 Udruženje rudnika mrkog uglja Srbije — URMUS 251.645 Zenica Breza Kamengrad Mostar Senovo Laško Kočevje 184.559 164.658 74.409 41.828 33.605 13.850 13.307 Kanižarica UTEKOČINJENJE PREMOGA V AVSTRALIJI Kakor kaže bo Avstralija prva dežela, ki bo pridobivala pogonska goriva iz premoga, in sicer po nekem nemškem postopku. Trenutno se odvijajo v Avstraliji razgovori z zahodnonemško industrijsko delegacijo o rentabilnosti projekta, kar naj bi bil pogoj za gradnjo velikega obrata za utekočinjenje premoga s stroški 2,6 mlrd. DM. Z novim postopkom, bi pridobili letno iz 9. mili j. ton rjavega premoga 2,9 milj. ton goriva, od tega 45 °/o visokokvalitetnega bencina ter diesel goriva, 10 (l/o pa tekočega pogonskega plina. Stroški bi bili za 15 do 20% nižji od stroškov za pridobivanje pogonskih goriv iz surove nafte. ZDA — NAJVEČJI IZVOZNIK JEDRSKIH ELEKTRARN ZDA so se v izvozu nuklearnih central uvrstile na prvo mesto. Do leta 2000 bo izvoz nuklearnih elektrarn dosegel vrednost 120 do 140 mlrd. S. Že leta 1985 bo letni dohodek ZDA od izvoza nuklearnih elektrarn znašal 3 do 4 mlrd. $. Konec leta 1970 so ZDA dobavile oziroma prejele naročilo za izvoz 61 nuklearnih elektrarn, SZ za izvoz 23 jedrskih central, ZRN za 10, Francija za 8, Kanada za 4, Velika Britanija za 2 in Švedska za 2 nuklearni centrali. Po zadnji ameriški globalni študiji je izven ZDA 112 jedrskih elektrarn, nadaljnjih 117 pa gradijo. Nuklearne elektrarne, ki delujejo ali pa so planirane izven ZDA, razpolagajo s kapaciteto 350.000 MW (35 GW), medtem ko je v ZDA 66 elektrarn s kapaciteto 47 GW. Njihovo število se bo v prihodnjih desetih letih povečalo v ZDA na 185, njihova kapaciteta pa na 177 GW, DO LETA 1983 POTREBUJE ITALIJA DODATNIH 62.000 MW V letu 1976 se je poraba električne energije v Italiji zaradi večje industrijske porabe povečala za 4,5 °/o. Po oceni Enel se bo poraba v razdobju 1976— 1980 povečala za 5 do 7 % letno, v razdobju 1981—1985 pa za 7,2 % do 8,6% letno. Za zagotovitev teh potreb se bodo morale do leta 1983 proizvodne kapacitete povečati za 26.000 MW, od česar bo 5.850 MW odpadlo na jedrske elektrarne. Kapacitete bodo do leta 1983 porasle na 43.000 do 48.000 MW, do leta 1985 pa se bodo morale povečati na 49.000 do 57.000 MW. PORABA ENERGIJE V ZRN NAZADUJE Po prvih izračunih Zveze nemških premogovnih družb je poraba primarne energije v ZRN v prvem trimesečju 1977 nazadovala v primerjavi z istim razdobjem 1976 za 2,5 milij. ton premogovnih enot oziroma za 2,5 %. Očitna tedenca rasti iz leta 1976 se torej v letu 1977 ni nadaljevala. Pri posameznih energetskih nosilcih je bil razvoj različen. Poraba nafte, črnega in rjavega premoga je nazadovala, medtem ko je ostala poraba zemeljskega plina stabilna. Povečal se je delež atomske in vodne energije pri skupni energetski preskrbi. 2,7 MLRD. S ZA ENRGETSKE RAZISKAVE V ZRN Zahodnonemška vlada namerava porabiti do leta 1980 2,7 mlrd. $ za energetske raziskave. Več kot 2/3 sredstev sta namenjeni za razvoj jedrske energije. Več kot 200 milij. $ bodo do leta 1980 porabili za študijo o zmanjšanju energetske porabe, nadaljnjih 200 milij. $ pa za razvoj drugih energetskih virov. Od 2 mlrd. S predvidenih za razvoj jedrske energije, je polovica sredstev namenjena razvoju »samooplojevalnih« reaktorjev. KJE SO VIRI ENERGIJE? V našem glasilu pogosto objavljamo najrazličnejše vesti o virih energije, njih lokacijah na posameznih kontinetnih, državah, pokrajinah, ipd., vendar se ti podatki pogosto zelo križajo. Večina podatkov po posamez- nih vrstah in rezervah energije izvira iz raznih institucij ZDA in SSSR, deloma pa tudi raznih organizacij oziroma organov v drugih državah. Nekateri objavljeni podatki imajo komercialni prizvok, ki je pogosto preračunan na strategijo posameznih družb pri bodoči eksploataciji in uporabi posameznih vrst energije. Zato so Združeni narodi po svojih strokovnjakih izdelali študijo neodvisno od dosedanjih institucij, ki so ugotavljale vire in rezerve posameznih vrst energije, s katero so ugotovili, da bo nafta še tudi nadalje dominirala na svetovnem energetskem področju, da bo nafte še dovolj tudi v naslednjih desetletjih, pa tudi v prvih desetletjih naslednjega stoletja. Komite Združenih narodov za naravna bogastva je hkrati ugotovil veliko pomanjkljivost, ker svet nima nekega medna-' rodnega mehanizma za stitema-tično zbiranje informacij o virih in rezervah energije. Zato so tudi analize pogosto nepopolne, pa tudi večkrat neobjektivne. Strokovnjaki, ki so izdelali to študijo pa ugotavljajo, da je treba desetletja do konca tega stoletja jemati kot prehodno obdobje, kar pomeni, da bo- do čas do leta 2000 v največji možni meri izkoristili za obsežnejšo zamenjavo nafte z drugimi viri energije. Po drugi stra-ia pa je tudi dejstvo, da so dosedanje uvoznice nafte zanemarjale raziskave v tej smeri v lastnih težavah, kar bodo v bodoče pospešile. Računajo, da imajo države Latinske Amerike preko 210 milijard ton rezerv nafte, v Afriki 165, na Bližnjem Vzhodu 143, v vseh državah v razvoju pa skupno preko 600 milijard ton. Koncem preteklega leta je svetovna poraba nafte vnovič dosegla porabo iz leta 1973, to je pred letom, pred-no so cene nafte izredno poskočile in katere posledice smo čutili do nedavnega. Povečani porabi nafte pripisujejo tudi obnovo vnovične ekonomske rasti v gospodarstvu posameznih držav, katere so posledice povišanja cen nafte in zmanjšanja obsega porabe posebno prizadele. Precej optimizma so isti strokovnjaki pokazali zaradi pomembnih možnosti držav v razvoju na področju hidroener-getike. Ti viri so doslej izkoriščeni le 4 °/o, medtem ko so v razvitih državah izkoriščeni več kot 30 %. Velike možnosti pa dajejo isti strokovnjaki tudi premogu, pri čemer poudarjajo, da ima okoli 40 držav v razvoju v tem pogledu velike možnosti. HUDA KRI ZARADI CARTERJEVE EVROPSKE POLITIKE Narčt ameriškega predsednika Carterja za zmanjšanje porabe posameznih vrst energije, posebno nafte in večjo porabo premoga ter sončne energije, je naletel na hudo reakcijo in kritiko na njegov energetski program. Kritiziral je predvsem predstavnike ameriške premogovne in naftne industrije. Ti kritiki govore o tem, da bo program zmanjšal pobude za raziskave novih nahajališč nafte in da industrija nima dovolj sredstev, da bi nosila stroške za preusmeritev tovarn iz nafte na premog ter za postavitev zahtevane opreme za kontrolo varstva človekovega okolja. Vse pa je povezano z avtomobilsko in- S peščeno glino zapolnjene izvrtine kamenovite školjke Lithodomos lito-phagos v triasnem dolomitu. (Foto A. Bregant) dustrijo, ker je določena ost programa uperjena proti uvoznikom tujih avtomobilov na ameriški trg. VELIKA VLAGANJA ZA ENERGETSKE RAZISKAVE V ZRN Zahodnonemška vlada je po sprejetju sklepa o izvozu nuklearnih elektrarn namenila 6,5 milijard mark za njihov 4-letni program raziskav energije. Hkrati so poudarili, da njihova država snuje svojo ekonomsko bodočnost na izvozu nuklearnih elektrarn, kljub ameriškemu nasprotovanju. Od skupnega zneska bodo 930 milijonov mark namenili tudi za raziskave v proizvodnji premoga in drugih fosilnih virov energije in 570 milijonov mark za raziskave novih virov energije. ODKRITO VELIKO NAHAJALIŠČE PREMOGA V BOLGARIJI Bolgarski geologi so v Dob-rudži, v severni Bolgariji, odkrili veliko nahajališče črnega premoga, katerega cenijo na milijardo ton. Nahajališče se nahaja v 70 slojih, skupne debeline 700 m, kalorična vrednost premoga pa znaša med 7.500 in 8.000 kcal. Globina nahajališča je okoli 1.300 m, težave pa povzročajo tudi podzemeljske vode. Do leta 1980 bodo končali pripravljalna dela za prvi dve jami za komercialno eksploatacijo. S Sovjetsko zvezo so sklenili sporazum o skupnem projektiranju in raziskavah. INVESTICIJE V REMBASU Za razširitev proizvodnje premoga bo Rembas — Resavica, do leta 1980 investiral okoli 450 milijonov din. S tem denarjem bodo v resavskem premogovnem bazenu odprli tri nove jamske kope, ki bodo zamenjali sedanjih pet revirjev v Rem-basu. Z uporabo nove tehnologije v proizvodnji in hidravličnega jamskega podporja, ki bo nadomestil sedanjega klasičnega, bodo letno proizvodnjo premoga povečali od sedanjih 500.000 na bodočih 700.000 ton letno, pri čemer se število zaposlenih ne bo povišalo. Modernizacijo in razširitev proizvodnje bodo izvajali postopoma. Dela na odpiranju nove jame Strmo-sten so se že pričela. V MAKEDONIJI 380 kV PRENOSNA MREŽA SR Makedonija se bo kmalu vključila v 380-kV prenosno električno omrežje Jugoslavije. S tem bo dana možnost, da bodo že v jeseni t.l. porabniki električne energije v tej republiki zanesljivo uporabljali kakovostno električno energijo. To pa bodo dosegli z aktiviranjem 380-kV trafopostaje Skopje IV, ki jo grade v bližini vasi Dravečo. V ta objekt bodo vložili 200 milijonov din. ENERGETSKI SEKTORJI V DRŽAVAH V RAZVOJU Največji vir energije v državah v razvoju, z izjemo članic organizacije OPEČ, je električna energija. Do leta 1974 je znašala instalirana moč elektrarn v teh državah okoli 80 milijonov kW, kar je trikrat več napram letu 1960. Rudarska industrija v državah v razvoju, z izjemo držav OPEČ, je v glavnem osredotočena v Indiji, Koreji in Rodeziji. V letu 1974 je v skupni porabi energije v teh državah z višjimi dohodki premog bil udeležen s 6 %, v skupini držav s srednjimi dohodki 20% in v državah z nižjimi dohodki s 53%. Premog sodeluje s 47% v skupni porabi energije v Koreji, v Indiji pa 71%, kar je hkrati naj večji vir energije. Obe državi pokrivata svojo porabo z lastnimi viri. Po programih njihovih vlad bo v letu 1980 znašala proizvodnja premoga v Koreji 31, v Indiji pa 130 milijonov ton. Ostale države v razvoju porabijo proizvedeni premog za lastno proizvodnjo medtem ko razliko pokrivajo z uvozom iz ZDA pa tudi iz držav članic organizacije SEV. Eksploatibilne rezerve trdnih goriv v državah v razvoju, brez Indije in Koreje, znašajo po oceni trenutno 8,7 milijard ton, od tega pa je 55 % visoko-kvalitetnega premoga. Rezerve premoga v Indiji cenijo na okoli 85 milijard ton, od tega pa je 23 milijard ton dokazanih rezerv. POLJSKI PREMOGOV PRAH ZA AVSTRIJO Avstrijsko trgovinsko ministrstvo proučuje predlog, da bi poljski črni premog iz Katovvic transportirali po cevovodu do Linza v zgornji Avstriji. Posušili bi ga v Linzu, nato pa bi ga dobavljali posameznim kupcem, predvsem ob kanalu Ren —Maina—-Donava. Avstrijci se boje pomanjkanja električne energije v naslednjih letih, posebno še zato, ker njihova prva jedrska elektrarna še vedno ni pričela obratovati, pa tudi njena bodočnost je nezanesljiva. Avstrijci pa so obvestili javnost, da jim je ponudila SSSR 1 milijardo kWh električne energije letno. Poleg tega pa uvažajo iz SSSR ves naravni plin. Sicer pa so tudi s Poljaki sklenili pogodbo za uvoz električne energije. NOV PREMOGOVNIK NA POLJSKEM Prezidij poljske vlade je odobril projekt za nov premogovnik v centralnem delu premogovnega bazena v Lublinu. Predvideno je, da bodo s proizvodnjo pričeli do leta 1980, s tem da bi sprva znašala letna proizvodnja okoli 1 milijon ton, polna zmogljivost pa bi znašala v letu 1984 3,6 milijonov ton. Na Poljskem bodo letos proizvedli skupno 196 milijonov ton premoga, kar je 7 milijonov ton več kot v letu 1976. VEČ ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ KOSOVA Kosovske termoelektrarne, ki imajo skupne instalirane moči okoli 800 MW, bodo proizvedle v letošnjem letu, kakor predvidevajo, 3 milijarde 847 milijonov kWh električne energije. V prvih treh mesecih letos načrta v celoti niso izpolnili, vendar računajo, da bodo izgubljeno nadoknadili v naslednjih mesecih. DO KONCA LETA NOVE ŠTIRI TERMOELEKTRARNE Do konca letošnjeaga leta bodo po vsej verjetnosti pričele obratovati štiri nove velike termoelektrarne. Te so: TE Šoštanj IV, TE Obrenovac IV, TE Ka-kanj 111 in TE Rijeka I. Skupna moč teh novih elektroenergetskih objektov bo dosegla okoli 1.100 MW. Termoelektrarne bodo začele obratovati v obdobju, ko bomo elektriko najbolj potrebovali. Sicer pa vse kaže, da bo elektroenergetska situacija do jeseni povoljna, ker so akumulacijska jezera že dalje časa polna vode. V tej vodi je »vskladiščenih« okoli 3,9 milijard kWh. Tako lahko letošnje leto pričakujemo brez večjih skrbi redno in dovolj-no dobavo električne energije. Od navedenih novih termoelektrarn bodo tri obratovale na premog, ena pa na tekoče gorivo. Sicer pa so termoelektrarne dolžne, da v poletnem času oziroma v času, ko je na razpolago dovolj hidroenergije, ustvarijo naj večje možne zaloge premoga, kar je predpogoj za njihovo normalno obratovanje v času, ko je to potrebno. ENERGETIKA NA MADŽARSKEM Madžarska poraba električne energije bo letos dosegla po načrtu. 27,5 milijard kWh. Glavni del bo proizveden v domačih elektrarnah, okoli 4,5 milijard kWh, pa bo uvozila iz socialističnih držav — članic združenja energetskega sistema MIR. NOVE ENERGETSKE ZMOGLJIVOSTI V Makedoniji uspešno uresničujejo program razvoja elektri-škega gospodarstva do leta 1982. Do takrat naj bi končali z gradnjo nekaterih termoelektrarn s skupno močjo 750 MW, in z letno proizvodnjo okoli 6 milijard kWh. TE Negotin, ki jo dokončujejo, bo imela moč 420 MW in bo proizvedla preko milijarde kWh letno, kar je toli- ko, kot proizvedejo sedaj njihove hidroelektrarne. V teku so tudi pospešena dela na izgradnji termoelektrarn na trdo gorivo Oslomej pri Kičevu in Bitola I, z zmogljivostjo 350 MW. Kmalu bodo pričeli graditi tudi hidroelektrarne Kozjak, Gradec in Čebren, končali pa bodo takoimenovani sistem »Šarske vode«. Poraba električne energije v Makedoniji narašča po letni povprečni stopnji 13 %>. VEČ PREMOGA IZ ZENICE Rudnik rjavega premoga Zenica, ki je naj starejši rudarski kolektiv v SR BiH, bo proizvedel v letošnjem letu okoli 950.000 ton premoga, lani pa so nakopali 837.000 ton. Njihova proizvodnja narašča iz leta v leto, saj so pred 10. leti nakopali le okoli 500.000 ton premoga. Letos bodo imeli skupnega prihoda 400 milijonov dinarjev. MOČ BRITANSKIH ELEKTRARN V Veliki Britaniji je naslednje razmerje elektrarn, ki delajo na razne vrste goriv: — 43,3 % je termoelektrarn na premog; — 11,6 % je elektrarn na tekoča goriva; — 5 % je elektrarn, ki delajo kombinirano na premog in tekoča goriva; — 4,6 °/o je jedrskih elektrarn; — 4,8 % je ostalih elektrarn (hidroelektrarne, dieselelektrar-ne in elektrarne s plinskimi turbinami). V BRITANIJI NOVE ZALOGE PREMOGA Po podatkih britanskega nacionalnega urada za premog, so na severu Notinghama nedavno odkrili velike rezerve premoga, ki jih cenijo na 800 milijonov ton. Novo nahajališče leži na obeh straneh reke Trant in ga bo možno eksploatirati iz obstoječih kopov. ENERGETSKA SITUACIJA NA ŠVEDSKEM Pred nedavnim so izdelali Švedi primerjalno študijo iz katere lahko povzamemo, da so po velikosti oziroma obsegu peti svetovni porabnik energije na prebivalca, ter da so za okoli 30% učinkovitejši v porabi energije kot ZDA. Kot razlog so TOZD BSD izdeluje za separacijo peska v Titovem Užicu tudi razdelilno baterijo in komandni pult s svetlobno shemo. Vincenc Kotar pri komandnem pultu. (Foto A. Bregant) navedli podatke, da Švedi manj koristijo avtomobile za krajša potovanja. Poleg tega so stanovanjske izgradnje in ostali objekti na Švedskem opremljeni po višjih standardih ventilacije in razsvetljave, kar prav tako prispeva k prihranjku. Večja učinkovitost sredstev v uporabi energije je rezultat večjih faktorjev. Eden od njih so cene energetskih virov. Švedska je namreč v celoti odvisna od uvoza nafte, ker lastne nafte nimajo. Edini pomembnejši vir energije na Švedskem je električna energija. Bencin na Švedskem je dvakrat dražji kot v ZDA. Za ogrevanje stanovanj imajo Švedi organizirane toplarne v urbaniziranih področjih. V nekaterih mestih se tudi do polovice stanovanj ogreva iz osrednjih toplarn. Tudi v Evropi se posebna komisija pri Združenih narodih ukvarja z izvedbo 60 projektov za zmanjševanje potreb energije; doslej so izpeljali že okoli 40 takšnih projektov. Komite za premog raziskuje boljše načine eksploatacije tega energetskega vira, večjo učinkovitost in pretvarjanje premoga v sintetične pline in tekoče gorivo, pa tudi povečanje porabe. Komisija za električno energijo pa se ukvarja s programom porabe odpadne toplote in njenega transporta, racionalizacijo porabe električne energije, varčevanje v proizvodnji toplote in moči, itd. V programu imajo tudi proučevanje povezovanja evropskega hidroelektričnega potenciala in napore za zmanjšanje izgub v transportu in distribuciji. TEHNOLOGIJA V ENERGETSKIH OBJEKTIH V času od 1. do 20. junija 1977 bo v Celju potekal simpozij o tehnologiji v energetskih objektih. Posvetovanje organizira Zveza energetikov Jugoslavije —• Zveza energetikov Slovenije — podružnica Šoštanj — REKV, TOZD TE Šoštanj. Posvetovanje bo potekalo v botelu Celeia. Cilj posvetovanja je obravnavati praktične probleme, ki se pojavljajo v tehnologiji in teoretična pojasnila strokovnjakov iz tujine. Nadalje bo zajelo posvetovanje celotno tehnološko problematiko priprave vseh vrst voda, obdelave krogotoka voda-para, izgorevalne procese in problematiko maziv. Situacija kaže na stanje določene neorganiziranosti in neinformiranosti v zvezi ,s tehnologijo priprave vode, obdelave krogotoka voda-para ter problematiko koriščenja goriv in maziv. Na posvetovanje so vabljeni delavci vseh TOZD REKZ, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko. Med predavatelji so inženirji iz TE Šoštanj in strokovnjaki iz Zahodne Nemčije. NOV PROCES ZA PREDELAVO PREMOGA Tri japonske družbe so sklenile sporazum o skupnih raziskavah in izpopolnjevanju novega procesa za pretvarjanje nizkokaloričnega rjavega premoga v vi-sokokvalitetni solventni rafinirani premog (SRC), katerega bi lahko koristili v železarnah skupno s premogom za kok-sanje. MEDNARODNA RAZSTAVA MINERALOV T TRŽIČU Dne 8. maja 1977 je bila v Tržiču mednarodna razstava mineralov in to že peta zapored. Iz skromnega sejma za katerega so Tržičani dali pobudo v pobratenem francoskem mestu St. Marie-aux-Mines, se je rodila vse širša in pomembnejša prireditev, ki po vsebini te vrste, pri nas dobiva vse večjo veljavo. V naši državi je namreč v vsem rudnem bogastvu tudi veliko lepih in bogatih mineralov, ki pa so jih do sedaj kaj slabo izkoriščali. Spoznanje je, da je isti del rudnin, ki jih je narava oblikovala v čudovite kamne, predvsem dragoceno in redno. Pokroviteljstvo je letos imel nad razstavo rudarski-kemij ski kombinat iz Trepče. Ta kombinat je letos prvikrat minerale iz svojega rudnika tudi prodajal. Prejšnje štiri razstave je organiziralo turistično društvo, letos pa jo je izpeljalo novoustanovljeno društvo ljubite- ljev mineralov in fosilov iz Tržiča. Sklenili so, da bo v Tržiču stalna razstava in prodaja mineralov. Marsikomu pomeni zbiranje mineralov svojevrstnega konjička za razvedrilo v prostem času. V nekaj vrstah ČEBINE BODO POSTALE MUZEJ Dne 16. aprila t.l. je na proslavi v Delavskem domu dejal Miloš Prosenc, član IKP CK ZKS in sekretar revirskega komiteja ZKS Trbovlje: »Sprejeli smo sklep: Čebine — hiša ustanovnega kongresa — bomo preuredili v muzej in pri tem uredili vse potrebno za Barličevo družino, ki je veliko prispevala, da so bila vrata zgodovinske hiše vedno in ob vsakem času odprta za vsakogar. Prav v tem mesecu (aprilu) pa smo v vseh treh revirskih občinah podpisali družbeni dogovor o zaščiti in vzdrževanju spominskih obeležij naprednega delavskega gibanja, narodnosvobodilne vojne in socialistične revolucije. Po dogovoru posameznih občin imajo Čebine poseben pomen in so naša skupna odgovornost«. SPOMIN NA DEMONSTRACIJO ŽENSK Občani največje trboveljske krajevne skupnosti Center so sprejeli predlog koordinacijskega odbora te skupnosti, po katerem bodo poslej 30. junija praznovali svoj krajevni praznik. Ta datum je tesno povezan s celotnim delavskim in revolucionarnim gibanjem v revirjih. 30. junija 1933. leta so trbovelj-ske-rudarske žene (viri navajajo od 2.000 do 5.000 demon-strank) na pobudo komunistov pričele z štiridnevnimi demonstracijami. Terjale so delo in kruh. Demonstrirati so pričele pred trakratno rudniško upravo in zahtevale takojšnjo po- moč. Takratni oblastniki so jih skušali odpraviti z obljubami, ki jih niso izpolnili niti naslednjega dne, kar je povečalo bojevitost, po revirjih pa se je bliskovito razširila parola stavke »Vsi na delo — ali nihče!« Nekaj tisoč rudarskih žen z otroki v naročju je stražilo rudarske rove. Na delo v jame ni smel nihče. Štiri dni so žene stražile vhode v rove. Oblast in rudniška uprava sta morali popustiti — s trboveljskimi ženami so bile tudi žene rudarjev iz Zagorja in Hrastnika, ki so jih podprle. To je bilo prvo organizirano revolucionarno gibanje žena v revirjih, Sloveniji in v vsej takratni Jugoslaviji. SLAVČKOV CELOVEČERNI KONCERT Mešani pevski zbor Slavček, Svobode Center Trbovlje, se je 13. maja t.l. ob 19,30 predstavil v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah s celovečir-nim koncertom narodnih, domoljubnih, delavskih, partizanskih in revolucionarnih pesmi. V prvem delu so zapeli osem pesmi, v drugem pa enajst. Dirigiral je Jože Skrinar. Na programu so bila dela domačih pa tudi drugih avtorjev. Koncert je potekal v počastitev 40-letni-ce ustanovnega kongresa KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, in 85-letnice rojstva tovariša Tita. Koncert je lepo uspel, ob sorazmerno lepem obisku. PESEM NE POZNA MEJA Dne 21. maja t.l. je v Delavskem domu v Trbovljah potekala jubilejna revija pevskih zborov iz zamejstva in Slovenije, pod geslom Pesem ne pozna meja. Pokrovitelj srečanja je bila skupščina občine Trbovlje. V programu so sodelovali Moški pevski zbor Vesna s Križa pri Trstu, Dekliški pevski zbor Vesna s Križa pri Trstu, Mešani pevski zbor Primorec iz Trebč pri Trstu, Moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, Mešani pevski zbor SPP Edinost iz Pliberka, Moški pevski zbor France Zgonik iz Branika, Mešani pevski zbor Svoboda Prid- vor iz Kopra ter Mešani pevski zbor Svobode II in Trboveljski oktet. Vsak zbor je nastopil s po dvema pesmima, na koncu pa so vsi pevci združeno zapeli pesmi Vstani Primorska, Zdravico in Internacionalo. Revijo je organizirala DPD Svoboda II ob svojem 25-let-nem obstoju. Prvo tako srečanje teh zborov je bilo leta 1968 v Braniku, drugo je bilo leta 1970 v Trbovljah, v počastitev 50-letnice ZKJ, sindikatov in SKOJ, tretja pa je bila maja 1976 na Križu pri Trstu. Letos je potekala revija v Trbovljah v počastitev zgodovinskih dni, ki jih letos proslavljamo v naši domovini. Prihodnje leto bodo revijo organizriali pevci v Doberdobu. Namen revije je znan — povezava pevskih zborov iz zamejstva in Slovenije, širiti našo pesem med rojaki in pri nas ter sodelovanje z društvi v Italiji, avstrijski Koroški in Sloveniji, na področju vokalne glasbe in ostalih kulturnih dejavnosti. Upamo, da so gostujoči pevci in pevke odnesli iz revirjev najboljše vtise z naj lepšimi željami in utrjeno prepričanje, da slovenska pesem pomeni mnogo, mnogo. 8. SREČANJE PIONIRJEV — ZGODOVINARJEV IN LIKOVNIKOV Poročali smo že o organizaciji in izvedbi 8. srečanja pionirjev — zgodovinarjev in likovnikov Slovenije, ki je potekalo v času od 22. do 24. aprila v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. Potekalo je v okviru programa jugoslovanskih pionirskih iger NARAVA — LEPOTA — ZDRAVJE. Organzirale so ga občinske zveze prijateljev mladine Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Zavodom za šolstvo SRS in glavnim odborom Zveze združenj borcev Slovenije, pod pokroviteljstvom. Skupnosti revirskih občin. Tema srečanja je bila: Slovenski komunisti prevzemajo odgovornost za usodo slovenskega naroda. Prireditev je bila posvečena vsem pomembnejšim obletnicam, ki jih praznujemo v letošnjem letu. Srečanja se je udeležilo 68 pionirskih odredov, 194 pionir-j ev-zgodovinar j ev, 99 pionir-jev-likovnikov, skupaj 293 pionirjev in 114 mentorjev. Dne 23. aprila so tekmovali učenci-pionirji likovniki iz mnogih šol Slovenije v okviru VIII. srečanja pionirjev, zgodovinarjev in likovnikov v foyerju Delavskega doma v Trbovljah. Pionirji likovniki so nato dela, ki so jih ta dan naslikali, obeseli na ogled vsem občanom. Med razstavljenimi slikami jih je mnogo, ki se nanašajo na rudarja in njegovo delo v jami. (Foto A. Bregant) V tekmovanju oziroma testiranju zgodovinarjev so dobile najvišje število točk tudi ekipe osnovne šole Trbovlje, osnovne šole Dol pri Hrastniku in druge. Med raziskovalnimi nalogami, ki so bile najbolje ocenjene, teh je bilo 10, sta bili tudi osnovna šola Trbovlje in osnovna šola Ivan Skvarča Zagorje. Pionirji-likovniki so izdelali 23. aprila vsak svojo sliko, ki so bile takoj nato, še isti dan razstavljene v avli Delavskega doma v Trbovljah, skupno s slikami, ki so jih naredili tisti dan v Hrastniku in Zagorju. Posebna strokovna komisija je podelila 21 bronastih, 16 srebrnih in 6 zlastih palet. Mem zlatimi paletami ni bilo nobenega učenca iz Zasavja. Razstava je trajala nato še teden dni v avli Delavskega doma, hkrati pa je bila odprta tudi razstava likovnih izdelkov učencev višjih razredov osnovne šole v Trbovljah, v likovni galeriji v Delavskem domu v Trbovljah. Zadnji dan, to je v nedeljo, 24. aprila pa je bil pohod udeležencev na Čebinah, kjer je na zborovanju govoril zbranim pionirjem in mladincem Albin Vipotnik, udeleženec ustanovnega kongresa KPS. Isti dan je bil še tudi sprejem kurirčkove pošte in začetek pohoda pionirjev po poteh prvih partizanskih enot. Na koncu so se udeleženci poslužili partizanskega golaža na Vrheh. Srečanje in zborovanje na Čebinah in Vrheh pa je zelo motilo slabo vreme z deževjem, kar je povzročalo tu in tam tudi po nepotrebnem slabo voljo udeležencev. UKINJEN JE REFERAT ZA MATIČNO EVIDENCO V TRBOVLJAH Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS je koncem aprila t.l. seznanila vse organizacije združenega dela v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, da je s 4. majem 1977, v izpostavi SPIZ v Trbovljah prenehal delovati referat za matično evidenco. Od tega dne dalje opravlja posle matična evidence za organizacije združenega dela v Hrastniku, Trbov- ljah in Zagorju, odsek za matično evidenco podružnice SPIZ Ljubljana, Miklošičeva 24. Na ta naslov je treba dostavljati po pošti ali osebno opisane in predpisane obrazce PS (popis pokojninske dobe), delovne knjižice in odločbe za zavarovance, za katere je še treba popisati pokojninsko dobo. Isto velja tudi za obrazce M-4, M-5, M-8, in M-9. Podrobnejše informacije daje še nadalje izpostava SPIZ Trbovlje (skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja) ali pa odsek podružnice SPiZ v Ljubljani. UPORABA GRBA, ZASTAVE, IN HIMNE SFRJ V Uradnem listu SFRJ, št. 21/77 je bil objavljen zakon o bodoči uporabi grba, zastave in himne SFRJ ter o uporabi podobe in. imena predsednika republike Josipa Broza Tita. Grb, zastava in himna SFRJ ter podoba in ime predsednika republike se uporabljajo odslej po določilih tega zakona, v skladu z javnim redom in moralnimi normami socialistične samoupravne družbe ter tako, da se ne krnita ugled in dostojanstvo SFRJ. Prav tako podoba in imena predsednika republike ni dovoljeno uporabljati tako, da bi s tem krnili ugled in dostojanstvo osebnosti predsednika republike. Zakon podrobno našteva v svojih členih, kdaj je možno uporabljati grb, kdaj zastavo, kdaj se izvaja himna SFRJ in ob kakih prilikah ter kako se uporablja podoba in ime predsednika republike. Za kršitve so predpisane tudi denarne kazni. DRUGI TV PROGRAM V ZASAVJU Po večletnih prizadevanjih in predlogih gledalcev in poslušalcev televizije iz Zasavja, je RTV Ljubljana letos spomladi pričela z montažo dodatnih TV naprav na svojem TV stolpu na Kumu, z namenom, da posreduje gledalcem in poslušalcem v Zasavju tudi II. TV program. To smo končno tudi dočakali, saj so lahko občani prvič videli sliko na svojem televizorju iz II. programu 14. aprila t.l. Sicer so v Hrastniku na Kolku in v Zagorju na Mare-li že pred letom dni montirali pomožne TV antene, katerih so se posluževali tudi gledalci iz višje ležečih predelov v Trbovljah. Mnogim občanom, ki radi gledajo II. TV program je odleglo, saj je s tem dana možnost izbire programa. S tem je RTV lepo počastila 40. letnico ustanovitve KPS in druge jubileje, ki jih v Zasavju praznujemo v letošnjem letu skupno z drugimi občani. ČEBINE 1957—1977 Vas Čebine je bila že dolga leta znana kot rojstni kraj slovenske KP. Letos pa je Barličeva domačija postala znana po vsej Jugoslaviji, saj je prav tu potekalo veliko zborovanje, dne 16. aprila, ob praznovanju 40-letni-ce ustanovitve KPS. Takratnim množicam, ljudi, ki so se udeležili zborovanja oziroma proslave, pa se dnevno priključujejo tudi številni drugi občani iz Zasavja, šolarji, dijaki in gostje iz številnih slovenskih mest in vasi. Skoraj vsak dan imajo na Čebinah v gosteh šolarje, dijake, itd., najsi bo iz Ljubljane, Murske Sobote, Novega mesta, itd. V soboto, 14. maja so Čebine obiskali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in delovnih organizacij iz Aleksinca, ki je pobratena z občino Zagorje. Tu jim je tovariš Miha Marinko, ki je bil slučajno navzoč, prav v rojstni hiši KPS lahko osebno razložil potek priprav in potek kongresa, kar je bilo za goste iz Aleksinca še posebno doživetje. Isti dan, to je v soboto 14. maja, pa se je udeležilo v popoldanskih urah 150 zgodovinarjev iz vse Slovenije sestanka Zgodovinarskega društva Slovenije, ki je potekalo o Delavskem domu v Trbovljah, na katerem je govoril tovariš Miha Marinko, nato pa so si skupno z njim ogledali tudi Čebine. Posvetovanje zgodovinarjev je potekalo v znamenju Čebin, 40-letnice vo- den j a jugoslovanske partije po tovarišu Titu in njegovi 85-let-nici rojstva. NOV PREDSEDNIK OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA PRI DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Dosedanji predsednik osnovne organizacije sindikata pri delovni skupnosti skupnih služb, Ernest Kržišnik, varnostni tehnik, v službi za varstvo pri delu, odhaja te dni v zasluženi pokoj. Glede na to, da je bil zadnja leta predsednik osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb, je njegovo funkcijo prevzel podpredsednik Egon Casagrande. Dolžnost je že sprejel in jo že opravlja. Tovarišu Kržišniku želimo v pokoju mnogo zdravih in lepih let tudi v bodoče, novemu predsedniku osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb pa uspešno nadaljevanje dela. TRŽAŠKI PEVCI V GOSTEH V soboto, 7. maja je bilo v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah pevsko slavje. V gosteh so namreč bili člani moškega pevskega zbora Tabor iz Opčin pri Trstu. Prišli so na povabilo moškega pevskega zbora Zarja Svobode-Center Trbovlje. Naj prvo je del koncerta odpela Zarja pod vodstvom Riharda Beuermana, nato pa je zapel zbor Tabor pod vodstvom prof. Sveta Grgiča. Na koncu so pevci obeh zborov uspešno in lepo zapeli več pesmi skupaj, za kar pa so imeli le eno vajo malo pred. koncertom. Skupen nastop sta izmenjaje vodila oba dirigenta. Bili smo priča lepega pevskega večera. Organizatorjem čestitamo k dobro izpeljanemu. koncertu. Želimo pa tudi, da bi se tradicionalni stiki obeh zborov še poglobili in utrdili. KOVINARJI V TRBOVLJAH SE ZDRUŽUJEJO Dne 21. aprila t.l. je potekal v Strojni tovarni Trbovlje in v TOZD Industrijski proizvodnji montaže in kooperacije — MIK pri IBT v Trbovljah, referendum. o združitvi. V TOZD MIK so najprej opravili volitve v novo oblikovano TOZD Livarna, ki pa se je hkrati odločila za priključitev h tovarni glinice in aluminija Kidričevo. Referendum je bil uspešno končan. Delavci TOZD MIK pri IBT so se odločili za priključitev delovni organizaciji Strojna tovarna Trbovlje, delavci TOZD Livarna pa za priključitev k TGA Kidričevo. Trboveljska kovinska in strojna industrija se je pričela torej združevati, to povezovanje pa velja tudi dalje s slovensko kovinsko industrijo. Referendum je bil uspešen tudi v STT, kjer je večina soglašala s priključitvijo TOZD MIK v delovno organizacijo STT. ZA 85 LET — 85 VRHOV Jegoslovanski planinci so v nedeljo, 22. maja t.l. počastili visoki 85-letni življenjski jubilej maršala Tita, z množičnim vzponom na 85 vrhov po Jugoslaviji. Med vrhovi, ki jih je določila Planinska zveza Slovenije, je bil v Sloveniji ta dan zelo dobro obiskan tudi Kum (1217 m). Ta dan je bil organiziran za planince in občane iz Zasavja v izvedbi PD Kum Trbovlje, pohod v počastitev 85. rojstnega dne tovariša Tita, 40-letnice njegovega prihoda na čelo KPJ in občinskega praznika občine Trbovlje. Na Kumu je bila ob 11. uri proslava na kateri je igrala delavska godba Trbovlje in nastopili domači kulturniki, govorila pa sta tovariša Albin Hauptman za PD Kum in Drago Kozole v imenu zasavskih planinskih društev. SREČANJE ZASAVSKE PLANINSKE MLADINE NA MRZLICI V soboto, 14. maja in nedeljo, 15. maja je bilo na Mrzlici (II19 m), drugo srečanje zasavske planinske mladine. 14. maja je bilo organizirano orientacijsko tekmovanje za pionirje, mladince in člane, po določilih slovenske orientacijske lige. Tekmovanja se je udeležilo 30 ekip, vendar pa je bilo le-to sredi tekmovanja prekinjeno zaradi hudega naliva. Kontrolne točke so bile vse zasedene, tekmovalci pa so že opravili teste in deloma že tudi odšli na pohod po terenu. Za tekmovanje se je prijavilo, kot smo že navedli, 30 ekip s po tremi člani, na kontrolnih točkah pa je bilo 30 kontrolorjev. Skupno z vsemi mentorji in vodstvom se je tekmovanja udeležilo 135 mladih planincev in njihovih mentorjev. Naslednji dan, na nedeljo, 15. maja pa je bilo pred planinskim. domom na Mrzlici srečanje zasavske planinske mladine od Litije do Rimskih Toplic in Brežic. Srečanja se je udeležilo nad 40 mladih planincev in to kljub slabemu oziroma hladnemu vremenu. Srečanje se je začelo s kulturnim programom, na katerem so nastopile kulturne skupine iz skoraj vseh zasavskih planinskih društev. Za uvod so manifestacijo pozdravili predsednik mladinskega odbora PD Trbovlje Vinko Pfeifer, predstavnik PD Kum tovariš Zibret, predsednik občinske konference ZSMS Trbovlje Peter Kolander, v imenu zasavskih planinskih društev pa je spregovoril Drago Kozole. Mladi planinci so v programu nastopili s pevskimi točkami, recitacijami, plesno-ritmičnim nastopom, harmoniko, itd. Pripravili so jih njihovi mentorji. Na koncu programa so prejele vse ekipe priznanja za sodelovanje v orientaciskem pohodu, niso pa bile podeljene diplome, niti pokal (ki ga je osvojila planinska mladina PD Trbovlje v letu 1976 ob I. srečanju zasavske planinske mladine na Lisci). Na koncil so prejeli udeleženci planinske šole PD Trbovlje, teh je bilo 69, priznanja Planinske zveze Slovenije, skupno z značko in fotografijo iz zaključka šole. Žal je prireditev potekala v zelo slabem vremenu, megla, dež, vendar dobre volje kljub temu vremenu ni moglo zbrisati pri udeležencih srečanja. Tu- di oskrbnika Zora in Milan Lukač sta skupno s svojimi sodelavci pomagala tudi v pogledu prehrane in oskrbe k dobremu razpoloženju in lepim vtisom. Celotna prireditev je potekala v znamenju proslav letošnjih jubilejev. Srečanje je organiziralo Planinsko društvo Trbovlje — mladinski odbor, s sodelovanjem PD Kum in občinske konference ZSMS Trbovlje. Prihodnje srečanje zasavske planinske mladine bo y maju 1978 na Čemšeniški planini, v organizaciji PD Zagorje. NEKAJ STATISTIČNIH ZANIMIVOSTI Po podatkih zavoda za statistiko Slovenije, »poprečni Slovenec« , porabi 36 % svojih mesečnih prejemkov za hrano, 13,3 % gre za obleko in obutev, 11,1 % za prevozne stroške, 4,9 % za Gospodarjenje z razpoložljivimi stavbnimi in drugimi zemljišči, ki so prešli v družbeno lastnino na podlagi različnih pravnih naslovov, je bilo do nedavnega prepuščeno organizacijam združenega dela, brez kakršnegakoli družbenega vpliva in usmerjanja. To je mnogokrat pripeljalo do tega, da so si te organizacije prilaščale zemljiško rento, ki jim po ustavi ni pripadala, ker v zemljišča niso vložile nobenega dela in dodatnih vlaganj. Šlo je za precejšnje površine stavbnega zemljišča, katerega uporabniki tj. organizacije združenega dela in druge družbenopravne osebe, dejansko niso potrebovale in ga niso uporabljale kot produkcijsko sredstvo oziroma za izvrševanje svoje dovoljene dejavnosti. Tako so ta zemljišča ostajala — večinoma so bila komunalno vsaj delno urejena — neizkoriščena, kljub deficitnem stanju stavbnega zemljišča v mestih, s tem pa je stanovanje, 5,6 % za stanovanjsko opremo, 5,5 '% za razsvetljavo in kurjavo, in 7,3 °/o za izobraževanje in kulturo, ostanek pa za razne druge potrebe. Ti podatki veljajo za leto 1976. Med prehrambenimi artikli je šlo 27,4% za nakup mesa, 10,3 % za mleko in mlečne izdelke, 14,6 % za sadje in povrtnine, 8,5 % za kruh, moko, testenine in riž. Zanimivo je to, da več kot 1/5 predstavljajo stroški prehrane izven doma. V letu 1976 smo v Jugoslavijo uvozili 50.000 ton kave ali skoraj 2,5 kg na prebivalca. Če bo poraba v letošnjem letu enaka, bo naša država morala po sedanjih svetovnih cenah (te so 4-krat višje od maja 1975) odšteti 250 milijonov dolarjev samo za uvoz kave. Sicer pa strmo povečanje cen ne kaže, da bi vplivalo na zmanjšanje porabe kave. bila ovirana smotrna urbanizacija. S takimi zemljišči so njihovi upravičenci slabo gospodarili, prihajalo je do preprodaj in drugih špekulacij. Visoka cena zemljišča je povečala ceno stanovanja ali poslovnega prostora, ki jo mora plačati stanovalec oz. uporabnik. Tako stanje na področju zemljiške politike je nalagalo zakonsko intervencijo pri razpolaganju z nezazidanimi stavbnimi zemljišči v družbeni lastnini. V tem smislu je bil v juniju 1972 sprejet republiški zakon o razpolaganju z nezazidanimi stavbnimi zemljišči, objavljen v Ur. listu SRS, štev. 27, z dne 30. 6. 1972. Ta zakon definira kot nezazidana stavbna zemljišča, vsa zemljišča, ki so po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjena za graditev, pa na njih ni zgrajen noben objekt ali pa je zgrajen pomožni objekt oz. so na njem izvršena gradbena dela, ki niso dosegla tretje gradbene faze ter tudi tista zemljišča, ki presegajo zemljišče namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta in predpisuje prenos pravice uporabe takih zemljišč na občino s pogojem, da jih organizacije združenega dela ne uporabljajo za svojo redno dejavnost. Edina izjema velja glede preno-sa pravice uporabe takega nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je določeno z urbanističnim dokumentom za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali druge družbenopravne osebe (urbanistični rezervat), oziroma glede nezazidalnega stavbnega zemljišča, ki je določeno za vojaške ali druge namene v zvezi s pripravami za narodno obrambo. Splošni interes za prenos pravice uporabe na zazidanem stavbnem zemljišču na občino se ugotavlja v upravnem postopku, sam prenos pravice uporabe pa je odplačan. Odškodnina se plačuje v nominalni vrednosti zemljišča, ki jo je imetnik pravice uporabe plačal po pogodbi ali po drugem pravnem naslovu s tem, da se ta valorizira po stanju na dan uveljavitve republiškega zakona. Isto načelo velja tudi za neamortizirane naložbe v zemljišče. Prenos pravice uporabe nezazidanega stavbnega zemlj išča na občino, prednostni nakup občine na takih zemljiščih, ki ga citirani republiški zakon tudi določa, kakor tudi drugi pravni naslovi, ki so dani občini za pridobivanje stavbnih zemljišč (razlastitev), daje dovolj izbire vsaki občini, da si zagotovi fond stavbnega zemljišča za uresničevanje svojih urbanističnih dokumentov in drugih razvojnih načrtov. Skladno z določili zakona je tudi naša delovna organizacija v treh mesecih po izdaji zakona priglasila nezazidana stavbna zemljišča upravnim organom skupščin občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, pristojnim za premoženjskopravne zadeve, ki so izdali odločbe, s katerimi se je ugotovil prenos pravice uporabe. Uporabni pravici delovne Poslovanje z zemljišči se je precej spremenilo organizacije oz. TOZD so ostala le zemljišča, ki so namenjena za normalno uporabo obratnih prostorov, za perspektivni razvoj TOZD, in tiste ki se nahajajo v rušnera območju rudnikov, kjer pa se gradnja že od prej ni dovoljevala. Prenesena zemljišča sme oddajati interesentom za gradnjo samo občina in to na javnem natečaju. Šele, ko posameznik pridobi na gradbenem zemljišču uporabno pravico, lahko nadaljuje postopek za pridobitev vseh potrebnih soglasij za gradnjo. To predstavlja tudi odgovor na vprašanje marsikaterega našega delavca ali druge- Bolečina v križu je simptom, ki je zaradi svoje vzročnosti in zdravljenja precej zapleten. Najvažnejša področja, katerih obolenja privedejo do tega simptoma so: obolenja kosti in mišic, obolenja ledvic in obolenja spolnih organov. Bolečine, ki nastanejo zaradi obolenja ledvic, se najpogosteje pojavljajo v križu, vendar pa se širijo tudi proti trebuhu v okolico popka. Že pri prvem pregledu, ob zdravnikovem dotiku ali rahlem udarcu, bolnik navaja bolečine v predelu ledvic. Bolečine lahko izžarevajo tudi v zunanje spolne organe ali bedra, kar daje sum na ledvične kamne. Če bolnik pri tem opazi krvavkast seč in če so bolečine v ledvičnem predelu krčevite, je najbolje, da čim-prej poišče zdravnika. Ta bo postavil natančno diagnozo in odločil o nadaljnjem zdravljenju bodisi z zdravili ali z operacijo. Razen pri ledvičnih kamnih bolečine nastajajo tudi pri vnetju ledvic, ledvičnih cist in pri razvojnih nepravilnostih ledvic. Ne smemo pozabiti tudi na ledvične tumorje, ki poleg drugih znakov povzročajo tudi bolečine v križu. Postavitev na- ga občana, kateremu je bila vloga za dodelitev »rudniškega« zemljišča za gradnjo garaže, stanovanjske hiše ali drugega objekta zavrnjena, z napotilom, da naj se s podobno prošnjo obrne na pristojni občinski organ. Ta sestavek obravnava le stavbna zemljišča, medtem ko je status kmetijskih zemljišč urejen s posebnimi zakonskimi predpisi in bomo pravico uporabe na njih morali prenesti na kmetijsko zemljiško skupnost, s čemer bodo postala sestavni del kmetijskega zemljiškega sklada. Marinka Pavlič tančne diagnoze, kadar gre za novotvorbe pa zahteva od zdravnika dosti več truda in znanja. Pri ledvičnih obolenjih je zanimivo to, da razlikujemo dve vrsti bolečin. Pri prvi obliki je bolečina nenehno prisotna, topa in zamolkla. Nastane zaradi povečanja obolelega organa. Značilnost druge oblike bolečine pa je njena krčevitost ki postopoma narašča, ko doseže vrh pa nenadoma preneha. To bolečino imenujemo koliko. Prisotna je pri ledvičnih kamnih in v primerih motenega odtoka urina. V drugem primeru se bolečine v križu pojavljajo zaradi obolenj na kosteh in mišicah. Vzroki teh bolečin so nadvse pestri in vedno bolj pogosti. Primarne lumbalgije so bolj redke, pogostejše so kot odraz refleksne bolečine zaradi obolenja nekega drugega organa. Obolenje tega organa povzroča draženje živčnih niti, ki se preko refleksnega loka odraža kot bolečina v mišicah in koži hrbta in križa. Najpogostejša obolenja, ki privedejo do te bolečinske simptomatike so bolezenske spremembe na sami hrbtenični kosti ali medvretenčnih hrustančnih ploščicah. Te elastične ploščice z osrednjim zdrizastim jedrom tvorijo sklepe med posameznimi vretenci hrbtenice. Pri stiku elastične ploščice in njene zdruzaste vsebine pride do pritiska na hrbtni mozeg, do draženja živčevja in simptoma lumbalgije. Tako vrsto bolečine ljudje navadno imenujejo mišični revmatizem. Kakor koli že, takega bolnika je treba natančno pregledati, klinično, rentgensko in laboratorijsko. Omenil bi tudi razna degenerativna obolenja hrbtenice, ki se zelo pogosto odražajo z bolečinami v križu. Prav ženske po 40. letu starosti se nagibajo k tovrstnim spremembam na hrbtenici. Ne smemo pozabiti, da so bolečine v križu pogosto posledi-dica hudega telesnega napora, preobremenitve (mlade ženske, fizični delavci). Pri odraslih ženah je pogost vzrok bolečin v križu, vnetje maternice, jajčnikov in sprememba maternične lege. Zanimivo je, da je marsikatera žena s takimi težavami obiskala celo vrsto specialistov, preden je prišla h ginekologu. Ta je nato ugotovil, da so njene bolečine v tesni povezavi z bolezenskimi spremembami njenih rodil. Tudi spremembe v legi maternice lahko povzročajo bolečine v križu (premočno upognjena maternica navzad ali navpred povzroča pritisk na živce in žile). V primeru hudih bolečin je treba tako maternico dobiti v normalen položaj, bodisi ročno v ambulanti ali po operativni poti. Pogosto tožijo žene o bolečinah v križu po porodu. Zaradi teže ploda in po porodu oslabljenih materničnih vezi je prišlo do pomika v zadnji položaj. Zapomniti si velja, da zaradi take lege maternice nastajajo bolečine nekaj dni pred menstruacijo in med njo. Kot smo že omenili se tudi pri vnetju jajčnikov in jajce- BOLEČINE V KRIŽU vodov pogosto pojavijo bolečine v križu. Najprej nastopijo na sprednji trebušni steni, oziroma v spodnjem delu trebuha, od tam pa se pogostokrat širijo v križ. Bolnica ima vročino in je tudi splošno prizadeta. Vaginalni pregled je v takih primerih težaven. Ker daje podobno bolečinsko simptomati-kov trebuhu tudi vnetje slepega črevesa, je potrebno sodelovanje s kirurgom. Miom maternice, benigna mišična tvorba oziroma bula, pri rasti proti mali medenici s pritiskom na živce, povzroča močne bolečine v križu. Na srečo ponavadi njeno odkritje ni težko. Običajno jo diagnosticiramo že pri ginekološkem pregledu. Terapija je operativna, to pomeni, da se odstrani maternica ali samo bula. Tudi druge novotvorbe jajčnikov ali jajcevodov, kot so ciste in tumorji povzročajo isto bolečino v križu. Žene v nosečnosti imajo pogosto težave s križem. Te bolečine so posledica pritiska noseče maternice na živčevje v področju hrbtenice. Po porodu te bolečine običajno minejo, zato ne zahtevajo posebnega zdravljenja. Bolezni črevesja, predvsem tumorji, so lahko tudi povzročitelji bolečin v ledvičnem predelu. Pri sumu na tako obolenje je potreben kar naj hitrejši pregled združen s sodobnimi metodami diagnostike. Dr. Branko Vurnek IZ VARSTVA OKOLJA V Švici se združujejo nekadilci Švicarski nekadilci so ustanovili v mestu Zolkofen blizu Berna, združenje za obrambo pravic na »vdihavanje čistega zraka očiščenega cigaretnega dima«. Na prvem svojem sestanku so sprejeli akcijski program, po katerem bodo iskali možnost uveljavljanja svojih pravic na vseh mestih, kjerkoli se bodo nahajali, s tem da bodo lahko izpolnjevali svoje profesionalne in državljanske obveznosti. Nova zaščitna sredstva Neka britanska družba, ki je vodilna evropska proizvajalka varnostne opreme za industrijo trdi, da so izdelali dobro kombinirana zaščitna očala s širokim vidnim poljem. Očala nosijo naziv S-45 in jih proizvajajo v prozorni in zelenotem-ni verziji. Očala zadržijo udarec jeklene kroglice s premerom 6 mm, izstreljene s hitrostjo 46 m v sekundi. Teža teh očal je okoli 45 g. Nova čelada za zaščito pred prahom V Britaniji so izdelali novo zaščitno čelado, ki je prejela zlato medaljo. Ima vgrajen ventilator, ki vodi zrak skozi filter, čisti zrak pa usmerja preko obraza delavca zaradi odstranjevanja izdihanih par. Tako v čeladi, kakor tudi preko respi-ratorja in očal, trdijo pa tudi da se zmanjšuje vdihavanje praha za 90 %. Filtrirani zrak odhaja izpod čelade tako, da uporabnik lahko je in pije s čelado na glavi. Čelada je bila najprej narejena za rudarje, vendar so jo sedaj izpopolnili tudi za druge koristnike. Slovenska skupščina o zaščiti človekovega okolja Pred nedavnim so delegati zbora združenega dela in zbora občin skupščine SR Slovenije ocenili zaščito splošnih ljudskih dobrin in vrednosti človekovega okolja, kot prioritetno nalogo vseh dejavnikov družbenega razvoja. Po obsežnem referatu podpredsednika izvršnega sveta SRS, dr. Avguština Laha, v kasnejši razpravi v kateri so sodelovali delegati, so v sklepih sprejeli odločitev, da je treba zagotoviti v Sloveniji zdrave pogoje za delo, stanovanje, odmor in rekreacijo delovnih ljudi. Ta osnovna ustavna določila nosijo pečat skrbi za človeka. V ČEČAH BI RADI DVORANO Morda se boste začudili ko boste prebrali ta naslov, toda res je, da v Čečah še sedaj nimamo dvorane. Čreprav imamo precej velik in lepo urejen Dom družbenopolitičnih organizacij, v katerem so žal samo 3 sobe last KS Čeče, z ostalimi pa razpolaga gostinsko podjetje »Jelka« Hrastnik. Vprašajmo se s kakšnim namenom je bil zgrajen Dom družbenopolitičnih organizacij Čeče, ko so ga imenovali? Na vprašanje ni težko odgovoriti. V duhu obnove porušene domovine, so se tudi naši očetje ojunačili in zgradili dom s prostovoljnim delom. Še več, prostovoljno so prispevali tudi deske, hlode, delovno orodje, konje. In kaj so dobili? Kvečjemu žuljave roke, polomljeno orodje, danes pa prazno denarnico, kadar se pojavijo v zgradbi, ki so jo gradili v navalu navdušenja in v prepričanju, da bo nekoč postala središče njihovega kulturnega, rekreacijskega in zabavnega življenja. Torej namen ni bil slab. Dati KS Čeče in njihovim prebivalcem stavbo, v kateri bi lahko prirejali proslave ob raznih praznikih, igrali igre, odvijali razna športna tekmovanja, in nenazadnje, da bi služilo tudi za zabavo, kot so ples, veseli večeri. Žal pa so se sanje izjalovile že pred približno desetimi leti. Od takrat naprej se PD Čeče pri organiziranju svojih prireditev vedno srečuje s problemom prostorov. Kot pravijo so zraven te stavbe že zgrajeni temelji za dvorano. Tudi če so, so sedaj popolnoma zakriti z zemljo in najbrž že tudi neuporabni. Ta problem je ponovno stopil v ospredje pred nedavnim, ko je v Čečah gostovalo PD Podkraj, z igro Županova Micka, katere si je ogledalo precej veliko število krajanov, kar je seveda pohvalno. Hkrati pa ni pohvalno za člane naše KS, ker si pridejo ogtedat predstavo, ki jo pripravi druga PD v tako velikem številu, predstave, ki jih pripravi domače PD, pa so obiskane beraško. Nad igranjem so se takoj navdušili in so zahtevali od naše PD, da naštudira kako igro. Seveda so v PD obljubili vso pomoč. Ustavilo pa se je pri vprašanju dvorane. To prosvetni delavci občutimo že ves čas, občasni obiskovalci pa le malokdaj. Pogovarjali so se celo o tem, da bi to razširili in povečali ali pa nadaljevali pri že narejenih temeljih. Danes, ko je preteklo že nekaj časa, pa je zopet vse tiho. Kje je sedaj navdušenje? Se je spet potuhnilo in bo izbruhnilo na da se vedete dostojno!« D D D Soseda, sosedi: »Veš, moj, moj je šel pred kratkim v penzion. Da mu ne bi bilo dolgčas po jami, si je sobo uredil kar v svojem stilu. Za posteljo ima ,cajk kišto’, namesto tekača si je položil del tira, s puharjem ga iz-tepava, če je ponoči žejn ima pri sebi čutarico, v pomoč mu je pa vrtalni stroj, čelada, pik as, sekira, kramp, svetilka, kibla, družbo mu dela pa tudi podgana. Ves je srečen.« (Fotogafija akvarela inž. I. Pinteriča) PREDSTAVLJANJE Na preventivnem zdravljenju ob morju so se spoznali trije možje, po poklicu čebelar, vrtnar in rudar. V nedeljo so prišle za njimi še njihove žene, ki so si jih med seboj takole predstavili: Čebelar: »To je moja čebelica«. Vrtnar: »To je moja rožica«. Rudar položi roko na ženino no ramo in jo tudi predstavi: »To je pa moj kramp .. .« n □ n JOJ, KAKO JE SRČKAN! To se je zgodilo zadnja leta pred drugo svetovno vojno, v času hude gospodarske krize. Rudar Matija je imel kup majhnih otrok, pridno ženo, zaslužka pa nobenega. Pa je nekega dne ugledal, kako je njegov sosed kmet na svojem travniku zakopal poginulega prašiča. Matija, ne bodi len, gre na skrivaj odkopavat tega pokojnika, ženi pa je naročil, naj pride za njim z otroškim vozičkom. In res, prašiča dvigneta v voziček, da je ležal na hrbtu, ga odeneta, na glavo mu zavežeta ruto, tako da se je videlo samo svinjsko obličje. Ko z združenimi močmi potiskata pred seboj voziček, ju sreča njuna znanka Marička, ki vzradoščena pristopi k njima in pogleda v voziček »Ja Matijevi, kdaj ste pa kupili? Joj, kako je srčkan! Čisto je svojemu očetu podoben . . .« (Pa še res je bilo). Glasilo ureja uredniški odbor: Hinko Jazbec, Emil Kohne, dipl. inž. rud., Tine Lenarčič, Metod Malovrh, dipl. inž. rud., Joži Medvešek, Janez Oberžan, Anton Pikš, Anton Šum, Miro Šuštar. Odgovorni urednik: Emil Kohne, dipl. inž. rud. Tehnični urednik: Tine Lenarčič. Naklada 3.200 izvodov. Za člane delovne skupnosti REK Zasavje je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo Srečno izdaja Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, n. sol. o. — 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. ; h ji'