List 20. . \ Tečaj LIX. I in I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljnb- pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone jani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravnifitvo v Blasnikovi tisharni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravniStvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. ) trikrat 80 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 17. maja 1901. Politični oddelek več. Vrh tega so premeteni vinotržci oškodovali vinograd-nika posebno občutno s tem, da so laško vino meštli z domačim pridelkom in to zmes prodajali kot pristno do- mače vino. Na ta način se na stotine in stotine in Vinska klavzula. Kmet je res brez varstva. To se je zopet jedenkrat pokazalo v torek v državnem zboru 1 ko je prišla na razpravo takoimenovana vinska klavzula. naši državi je 250.000 hektarjev vinogradov. Na tisoče in tisoče ljudi se ubija z vinogradništvom, plačujejo ogromne davke, kakor da jih hoče vlada pre- pustiti grozeči jim u^odi propadu. Vinogradništvo je po trtni uši in po drugih trtnih in tudi vse dru- dokladami nikakor ne in » boleznih silno trpelo. Naš vinogradnik gače obremenjen z vsakovrstnimi davki kakor njegov tovariš v drugih državah more prodajati svojega pridelka po tisti ceni, kakor Lah ali Francoz. Ko bi ceno še bolj znižal, bi niti lastnih stroškov ne pokril. tisoče hektolitrov kranjskega cvička naredilo in v denar spravilo, mej tem ko ubogi vinogradnik svojega pridelks(i ni mogel prodati. Naravno je, da so se vinogradniki naposled začeli upirati vinski klavzuli, in da so zahtevali, naj se odpravi. Ker poteče trgovinska pogodba z Italijo leta 1903 in se vrše že sedaj mej našo in mej italijansko vlado pogajanja zaradi obnovitve te trgovinske pogodbe, se je stvar v tekočem zasedanju državnega zbora po poslancih spravila tudi pred poslansko zbornico. Vinogradniki so upali, da se vender doseže kak pozitiven uspeh, ali to njihovo upanje se ni izpolnilo. seji, ki je bila minoli torek je prišlo na razpravo poročilo vinarskega odseka glede vinske klavzule. Kar Najhujša nesreča za naše vinogradništvo trgo vinska pogodba z Italijo. Predno se je ta pogodba sklenila, je naša država pobirala od vsakih 100 kilogramov laškega vina po 20 gld. carine v zlatu. Vsied tega se uvažanje laškega vina ni izplačalo in so mogli domači vinogradniki svoje pridelke vsaj za primerno ceno prodati. Leta 1892. pa je bila sklenjena trgovinska pogodba z Italijo, vsled katere se je uvažanje laškega vina znatno je odsek predlagal, je bilo sicer sprejeto, toda v obče moramo reči, da ta sklep ni nikak uspeh za vinogradništvo. k Odsek je nasvetoval, naj se pri obnovitvi trgovinske pogodbe z Italijo opusti vinska kiavzula in naj se carina na laško vino določi na 20 gld. v zlatu, toda odprl je 9 naj se sam vladi mala vratca s tem, da je predlagal vladi dovoli, da sme to carino znižati, če treba tudi na 12 gld takim znižanjem bi pa vinarstvu ne bilo pomagano, zakaj če carina ne znašala vsaj nič 20 gld. olajšalo. S to trgovinsko pogodbo se je namreč poprejšnja ge bo vinotržcem še vedno izplačevalo uvažati laško vino, carina na laško vino v znesku 20 gld. v zlatu od vsakih a dokler se bo uvažanje izplačevalo ) dotlej ne dobi do 100 kilogramov vina znižala na 3 gld. 20 kr. mači pridelek poštene cene. To vse razmere znatno premenilo. Zdaj se Najlepše pa 1 da se vlada niti temu sklepu neče izplačalo uvažanje laškega vina, kajti na Laškem se dobi pokoriti. Trgovinski minister je v torek kratkomalo iz- vino za tako nizko ceno 1 da naš vinogradnik prišel v javil » da mu odsekov predlog ne ugaja in sicer iz dveh jednem letu na boben, če SVOJ pridelek po tej ceni razlogov. Prvič za to, ker se mu zdi sploh neumestno 1 prodajal. Posledice uvažanja laškega vina so postale silno da hoče poslanska zbornica v naprej določiti carino na občutljive. Pred vsem je cena domačemu pridelku tako laško vino in tako jednostransko rešiti jedno točko iz padla > da vinogradnik že nima skoro nobenega dobička trgovinske pogodbe z Italijo, radi katere še tečejo poga stran 192. Letnik LIX janja, drugič pa zato ne, ker • > ministr&tvo nima upanja, oblaSčenec kitajskega dvora je zastopnikom velevlasti prijavil da doseglo tako zvišanje carine na laško vino. da namerava kitajska vlada odpreti svetovni trgovini in pro Vladne izjave kratki smisel ta da se vlada pri metu nele Mandžurijo, marveč tudi vse kitajske pokraj pogajanjih zaradi trgovinske pogodbe z Italijo ne bo čisto nič ozirala na sklep poelanske zbornice, s katerim iznebi neprijetnih .je[ tujih gostov, a potem bode zopet vse kar je baje zadovoljilo velevlasti tako, da ponehajo sovražnosti. Ta obljuba Kitajske pa je najbrže pretveza v namen, da se so se odobrili odsekovi predlogi, ampak da korist vinogradništva bo varovala pri starem v toliko, kolikor bo to mogoče Vojna v južni Afriki. Značilna za dogodke na ne da bi prišla pogodba z Italijo v nevarnost. Ker je pa bojišču v južni Afriki so poroöila, ki jih prinašajo angležki Italiji pred vsem na tem, da se ohrani vinska klavzula, listi. Ta poročila so bas nasprotna od tega, kar se v resnici zgodi. Tako poročajo, da je angležki general Babington pre- saj ima prav zaradi interesov na tem, da se trgovinska s pogodba sploh obnovi in saj mora računati s tem, da magal pri Lopfonteinu Bure ter jim pobral mnogo voz s ži- vili in živine nasprotno pa je resnica, katero potrjujejo zdaj ista poročila, da burski general Delarey porazil dne 1. celo Bdbingtonovo armado. Zajel je ves njegov Nemčija vinske klavzule na noben način ne obnovi, mo- % ramo biti na to pripravljeni, da naša vlada glede vinske 29. aprila t klavzule malo ali celo nič ne doseže, nego da bo vino- tabor ter mu pobral vse topove. Angleži so tudi raztrosili laž, da je burska armada demoralizovana, ter da se ne more vzdržati — vsa nepristranska poročila pa soglašajo v tem, da je angležka armada ne le demoralizovana, marveč resnično iizično gradniško korist zopet žrtvovala koristi velikih fabrikantov. Jedino upanje je, da bo državni zbor pri odobrenju trgovinske pogodbe z Italijo zahteval primerno carino na laška za nič, ter da bi se morala ali temeljito odpočiti, Česar pa vina, ali to upanje je jako skromno, m se mu Buri seveda ne dovolijo, ali pa nadomestiti z novimi močmi, udajajo samo optimisti. Če tudi je v torek vsa zbornica Buri imajo po poročilih iz bližine Kriigerjeve še 24.000 mož krepke, neutrujene armade, a jim dohaja iz vseh krajev še oranjski « glasovala za odsekove predloge, se zdi nam, da v slu čaju neugodnega uspeha vladnih prizadevanj zastran zvišanja carine na laško vino, tudi v poslanski zbornici ne vedno novih prostovoljcev. Dewet, v čegar taboru predsednik Steyn, organizira novo močno armado, po katere sestavi boie začel ofenzivo (naskok) na Oranje. Tudi Angleži bo dobiti parlamentarne večine za odpor zoper neugodno se pripravljajo za neko večjo bitko, a ker je njihova armada vinsko klavzulo, in bojimo se, da bo kmet-vinogradnik bolna, bode težko kaj. Neko poročilo brez usmiljenja žrtvovan. pravi 1 kako nečloveško postopajo Angleži z neoboioženimi Buri, zlasti z ženskami in otroci; neka posebna slast jim je, razdirati družinske vezi in A \ trgati otroke, celo dojenčke, od. mater ter tako provzročati Politični pregled. Poslanska zbornica. Mej Nemci m Čefii se je tem ubogim ljudem še poleg telesnih tudi strašne srčne bolečine. V dokaz temu dejstvo, da je med 23 080 ujetimi Buri celih 14.2 5 1 otrok. Potemtakem ni čudo. da vlada na vender doseglo porazumljenje zastran vodnih stavbnih investiticij, tako da bodo poslednje še tekom letošnjega zasedanja odobrene. V zadnjih sejah je poslanska zbornica sprejela zakon strani Burov največje razburjenje in želja po maščevanju. To pa mora prinesti krivičnim Angležem le zasluženo kazen. o davku na žganje, potem pa je razpravljal o vinski klavzuli, o kateri govorimo na prvem mestu. odkazala proračunski provizorij za torkovi seji je zbornica drugo polovico tekočega leta pioračunskemu odseku brez prvega branja. Pri razpravi o državnih podporah r po elementarnih nesrečah )e govoril poljski socialnodemokratični poslanec Daszynski, ki je ostro a popolnoma opravičeno žigosal nezaslišano korupcijo, ki vlada Na poziv Abrahamovicza je imenoval celo vrsto so kradli in goljufali v poljskih aristckratov in poslancev, pa so še vedno v visokih časteh. Zbornica bo zborovala do 12 • • junija. Kakor sedaj projektirano, reši v tem času poleg investicijske predloge tudi zakon o lokalnih železnicah in v drugfm branju tudi zakon o vodnih stavbah. Delegaciji sta sklicani na dan 21. maja na Dunaj. Šele Pristojbinski ekvivalent. (Dalje). Prvi fiskališki poskus. 1888. je avstrijska finančna oblast prišla nakrat na misel, zahtevati na pristojbinski ekvivalent ne od delniških družb, ampak sploh Deželni zbori se skličejo, kakor je določeno, na dan 18. junija. sedaj definitivno in obrtniških družb. Prva od ^ vseh trgovskih žrtev tega popolnoma novega tolmačenja zadnjič omenjenega zakona je bila neka tr Cesarjeva potovanja na Češko. — Zadnja poročila govska firma na Predarlskem. Finančna oblast pa ni govore o cesarjevem potovanju na Češko, da se bode vršilo zahtevala, da mora dotična firma plačati ekvivalent od meseca junija. Po obisku Prage obišče cesar najbrže tudi mesti Ljutomerice in Ustje nad Labo. Vender v tem pogledu še ni nič natančnega dolečeno. Ustaja v Barceloni. tistega časa, ko je finančna oblast prišla na to znamenito misel, ampak zahtevala je, da se mora ekvivalent plačati za ves čas nazaj. za Barceloni na Španjskem ie nastal upor proti tamošnjim oblastem. Nahujskana množica je napadla uradna poslopja, vsled česar je prišlo do krvavega to pa je podano pritožbo zavrnilo. ves čas od januvarja 1863. Dotična firma se je pritožila na upravno sodišče 1 boja, v katerem je padlo več oseb na obeh straneh, teh dogodkov je v Barceloni razglašeno obsedno stanje. Vsled Razmere na Kitajskem. Iz Kitajskega v zadnjem Od tedai se je zdaj tu zdaj zopet tam kaki trgovski ali obrtniški firmi predpisal pristojbinski ekvivalent, a času ni nobenih zanimivih poročil, le to se čuje, da namerava malokateri se je posrečilo, da se s pritožbo na grof Waldersee v kratkem odpotovati nazaj na Nemško: Po- upravno sodišče ubranilo tega krivičnega bremena. Letnik LIX Stran 193 Veliki fiskališki zajezd. •i • ** ^ « januvarjem letošnjega leta so se finančna oblastva načeloma postavila na stališče, da morajo sploh vse tr- v govske in obrtne družbe plačevati pristojbinski ekvivalent. Finančna oblastva so vse trgovske in obrtne družbe, ima]o kaj nepremičnega premoženja ali naj naj ga nimajo nič, pczvala, da morajo podati izpovedbe o svojem pre-moženju v svrbo odmerjenja pristojbinskega ekvivalenta To se zgodilo na podlagi naredbe finančnega ministrstva z dne 14. julija lanskega leta (drž. zak. št. 120), s katero naredbo je vlada enostransko premenila zadnjič omenjeno določbo zakona glede gotovih oprostitev od pristojbinskega ekvivalenta. to naredbo je upravna oblast premenila zakon in mu dala smisel, ki ga zakonodajalec ni nikdar imel. Že to t Ratio legis. da se je pristojbinski ekvivalent naložil del niškim družbam nasprotuje duhu zakona, zakaj delnice dobe vsak čas druzega lastnika, zdaj se prodajo, zdaj se darujejo, zdaj se podejujejo. Delnice krožijo neprestano delnice spadajo mej najbolj premične iz rok v roke » stvari, ker se jih lahko prodaja 9 daruje » podeduje in uničuje. Država ima pri delnicah že itak velik dohodek, ker je na pr. od vsake prodaje delnic na borzi plačati borzni davek, od vsake daritve 1 od vsake dedščine se plača pristojbina. Kaj pa hoče vlada še več? Zakon se torej nelogično razširil. Prvotno bil namen 1 obre meniti s pristojbinskim ekvivalentom samo takozvano D mrtvo roko", toda juristi so iztuhtali, da je mrtva roka juristična oseba in iz tega so sklepali, da se mora po istem merilu meriti sploh vsem jurističnim osebam. Pre-zrli so pri tem bistveno stan te zadeve, da je mej juri- stičnimi osebami velik razloček. intencijah zakonodajalca Po duhu zakona in po morajo gotove juristične osebe biti na vsak način oproščene pristojbinskega ekvivalenta. Upravno sodišče je to v dveh slučajih celo samo priznalo, kajti oprostilo je dve komanditni trgovski predpisanega ekvivalenta. Upravno sodišče se zakona 1 češ 1 pri tem sklicevalo na § 123. trgovskega da komanditne družbe zategadelj niso podvržene pristojbinskemu ekvivalentu, ker niso ustvarjene za dlje časa kakor dotlej, dokler posamični člani take družbe oziroma njihovi pravni nasledniki žive. To vender jasno, a finančna oblast se za to vender (Dalje sledi). ne zmeni. sadjarstvu. ) tijskib podružnic, katere se s hvalevredno požrtvovalnostjo « trudijo za povzdigo sadjarstva. Imamo tudi nekaj teoretično in praktično izobraženih sadjarjev različnega stanu kateri mnogo delujejo za prospeh gospodarstva na tem polju, toda kaj nam vse to pomaga, ko pa nedostaja in to povdarjamo posebej —masi naroda večje izobrazbe in pred . vsem pouka v kmetijstvu. Na lastne oči sem videl, kako je neki posestnik sadil drevesa, katera je dobil iz kmetijske podružnice. Z lopato je privzdignil rušo, potisnil drevesce s koreninami v luknjo ter z nogo zopet zamašil rušo. Ako je tu pa tam kaka korenina ven gledala, zato se je malo zmenil. In mož tega ni morda delal iž neumnosti, ampak iz nevednosti. In zdaj naj ^a drevo raste in uspeva! Ž?ilibog da se s cepljenjem ne godi nič bolje. Skoro « v vsaki vasi se nahaja očanec, kateri si v nemalo čast da ima pri cepljenju „srečnj roko". In kako po- globoko, šteje, ^ I žlahtnuje? Divjake prekolje 10 cm ali še več utakne v precep čepica in na vse to povije in poveže ilovico. Ako je cepič eno ali dveleten, ali pa celo kaka vejica, to mu je vsejedno. Da je težavno in zamudno delo, ilovico tako poviti, da ne dohaja zrak, bo vsakemu umevno, kakem drugem cepljenju nima niti pojma. Da se izmed 100 dreves komaj 50 prime iri še ta imajo kal bolezni v sebi, je čisto naravno. To ni nič pretiranega, vse je žalostna istina, in prepričan sem, da sta dve tretjini krajev na Kranjskem, v katerih se ne godi nič bolje. Kakor mora obhajati razumnega čebelarja groza, ko vidi po vaseh na pol razpadle čebelnjake, ki so pravi pomniki te porušene gospodarske stroke, ravnotako ga obide žalost, ko se ozira po sadnem drevju. Mlado, na pol doraslo drevje a že hira in se suši! Zdravega mladega zaroda je bore malo. Le sem in tje zapazimo kako lepo zrasteno sadno drevo, katero stoji kakor steber sredi razvalin. Posestnikov In kateri imajo lepo in očiščeno sadno drevje, je malo. še ta napredek je pripisovati največkrat posebnemu trudu kacega župnika ali učitelja, kateri mu je na lici mesta kazal, kako mora saditi, oplemenjevati, izgojevati, zatirati škodljivi mrčes itd. Ker že govorim o duhovnu in učitelju, še par besed o teh dveh stanovih. Bili so časi, ko so duhovniki veliko lahko se reče, največ storili za prospeh dobičkonosnega * sadjarstva. Saj inša pa vsak župnik več ali manj sveta. na katerem lahko napravi lep vzgleden sadovnjak. Ža- libog, da župniki sadjarje vedno bolj izginevajo, a mladi duhovniški naraščaj ima prav malo ali pa nič razuma za to prelepo gospodarsko panogo. Postalo mu bo popolnoma neznano, koliko lepega, mičnega in koristnega ima v sebi ta srce in duha blažeča kmetijska stroka. In učitelji? čast temu stanu lahko rečemo J da imamo na Kranjskem mnogo učiteljev, kateri so teore- nekaterih krajih naše domovine napreduje sad- tično in praktično izvežbani o sadjarstvu in razvijajo v jarstvo tako, da je kar veselje, gledati take vasi Žalost tej stroki živahno delavnost. Le žal, da je malo takih. Mnogo pa obhaja človeka, ko vidi kraje, kateri nimajo skoro no- kateri bi imeli zraven drevesnice tudi sadovnjak. benega sadnega drevja. Pač imamo po deželi več kme- šol pa še drevesnic nima. stran 194 Letnik L1X Prepričan sem, primerno večji uspeh 1 da ako imel pouk o sadjarstvu ne m Ko bo dosegel naš kmetovalec večjo izobrazbo v se končal z oskrbovanjem sadjarstvu, prišel bo do prepričanja, kolike važnosti je materinega drevja, z obiranjem, spravljanjem rabo sadja. in upo sadno drevje in koliko čistega dobička nam donaša. Potem ne bo težko, pripraviti ga do tega, da bo tudi ob občin- Tudi pri učiteljstvu zapazimo žalostno « dejstvo, da je učiteljev sadjarjev vedno manj. Starejši se umikajo, a na njihovo mesto nima kdo stopiti. Kako li? Učiteljišče s^ih potih nasadil občinsko blagajno, sadno ako drevje. Dohodki bi prihajali v občina sama oskrbovala to drevje, drugače pa v prid posameznim kmetom. u^it^Iju ^olllco p A mnrAm retično trdno podkovan, ker množina drugih predmetov tega ne pripušča. V življenju pa, ako nima posebne sreče in veselja do sadjarstva, še tisto pozabi, kar se je naučil. ker Popolnoma nemogoče mu popolniti svoje znanje je vlada ustavila kmetijske tečaje o počitnicah, kateri so * • bili vsaj za učitelje, sadjarje, neprecenljive vrednosti. « f Nepobitna resnica je, da so se merodajni faktorji že večkrat in z uspehom zavzeli za materijalni blagor nr minlifi, da hi ostale te besede alfl-B upijočega v puščavi in to tembolj, ker so že merodajni faktorji opetovano pokazali, da imajo srce 7a povzdigo narodnega gospodarstva, in ker je zadnji čas, da začne naš kmet saditi, cepiti in izgojevati boljše vrste trgovskega sadja, naesto sedanjega drobnega in malovrednega drobiža. Kmetijske raznoterosti. naše dežele. Poglejmo le vinstvo, koliko je v zadnjih letih Sadjarstvo na Kranjskem. 9 kr. kmetijska družba kako gradov večje dohodke dobiti. Tako je prav kranjska je oddala letošnjo pomlad iz svoje drevesnice okroglo 25.000 dreves, njene podružnice so jih oddale najmanj 5000, zunaj dežele je bilo nakupljenih z državno podporo 11.000 in iz zasebnih drevesnic na Kranjskem se je v deželi zasadilo po A mora delati, ako hoče iz vino- malem računano 9000 drevea. Iz tega je razvidno, da se je Sam sem bil v naši deželi za spomlad zasadilo najpanj 50.000 visokode- napredovalo. Vlada je postavila posebnega tehničnega zvedenca, kakor tudi potovalnega učitelja, izvrstnega vin-ščaka, katerega pošilja v vinorodne kraje, da ljudstvo na lici mesta pouči. priča, kako je ljudstvo z veseljem tega gospoda spreje malo sledilo pazljivo njegovim teoretičnim predavanjem belnih dreves, kar znači uspeh, kakeršnega razmeroo ne more pokazati nobena druga avstrijska kronovina. in praktičnim poskusom v vinogradih, ter bilo zelo hva- ležno vladi za to dobroto. Da bi se še odstranila me sečna vinska klavzula ter povišal uvoz laškega vina, potem bi se vinogradnik res oddahnil. Kako se je dežela zavzela za vinstvo, ravno tako bi lahko veliko več storila za sadjarstvo. Uvaževati je, da se lahko s primeroma majhnimi troški veliko, veliko naj se Poučni zabavni • • pripomore istemu. vsakem sodnijskem okraju nastavi provizorično vsako leto za dobo enega meseca iz- Na obrežju• (Konec.) Po večerji napoti se cela obitelj malo na izprehod po drevoredu ker bila je lepa, jasna noč kušen sadjar, kateri bi obhodil posamezne in ljudstvu kazal na mestu, kako mora saditi oplemenjevati itd. sadna drevesa. Seveda bi ga morala pri tem podpirati da Ko tako hodijo sem in Itja po drevoredu silil je zmirom inženir proti Ljudmili, ali ona ni hotela nikakor iti v tik z inženirjem. županstva. Vlada naj bi podpirala to podjetje s tem vsaj prva leta na vsako vas poslala po par sto div jakov, katere bi morali kmetje pravilno posaditi in pozneje požlahtniti. tem poukom bi bil lahko zvezan tudi pouk o čebelarstvu in marsikaj bi se tudi lahko storilo v napredek istega. Mnogo se je že pisalo o pravilni saditvi, o cepljenju, o oskrbovanju itd. sadnega drevja, imamo tudi precej poučnih sadjarskih knjig, a vendar naš kmet malo To pa se vprašati svojo ona vzrok temu. malo čudno zdelo Juranu. Namenil se soprogo v prvi priliki 1 ali mogoče ve Drugi dan bilo je po navadi. Ljudmila se ni prikazala iz hiše, bala se je, da ne bi jo zopet nadlegoval inženir. odpotoval, zagotovivši jih, da jih obišče Zvečer zopet prihodnje leto. Spremili so ga do kolodvora in potem vrnili so se počivat. n Kaj neki ima Ljudmila z inženirjem, da se ga ali nič tega dela ne razume Če kje > uresniči se tukaj tako ogiblje in da tako molčeča tt pripomni Juran izrek: „Grau ist alle Theorie"! Prepričan sem 1 da proti svoji soprogi, spravljajoč se počivat se tem potom povzdignilo sadjarstvo na ono stopinjo, na ka teri bi bilo lahko glede na ugodno lego naše dežele. » Da tako molčeča bila 1 vzrok ) ker je In vajena ni tako dolgo bdeti, kajti ura je že davno ko bomo imeli kaj prida trgovskega sadja, potem se bo šele dalo govoriti o sadjarskih zadrugah. Ne dvomim, da bi se v vsakem sodnijskem okraju ne dobil požrtvovalen mož, kateri bi radevolje prevzel trudna, odbila jednajst, in tako nežno bitje potrebuje hitro po čitka", zagovarjala je mati dobro vedoč, da je bila Ljud mila preti inženerju zadnji čas malo izpremenjena » Ali čudno je to, da se še od njega prijavno po slovila ni« Tudi se mi dozdeva 1 da je postala 1 od kar to nalogo, ako bi se mu le potni troški povrnili. Hrastar odpotoval, bolj otožna in zamišljena. Letnik LIX Stran 195 n To ni res"! pristavi mati. „Tožila mi je že zjutraj 9 da zdi glava boli. Od Hrastarja pa se meni tudi čudno nicah in mu prva podala roko. Kmalu začula je stopinje v veži. Hitela je po stop- Rada bi---ali da se je zadnjič Ljudmila kaj živo razgovarjala ni se še upala, tolažila se s tem, da je še čas njim a » To mi ni ravno po volji! da je Ljudmila toliko njim občevala in inženir tudi ne bode zadovoljen, da se njegova bodoča nevesta z drugim bolj, kakor z njim VL čez par dni j odpotovala je gospa Juranova z Ljud D Lepi so res ti tvoji načrti, ali ti delaš račun mUo in Ivanom v kopališče. Vila, v kateri so stanovala, stala je tik morja, vilo razprostiral se brez krčmarja, ti gledaš na denar, ali na to pa še krasni vrt. Tik vrta pa majhen gozdič napolnjen z lepimi smrekami. Za bil ne pomisliš kaj poreče k izbranemu soprogu dekle. Mnogo počivališča z lepimi mizami in sedeži pa so Prva stvar je zadovoljnost in zakonska ljubezen, ne pa denar. Ali bi bil najin zakon tako srečen, in ali bi bila vabili tu spremljevalca k hladnemu počitku. Gospa se je v kratkem boljše počutila, ter postajala midva tako zadovoljna, ko bi naju ne vezala prava za- vedno krepkejša. konska ljubezen"? vpraša naglo soproga Potem zopet nadaljuje: » malim sva začela. mestu imel si malo obrtnijo, tam sem te jela spoznati. Srčna ljubezen je naju v zakon zvezala". Nekega dne sedeli so vsi trije na vrtu, ter zrli na morsko gladino. Solnce se je ravno poslavljalo od pla- Šla 9 Imava dvoje otrok. Ti si veliko gospodaril 9 postal ninskih vrhov. Gospej bilo je že premrzlo na vrtu. v vilo. Ivan pa se je sprehajal z Ljudmilo po prostornem si velik obrtnik ) nosi veliko dobička, in naša hiša od vseh spoštovana in čislana". 0 Naj pa od tega otroci nekaj imajo a > seže naglo vrtu. Razgovarjala sta se največ o čisto navadnih stvareh. Šla sta po bregu do tja, kjer se prične gosto smrečje; steza je bila ozka, in Ivan je stopal za Ljudmilo. soprog v besedo „Sin, ako bode hotel pametno živeti > Steza se je zmirom bolj ožila in peljala tako blizu bode imel vse, kar imava sedaj midva. Ljudmila pa naj postane žena inženerja. Zatorej upam, da mi Ljudmila za vode, da korak ni bil več varen. „Dajte mi roko gospodična' rekel Ivan. m z njo hišo in otroke ne bodete ugovarjale kajti moja skrb Podala mu jo je neprisiljeno, in vodil jo je gredoč dovolj znana tt po obrežju. 8 Sicer pa tej stvari ne nasprotuje prav nič, zato pa Obstala sta pri mali klopici tik morja m zrla ri lahko kar se tiče zveze z inženirjem moj znaniš". načrt na bice plavajoče po vodi, on pa jo držal za roko. » Ali ni tu prijetnejše, kakor pa doma"? reče ona Soproga ni soprogu po teh besedah več ugovarjala, in se ozre vanj ) ter močno zarudi; roko, katerq je on Jurana pa je spanec posilil in konečno trdo zaspal. sedaj V. Kmalu po tem dogodku sedel skoro stiskal, hotela mu jo je lahko izviti. Ali v tem trenutku objel jo je na lahko okolu vrtni lopi. Bral je ravno novo gospod Juran v številko časnika. Prišla pasu, ter dejal s tihim glasom s Ali ne bodete odklonili"? gospodična Ljudmila tudi Ljudmila z ročnim delom in slednjič pride še » Zakaj a dejala je poluglasno. Vedela dobro gospa se hladit Bil lep poletni popoldan. Solnce je kam meri. prijazno sijalo in v takih dnevih je zmirom bolj prijetno na prostem, kakor pa v zaduhlih stanicah Že hoče odločiti časnik. Kar mu obstanejo na naznanilih na zadnji sirani. Prebere še enkrat, potem pa reče soprogi: „Novo kopališče prav po nizki ceni, pa lepo, ako hočeš tedaj lahko ideš z Ljudmilo. Sedaj koncem meseca bode odprto. Oh! počakajte še nekoliko dnij", pripomni Ljud- „Ker Vas ljubim"! Obrnila se je počasi, povzdignila svoj zarudeli ob razek, ter mu podala še drugo roko. Odgovorila ni i in tudi on ni mogel izustiti več nobenega vprašanja Prijel JO okoli pasu in gorko sta se poljubila n » Pojdiva nazaj"! šepetala je ona. Kaj pa — Inženir" ? vprašal je poluglasno „Ah kaj"! reče ona. „to ni vse nič, to je le govor jenje, jaz ga ne ljubim a B In z roko v roki sta stopala po vrtu do vile Go D mila. vsi skupaj Sedaj v par dnevih ima priti Ivan in potem gremo pg, nista nobene besede več a Juran ni bil trdega srca, zato tudi svoji hčeri ni ^^^^^^ gpi^h bila te dni Drugi dan bil je torek. Ljudmila gre zamišljena hotel ugovarjati in počakali so še dokler je prišel Ivan. Konec julija se je približal. Ljudmila je že komaj čakala, da se vrne Ivan. Hodila je zmirom na okno in pogledala proti oni strani, od katere je imel Ivan priti. Po obedu gre na vrt. Mati to videvši gre za njo. Sedeli sta na klopici, ter zrli zamišljeno pred se. Čez nekoliko časa mati spregovori. Ljudmila! jutri že odpotujemo, ker gospod Ivan mora iti k vojakom. Zadnjih besed Ljudmila ni slišala Stran 196. IS Letnik LIX kar mraz in vročina sta jo spreletavala, odgovorila ni gledu, zbranih od izkušenih zdravnikov ter oseb ki so ničesar. ni trpele na slabosti krvi, a so ozdravile. Mnogi menijo, da je mleko najboljša in najtečneja hrana za slabokrvne, radi tega igra mleko tudi preveliko zlati žarki jutranjega solnca so jo danes prehitro zbudili ulogo v tem oziru. Posledica temu pa je, da se tudi pri potrtim srcem je Šla spat, a zaspati mogla. to prav proti jutru zatisnila je svoje trudne oči. Ali iz blagodejnega spanja večletnem zdravljenju z mlekom ne doseže željenih Žalosten je bil ta dan za Ljudmilo. Popoldan prišel uspehov. že vlak 1 ki jo odnesel iz toli priljubljenega kraja. Oni, ki uživajo stalno mleko, p'^stanejo sicer de VIL belejši 1 napeti 1 a ostajajo medli, trhli, zaspani in Težko se je ločil Ivan Hrastar od gostoljubne dru bledi so po- žine, a obljubil je, da se vrne že januvarja meseca. Poslovil se že od vseh > Kajti krvi manjka baš onih mineralnih snovi, trebne, da je človek tudi krepak in svež. Prva teh po- okolnost je treba pri mleku pa je jako malo trebnih snovij je pač železo, od Ljudmile še ne. hrani v prvi vrsti upoštevati To Težka bode ločitev, ali ne pomaga nič. Hitro stopi v njeno sobo in najde jo na divanu jokajočo. Ljudmila ni opazila njegovih stopinj. Slednjič spregovori Ivan. „Zakaj jokaš Ljudmila**! Ona se prestraši, ozre se in ko vidi Ivana pred plane kvišku, oklene se ga z vso močjo in začne seboj, ihteti. n Ljudmila** I zakaj jokaš vpraša zopet. Mesto odgo vora sledi gorak poljub. B Ivan! ali se kmalu vrneš? prosim te, ne pusti me od žalosti umreti**. n Prej kakor bo mogoče, se bodem vrnil, in potem bodeva živela srečno in veselo tvoj oče kaj nasprotoval**. do smrti, ako ne bode Spremila ga še do vrat. Pred vhodom se še enkrat goreče poljubita, in ona se mu urno izvije iz rok in odhiti po stopnicah. * H: •N' Pet mesecev že minulo, tekel že šesti i I Težko je pričakovala Ljudmila oni čas, da se vrne Ivan. Ali glej, kar se človek najmanj nadeja, to ga rado iznenadi. Baš Ivan. na koncu šestega meseca dojde nenadoma Pozno v noči se šele poslovi Ivan od gostoljubne družine in od svoje neveste Ljudmile. * ♦ * Minulo je od tega dolgih let. Dr. Ivan Hrastar postal je zdravnik in zdravil je ljudi v svojem domačem kraju in slovel je daleč na okoli. Njegova blaga soproga Ljudmila pa mu je porodila dvoje čvrstih otrok. In tu nam stopijo spomini iz preteklih časov, ža- lostnih časov, a nad nami je plaval angelj konske sreče. miru m za Najtečneja hrana za slabokrvne. železa Po analistični preskušnji se nahaja železo v na- slednjih vrstah hrane sledeče množine železa in sicer: s V kravjem mleku 0 53 odstotkov 1 v jajčjem beljaku • 0-57 _ m B v pšenični moki a 0-61 • 0 v ovseni moki 0 67 D v volovskem mesu 0 70 0 v grahu 086 4 » v krompirju 1 18 1) v jabolkih 1 40 n v jajč. rumenjaku 1-65 n v leči 2- s B v slivah 2 54 » v rženi moki 2 54 B v vohrovtu 3 02 » v špinači 3-35 B v malinah 4 56 A 1 % B v zelju v glavah 5-31 B v jagodah 5 89 B v čaju 9 29 B t 1 v volovski krvi 9.79 B Torej ima na pr. krompir še jedenkrat več železa ko mleko, jabolka trikrat toliko ko rumenjak, le(^a 4krat, slive (češplje) 5krat, ržena moka istotako, špinača 6krat, maline 9krat, salata v glavah lOkrat, jagode llkrat in čaj celo nad ITkrat-več železa ko mleko! Te številke je pač treba upoštevati pri hranjenju za krvno slabostjo bolnih ljudij. Krompir, zelenjava (špinača), sočivje imajo mnogo železa v sebi, ter se jih mora uživati kot prikuha vsak dan. mu še kadar je mogoče na pr. po leti tudi salato in zlasti mnogo malinov in jagod, po zimi pa čaj. Že tudi pri malih otrocih se mora kmalu pričeti s hrano, ki ima mnogo železa v sebi, da se prepreči osla- otrokih zlasti v prvih letih belost krvi. Seveda pri potrebno mleko, to pa radi drugih dobrih lastnostij, ki jih ima mleko v sebi. Ali od časa do časa treba že Od velike važnosti vedeti, kako se treba hra dojenčku dajati sok od sadja na pr. breskev, marelic itd. ker je to zanje jako krepilno. Toda pri otrocih po dokončani dobi dojenja ne sme slednjem hočemo podati nekaj glavnih navodil v tem po- biti mleko več poglavitna hrana. Mnoge matere pa uprav niti onemu, ki trpi vsled slabe krvi; kajti nevednost v tem pogledu je bila že za marsikoga usodepolna. V na- v J 1 •1 T. ii : Letnik LIX. Stran 197 t < • v slabokrvnim otrokom dajo skoro izključno mleko in ne sv. Cirila m Metoda" redno podpiral. Še o zadnjem novem vedo ■ da buš s tem pokončajo svoie dete Po preteku letu ji poslal novoletno darilo. Tako vrlemu možu zago- • w « _ prvega pol leta se mora dajati otroku gris in tudi lahek I kruhek na tenki juhi drugem letu pa že rumenjak od jajca, potem celo jajce, ter tudi že zelenjavo, lahko tovljen blag spomin. Posnemajmo ga Novo zastavo čitalnice v Brezovici na Primorskem • t « so blagoslovili te dni. Bila je lepa narodna slavnost, katere se mesovie tu in tam dober krompir, lečo, grah itd. Razun tega treba rabiti tudi druga zdravju otroka oziroma sploh človeka, zlasti seveda slabokrvnega, koristna sredstva. udeležilo mnogo slovenskega ljudstva. Novo orožniško postajo je dobil dne Janžev Dol v krškem okraju na Dolenjskem. m Gasilno društvo so osnovali v Srednji vasi v Železnata hrana pa ni absolutno potrebna za Bohinju. Pogozdovanje na Krasu okoli Reke. Morsko ozdravljenje slabotnih, marveč pri otrocih sploh je pp- obrežje pri Reki so začeli pogozdovati ter bodo do jeseni za- trebna, da se že od prvih let dalje prepreči vsako bo- sadili 80.000 dreves, a okoli Grahova pa nad 7000 sadnih lezen, ki ima za podlago slabo kri in nezdrave sokove dreves. Tudi v Malem Lušinju so zasadili na obrežju tisoč akacij veS v » « I r- Novice. Kmetijsko-kentiično preskušališče za Kranjsko _ f ____ . • « v Ljubljani razpošilja poročilo terega posnamemo sledeče o delovanj 1900 iz ka poslovnem letu se je število doposlanih poskusov pomnožilo; v prej&njem letu je bilo po- i i » >4 " C Osebne vesti. Konceptnim praktikantom pri de- slanih v preiskavo 400 predmetov, v letu 1900 pa 419, katere je bilo potrebnih 2000 posameznih določil. Delovanj za želnem predseini&tvu v Ljubljani imenovan gosp. Makso je bilo mnogovrstno; znanstveno so se preiskovali doposlani baron Wdnkler. Poštni komisar v Sarajevu, gosp. Fran •J--: Vidmar, je premeščen v, Trst. Za okrajna šolska nad- predmeti dela. zornika na Spodnjem Š ajarskem sta imenovana nadučitelj v -Slovenjem gradcu gosp. Ivan Dreflak za šolske okraje Ptuj, Ormož, Eogatec, Ljutomer in Zg. Radgona, in učitelj v Ro- gatcu gosp Alojzij Sahechel za šolske okraje Slovenji izvrševali; so še praktični poskusi in znanstvena vršila so se predavanja, odgovarjalo se je na vprašanje in objavljala so se strokovna sporočila,v časopisih. Preiskave z živih m V in doposlanih predmetov so se pečale s kmetijstvom užitninami, kakor tudi v obrtne in industrijske namene T» kmetijske namene bilo poslanih 161 predmetov živil Gradec, Šoštanj, Marenberg in Konjice. Na C. kr. moškem in ženskem učiteljišču v užitnin 204 in v obrtne in industrijske namene 54preimetov. Grlede izvrševanja praktičnih poskusov in znanstvenih del se Ljubljani se bodo vršili pismeni zrelostni izpiti dne 29., I ja pečal zavod s kemično preiskavo kranjskih (dolenjskih) 30., 31. maja in 1. junija. Usposobljenostni izpiti za otroške vrtnarice se''iačno dne del pa 10. junija. # • ]uni)a, za učiteljice ženskih ročnih vrst vina in pr^ti na gorenjski ravnini, nadalje s praktičnimi poskusi na ljubljanskem barju in poskusi glede pridelovanj hmelja na ranjskem. Nadalje je imel ravnatelj gosp. dr Xin. glavna skupščina Zaveze avstrijskih . _ Kramer šest strokovnih predavanj, v časopisih objavil je tri o binkoštih jugoslovanskih učiteljskih društev Bl^du. Učiteljsko društvo za radovljiški okraj se je marlj lotilo priprav za letošnjo skupščino Zaveze. V sporazumljei na večje znanstvene razprave in več manjših sporočil kmetijske vsebine, dajal pojasnila na razna strokovna vprašanja ter oddajal mnenja sodnim oblastim itd. Iz vsega se razvidi, da z vodstvom Zaveze sestavilo prav lep program Posebni zavod jako potreben da dobro napreduj odbor pa skrbi za zabavni ečer za potrebne prostore, pre Odvetniška zbornica kranjska je imela v nedeljo nočišča, banket itd Načelnik pripravljalnega odbora, gosp. nad svoj izredni občni zbor katerem se je posvetovala o znanem učitelj Fr. Rus, nas prosi, .da objavimo, da naj se ne tovariši in dame tovarišice draginje; preskrbel boje nad 80 brezplačnih stanovanj, druga bodo po jako nizki ceni, od ministrskem načrtu za nov odvetniški tarif. Storil se I ' * glasno naslednji sklep kranjske izraža živo 60 vin. naprej. Banket bo veljal kuvert 2 kroni 40 vin. Slovenska šolska Matica v Ljubljani Odbor jedno- Izredni občni zbor odvetniške zbornice je obžalovanje, da je med odvetništvom kr. justičnim ministrstvom moral nastati nevaren konflikt veled tega, ker je ministrstvo načrt novega odvetniškega tarifa predložilo sodnim dvorom, ne da bi bilo strijskim tega deluj ajmlajšega slovenskega književnega društva jako marljivo poprej povprašalo odvetniške zbornice za njih mnenje o tej Posrečilo se mu je že pridobiti prav lepo število pri- kolikor za odvetniški stan, toliko za stranke prevažni stvari znanih pedagogiških pisateljev so z vsem zanimanjem pri jn ker nadalje ta načrt obsega določbe so morale obuditi delu Piičakovati torej da bodo že prvi sadovi, ki hoče pravičeno boj da se hoče izpodkopati zadnj pogoje za njimi Matica svoje društvenike obdariti koncem prvega leta materialni obstanek, kakor tudi za ugled odvetniškega stanu pokazali, da hoče z vso resnobo in vnemo gojiti polj goske vede. Tuii društvenikov se je oglasilo že lep peda število in sicer prav po tisti tendenci žalibog proti odvetništvu vlada v justični upravi, odkar so uvedeni novi civilno-pravdni od katerih jih je 583 letnino že plačalo; med njimi je 8 Tista- zakoni. Občni zbor zato odobruje vse tozadevne ukrepe zbor novnikov. Toda lahko bi jih bilo še več.^ Pogrešamo med njimi ničnega odbora, zlasti to, da se kranjska odvetniška zbornica enkrat opozarjamo, pridruži možatemu protestu nižjeavstrijske zbornice. Kranjska odvetniška zbornica jemlje ža sedaj na znanje izjavo gospoda še marsikoga, ki bi ne smel izostati da je vsakemu društveniku na korist, če število zadružnikov pomnoži, čim več denarja ima društvo na razpolago, tem več justičnega ministra v njegovem odgovoru na interpelacij dne darov more svojim društvenikom podajati je čas da se 7. t. m ' 1 namreč da bodo sodni dvori oddali svoja oglase za tekoče leto novi društveniki. Po pravilih se spreje- glede odvetniškega tarifa šele potem, ko dojdejo nasveti mnenja od- majo društveniki do konca rožnika vsakega leta vetniških zbornic, da nadalje justično ministrstvo ne nastopi Velikodušna volila. sestnik in trgovec gosp. Mihael Pesjak. Pokojnik Kamni Gorici je umrl po- poprej s tozadevno vladno predlogo, dokler se v njenih bil stvenih podstavah ne doseže z zastopstvi odvetniškega stanu kremeni t' značaj in navdušen Slovan ter je to tudi pokazal v sporazumlj da sodišča dobe navodilo, po katerem za poroki. Volil je „družbi Cirila in Metoda 1000 prakso radi stroškov nikakor ne more biti merodaj Slovenski Matici" 200 kron, „Dramatičnemu društvu" 200 K novega odvetniškega tarifa. Vender pa izjavlja občni zbor načrt da m Družbi sv. Mohorja" 200 kron. Pokojnik je zlasti „družbo mu igovo: na interpel ne more zadoščati, ker ne podaj stran 198. Letnik L1X. nobenih garancij » da se ne ponovili jednaki, odvetniški stan Novi nadškof v Zadru. Cesar je imenoval kano skrajno žaleči poskusi, ker nadalje imenovani načrt ne more nika v Splitu, gosp. Mat. Dvornika nadškofom v Zadru veö biti podlaga za stvarno presojo, in ker se popolno Shod slovanskih obrtniških pomočnikov bo pomirjenje odvetniškega stanu moglo doseči fiele tedaj, kadar dne 25 m 26 maja v Pragi Shod sklicuj drž poslanec se naört povsem umaknil, in bi tudi popolnem prenehali Vaclav Karb Udeležniki naj se oglase pri Fr. Soukupu vplivi tajnih, odvetništvu sovražnih ukaaov. Odboru se naroča, Praga (II Vodičkova ulica 32.) da o tem sklepu obvesti c. kr. justično ministrstvo in vse Vsesokolski shod v Pragi zadnji seji je avstrijske odvetniSke zbornice. »Mlekarska zadruga z omenjenim poroStvom sklenil o^bor ljubljanskega „Sokola", da se tudi letos udelež druStvo vsesokolskega shoda v Pragi dne 29 in 30 junija ustanovila se ie v Zagorju na Pivki. Ta zadruga je eminentne in 1. julija. Ob jednem so se obvestila o tem sklepu vsa slo- važnosti na zgornjo Pivko, ker je začetek umne živinorej od venska sokolska druStva in se pozvala, da se po svojih od katere bode Pivčan v prihodnje moral živeti. V predstojniStvo poslancih pridružijo deputaciji ljubljanskega „Sokola", da bode so olj gg. A. Domicelj mL predstojnik, E. Horvat tajnik, slovensko sokolstvo nastopilo skupno. Več o podrobnostih se A. Domieelj st. blagajnik Nameravani novi krošnjarski zakon je vso ko bode naznanilo pravočasno. Umrli. V Ljublj čevsko pok zelo vznemiril. Ni čuda Kaj bili ubogi ničar gosp. Ivan Miku ž Kočevci, pa tudi njih sosedj če se kroSnjarstvo zatrlo. Te 78 let odvetnik gosp. dr. Ivan Pet je umrl znani narodni gostil-V Ormožu je umrl v starosti čital- ustanovitelj dni je bil v Kočevju shod, katerega so se udeležili župani nice v Ptuji v Ormožu V Gradcu je umrl umirovlj in odborniki interesiranih občin Shodu župan dež. poslanec gosp Lov predsedoval kočevski finančni svetnik gosp. Emanuel Jagod kateri je do svo- Sklenilo se je poslati na jega umirovljenj služboval v Ljublj Na Dunaj )e državni zbor peticijo, naj se vsaj najtrje določbe rečenega na- umrla soproga poštnega asistenta gospa Dora Po dg črta ublaže k Marija Hlavka. V nedeljo ponoči je izdihnila iz Ljublj Premogova žila v Rovtah nad Logatcem po dolgem trplj vzorna Slovenka, gospa Marija H lav k naSla se je, kakor smo svoj čas že kratko omenili, na dveh učiteljica ženskih ročnih del na ljubljanskih umet. strok, šolah, mestih V takozvanem „Lukančkem gozdu" (globina rova Pokcjnica je bila vdova slovenskega pisatelj sotrudnika n Slov. Naroda prava mojsterica gosp Fr. Hlavke. V umetnem vezenju bila do 4 m) daje zemlja polovico čistega svetlega premoga v grapi" pa je tvarina podobna po barvi cinkasti belini in ne resnična umetnica. Nebroj po slovenski podaj Se pravega pomena. Komite, ki vodi zasledovanj domovini prekrasnih zastav, banderov, prtov in trakov, katere to leto držal se večiuoma teh dveh je izvrSila pokoj z jako finim okusom Imela mnogo leta pa Se na tretjem mestu pričel izkopavanj boie rovov; proti koncu tega i se Uspeh let velik atelije, v katerem so se izvrSila pod njenim vodstvom dosedaj popolnoma zado Kočevski rujavi premog )e ter nadzorstvom njene gdč. sestre najlepša, najdragocenejša glede kvalitete na tretjem mestu za rovtarskim dela za cerkve, druStva in zasebnike Grosp Hlavka imela Samomor vojaka sredo okoli 11. ure dopo zveze z domačimi in čeSkimi umetniki ter si osobito za ludne se je ustrelil na straži v vojaškem oskrbovaliSču v Go narodni slog v vezenju in šivanju pridobila nevenljivih zaslug kjer stal na straži prostak tamoSnjega peSpolka, z Pokojnica je bila izobražena dama, velesimpatična družabnica imenom Josip Etl. Ustrelil se je za vzhodnimi vrati za skia ter vrla rodoljubka. Čast njenemu spominu I Jurij Vodovnik, znani pohorski narodni pesnik dovnico drv. Sezul je črevlje z nog, nameril puško na srčno stran ter sprožil z nogo. Ostal je mrtev na licu mesta. je dobil spomenik, katerega so preteklo sredo v Skomrah nad vijo, da povod temu koraku je bil ta, ker so Pra ga obdolžili Vitanjem slovesno odkrili. Originalni pesnik se rodil v tej fari dne 17. decembra 1858. namreč da je nekemu svojemu tovariSu ukradel 1 krono iz kovčega radi česar bi ga bili že ob pol 11. uri pozvali na odgovor Dne Važna razprava pred upravnim sodiščem. Tega se je baje zbal in se ustrelil maia zpravljalo je upravno sodiSče o pritožbi gosp Smrt pijanca Dne t. m po noči je priSel Štefana Ferljuge proti mestnemu svetu tržaSkemu Ferljuga je učitelj na Opčini in Gospod 44letni dninar in grobokop Anton Carl v Spodnj Idrij težko tržaSki mestni svet mu s vinjen domov, ter se je onesvestil v veži. Drugega dne je političnih razlogov ni hotel pripoznati tretje petletnice, dočim mu je prvo in drugo bil brez težave prisodil. Grosp Ferljuga ti umrl ne da se bil zavedel se pritožil do upravnega sodiSča. Mestni svet je pri zopet zavzel tisto prijetno stališče. priliki nekdaj tako zelo imponuje naši in koj se vladi od v Trstu nimamo Svojega otroka požrla. Vincarja Bratuša na Sp. Stajarskem sta svoje dete umorila in spekla. Nato sta ga po- deželnega Šolskega zakoua, zategadelj komuna s šolami in i učitel) žrla, in komisija je našla le kosti in lase. Takega zločina ne pomni nihče med ljudmi, ki niso — Kanibali. Obsojen surovež. Kakor se je svoječasno poročalo. počenja kar hoče. Ker ni zakona, zategadelj se ne udarit je podčastnik (četovodja) huzarskega polka St. 6, Alek^ more govoriti žaljen! da je bil v Ferljugovem slučaju kak zakon Vodi nekega huzarja s sabljinim ročnikom trikrat tako močno Tako je argumentiral. tržaSki mestni svet, ali je v na prsa, da se je vojak takoj mrtev zgrudil na tla. Te dni tem slučaju pogorel. Dr. Tavčar je Ferljugo pred upravnim vršila se je kazenska obravnava proti navedenemu podčastniku sodiSČem zastopal, zastopal je tudi mnenje, da je bil mestnem svetu krSen dotični državni zakon, in da brez pomena, se po čisto za Trst poseben deželni zakon v okviru tega državnega zakona izdal gi je surovež pošteno zaslužil. pri tukajšuem garnizijskem soiiSču, ia je bil isti obsojen na poldrugo leto težke ječe in ob jednem degradiran. No, to kazen ali ne. Upravno sodišče je principijelno izreklo, da imajo predpisi državnega Šolskega zakona, posebno v kolikor prihaja v poStev ingerenca državnih oblastnij, tudi za Trst veljavo, brez ozira na to se Dva kralja v Opatiji. GrrSki kralj obiSče rumun-h izdal skega kralja v Opatiji. Nekateri pripisujejo temu obisku važ- deželni zakon ali ne. Dotične razloge koj je predsednik no:t z ozirom na macedonske razmere. Lehmai jako obširno in bistroumno razkladal, priporočamo Za mladino. Vojak, ki se je vdeležil vojne za do- V pretres tržaškim rodoljubom, ker je sedaj dogn da se movino 1. 1848 ter navdušuje v nekem listu mladino za Iju- tržaška laSka gospoda ne bo smela več skrivati za svojo bežen do domovine in pravi med drugim: Ne dopustite, d^ lenobo, čeS, mi nismo napravili posebnega deželnega zakona, brezduSni ljudje uničujejo v vas rodoljubje, ki stori, da je zatorej nas tudi državni zakon nič ne briga človek plemenitih dejanj. Ne poslušajte nikogar in ne verujte .1 t Letnik L1X, Stran 199 i ► t nikomur, ki bi vas* užil drugače, kakor zahteva korist domo: nosprožec v morju komaj 20 noil) pri dobri, oskrbi u6aka vine. Storite vsikdar, kar koli vam nareka vaše srce v njeno 40 let, a velblod celo 100 let. Ovca po petnajstem letu po korist in kar sploh storiti morete za njo, ki naj vam bode gine, a krava malokdaj prestoji nad 20 ideal, katerega si ne dajte od brezdomovinskih hujskačev po- šteje Se ae daljSe življenje. Tako je o Nekaterim pticam živel ujet na gaziti v blato Kaj boste imeli v svetu, kaj iskali v njem, če 104 leta istotako vran (krokar) je bil že nad ne boste nosili v svoji duši ljubezni do domovine? aprt Vran, pravijo, da dočaka 200 let Oi vodnih ptic Za spovedno molčečnost v smrt. Meseca ju- živi najdalje labud in pelikan baje dočakata do 300 let lija Bruneau k smrti, ker se mu hovnika Fricota. Zatrjeval 1894 bil je obsojen duhovnik v.Lavalu na Francoskem podtikalo, da je umoril du-svojo nedolžnost zaman Sedaj Tudi dokazano, da je želva nekoč 107 let dočakala. Pojedina pri Li-Huug-Čangu, prvem podkralju kako kitajskem. Neki francoski pomorski častnik pripoveduj poročajo francoski listi, da je v Nantesu umrla bivSa služab- je bil minolo leto gost kitajskega podkralj opisuje natanko niea duhovnika Fricota. Le-ta je na smrtni postelji izjavila, obed in ondotne običaje. Pravi namreč: Na povabilo podkralj da je s pomočjo neke druge osebe umorila Fricota. Njeno dali smo se v nösilnicah prenesti v njegovo palačo Ko smo in se mu spovedala svojega strašnega dejanja. prvo delo po umoru je bilo, da je šla k duhovniku Bruneau-u na dvorišču izstopili, zagromel je strel in na to so se odprla tem je ona vrata, pred katerimi sta stala dva visoka naslikana vojaka. Bruneau-a s spovedno molčečnostjo zavezala, potem pa spretno Prišla sta nam nasproti podkraljev zdravnik in njegov tolmač bil ves iz belega dišče duhovnika Bruneaa-a obsodilo v smrt. Bruneau je res marmorja, do velikih steklenih vrat, ki so vodile v jedilno proti njemu nagromadila toliko obtežilnih dokazov, da je so- ter nas spremila po krasnem hodniku 4 moral umreti za spovedno molčečnost. Umevno je, da vzbuja sobo, med katerimi nas pričakoval podkralj sam starček to razkritje povsod veliko senzacijo. Tak je katoliški duhovnik! sedemdesetih let Bil je dobre volje in opravljen z dragoceno Strahovit človek. V Mariendortu pri Berolinu so kožuhovino. Podal nam roko ter nas povabil, da sedemo aretovali trafikanta Bobbe, je imel v svoji prodajalnici na- mizi se je šibila samega šamp čaj Zabava pravljeno luknjo, ki je bila z mehaničnim pokrovom pokrita, je trajala kakih dvajset minut in s tem bil naš prvi Kadar je Bobbejeva žrtev stopila na luknjo, spustil je Bobbe obisk končan. Drugo jutro vrnil je našemu admiralu podkralj zapor in žrtev je padla v luknjo, kjer jo je Bobbe umoril in obisk, ter nas povabil k obedu zvečer, kamor smo prišli zopet oropal. luknji so našli tri trupla. Ko je Bobbe začutil, da v nosilnicah. Njegov zdravnik sprejel nas je kot prejšnj so mu na sledu, ustrelil je svojo gospodinjo in dva otroka in hišnega gospodarja je teŽko ranil. sebe. Svoja ter nas vodil v krasni salon, kj stal dan ozadnji prednikom posvečeni altar obdan z polomljenim drevjem, kakor simbol Morda Kje so spravljene dragocenosti cesarskih hiš ? umrlih prednikov Salon bil opravljen po načinu kakor fe mislil, da v ogromnih palačah, obdanih od straž, 18 i je bila izborna in vrst jedil. Prvo bili sta dve juhi, namreč bil modern pred 20 leti v Parizu. Večerj kjer je nemogoče, da pride nepoklican človek do dijamantov je obsegala iu dragih kamenov, kakoršnih vže stoletja hranijo vladarske želvina in pa iz gnezd nekih ondotnih lastovic, ki se sma-hiše. Toda vzlic vsemu čuvanju primerilo se je že često, da trajo delikatriim in jih je jako težko dobiti, ker gnezdijo samo 80 bile vkradene, tako posebno vrednosti angležke kraljeve ob strmem pomorskem skalovju nato bilo še več vrst mesa rodbine. Zato varuje te vrednosti poleg navadne straže posebni mrzlo in gorko ribe imajo okus kot kaučuk. Pečenih rac oddelek privatnih policistov in od teh samo dvanajst ve, kje in kokošij tuli ni manjkalo. Posebno pa nam je dišalo neke so shranjene dragocenosti. Tako je umrla, kraljica Viktorija vrste pecivo, ki ga prirejajo samo Kitajci. Da je bilo dala napraviti popolno enak kinč iz nepravih kamenjev, kot karij in sadj vseh dežel se tako razume. Večerj slad tra ga je imela iz pravih kamenjev in te neprave dragocenosti jala čez polnoči in spremlj dala stražiti, kot bi bile prave, in ko bi že tat prišel, bi dobil vrnili smo se na ladijo. od mnogoštevilnih Cahelj po vse ponarejene, meneč, da je prišel do pravega zaklada. Ju- Pene na juhi. Naše kuharice imajo navado da veli in biseri ruskega carja so zelo dragoceni in hranijo se pene, ki jih vrže iz sebe kuhajoče se goveje meso v ta namen narejeni sobi v Peterburgu, posnamejo jo straži 180 ča- z juhe in vržejo pro?. To pa je naj\rečja neumnost in kaže, naj- stnikov. Mnogo svojih dragocenostij pa ima ruski car v raznih da kuharice ne razumejo "kuhati. Kajti v teh hranilnicah v Parizu in Londonu. Euski car kupil je mnogo boljše redilne snovi mesa, namreč beljakovina penah so biserov in dijamantov od turškega sultana. i se je všled se štejejo med kuhanja izločila iz mesa in stopila v podobi pene na površje. najlepše na svetu. Bolgarski knez ima spravljene svoje devet Zlasti ako se )e pristavilo meso k ognju v mrzli vodi se milijonov kron vredne dragocenosti v malem gradiču ob Do- izloči jako veliko beljakovine v penah. Te pene pa hitro iz- navi, v katerem stanujejo samo čuvaji tega zaklada. Vrednosti ginejo ako se jih potopi v juho in pomeša. Ako juha sled umrlega italijanskega kralja čuvajo v Rimu ne samo straže, tega tudi ni tako čista in lepa, a je tega tem redilnej temveč tudi reka Tibera, teče ob straneh podzemeljske Zato kuharice ne posnemajte teh pen, marveč pustite jih po zgradbe, je nalašč zidana v ta namen. Perzijski šah ima mešane v juhi dragptin v neizmerni vrednosti, katere je največ podedoval po drago pla- Velikost človeškega telesa. Antropologično an- Bvojih prednikih Čuvajo jih uradniki, so zato gleško društvo n Britisch Association razvrstilo je čani. pa tudi svoje življenje zgubili, ako Oče jednega glede velikosti ljudij tako Naj so baje Angleži dragocenega kamena manjkalo od te zbirke, šaha nosil je pri sebi vedno velik smaragd, njegovem mnenji srečcnosen. Boječ se, da bi mu ne bil ukraden, manjši sedanjega iu Danci, katera povprečna mera dolgosti je 174 narode Švedi Rusi mu je bil po in Belgij so do aekoliko manjši 165 cm višine. a če Japonci pa naj pa niso Angleži za-se deval ga je po noči pod glavo in zapustil ga je svojemu sinu nekoliko previsoko merili, na Škodo drugim s posebnim naročilom, naj pazi nanj. Kako dolgo žive nekatere živali? Po mnogem Velika starost. Metuzalem, kakor čitamo „Zgod bah živel je 969 let Nekateri neverjetneŽi temu sodij opazovanju in urejanju dognali so strokovnjaki starost živalim so ljudje ta čas leta ali čas drugače da računali; kakor zdaj naslednjo: Medved dočaka malokedaj 20 let, pes in volk ga Ali kako in s čem bi bila pomota to njiho reč pogosto v tem dosežeta. Lisica ne Živi nad 14 do 16 let. pa poglejmo še druge „junake", katerih starost nas Sedaj bode Lev učaka starost celih 70 let. med tem ko mu sorodna tudi presenetila. Pater Maifena, zgodopisec Indije, spominj se mačka prileze komaj do kacih 15 let. Zajec živi kratko, ondi moža Nunis de Cugna z imenom, kateri je kacih let, med tem ko največja na suhem živeča žival, kot 370letni starec umrl. Štirikrat so se mu baj 1566 obnovil slon, dočaka časih 300 let. Svinja ima življenja največ 30 let. zobje, lasje in brada. Tomaž Carn, ki je 18. januvarja % I] 1 L 1 Stran 200. Letnik LIX 1588. umrl, imel je po župni statistiki Sv. Lenarta v Shp-redit na Škotskem. — Na Euskem je živel 1. 1825. mož, ki imel že 202 leti. — Don Juan Taveira de Lima, umrl je Loterijske srečke . 1738. v svojem 198 letu na jednem domu 198 let. Gillour Macraine živel Opat Janez Baldek dočakal je V Brnu dne 15. maja t. 1 87 8, 24. 36, 44. 2. 185 let in toliko tudi njegov oproda Peter Carkan iz Ogr skega, po rodu baje Slovak Jan Roveu, po rodu pravi Na Dunaji dne 11. maja t. L: 76, 64, 27, 57, V Gradci dne 11. maja t. 1.: 59, 83, 40. 63, 22. Slovak, umrl je v 172 letu, njegova žena pa je doštela jih Frideriktownu v Severni Ameriki umrl je i 164 let 1797., 1801etni mulat (suženj) Henrik Jenkin, kateri je v decembru 1. 1670. v 169 letu umrl spominjal se je kot V često še na bitko pri Fiodenfildu (1. 15i3), ko je bil dvanajstletni deöko k vojakom poslan, donašaje jim hrane, starosti 100 let je še plaval, pa je obiskal tudi peš še ljudski zbor v Jorku. Leta 1743 « spomenik dočakal postavili so Norvežan Jonas Surington mu v je Boltonu lep 1747. umrl > 195 let. Bil je večkrat oženjen, zadnjič je pustil vdovo, 103 leta staro in jednega lOletnega sinka Marij Prion je umrla 1. 1838. v Sant Bealu na Francoskem, 158 let. Po smrti svojih roditeljev je podedovala majhno stara šico, katero v svo em 66 letu za neki znesek letnega prevžitka prodala. Nasledniki in kupci tega doma morali so p m JI torej celih 92 let po zgovorjenih letnih 162 frankov (65 gld.) plačevati. Poslednjih 10 let ni uživala že druzega, nego sir in kozje mleko. Ko je umrla, truplo ni vagalo več kakor 42 funtov, koža pa bila že rujava in prhla," kakor pergament v 152 letu Tomaž Danun z Leightona, umrl je 1. 1635. svoje starosti. Par mesecev pred svojo smrtjo predstavljen je bil kralj Karlu Morda bi bil ta še dalj časa živel, da se je držal prejšnjega mirnega in življenja, skromnega ali poslednji čas je v družbi gosposki nekega grofa se udal obilnejšim' jedem in pijačam, kar pa mu je pospešilo konec življ Tržne cene. v Ljubljani dne 17. maja 1901. Pšenica 8 40 rž K 7. ječmen oves JA proso 7. turS'^ica 6.40, fižol veljajo za 50 kilogramov. na zamorejo osebe vsakega stanu kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih srečk. vsakem zgube papirjev Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher ajda 6 50 Vse cene I Deutsche Gasse 8 Budapest. Tiskarna kamenotiskarna Ljubljani izdeluje Tsa tiskarska dela y najkrajšem času jako nizkih cenah. Posebno se priporoča za tisek knjig brošur diplomov, trgovskih pisem, računov, kuvertov. raznih tabelaričnih del itd. itd. Tiskarna najnovejšimi črkami, okraski stroji preskrbljena more vsem zahtevam popolnoma UStreČi. (TaOYi üWYO, iYao\7a Odgovorni urednik: Av^nst Pncihar. Tisk in založba: Blasaikoyi nasledniki.