ctednik CELJE, m. JULIJA 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 27 — CENA 50 PAR (50 S DIN) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA v POČASTITEV aO. JULIJA Časten dolg do tistih, ki so žrtvovali vse Slavnostna seja celjske občinske skupščine 2astave in cvetje. Prazničino -joloženje na ulicah, pa ^ v naših srcih. Julijskri ^vi, naj se jim piše 4., 20. ^22. so dnevi veselja, pono ^ so dnevi, ki spominjajo ^ preteklost, na borbo in pggo. Spominjajo na ljudi , idejo, ki jih je vodila v pj za svobodo. (^letrtek, 20. julija prazanik jjjske občine. Velika dvora- , Narodnega doma je bila po okrašena. V ossadju celj- [i hrib in napis — 20. ju- j_ praanik občine Celje. Na 1^ zastavi dveh partizan- ih enot, ki imata domicil v dju: Peta prekomorska bri- ida in Druga grupa odredov. J levi velik šop naših zastav, so ponazarjale tisto, na so ponavarjale tisto, na kar 30 najboLj ponosni, na brat- fo in enotnos't jugoslov. lodov. V dvorano so priha^ U odborniki in gosti. Slav- istno sejo je začel podpred- dnik skupščine, Zdravko lOgar. Svoj pozdrav je naj- ^ naslovil preživelim bo- činski skupščini sprejem ustreznih zaključkov. Trboveljska občinska skup- ščina je na seji dvakrat raz- pravljala o gospodarjenju. Poudarjeno je bilo, da je nujna poživitev gospodar- stva; da se v prvi fazi ohra- ni dosedanji obseg proizvod- nje in število delovnih mest, pozneje pa z vso intenziv- nostjo išče možnosti za hi- trejše zviševanje proizvodnje ter za odpiranje novih de- lovnih mest. Odborniki so izredno zavzeto in razgibano razpravljali v tej zvezi tudi o predlogu, da najame Ob- činska skupščina Trbovlje iz republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organi- zacij posojilo 6 milijonov no- vih din, ki bi ga namensko dala Strojni tovarni Trbov- lje za odprodajo zalog rudar- ske opreme in jamskega pod- porja. V tej zvezi je Sploš- na gospodarska banka, ki bo dala denar, stavila po- goj, da mora odobriti Kre- ditna banka in hranilnica Ljubljana Strojni tovarni po- sojilo za trajna obratna sred- stva v višini 1 milijona no- vih din, sicer pa mora Stroj- na tovania povečati celotni dohodek do leta'1970 na 80 milijonov novih din in da morajo v tovarni zmanjšati na minimum zaloge serijske proizvodnje. Odborniki trboveljske ob- činske skupščine so tudi sklenili, da preide Tapetni- štvo s 15. avgustom v likvi- dacijo. Pri tem pa so pou- darili, da je treba razčistiti tudi vprašanja v zivezi z od- govornostjo vodilnih usluž- bencev. Ko so obra/vnavali proble- matiko v zvezi s financira- njem šolstva II. stopnje so poudarili, da je treba zbra- ti potreben denar. Samo- upravnim organom delovnih organizacij bodo poslali po- sebno pismo in jih opozorili na to skupno obveznost.-nk NA KRATKO PIONIRJI V KOČEVSKEM ROGU V četrtek prejšnji teden je odšla na osrednjo priredi- tev ob počastitvi obletnice pionirske organizacije v Ko- čevski Rog in Podstenice večja skupina celjskih otrok. Bili so to pravzaprav tisti, ki preživljajo svoje počitnice na dnevnem letovanju v re- kreacijskem središču Na gričku. Kot dnevno letova- nje, je tudi ta izlet organizi- rala občinska zveza društev prijateljev mladine, tako da so otroci odšli na izlet po- polnoma brezplačno. Domov so se vrnili polni najlepših vtisov. NOVA SAMOPOSTREŽBA V CELJU Trgovsko podjetje »Cen- ter« bo avgusta začelo gradi- ti novo samopostrežno trgo- vino na Dolgem polju. Po- stavili jo bodo nasproti 107 stanovanjskega bloka in bo največja tovrstna trgovina v Celju. Stavba bo dograjena do konca zime, opremili pa jo bodo spomladi. To trgovsko podjetje ima v načrtu tudi razširitev bife- ja na Otoku in ureditev no- ve, modeme slaščičarne prav t£urn. NOV DOM ARMADE V CELJU v staobi, kjer je kino Uni- on, preurejajo prostore. Tako bo že meseca septembra pod- jetje Klima uredilo v drugem nadstroT>ju svoje upravne prostore, medtem ko bo go- stinska šola še naprej v pr- vem nadstropju. Armdja, ka- teri bodo podrli dom v Za- vodni, pa dobi svoje nove prostore v pritličju. Fasado doma pa bodo uredila šele do oktobra, saj je vsekaikor važ- nejše, da najprej uredijo no- tranjost. TABOR V ŠTORAH Ves mesec so pred Indu- strijsko kovinarskim centrom v Štorah stali šotori, v kate- rih je našlo prenočišča pre- ko 200 mladih Celjanov ob- veznikov predvojaške vzgoje. Poleg rasanih športnih tekmo- vanj so imeli tudi kulturno zabavne poireddtve v lastni organizaciji. Hrano in sam tabor So mladinci ocenili kot mnogo boljša z oairom na lansko let», težave so bile edino z vodo, ki je vedno pri- manjkovala. Taborjenje so za. ključdli v petek. LETOVANJE NA GRIČKU Dan za dnem se zbirajo pred celjsko gimnazijo pio- nirčki od sedmega do štiri- najstega leta ter z vzgojaltelji- camd — dijakinjami učitelji- šča — krenejo proti Gričku pri Celju. Na tretji gozdni ja- si je postavljenih nekaj lese- nih hišic, ognijdšče in klopi z mizami. Dopoldne igrice in prepevanje, popoldne kopa- nje. Tako dnevno od 40 do 70 otrok preživlja počitniške dni. Izredno poceni letovanje s kosilom in malico sta jim omogočila Občinska zveza društev prijateljev mladine in Občanski sindikahii svet Ce- lje, PARKING PROSTOR Pred hotelom Evropa Celje so pred nekaj tedni uvedli novost: pobiranje pristojbine za parkiranje. Stari Celjana so lahko kupili tudi celoletno karto za 1500 Sdin in z njo ob vsakem času nemoteno parkirali pred hotelom. Ven- dar je čuvajska služba obsta- jala samo nekaj dni. Sedaj lahko zopet parkira vsakdo, ne da bi imel karto ali pla- čal posebno pristojbino. Nih- če izmed lastnikov celoletne karte pa ne ve, zakaj jo ima? Milan Boršič — borec prve celjske čete Milana Boršiča, borca Prve celjske čete, tokrat ni bilo na svečanosti, ki je bila v veliki dvorani Narodnega doma na dan obletnice ustanovitve prve partizanske enote na na- šem območju. Ni ga bilo na osrednji proslavi v spo- min na 20. julij 1941. leta. Takrat še ni nihče vedel, da so udeleženci osrednje občinske proslave z eno- minutnim molkom poča- stili tudi njegov spomin. Ob uri, ko se je začela seja v veliki dvorani Na- rodnega doma je v zdra- vilišču Topolščica umrl bo- rec, ki je na isti dan pred 26. leti vpisal svoje ime med prve člane Celjske čete. Bil je med tistimi, ki so se odzvali klicu Komunistične partije in med prvimi prijeli za pu- ško. Milan Boršič je bil med tistimi, ki so se 20. julija 1941. leta zbrali nedaleč od kmeta Muleja na Re- sevni ter ustanovili Celj- sko četo. Tudi on je spre- jel poziv prvega koman- dirja Celjske čete, Franja Vrunča-Buzde — v boj — kot najresnejši in edini imperativ tistega časa. V četi je bil vse do 16. av- gusta, torej do konca do- godkov v Langerjevih pe- činah. Tedaj se je s sku- pino borcev umaknil proti Dramljam. Enajst dni za tem je drugi del Celjske čete bil zadnji boj. Toda, Boršič je tudi potem ve- del, kje mora biti, če ho- če izpolniti obljubo, ki jo je dal 20. julija v gozdu na Resevni. Kmalu po uničenju Celjske čete se je umaknil v svoj rojstni kraj, v Hum na Sotli. Tu se je takoj pridružil bor- cem žumberaško-Pokup- skega odreda. V vrstah te enote je ostal vse do 30. oktobra 1942. leta. Tedaj ga je bolezen na želodcu prisilila, da se je odločil za odhod v bolnico in operacijo, čeprav je ope- racija uspela, je telesno oslabel. Zato ni mogel več misliti na povratek v bor- bene vrste. Ostal je v rojstni vasi in se pridru- žil domačim aktivistom. Tako je tudi na terenu nadaljeval delo, ki ga je začel kot delavec v celjski tekstilni tovarni (^edaj Metki), kjer so ga 1939. leta odpustili zaradi sode- lovanja s komunisti. Milan Boršič je imirl v 63. letu starosti. Pokopali so ga v soboto, 22. t. m. popoldne na pokopališču v Šentjurju pri Celju. Umrl je borec Celjske čete, toda spomin nanj bo živel. -mb Odprto pismo upokojencev vsej javnosti Uredništvo je prejelo mo društva upokojencev ^v ga naslavljajo na javnost'^ smo objavljamo v celoti-" Letošnjo pomlad so , upokojenci občinske podj..^^^ niče Celje letne konferenc^ na katerih se je zbralo v ko 70 odst. vsega članstva ^ Ta izredno velika udelejiv članstva kaže, da so pj.j,* skoro VSI upokojenci, kj ^ včlanjeni v svojem društvu;! da so ostali doma večinojj^ le oni, ki so po sili usq7 že. stalno vezani na svoje %u novanje. Iz vseh sprejetih resoiucj: izhaja skrajno negodovanje ponekod že obupno nerazpo, loženje upokojencev zara,jj docela nerazumljivega zavi^ čevanja odločilnih dejavnikov pri ureditvi vsaj najbolj n^j, nih pogojev življenja človekj, upokojenca. Društveni člani nadvse prj, zadeto vprašujejo vso sloveti, sko javnost in posebno še o^, govorne dejavnike, kako mo. re naša socialistična druži)a dopuščati, da morata n. p? dva družinska člana izhajat; z eno pokojnino 300 do 50C novih dm mesečno? Takih upokojencev je lep odstotek, Splošno znano je, kako je sedaj veljavni temeljni zakon o pokojninskem zavarovanj-a krivičen do starih upokojen- cev. Ne izvajajo pa se v ce- loti ali pravočasno niti vsa njegova določila. Zakaj ni objavljeno bese- dilo osnutka zakona o spre- membah in dopolnitvah te- meljnega zakona o pokojnin- skem zavarovanju, o katerej so razpravljali te dni v 2Wk ni skupščini? Pravočasno in v celoti tei v najkrajšem času bi bilo treba objaviti tudi teze o po- polnoma novem temeljnem zakonu o pokojninskem ka- kor tudi invalidskem zavaro- vanju in naj bi bili novi pred- pisi tudi po svoji vsebini pra- vilne j ši. Že sedaj pa menijo organi- zirani upokojenci, naj se t prihodnjem zakonu omogoči,! da bi starostni upokojenci s polno pokojnino mogli biti še naprej v polnem delovnem razmerju s polnim osebnim dohodkom. Take upokojence vabijo člani društva upoko- jencev, naj posvetijo svoje delovne sposobnosti dnižbe- no-političnim organizacijam, kjer močno primanjkuje de- lovne sile. Upokojenci niso prav ni zdravljajo sklep republiške skupnosti socialnega zavaro- vanja SR Slovenije o valori- zaciji pokojnin za letošnje leto. Upravni odbor občinske podružnice Celje SEPTEMBRA V DOBRNI Obrtniški piknik Pri Poslovnem združenju za obrt, gostinstvo in komunalo v Celju so imenovali vse po- trebne komisije in druge or- gane za pripravo in izvedbo prvega obrtniškega piknika, ki bo v začetku septembra letos v Dobrni. Gre za po- membno srečanje slovenskih in dela hrvaških obrtnikov, za srečanje, ki bo imelo de- lovni in zabavni značaj. Ko so na nedavnem sestanku v Celju govorih o organizaciji piknika, so se strinjali, da naj bi bil prvi del posvečen predvsem manifestativnemu obeležju, srečanju in razgovo- rom o položaju in problemih obrti pri nas. Zato namerava- jo pripraviti širše posvetova- nje, na katerem bi se odkrito pogovorili o vseh nalogah in problemih, ki tarejo obrtni- ke. V tej zvezi bodo bržkone pripravili tudi razna tekmo- vanja obrtnih delavcev, ure- diU razstave In podobno. V okvirni spored so uvrstili tu- di kulturno prosvetne nasto- pe, zslasti pa nastope pevskih zborov obrtnikov. Ves ta de- lovni spored bodo povezali in dopolnili z zabavnim, s sre- čanjem obrtnikov na travi in v gozdu, pri vhodu v Dobrno. Gre za pravcati piknik in vse, kar k takemu dogodku spa- da. Pekli bodo vola, odojke, čevapčiče in ražnjiče. Z vsem tem se bodo lahko zabavali tudi udeleženci sami. Uredili bodo več zabaviščnih mest, prostor za ples in podobno. Skrb za vse gostinske usluge je prevzel kolektiv zdravili- šča v Dobrni, ki bo za to pri- ložnost pripravil nekaj spe- cialitet. Na voljo bodo tudi posebni spominski znaki itd., itd.. Računajo, da se bo tega piknika udeležilo nekaj tisoč obrtnikov iz vse Slovenije in severnega dela sosednje re- publike. Semkaj bodo najbrž povabili tudi avstrijske obrt- nike. Tu se bodo srečali tudi drugi poslovni prijatelji, do- bavitelji orodij, reprodukcij- skega materiala ipd. Skratka, gre za srečanje, ki bo dobilo močan strokovni poudarek, hkrati pa tudi zabavni zna- čaj. Milan Božič Hiti počasi Da v Celju včasih gradijo kakšno stavbo tako počasi, da človek že pozabi, kdaj so jo sploh zače- li — in da ima pri tem nemalo zaslug Ingrad — je stara zadeva. Toda na Otoku bodo, kot kaže, zdaj podrli vse rekorde. Tam namreč že devet (!) mese- cev preurejujejo staro samopostrežno trgovino. Ta- ko v Centru, kot pri Ingradu, ki je izvjalec del, pravijo, da so že vsega siti. In kaže, da so res, saj so dnevi, ko na delovišču, čisto preprosto, ni niko- gar. Trgovina se opravičuje, češ, da je to Ingradova zadeva, tam pa pravijo, da ni obrtnikov, ki bi mo- rah priti; obrtniki bi se verjetno izgovorili na ma- terial, ki ga ni, material pa, no, in tako naprej ... Morda pa bo trgovina doživela svojo otvoritev — oktobra, za obletnico — ali pa, šele prihodnje leto, če bo ponagajalo vreme, ki mu kaj takega lahko kaj kmalu šine na pamet. Človek vendar ne more vedeti, kakšno bo vreme čez nekaj mesecev! S slavnostne seje celjske skupščine (Nadaljevanje s 1. strani) Mislim, da deUm vaše mi- šljenje, če se v imenu občin- ske skupščine Celje vsem borcem NOV najiskrenejše zahvalim za njihova prizade- vanja in da jih obenem po- zovem, da po svojih močeh nadaljujejo s svojim aktivnim delom. Toda, istočasno bi opozorila na to, da ima tudi občinska skupščina do borcev NOV svoje velike obveznosti in dolžnosti. Preteklo je 22 let od zmage nad fašističnim okupatorjem in 26 let, odkar so prvi borci začeli boj za našo nacionalno in socialno osvoboditev. Cela generacija je dala najlepša leta svojega življenja za uresničenje zgo- dovinskih ciljev naših naro- dov. Zato je razumljivo, da so stopili v ospredje nekateri problemi, ki jih mnogi borci in njihove družine danes po 26 letih požrtvovalnega dela sami ne morejo več uspešno reševati. To so problemi ma- terialnega značaja, kot reše- vanje stanovanjskih vprašanj, povečanje skrbi za zdravstve- no varstvo, pomoč pri šola- nju otrok itd., skratka pro- blemi, ki jih mi kot družba moramo rešiti, kot časten dolg in obveznost do tistih. ki so žrtvovah vse za naše boljše in lepše življenje. Mi- slim, da izražam mišljenje vas vseh, če izrečem zagoto- vilo, da bo občinska skupšči- na v svojem delu posvetila vso skrb reševanju teh vpra- šanj. Udeleženci slavnostnega za- sedanja so sprejeli govor in zlasti zaključne misli tovari- šice Vrabičeve z dolgotrajnim ploskanjem. Takoj za tem je prebi^'al- cem celjske občine čestital za praznik v imenu vseh treh pobratimskih mest predsed- nik skupščine občine Sisak, Ivica Cačič. M. Božič ŽELEZNIŠKA POSTAJA DO AVGUSTA Prvega avgusta bodo končff li obnovitvena dela na celjski železniški postaji. Dela so * zaključni fazi, saj že polaga' jo venecijanski tlak, stene I* bodo obložene z italijanskih steklenim mozaikom. Okn* in vrata bodo narejena ^ aluminija. Preurejena železni' ška postaja bo vsaj za nekaJ časa rešitev problema, ki S* je predstavljala stara posW ja. TONE VRABI" OBRAZI Milan Cetina »Začelo se je 1926 leta. Takrat so govorili, da na tem hribu ne bo nikoli ničesar. Danes pa bi radi nekaj hiš kar na naše po- stavili« je povedal, ko sva stala sredi vrta in se je sonce neusmiljeno zazrlo v steno rumeno preple- skane hiše, ki je bila pred 40 leti edina stavba med neurejenimi potmi, travni- ki in drevjem. Danes pa je njegov dom težko najti sredi ogromnega venca no- vih hiš. Milan ČETINA praznuje letos 75-letnico življenja. Rojen je bil v Galiciji pri Celju. Učil se je v Zvezni tiskarni, kasneje pa je de- lal po tiskarnah od Kr- škega do Briicka na Muri. »Takoj po končani prvi svetovni vojni sem se za- poslil v Zvezni tiskarni, ker sem ostal do 1939 leta. Takrat sem prevzel celj- sko uredništvo maribor- skega Večernika, kjer sem delal do prihoda Nemcev. Med okupacijo sem bil v bivši Mohorjevi tiskarni, kjer sem ostal, kasneje se je tiskarna spremenila v Celjsko tiskarno, do upo- kojitve. Ze kot učenec v Zvezni tiskarni sem dopi- soval v Slovenca, Jugosla- vijo, Jutranje novosti. Slo- venski narod in bil nekaj časa tudi urednik celjske Nove dobe. Vse to sem opravljal poleg tiskarske- ga dela. Po drugi svetov- ni vojni pa sem sodeloval pri današnjem Celjskem tedniku. Takrat smo pisali zastonj, ker ni bilo denar- ja. Sedaj urejujem Lepo mesto in stalno dopisujem v Ljubljanski dnevnik in Večer.« »Ste napisali tudi kaj li- terarnega?« »V stari Avstriji, ko je bila klerikalno-liberalna doba, se spominjam črtice Vstajenje, kjer sem napi- sal, kako bomo napred- njaki ,vstali'.« Vseskozi je živahno pri- povedoval. Oči so mu od časa do časa pobegnile proti oknu, od koder je bil lep razgled na vrt. Spominjal se je 1. maja 1919. ko so igrali Cankar- jevega Kralja na Betajno- vi; spominjal se je tudi večerov pri Sokolu, ko so po vajah posedli s fanti okoli miz in popili vrček piva; spomnil se je, ko je po upokojitvi še 10 let delal kot direktor »Rekla- me«. Je član množičnih organizacij, v katerih je med in po vojni aktivno delal. Mnogo piše, ureja Lepo mesto — skratka še vedno je aktiven tako, kot nekoč. Na vrtu sva se poslo- vila. Ni mu videti, da bo v jeseni dopolnil že 75. leto. Izredno vitalen je in poln energije. Za vse se zanima. Ko sem odhajal po peščeni poti, je rekel: »Pozdravite v uredništvu!« Dolga življenjska pot, razpeta med tiskarske stroje in novinarsko mi- zo, pa teče naprej ... T. VRABL 2 TEDNIK, 27. JULIJA 1967 SVEČANOST V AVTO CELJE Nov avtoservis je odprt peloviii kolektiv podjetja »Avto Celje« je pretekli Jen praznoval velik delovni uspeh, saj so odprli naj- ^^prnejši in najsodobnejši avtomobilski servis na fifitn celjskem območju. ^ sve<;anosti so se zoran vidnejši predstavniki celj- 'La javnega in političnega 'ijenja. domačih in tujih !jiTiobilskih tovarn ter de- "Jpj kolektiv »Avto Celje«, '^j KREGAR. predsednik fj-alnega delavskega sveta Iffovoril o razvoju podjetja Ipornenu nove modeme ha- ]^gx v imenu kolektiva ob- Ijil, da bodo usluge vedno jjvljali kvalitetno in hitro, predsednica občine Celje, VRABIčEVA, ki je jjgrezala trak m tako odprla pyo halo, je čestitala delov- na kolektivu in poudarila gpiembnost objekta, udeleženci svečanosti so si jiem ogledali nov obrat, ki je gotovo eden najveličastnej- ših delovnih dvoran v Celju. Izredno dobro urejene sani- tarije, ventilacija, moderna oprema in še mnogo drugega, bodo zagotovili boljše delov- ne pogoje, kot so jih imeli do sedaj. Načrte za metalno konstrukcijo je izdelal inženir Vedlin iz Instituta za metal- no konstrukcijo v Ljubljani, pri tehnološkem proučevanju gradbenega dela pa sta zlasti sodelovala beograjska firma ITV ter francoska tovarna avtomobilov RENAULT. Na osnovi tako zbrane tehnolo- gije je načrte izdelal in izvr- šil dela kolektiv celjskega INGRADA. V novi avtomobil- ski servis so vložili 550 mili- jonov sredstev, dela v njem pa se bodo začela čez pri- bližno tri tedne. Delovne po- vršine servisa obsegajo skup- no 5504 kvadratne metre, v bodočnosti pa ga- bodo, če bodo sredstva in potrebe, še razširili. Delovno zmago so proslavi- li tudi s svečano sejo delav- skega sveta kolektiva, na ka- teri je direktor STANE KLE- MENC poročal o delu in grad- nji novega servisa. Poleg tega so dolgoletnim članom ko- lektiva izročili priznanja. še tri tedne in kolektiv podjetja »Avto Celje« bo pri- čel z delom v novi in moder- ni servisni delavnici na Ipav- čevi r'' M. Seničar Z otvoritvijo nove servisne hale ob Ipavčevi ulici je kolektiv Avto Celje lepo po- častil praznik celjske občine, hkrati pa dosegel pomembno delovno zmago. — Naš posnetek kaže skupino delavcev domačega podjetja, na skrajni levi pa predsed- nico celjske občinske skupščine, Olgo Vrabičevo. Poleg nje stoji predsednik de- lavskega sveta podjetja. Vili Kregar. (Foto: M. Božič) NOV UPRAVNI ODBOR V upravi skupščine šetjur fi Celju so združili oddelka } splošno upravo in družbe- službe in oddelek za no- i^nje zadeve v oddelek za i)čo upravo. Z novo organ 1- ^ijo so pridobili dve delov- i mesti, pa tudi delo bodo jaj laže organizirali VINO NA ČRNO šentjurska tržna inšpekci- ^ Je ugotovila, da so v »čr lih« vinotočih lani in letos jtočili več kot 10 tisoč lit- n)v srbskega vina in nad 800 itiov srbske slivovke. Dren v klasičnih" poklicih Na območju komunalne skupnosti zaposlovanja Celje, ki zajema poleg celjske ob- čine še Brežice, Laško, Sev- nico, Slovenske Konjice, Šent- jur, Šmarje pri Jelšah in Ža- lec je bilo v juniju nezaposle- nih 1422 ljudi. Največji delež nosita pri tem celjska in bre- žiška občina, prva s 533 in druga s 193 nezaposlenimi. Število nezaposlenih na na- šem ozemlju ni majlino, pa čeprav mnogi med njimi na zaposlitev ne čakajo dolgo. To zlasti velja za tiste nekva- lificirane delavce, ki sprejme- jo vsako ponujeno delo. Toda še vedno je veliko takih, ki odklanjajo razpoložljive zapo- slitve in čakajo na boljšo možnost. V juniju je bilo med nezaposlenimi kar 918 ljudi brez poklica, medtem ko je bilo takih z višjo in visoko izobrazbo 16, s srednjo 71, in s poklicno šolo 166 Ijuidi. V tem obdobju Je bilo brez de- la tudi 251 invalidov. Poglejmo zdaj še podatek o nezaposlenosti po posameg- nih vrstah poklicev. Dela ni bilo za 32 prodajalcev, 21 ma- turantov gimnazije, 15 kroja- čev in krojačic, 10 voznikov motornih vozil in podobno. V Celju so bili v tem času ne- zaposleni trije diplomirani in- ženirji arhitekti, dva socialna delavca ter nekaj inženirjev drugih strok. Ugotavljamo torej, da za nekatere poklice še vedno vla- da preveliko zanimanje, med- tem ko bi drugod lahko še sprejemali. To je še eden od vzrokov za bolj pospešeno razvijanje poklicnega usmer- janja, s čimer bi ta nesoraz- merja prav gotovo lahko omejili, če že ne popolnoma izravnali. I. B. NA KRATKO BREZ KINO PREDSTAV ŽE POL LETA že od 1. januarja letošnje- ga leta so prebivalci Vojnika brez kino predstav. Denar, ki ga je zbral dotedanji vod- ja kina (vsota je okoli mili- jon 600 tisoč starih dinarjev in je bila namenjena za na- bavo novih aparatur za pred- vajanje filmov), so hoteli ne- kateri porabiti za obnovo kul- turnega doma. Tu se je vsa stvar zapletla.Ne eni in ne drugi nočejo odstopiti od svo- jega stališča. Vojničani pa no- nižno čakajo, kdaj bodo lah- ko ponovno v svojem kraju prisostvovali kino predsta- vam. tv VODOVOD V RUPAH Tudi prebivalci Rup pri Smartnem v Rožni dolini so se odločili, da zgrade svoj vo- dovod, s katerim bo voda za- gotovljena osmim družinam. Stal bi naj približno 1,800.000 starih dinarjev. Delno so že pričeli z delom. Navozili so pesek, zbirajo pa tudi sred- stva. USPEŠNA RAZPRODAJA KNJIG V poslovalnici Državne za- ložbe Slovenije so v mesecu dni prodali na razprodaji za več kot 800.000 starih dinarlev knjig. Cene so bile posam bit- nim izvodom znižane tudi do 60 odstotkov. tv KULTURNI DOM BODO RAZŠIRILI v šmartnem v Rožni dolini bodo obnovili kulturno pro- svetni dom. S pomočjo Ob- činske skupščine Celje, ki jim je dovolila, da lahko brezplač- no porabijo ves gradbeni ma- terial podrte klavnice v Ce lju, in s prostovoljnim delom bodo v najkrajšem času pri- šli do novega kulturnega do- ma. Pri delu se je izka-^iala zlasti mladina. Vsi skupa.i pa so že opravili preko 800 ur prostovoljnega dela. tv OSNOVNA ŠOLA V ŠTORAH DOGRAJENA Zdaj pa bazen Prebivalci Štor začenjajo novo akcijo Po več kot desetih letih )rošenj, zahtev in protestov bodo v štorah le dobiU novo šolo. Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad, ki je sicer krepko preseglo obljubljeni (iatum, je v teh dneh vendarle opravilo zadnja dela na po- slopju, ki ga bodo 2. septem- bra uradno izročili namenu. To bo za štore velik dogodek; proslavili ga bodo kot pra- mik — z vsem tistim, kar k takemu proslavljanju sodi: od kulturnega sporeda, do »vese- lega« dela. Z ravnateljem osnovne šole f Štorah, tovarišem Janezom Sautarjem, smo se o novi ioli pogovarjali še v stari. 5«le takrat, če si človek ogle- ia tiste učilnice, pa staro in Jifiemiir podobno opremo, fazume navdušenje, s katerim 'iidje, ki na šoli delajo, pri- čakujejo dne, ko se bodo pre- selili na Lipo. Tam se bodo »ašli v modernih prostorih, kjer bodo poleg učilnic še ka bineti, posebne sobe za fizi- kalni, biokemični, pevski in tehnični pouk, urejena kuhi- nja z jedilnico, telovadnica, pa nova oprema, boljša in so- dobnejša učila ter cela kopi- ca drugih novosti. Zato ,smo ravnatelja vprašali tudi tole: »Ali mislite, da bodo ti spremenjeni pogoji bistveno vplivali tudi na izboljšanje učnih rezultatov?« »To se bo prav gotovo zgo- dilo. Otroci in učitelji bodo delali v drugačnem okolju, z boljšimi sredstvi, šestnajst oddelkov bo hodilo v šolo sa- mo dopoldne, le pet pa se jih bo izmenjavalo v popol- danskih tumusih. Prihranili bomo denar za nakup sodob- nih učil. odprli bomo varstve- ni oddelek za otroke zaposle- nih staršev, v štore pa bomo prešolall tudi peti razred otrok, ki so hodili v šolo na Svetini. Vsem bomo lahko nu- dili več dodatne moči pri uče- nju, s čimer smo že v letoš- njem drugem polletju močno izboljšali slabe učne rezultate prvega polletja«. Izgradnja osnovne šole v štorah sicer ni veljala malo denarja. Zaradi tega, ker so se strokovnjaki spet ušteli pri ocenjevanju trdnosti tal, so morali kopati globlje temelje in stroški so seveda narasli. Okrog 350 milijonov starih di- narjev bo verjetno stalo v obliki nove šole. Dodatnih 30 velja oprema, štorjani pa bo- do znali spoštovati to družbe- no naložbo. Sami bodo ure- dili okohco šole, pa čeprav so prav zdaj začeli že drugo pomembno akcijo: odločili so se namreč, da bodo le zgra- dili bazen, kljub temu, da še ne vedo čisto jasno, od kod dobiti denar. Ker pa se ne ustrašijo prostovoljnega dela in prispevkov imajo prav go- tovo več upravičenega upa- nja, kot tam, kjer čakajo sa- mo na pomoč koga drugega. I. B. Kulturna vez Celje - Slovenj Gradec Sodelovanje med Umetnostnim paviljonom v Slovenjem Gradcu in celjskim Pokrajinskim muzejem Poki-ajinski muzej v Celju, h kateremu spada tudi antič- na nekropola v Šempetru so- deluje že vrsto let z Umet- nostnim paviljonom v Slove- njem Gradcu — največ seve- da v zvezi s prirejanjem ob- časnih razstav iz zbirke stare grafike in baročnih slikarjev Straussov. Prav v zadnjem času pa se je to sodelovanje še bolj poglobilo in se strnilo v določen, logičen program, ki ga v bistvu narekujeta do- sedanji in bodoči razvoj. Ob dogovoru z Umetnostnim pa- viljonom v Slovenjem Grad- cu namreč potovalni uradi usmerjajo obiskovalce na sve- tovno razstavo »Mir, huma- nost med narodi« z opozori- lom na ogled znamenitosti celjskega muzeja in šempetr- ske nekropole. Rezultati skup- nih dogovorov so vidni, saj sta muzej v Celju in nekro- pola v Šempetru sprejela že veliko število turistov ob poti v Slovenj Gradec, zlasti .še iz drugih republik naše države V bodoče bi z ozirom na razvoj slovenjgraškega pavi- ljona na izreden razstavni program celjskega muzeja to sodelovanje še bolj utemeljili, žal smo v Celju letos obstali le pri programu in nehote le nastalo vprašanje, če bomo v prihodnjem letu še lahko ostali v dogovorjeni pove^iavi z renomiranim slovenjegra- škim paviljonom ... TEDNIK, 27. JULIJA mi 3 NA KRATKO MLADI IZ CEHOSLOVAŠKE Pred dnevi je mlade v celj- skem podjetju Kovinotehna obiskala štiričlanska delega- cija mladincev Združenih že- lezarn Cehoslovaške. Aktiv Zveze mladine Kovinotehne si že dve leti dopisuje z or- ganizacijo mladih Združenja železarn. Tako so se dogovo- rili o izmenjavi 40 mladin- cev, vendar bodo ta dogovor uresničili šele prihodnje le- to. Mladi Čehi so si ogledali podjetje in se pogovarjali z mladimi. Včeraj so imeli zadnji obisk v Kovinotehni, nakar se bodo vrnili domov PLESI NA BAZENU Samopostrežna restavraci- ja je tudi za letos pripravila poletne plese na bazenu v Celju. Plesi so ob sobotah, igra pa ansambel Lampret. Tako je za vse tiste, ki si želijo zabave, letos v Celju dobro preskrbljeno. vr OGLED KULTURNIH DOMOV Prejšnji teden je komisija pri Občinskem svetu kultur- no prosvetnih organizacij v Celju obiskala nekati:re kul- turne domove na celjskem področju. Tako so si ogleda- li domove v Zagradu, Trnov- Ijah, Šmartnem v Rožni do- lini, Vojniku, Strmcu in na Frankolovem. Ker je še zdaj nerešeno vprašanje, kdo mo- ra skrbeti za vzdrževanje dcmov, bo občinski svet po- skušal preko krajevnih or- ganizacij doseči, da bi kra- jevne skupnosti, če že ne prevzamejo celotnega vzdr- ževanja, vsaj pomagale pri obnavljanju domov. Le-ti se skoraj pvovsod nahajajo v iz- redno slabem stanju, kar pa je razumljivo, saj društva ni- majo dovolj denarja, da bi lahko skrbela tako za obnav- ljanje domov, kot tudi za samo kulturno delo. vr HUDOMUŠNA UGOTOVITEV Dva gosta sta zaradi veli- ke vročine stopila v celjsko Pivnico. »Dve mali pivi.« Pri- jazna natakarica jima je hit- ro postregla, saj je razume- la, da je žeja huda stvar. Te- daj je eden izmed obeh go- stov žalostno pogledal vrček s pivom in penami pred sa- bo ter ugotovil: »škoda, da sem pozabil čo- pič doma. Tu je toliko pen, da bi se lahko obril.« CELJSKI TRG Kot v prejšnjem tednu je bil tudi v tem celjski trg do- bro založen. Cene, predvsem sadju, so manjše za 100 do 200 starih dinarjev. Tako so breskve po 400, marelice 250, slive 200 in celo 100, hruške 300, jabolka 200 in kumarice 200 starih dinarjev. Zvišala se je edino cena jajčkom in to s 50 na 55 in 60 starih di- narjev. Novost na tržnici je, da prodajajo tudi najrazlič- nejše domače sadne sokove. IZDAJANJE PRIROČNIKOV Pri celjski Delavski univer- zi so začeli z izdajanjem pre- potrebnih priporočnikov. Ta- ko so že izdali »Dopisje za vsak dan«, ki je bilo takoj razprodano in že pripravljajo ponatis. V tisku je priročnik »Kako pišem zapisnik«, kate- rega bodo tiskali v več kot 2090 izvodih. Skupno z vodjo RBH pri šoli za civilno zašči- to v Beogradu pa bodo izdali »Nuklearno orožje In zaščita«. tv RAZSTAVA V DELAVSKEM KLUBU V avli velenjskega Delav- skega kluba razstavlja slikar Frac Babnik 30 svojih slikar- skih del. Večinoma so to po- krajine, tihožitja in akvareli. Razstava bo odprta do kon- ca meseca. tv Savinjske kaste Vključene v publikacijo madžarske ljudske arhitekture Umetnostni zgodovinar in arhitekt dr. Janos T6- th, znan raziskovalec mad- žarske ljudske arhitekture je napisal že več knjig, v katerih obravnava stavbar- stvo v Gocseju — pokra- jini ob zapadni madžarski meji. Med pripravami za eno izmed zadnjih edicij si je s pomočjo, oziroma s so- delovanjem celjskega mu- zeja ogledal več kast v Zgornji Savinjski in Za- drečki dolini. Pri iskanju komparacij in dopolnje- vanj za svoja dognanja ob arhitekturi, ki je grajena na Madžarskem izven pa- nonske ravnine, v svetu brez modernih komunika- cij — kar je omogočilo ohranitev izrazito indivi- dualiziranega regionalnega stavbarstva, je namreč na- šel nakazane smeri proti Slovenski štajerski. K te- mu ga je pripeljalo tudi samo ime: kasti ali ka- stye, pri nas: kasta. Z raziskavami na celj- skem muzejskem teritori- ju je postala domneva o sorodnosti za dr. Totha potrjena, tako v podobno- sti imen, funkcionalnosti, v gradbenih in dekorativ- nih rešitvah itd. Na pod- lagi tako pridobljenih za- ključkov je v svoji publi- kaciji objavil 9 kast v teh- ničnih risbah in fotografi- jah iz Planine, Tera, Pri- moža nad Ljubnim, Logar- ske doline, Podvolovljeka, in sv. Lenarta nad Gor- njim Gradom. To doku- mentacijo spremlja razla- ga — žal samo v madžar- skem jeziku, v ruskem in nemškem resumeju pa je le v kratkem nakazan na- men in pomen komparacij s štajerskim, konkretno celjskim gradivom. Izdaja o ljudski arhitek- turi pokrajine Gocsej (Tdth Janos: Gocsej nepi epiteszete, Budapest 1965) je bogato ilustrirana in zasulži, da se o njej in njenem pomenu za ljud- sko stavbarstvo iz 18. in 19. stol. na celjskem po- dročju. Na posnetku so štiri tekmovalke, ki so se potegovale ^ naziv prve Miss Celje. Od leve proti desni stoje: ojgj Brumcc iz Maribora, ki je bila na tekmovanju Treh ra- denskih src četrta, za njo so se gledalci razen strokovna komisije najbolj navduševali, črnolasa Daniela Held Smartne.?a v Rožni dolini, tretja je letošnja Miss Elicj Grabar iz Celja in Liljana Panjac, plesalka iz Celeinejj nočnega zabavišča. (Foto: J. Sever) TEŽAVNA NALOGA KOMISIJE OB IZBORU LEPOTICE Določena ali izvoljena? v prizadevanju, da bi tudi Celje prišlo med tista mesta, ki veliko polagajo na turizem, te donosne gospodarske pano- ge, smo v nedeljo zvečer, pr- vič po vojni dobili Celjani svojo MISS ... Normalen občan, ki je bil soudeležen pri izboru, bi se vprašal: MISS ČESA? Ne gle- de na to, da je narod sodbo o tem, da so Celjanke lepe ženske, že od nekdaj ustvaril sam, nedeljski izbor tega ni potrdil. Glede na število pri- javljenih (4!!!) je bila potrdi- tev v zraku. To tembolj, ker je bila le ena od udeleženk iz Celja!!!, kar je ugotovila tu- di strokovna komisija (Tone Zorko, dr. Mirko Vengust, Tatjana Frajle-Maslo in Slav- ko Beiak) in verjetno t«itiy primemo ukrepala, saj je zi letošnjo MISS CELJA (o tem, kaj bi naj ta miss predstav- ljala, še danes niso razčišče- ni pojmi) izvolila edino Ce- Ijanko. Ob tem spektaklu se je pov- prečnemu gledalcu, ki je od- rinil vstopnino za edinstveni užitek, vsiljevalo vprašanje, kaj smo hoteli s tem dosefi in kaj smo dosegli? Zamisel vodstva hotela Celeia je bSi v redu. Toda le zamisel — n pa tudi realizacija^ če ni bilo prijavljenk ali ne bi bilo bo- lje prireditev za nekaj časa preložiti in izpopolniti orga- nizacijo, kot pa dopustiti, da je nastopila tudi barska ple- salka? J. SEVER Slike celjskega muzeja reproducirani v stenskem koledarju Borca Celjane je vredno opozo- riti na veliki stenski koledar za leto 1967, ki ga je izdal zavod Borec. V koledarju je namreč med barvnimi repro- dukcijami starih slik iz slo- veskih muzejev in galerij vključenih tudi 6 slik iz celj- skega muzeja. Te slike z ža- nrsko vsebino tihožitij so bi- le restavrirane ob pripravah za razstavo »Stari tuji slikar- ji« in obenem tudi metodolo: ško proučene z ozirom na av- torstvo in originalnost. Re- stavratorska dela sta opra- vili delavnici zavoda za spo- meniško varstvo SRS in Ce- lja. Na podlagi ekspertiz, ka- tere so posredovali tudi ino- zemski galerijski centri je bilo ugotovljeno, da je tiho- žitja Moža s pipo, Mladeniča s sadjem. Moža s piščalka- ma. Mladeniča z raki in Že- no z nabodalom upodobil slikar Janez Andrej Strauss, ki je v Slovenj Gradcu nada- ljeval izročilo očetove slikar- ske delavnice, katera je s svo- jo deja\Tiostjo v času baroka ustvarila na severovzhodnem delu Slovenije pomembno umetniško središče. Ta de- lavnica je za razvoj sloven- skega baročnega slikarstva pomembna zato, ker je ustva- rila poleg sakralnega figural- nega slikarstva tudi portrete, krajine in tihožitja. Detajl slike Tihožitje z ja- godami, ki je reproduciran v istem koledarju, je delo ne- znanega slikarja 17. stoletja. Vse navedene originalne slike so razstavljene v gale- rijskem oddelku celjskega muzeja. Za izvedbo reprodukcij se je založnik izredno trudil in težil k temu, da bi se v bar- vi čim bolj približal origina- lom. Pri marsikateri repro- dukciji ta prizadevanja niso bila brezuspešna. Z izdajo teh reprodukcij je celjski muzej s svojimi ume- tninami razširil svoj delokrog m omogočil javnosti nabavo reprodukcij, katere je z ozi- rom na tematiko in velikost možno uporabiti v primer- nem okviru tudi v stanova- nju. Omeniti je treba, da je do- bil celjski muzej kot hono- rar za izposojevalnino od za- ložnika 1200 reprodukcij, ka- tere bodo v prodaji čim bo- do urejene vse formalnosti. M. M. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KOLEKTIVOV MOČNEJŠI JE TUDI SPOSOBNEJŠI Težko bi bilo pred leti, ko je bila trgovina z živili moč- no razdrobljena, napovedati, kako se bodo Celjani oskr- bovali v letu 1967. Razmere so bile več kot slabe sprem- ljala pa jih je kajpak tudi nemoč manjših trgovskih podjetij za investiranje kaj poštenega. Se v letu 1965. je v Celju manjkalo več kot 2000 kvadratnih metrov prodajnih površin za živila. Deficitar- nost pa bi se kajpada še stopnjevala z rastjo novih za- selkov mesta kot so Otok, Dolgo polje. Otok III, nase- lje ob Dečkovi cesti. Toda na srečo je prišlo pred leti tu- di v Celju do formiranja močnejše trgovske organiza- cije. Z ustanovitvijo podjet- ja »Merx« so tako dozoreli pogoji, da se je začelo razvi- jati preskrbovalno mrežo v večjem obsegu, bolj sistema- tično in predvsem sorazmer- no hitreje kot dotlej. Kako je ta leta dobesedno vzcvetela mreža živilskih tr- govin, ve vsekakor najbolj potrošnik sam na svojem bližnjem in širšem območju, kjer se oskrbuje. Do lani je podjetje Merx predvsem vla- galo svoja sredstva v obno- vitve poslovnih lokalov in preureditve le-teh v samopo- strežne trgovine. Toda znane analize o pomanjkanju pro- dajnih prostorov v novih oz, razvijajočih se zaselkih me- sta in drugih središčih obči- ne so napotile samoupravne organe preskrbovalnega pod- jetja »Merx« v gradnjo naj- sodobnejših živilskih marke- tov. Tako so lani namenili za gradnjo in opremo dveh ve- likih »Merx«-marketov ob Ljubljanski cesti in severno od Dečkove ceste ter za ob- novitev trgovine Soča več sto milijonov starih dinarjev. Do sredine decembra so se to- rej povečale prodajne površi- ne za več kot 500 kvadratnih metrov. Prav tako so v zad- njih mesecih uredili sodobno samopostrežno trgovino v Dobrni, pa na Ostrožnem, v šmartnem v Rožni dolini ter v Frankolovem. Pridobitev posebej je še izredno mikav- na specializirana prodajalna »Bonboniera« v Prešernovi ulici. Ko že nizamo prido- bitve zadnjega časa, ne kaže prezreti nove pražarne v Lev- stikovi ulici, sodobnih emba- liranih avtomatov za kavo in druge proizvode. Ko človek občasno stopi k samopostrež- nim pultom katerekoli samo- postrežne trgovine, skoraj ne opazi več, da je na policah vse več embaliranih živil in drugih potrebščin za gospo- dinjstvo. Skladno s potreba- mi in obsegom poslovanja je moral »Merx« razvijati tudi zmogljivost embalirnice, ven- dar ne na račun ročnega de- la. Na tisoče ton živil, ki jih embalirajo bodisi na Spodnji Hudinji, ali pa v stari emba- limici v središču mesta, bi ne zmogla ročno embalirati cela armada delavk. Znano je na- mreč, da celjski živilski gro- sist mimo zalaganja svoje mreže prodajaln, prodaja em- balirano blago trgovskim or- ganizacijam tudi v druga sre- dišča Slovenije in v sosednje republike. ;)Merxova« kava je na primer zelo cenjena celo pri klasičnih kofetarjih na jugu. Embalirano blago dose- že v enem letu skupno vred- nost več kot 4 milijard sta- rih dinarjev. O zmogljivosti embalirnice, ki pomeni vsa leta sem za podjetje pomemb- no osnovo za širitev življenj- skega prostora, pove med drugim tudi podatek, da pre- more že toliko avtomatizirane embalime stroje, ki zmorejo posamič embalirati po 100 za- vitkov v minuti. Ob oceni uspešnosti podjet- ja »Merx« pa nedvomno ve- lja priznati, da je podjetje že v teh letih sem znalo z izrednim posluhom, čeprav je imelo tudi težave, zapolniti velike vrzeli v organizaciji mreže živilskih trgovin v celjski občini. Ta osnovna skrb ostane tudi v prihodnje. Podjetje si prizadeva kar naj- hitreje razširiti lastno malo- prodajno mrežo in to z gradnjo lastnih lokalov tudi v drugih središčih. Prvi tak večji poseg je nov Mene- market v Laškem. Močnej- šim in sposobnejšim taki na- črti vselej uspejo. F. K. Notranjost saniostrežnice MERX-MARKET ob Ljubljiinshi cesti v Celju. PodjetJ« M£RX je lani uredilo dve taki trgovini, letos pa nekoliko manjšo v Laškem. 4 TEDNIK, 27. JULIJA 1967 NA KRATKO rriNE rožanc ^ gOOAŠKI slatini SAirašKa Slatina je iz dneva ^ t>olj živa. Čudoviti park ''^ko dopoldne poln tujih 'fj,QV. ki se zabavajo z igra- kart, šaha ter posluša- "j^promen^^dni koncert. Da bi še bolj zadovoljili, so v ^oaški Slatini pred dnevi ''^^ravili tudi gostovanje fol- P[^e skupine Tine Rožanc ^ Ljubljane. w stara hiša Bna križišču ^ntjttr pri Celju počasi j^jujejo, vsaj na zima j, Vsa- jjjgar pa moti stara hiša na yj2ižču pred stavbo občin- skupščine, ki gotovo ni v ^os občini, niti občanom. Icieti je voda, s sten odpa- ^ omet Morda se bodo na 0Xi\ v Šentjurju le naveli- jjji gledati staro pročelje hi- in zgradili kaj lepšega, veste, velik in lep raz- gled tudi nekaj pomeni. deficitarni poklici značilno za obrt v šentjur- občini je, da so nekatere dejavnosti zelo dobro razvite , kot na primer avtoprevoz- jjštvo — drugih pa spet sko- rajda ni ■— dimnikarstvo, jrarstvo, pekarstvo in podob- 50. Dajanje uslug je nekvali- tetno, saj več kot 40 odstot- kov vseh opravijo šušmarji. Težave imajo tudi z registri- ,animi popoldanskimi obrtni- lQ, od katerih mnogi uporab- ljajo pri svojem delu tudi tu- jo delovno silo ter tako rav- najo protizakonito, hkrati pa jtežujejo polož.aj rednih obrt- nih delavcev. nova točilnica Kmetijski kombinat v šent- pju preureja v središču kra- iiokal, kjer bodo odprli to- iiico vma. Občani bodo v tj{) lahko kupili odprto vino, i?'jim ga bodo pretočili v Mihove steklenice ali posodo^ Seveda pa tu ne bodo točili vina na drobno. Na dva deci bo treba torej drugam. 'V človeške nesreče v tekačevem »Ko ste že tu, stopite na vsak način v Tekačevem k družini Medved, ki že nekaj dni živi med dvema njivama, skratka pod milim nebom,« so mi dejali v zdravilišču. Prav tu sem zvedel, da se vsa Rogaška Slatina zgraža nad početjem privatnega go- stilničarja v Tekačevem Stan- ka Ogrizka, ki je s svojskimi metodami dosegel, da je Me- dvedova družina pred njim klonila in ubežala nasilju. Bežala je iz težkih razmer v še težje. Dober teden je na- mreč tega, ko so razmere med Medvedovo družino, ki je stanovala pri Ogrizku v eni sobi in za to plačevala mesečno 9000 starih dinarjev, m lastnikom ■ gostilničarjem Stankom Ogrizkom dosegle kulminacijo- Maks Medved, po poklicu mizar, je prišel stanovati k Ogrizku že pred sedmimi le- ti kot samski človek. Pred tremi leti se je poročil z že no Angelo, a dve leti sem, ko se je rodila hčerka Mak- similijana, je v sobi pri Ogrizku živela tričlanska dru- žina. Do sporov bržkone sploh ne bi prišlo, če bi Me- dved še kar naprej Ogrizku pomagal pri delu na posest- vu, kajpak zastonj. Temu se je Medved uprl in ogenj je bil v strehi. Medvedova dru- žina je gostilničarju naen- krat postala v napoto in da bi se jih znebil, je lastnik s svojimi metodami skušal zadevo »prav« urediti. Ko je bila 13. julija dopol- dne žena Angela sama s hčerko, je prišel v sobo Ogri- zek in začel vpiti in pretiti naj takoj preneha s kuha- njem in pranjem. Znesel se je na njeno posodo, snel s skromne shrambe vrata in počel stvari, ki so spravile ubogo ženo ob živce. Z otro- kom je bila prisiljena pobeg- niti sicer bi se utegnilo zgo- diti še kaj hujšega. Tudi ko je prišel domov Medved in vprašal Ogrizka, kaj počne z njegovo družino, je gostil- ničar ves iz sebe zapretil Me- dvedu z najhujšim. Družini Medved torej ni preostalo drugega kot da po- bere svoje skromno imetje, da zavaruje svoje življenje in pobegne. To je pomenil beg iz težkih razmer v še težje, vendar vsaj po življe- nju ji nihče ne bo stregel. Med dvema njivama nad železniško progo, kamor so Medvedovi znosili otroško posteljico, štedilnik, omare in dve postelji — vse pod milo nebo, lahko človek vidi zares žalosten prizor, člove- ško nesrečo- To so razmere, ki človeško terjajo, da v kra- ju in občini priskočijo dru- žini tako ali drugače na po- moč. To predvsem in naj- prej! F. K. SOSED SOSEDU ... ENKRAT DRUGAČE Družina Medved iz Tekačevega — Rogaška Slatina — je morala ubežati sili nekdanjega stanodajalca. Svoje skromne imetje so znosili na prosto med dve njivi, kjer se znova začenja novo življenje in to na pragu svetovne znane Rogaške Slatine. Ceste, da bi v njih sadil krompir Krajevne ceste v šentjurski občini so izredno sla- bo vzdrževane. Take so, da po nekaterih sploh ni mo- goče z avtomobilom, če voznik ni pripravljen tvegati, da bo sredi poti izgubil kakšno kolo. Občani so doslej že večkrat negodovali, toda ker vse skupaj ni zaleglo, so pred kratkim poslali občinski skupščini dvoje pi- sem, v katerih zahtevajo, da uredi financiranje vzdr- ževanja in popravila cest. Ker se sredstva stekajo v republiškem cestnem skladu, ostajajo domače ceste razbite in polne jam. Zato so občani priporočili, naj občinska skupščina pri pristojnih republiških forumih doseže, da bodo za ceste tretjega reda porabili vsaj tista sredstva, ki jih to območje prispeva v republiški sklad. Občinska skupščina je ustanovila tričlansko ko- misijo, ki se bo »pogajala« s pristojnimi republiškimi forumi. Upajmo, da bo kaj zaleglo. naraščajoče število poškodb pri delu Nesreča kosi med mladimi v šentjurski občini so ugo- tovili, da se je v preteklem letu zvišalo število poškodb pri delu kar za 43 odstotkov. To je tembolj zaskrbljujoče zato, ker so se prejšnja leta poškodbe stalno nižale. Se leta 1965 se je pri delu po- škodovalo 8 odstotkov vseh zaposlenih, lani pa je bilo takih primerov kar 10,5 od- stotka. Tako se je v indu- striji lani poškodovalo kar 42,6 odstotka vseh zaposle- nih, v elektrodistribuciji 25 odstotkov, kmetijstvu 12,3 odstotka in tako dalje. Vsak poškodovanec je boloval pri- bližno 17 dni, kar pomeni, da so zaradi delovnih po- škodb izgubili 172 tisoč novih dinarjev. Zanimivo in žalostno hkra- ti je dejstvo, da je med po- škodovanimi delavci zelo ve- liko mladih ljudi. Predvsem so to vajenci. Na podlagi te ugotovitve je možno samo eno — za učence v gospodar- stvu odgovorni ljudje prema- lo skrbijo in drugič — var- stvu pri delu posvečajo pre- malo pozornosti. Poškodbe, ki so nastale iz- ven delovnega časa, so po številu sicer manjše kot prej- šnje leto, toda večje po šte- vilu izgubljenih delovnih dni. Zadovoljni so lahko edino s podatkom, da jim je uspelo znižati število obolenj in to za celih 24 odstotkov v pri- merjavi z letom 1965. Kljub temu pa je bolovanje še ved- no problematično, saj vsak delavec boluje povprečno 11 dni v letu. če bi zdaj sešteli izgubo narodnega dohodka zaradi poškodb pri delu in bolovanj ter temu dodali še sredstva, ki jih za boleznine plačajo delovne organizacije in socialno zavarovanje, bi izračunali, da so v šentjur- ski občini izgubili okrog šti- ri milijone novih dinarjev. To je za 23 odstotkov več kot v letu 1965. In še ena zanimiva ugoto- vitev: čeprav so v preteklem letu delovne organizacije te- ga območja vložile zelo ve- liko sredstev v izboljšanje delovnih pogojev, zlasti pa v novogradnje in adaptacije, so zmanjšale denar za varnost pri delu. Posledica: številne poškodbe in velika material- na škoda. Vse to pa je rezul- tat pojmovanj, da je varstvo pri delu nekaj postranskega in ne pomemben del proiz- vodnega procesa. I. B. hoteli so svojo krajevno skupnost Ljudje, ki živijo v Kalobju in njegovi okolici, so se odlo- čili, da bodo ustanovili svo- jo krajevno skupnost- Doslej so bih vključeni v šentjurski, toda ta je bila preobsežna, da bi lahko dodobra obravnavala tudi probleme okoliških za- selkov Zato so zdaj občani Kalobja, Jazbenega vrha, Ko- strivnice, Podlešja, Vodic pri Kalobju, Osredka, Planince, Tmega in Trške gorce usta- novili svojo krajevno skup- nost. fluoro- grafiranje v šentjurju Podobno kot drugod na šir- šem celjskem območju, bodo tudi v šentjurski občini začeli fluorografsko akcijo. Zdrav- stvene ekipe bodo začele z de- lom 21. avgusta in bodo pre- gledale vse občane od 24. le- ta starosti. Akcija je seveda obvezna, opravljali jo bodo na sedežih krajevnih uradov, zajela pa bo okrog deset tisoč občanov. filtri v šentjurskem bazenu Na šentjurskem območju je v navadi, da vsako leto praznujejo občinski pramik v drugem kraju. Letos bo prišlo na vrsto občinsko sre- dišče, kjer bodo uredili tudi šentjurski bazen, v katerega bodo vgradili čistilne naprave. Potem bo tam prav gotovo še več kopalcev, saj se jih je že doslej zbiralo tudi po 500 na dan. TEDNIK, 27. JULIJA 1967 5 Žalosten prizor PARTINANSKO SREČANJE NA DOBROVLJAH Kmjevni odbor zveze bor- cev iz Braslovč, ki zajema tu- di področje Dobrovelj, je v okviru občinskega praznika in ob dnevu vstaje organiziral veliko partizansko srečanje na Dobrovi j ah blizu Ramša- kiove kmetije. Do te kmetije Je namreč speljana lepa goz- dna cesta. Poleg nekdanjih udeležence* in borcev so v programu sodelovali tudi čla- tli kulturno prosvetnega dru- štva iz Letuša. —ez POGOSTITEV SVOJCEV v sklopu praznovanja ob- činskega praznika žalske ob- čine bo krajevni odbor zveze borcev iz Braslovč povabil vse preživele in svojce padlih na otvoritev spomenika. Po otvoritvi jih bodo pogostili. —ez ZA LETOŠNJE PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA IN DNEVA HMELJARJEV SO SE BRASLOVČANI V REDU PRIPRAVILI. POLEG TEGA, DA SO ASFALTIRALI DVOJE CEST, SO NA 22 HIŠAH OBNOVILI FASADE POPOLNOMA OBNOVILI ŠOLO... (Foto: Fotolik) BRASLOVČE GOSTITELJ Praznika občine in hmeljarjev letošnje praznovanje občinske- ga praznika žalske občine bo v bra- slovčah. v kraju, ki z okoliškimi zaselki šteje 3200 prebivalcev, de- lovnih ljudi, ki se pretežno ukvar- jajo s kmetijstvom. v trgu, ki se omenja že v devetem stoletju, v trgu, kjer je bila 1806 leta ustanov- ljena šola, kjer je dobival prvi uči. telj devet in četrt merice pšenice, tri škafe krompirja ter tri forinte in 48 grošev plače ... današnje braslovče so od teda- njih seveda nekajkrat večje. od takrat je ostala graščina, cerkev in stavba, v kateri je bila šola. ostali so sinovi sinov, od katerih 73 padlo kot žrtev fašističnega te- rorja. ostal je trg, ki bo v teh dneh sprejel in pogostil množico hme- ljarjev, občanov iz večjih občin, ostali so delovni ljudje, ki bodo po- častili spomin na prvo akcijo v sa- vinjski dolini, ko so aktivisti tro- sili letake pred nosom zavojev al- cev . .. SOBOTA, 29. julija — ob 20. url partizansko srečanje pri jezeru v Braslovčah: pri- hod partizanskih patrulj z območja celotne občine k je- zeru Braslljvče; sprejem pa- trulj in govC^, nastop pev- skega zbora Braslovče in go- dbe na pihala iz Prebolda; partizanski golaž. NEDELJA, 30. julija - ob 5. uri budnica in propagand- na vožnja po občini; ob 8. uri otvoritev razstave kmetijske mehanizacije Agrotehnike v Braslovčah; ob 9. uri slav- nostna seja občinske skup- ščine 2alec v dvorani zadruž- nega doma v Braslovčah; ob 9,30 nastop združenih pevskih zborov in godbe na pihala iz Liboj; nato otvoritev spome- nika NOB; ob 10,30 otvoritev adaptirane šole; otvoritev razstave likovnih del in raz- stave cvetic v osnovni šoU v Braslovčah (razstavi bosta odprti ves teden od 9. do 18. ure); ob 11,30 otvoritev asfal- tirane ceste Braslovče — Ma- le Braslovče in Braslovče — Spodnje Gorče. Ob 14. uri otvoritev šport- nega igrišča pri domu TVD Partizan Braslovče in prija- teljsko odbojkarsko srečanje SŠD Bor iz Trsta in domače- ga moštva; ob 16. uri pri je- zeru tekmovanje v orodni te- lovadbi, združeno s plavalni- mi tekmami in tekmovanjem lovcev. Kot posebnost programa bo izveden skok s padalom v jezero. Po programu zaba- va z vsemi veseličnimi obi- čaji. PONEDELJEK, 31. julija — ob 16. uri rokometno sreča- nje pri domu Partizan v Bra- slovčah. TOREK, 1. avgusta — ob 20. uri koncert pevskega zbo- ra Braslovče v dvorani za^ družnega doma v Braslovčah. SREDA, 2. avgusta — ob 16, uri tekmovanje šahistov z območja občine Žalec v Braslovčah in odbojkarsko tekmovanje za prehodni po- kal »jezera Braslovče«. ČETRTEK, 3. avgusta — ob 18. zabava na jezeru Bra- slovče — igra orkester Tro- wa iz Šempetra. PETEK, 4. avgusta — ob li8. uri zabava na jezeru Bra- slovče — igra orkester Tro- wa iz Šempetra. SOBOTA, 5. avgusta — ob 17. uri občinsko tekmovanje gasilcev v Braslovčah; ob 20. uri prireditev v okviru praz- nika »dan hmeljarjev« v Žal- ' cu. NEDELJA, 6. avgusta — prireditve v okviru praznika »dan hmeljarjev« v Braslov- čah. OBNOVA HMELJIŠČ KOOPERANTOV Najboljši v dolini Braslovški obrat žalskega kmetijskega kombinata s svojo proizvodnjo med najboljše in najprizadevh^lli kmetijske obrate. V upravljanju ima 1200 hektare delovalnih površin. Od tega je samo s hmeljem ^ jenih 270 hektarov. Vrednost proizvodnje ocenji!?^* na milijardo in tristo milijonov starih dinarjev r^^' skali smo JANKA CVIKLA, da bi za naše bralce vedal o bodočem gospodarjenju obrata in o kmet ^ nju na braslovškem področju: »Morda je za vas zanimivo,« je dejal tovariš Janko Cvikl, »da v koopreaciji sodeluje s kombinatom večina vseh kmetovalcev z na.šega področ- ja. Točneje vsi, razen enega« — Braslovški obrat vlaga velik del sredstev v proizvod- njo in pa za dvig standarda. Bi nam lahko povedali kolik- šna sredstva vračate? »Naš obrat zaposluje 140 delavcev. To število se od ap- rila pa do oktobra, torej v čar su sezone poveča na 200. Do- slej smo zgradili 28 stano- vanj, za sezonske delavce pa opremili 60 leži.šč. Za ureditev cest smo dali okrog 80 milijo- nov Sdin, zgradili zadružni dom, kupili kinoprojektor ...« Za obnovo in opremo hme- ljišč smo dali okrog 600 mili- jonov dinarjev. Poleg naših dvaindvajsetih traktorjev imajo kmetovalci 21 traktor- jev in 38 motornih kosilnic« — Glavna proizvodna pano- ga je hmelj. Kakšne pa so možnosti v ži-vinoreji? »Hmelj je m še bo glavna pridobitvena panoga. Hmelj pomeni za našega kmetoval- ca to. Kar trta za kmeta v Slovenskih goricah. Vsekakor pa je zanimivo to, da našii kmetovalci "dobe za prodajo živine že skoraj toliko kot za hmelj. S tem se je seveda standard bistveno izboljšal, saj izkupiček ob prodaji živi- ne vlagajo nazaj, medtem ko jim izkupiček za hmelj v več- ji meri pomeni pridobite^ reprodukcijo ali izboljjg^^ standarda- V lastni pax)iz,vodnji ij^ od 300 do 400 telic za sanje in obnovo črede w^ mlekaric na naših farm^' ZalogTi in Podlogu. V kooJ ' raciji pa vzrejamo predvsZ pitano'živino, število giav^ iz leta v leto veča. To p^? juje tudi prejšnji podaW — V minulih letih ste 2^ ljučili obnovo lastnih hjj^ Ijišč. Lani in letos obnavlja že hmeljišča v kooperaciji AU bo ta obnova zajela obseg? »Z obnovo lastnih sno že zaključili. Zdaj bomo sre^ stva iz skladov vlagali pr^^ vsem v obnovo hmeljišč v ij operaciji. Večji del so nasaf že stari več kot deset let, pf_ delek pa se zato iz leta v ^ zmanjšuje. V nekaj letih mo te nasade sistematično obnovili. Doslej smo obnovi li že 40 hektarov.« — Kaj sodite o kooneracij glede na to, da kooperirajo vami vsi razen enega? »Z našimi ljudmi lahko de laš, če mu poveš, za kaj gn in kako. Naš kmet je mat« matik in to je dobro, ker | potem obema lažje. Sicer iM di godrnjajo, vendar ob koo cu leta, ko potegnejo črto - utihnejo.« ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM v Braslovčah bodo okvi- ru praznika in praznovanja dneva vstaje odkrili spome- nik 73 žrtvam fašističnega te- rorja in padlim borcem. Spo- menik bo stal ob križišču cest v Braslovčah. Okoli spo- menika bodo uredili park z nasadi. S tem se je občanom Braslovč izpolnila dolgoletna želja, da bi na dostojen način počastili spomin na žrtve te- ga kraja, ki so padle za osvo- boditev, —ez SZDL V BRASLOVČAH POSTAJA POBUDNIK VEČINE AKCIJ Delo, ki seje zaupanje Vodstvo krajevnega odbora SZDL v Braslovčah je v zadnjih dveh letih uspelo pritegniti veliko število občanov k raznim akcijam. Organizacija Socialistične zveze je koordinator in pobudnik večine akcij; od ureditve vodovoda, cest, do or- ganiziranja raznih predavanj, razgovorov in sej s kmetoval- ci, vodstvom gozdnega gospodarstva in do priprav za ob- činski praznik... »Moj cilj je bil, da bi v or- ganizacijo dobili člani zaupa- nje in da bi organizacija do- bila ugled,« pravi predsednik krajevnega odbora SZDL v Braslovčah J02E JERAM. »To smo uspeh doseči v tolik- šni meri, da se dejavnost mu še organizacije čuti pri vsaki akciji, saj večino pripravimo prav mi. To, da so nekoč ob- čani pri pobiranju članarine spraševali, »kakšna« organiza^ cija je to, je že davno mimo.« — Kaj menite, kaj nudi motnost razvoja Braslovčam poleg kmetijstva? »l>anes več nihče ne govori o tem, zal^j ni industrije ali obrinih podjetij v Braslovčah. Za oraslovški okoliš je naj- ZH-■Tiivejše kmetijstvo in tu- rizem. Nam je toliko lažje, ker je naš kmetijski obrat eden najboljših v dolini, da ima vodstvo tega obrata iz- redno dobre odnose s koope- ranti, in da sam obrat vrača veliko sredstev za obnovo kraja, cest, popravilo in da skrbi za reševanje stanovanj- skih problemov. Druga prido- bitvena panoga bo turizem. Danes, ko moramo vlagati vanj nekaj sredstev, je sicer še težko govoriti o tem, ven- dar So pogoji in prvi uspehi že tu.« — Pogosto smo naleteli na očitke, češ, SZDL skirbi pre- več za reševanje komimalnih problemov in manj za politič- no delo. Kaj menite o tem? »Smatram, da je Socialistič- na zveza tista organizacija, ki mora videti vse probleme. Ne glede na to, če so ti proble- mi v komunalni ureditvi ah v pripravah za volitve. Tako lahko pomagamo delovnemu človeku. S tem smo si prido- bili tudi zaupanje. Vključuje- mo tudi Dobrovlje ,kjer ima^ jo prebivalci manjše možiw> sti za kulturno prosvetno de- javnost ali pa za organizira- nje raznih predavanj in raz- govorov- Zgoraj smo na po- budo občanov organizirali ra- zgovore o razvoju in možno- stih živinoreje, o odnosih in gospodarjenju z gozdovi...« —e Restavracija ob jezeru DOLGOLETNA ŽELJA BIL* SLO VC ANO V, DA BI SE DO- STOJNO VKLJUČILI V TLRIZEM, SE JE KONČNO IZ- POLNILA, DOBILI SO DOSTOJEN OBJEKT OB JEZERU Z OTVORITVIJO OBJEKTA IN ORGANIZACIJO LETOS- NJEGA PRAZNOVANJA BODO BRASLOVČANI V RESNI- CI OPRAVILI IZPIT V TURISTIČNIH STREMLJENJIH. »Restavracija ob j^eru je v bistvu šele prva faza naših stremljenj,« zatrjuje in pou- darja IVO DRNAC, predsed- nik turističnega društva. »Ta gostinski objekt z osmimi le- žišči bo premalo, zato bo po- trebttio urediti še weekend in camping naselje, da ne ome- njam cesto do jezera. Braslovčani prihajamo po- časi do spoznanja, da je lah- ko turizem donosen. 2e zdaj imamo dvaj.set turističnih sob, od katerih ima večina kopalnice. Tudi Savhijčanu se bo vedno bolj po-znalo tistih sedemsto dinarjev nočnine. Ce bomo k tej volji, ki jo imamo, dobili še nekaj sred- stev, kot je to v nekaterih ob- činah že običaj, bomo v nekaj letih uspeli urediti lep rekre- acijski center. Ne bi rad ome- njal, da v tem letu, ko tolDco govorimo o mednarodnem le- tu turizma nismo dobili niti dinarja za pomoč turizmu, kot na primer v Velenju in Mozirju- Kljbu temu pa kaže, da če- prav smo prišli Braslovčani zadnji na vrsto, bomo verjet- no presegli v>e tudi tiste, ki so dobili več sredstev,« ČESTITAMO! 6 TEDNIK, 27. JULIJA 1967 MALA ANKETA: Z žico zvezani Ob cesti proti Kapli je na desni velik hmeljski „asad. Enoletnik se pne po žicah proti vrhu beton- g^e žičnice. Motite se, če mislite, da je to kombina- tov nasad. 20 kmetov je »povezanih« z žico na dveh kompleksih v skupni izmeri 17 hektarov. Obiskal geni štiri kooperante iz Gomilskega ... JOŽE VASLE, predsednik za- družnega sveta na Gomilskem: — V skupnem nasadu imeim 1 ha in 20 arov, ali 22 »riž«. Koopera- cijski pogoji so precej hudi, to- da drugače bi ne šlo. Sam si še lesene žičnice ne bi mogel po- staviti. Letos še ne plačam nič, toda tudi drugo leto še pridelek ne bo pokril stroškov. Letos bo nekaj vrgel fižol, ki ga imamo nasajenega kot vmesno kulturo.' FRANC RANČIGAJ: — Pogoji odplačevanja za žičnico so pre- cej trdi, zlasti še, ker žičnica ne bo trajala le 20 let, to pa je čas, v katerem mora biti plačana ... Drugo leto bo hmelj dal za prvi obrok, sadike so se dobro pri- jele ... Da, traktor je moj. Ku- pil sem ga od zadruge. Delam usluge z njim ostalim zadružni- kom in kombinatu. Pol skupno žičnico imam 1 h in 13 arov zem- ljišča ... FERDO OROŽEN: — En hekt- ar imam v skupni žičnici. Z iz- jemo od večine drugih, ki imajo tu ob arondaciji zamenjano zem- ljo, je moj del kar na mojem Traktor, s katerim zdajle škro- pim, sva kupila s sosedom Jele- nom. Ob nakupu je bil precej razklopotan, zdaj pa dobro slu- ži... Ne, pogoji za odplačilo j žičnice se mi zdijo kar v redu. j Seveda, imetf bomo morali naj-j boljši pridelek, pa bo šlo ... j ALOJZ JELEN: — Pod skup- no žičnico imam 1 ha in 12 arov, skupaj 21 »riž«. Ne, ta zemlja ni moja. Mojo sem dal v najem obratu Tabor, tu pa sem dobil od kombinata drugo v najem. No. saj tukaj je še bliže... Da bi se sprli? Zakaj? Vsak ima svoje vrste ali riže, ki jih ob- deluje in obere.... Da bi me slikal? Nikar! To pa ne. škoda vašega aparata, da bi počil. .. (zato je prostor na levi prazen). V PRSIH BLAŽA TURNŠKA IZ KAPLJE ČISTO ZARES Dela srce tika-taka Bilo je lani v jeseni. Up>o- kojenec Blaž Turnšek iz Ka- ple v Savinjski dolini je šel obiskat prijatelja iz partizan- skih let. Nenadoma so mu na poti odpovedale noge ... Komaj, da je prišel domov. Zet ga je peljal na Vransko k zdravniku, od tu pa ga je pot peljala v celjsko bolniš- nico ... — Oče, počasi. Duša vam uhaja, — so ga svarile se- stre, če je oprt na njihove rame hotel stopiti hitreje. 17. novembra lani pa se je Blaž Turnšek, danes star 66 let, zbudil iz narkoze v ljubljanski bolnišnici. Od ta- krat naprej poganja njegovo srce kot cigaretna škatla ve- lika baterija, vsajena v tre- bušno tkivo pod pasom ... — Če bi ne imel tele dra- gocene škatlice v telesu, bi bil že gotovo pod rušo. Imel sem za deset centimetrov raz- širjeno srce. Zakaj? Najprej sem rudaril, potem sem mli- naril, zaradi izdajstva bil tr- pinčen, se mučil po nemških zaporih in nazadnje partiza- nil. Eno k drugemu, srce je postalo preveliko in zanič. Nikoli bi ne verjel, da bi prijeten, hudomušen in posta- ven možak bil kdaj čisto na koncu, na robu smrti. No, v partizanih že, kjer kroglje ni- so izbirale. Vprašal sem: — In kako deluje tole va še umetno srce? — Odlično! Kot »ankerica«. Natanko 72 udarcev na minu- to. Nič več in nič manj . . Oni dan sem popil kozarček več kot je dobro. Strojček je terjal svojih 72 udarcev, vin- ček kakšnega več. Potipal sem si pulz, pa se je žila spo- tikala kot bi kdo tipkal mor- sejevo abecedo. Morda sem še vedno kazal obraz nevernega Tomaža, pa mi je sobesednik pokazal »čr- no na belem«. Na levi strani prs kot krožnik velika pol- krožna zareza, tik pod pa- som pa za dobro ped druga. Tudi potipal sem tisto škat- lico, ki enakomerno utripa, neslišno in nečutno ... — Da, da. To je delo stro- kovnjaka. Operiral me je pro- fesor dr. Košak. Za vsako uro, ki jo živim, sem mu dolžan zahvalo. Ko sem se poslovil in mu zaželel dolgo življenje, saj ima vendar mehanično srce, me je popravil: — Samo pet let. Po petih letih bo treba spet menjati baterijo. Kar zadovoljni bo- dite s svojim prirodnim sr- cem! Saj sem tudi zadovoljen z njim, nič manj pa nad dejstvom, da lahko živijo ljudje, ki jih je srce že izda- lo. Atomski vek! J. KRAŠOVEC Upokojenec Blaž Turnšek iz Kaple v Savinjski do- lini je pri 66 letih postal medicinska redkost. V pr- sih mu namesto skrajno oslabelega srca bije drobna baterija natanko 72 udarcev na minuto... Mož je čil, obdeluje svojo majhno posest, se vozi s kolesom, živi svoje drugo življenje, ki mu ga je omogočila sodobna medicinska znanost in kibernctika. NA KRATKo PARTIZANSKI DOM NA DOBROVLJAH Občani Dobroveij in Bra- slovč so v minulih letdh začalfl z zbiranjem sredstev za posta vitev spomenika jjadlim s te- ga področja. Poleg tega, da bodo postavili spomenik pad- lim v Braslovčah so se odlo- čili, da bodo na Dobrovljah zgradili tudi počitniško kočo — Partizanski dom. Ta dom bi naj služil oddihu preživel^ borcev in njih svojcev, praiv tako pa tudi za še šir.ši raz- voj turizma. Z deli bodo ziačeK še to jesen, nadaljevali pa v zgodnji pomladi. Računa ju, da ga bodo v prihodnjem letu dogradili. MLADINSKI PLESI Mladinski aktiv iz BraslovC že nekajj nedelj zapovrstjo organizira mladinske plese v dvorani doma Partizan. Plesi so dobro obiskani, igra pa do- moč ansambel — Palcema. Kaže, da dejaimost mladih ne okrni »mrtvo« poletno obdioj> je. PRIZADEVNA KRAJEVNA SKUPNOST Zapisniki krajevne skupno- sti v Polzeli niso le popisana papirji brez prave vsebine. Ta skupnost je v letih, odkar ob- staja, organizirala na svojem območju komunalna dela v skupini vrednosti 168 milijo- nov starih dinarjev, a da je v tem času od občane dobila le 3 in pol milijone dinarjev, starih seveda. ŠOLA ZA ODRASLE V ŽALSKI OBČINI Dejstvo, da v času rednega šolanja v žalski občini dokon- ča oseanletko le 60 odstotkov otrok, se je žalska delavska univerza odločila organizirati šolo za odirasle in sicer za peti, šesti, sedmi dn osnu raa- red. šola bo organizirana v vseh večjih središčih v občina, seveda če bo dovolj prijav- Ijencev. Rdeči križ na terenu Potrebe na terenu so naše občinske in zlasti krajevne organizacije Rdečega križa silile, da so na različne na- čine začele z organiziranjem pomoči starim ljudem, saj je ta pomoč potrebna v vedno večjem številu in čedalje bolj. Zlasti je to vprašanje pereče na podeželju, od ko- der so mladi ljudje odšli v mesta in se zaposlili v indu- striji, stari pa so ostali na svojih posestvih, nesposobni za aktivno delo in prepušče- ni sami sebi- Rešitve, ki so jih našle ne- katere organizacije spontano, zlasti pa rešitve v tistih ob- činah, kjer so se načrtno lo- tili organiziranja pomoči sta- rim ljudem, so spodbudne in dokazujejo, da je z načrt- nim in organiziranim delom mogoče uspešno razvijati takšno dejavnost in učinko- vito pomagati starim lju- dem. Razveseljivo je, da sta se v tej dejavnosti zelo anga- žirala podmladek in mladina Rdečega križa in da so po- sebno organizacije podmlad- ka Rdečega križa, ki so se vključile v akcijo podmladka in mladine v krajevni skup- nosti so na področju njune dejavnosti marsikje dosegli, da mladi ljudje vse tisto, kar pridobijo na raznih tečajih in predavanjih iz splošne zdravstvene vzgoje, prve po- moči ali socialne vzgoje, iz- vajajo potem tudi v praksi. Skrb za osebno higieno, za čistočo okrog šole, za uredi- tev neposredne okolice nase- lij, za prvo pomoč starim ljudem, nabiranje in gojenje zdravilnih zelišč, skrb za šol- ske kuhinje in podobno, vse to so dejavnosti, ki postaja- jo stalna oblika dela pod- mladka in mladine Rdečega križa. Značilnost organizaci- je Rdečega križa je, da so vse njene aktivnosti zelo kon- kretne, kar daje najširše^ možnosti za aktiviranje veli- kega števila prostovoljnih delavcev. Najbolj se to poka- že pri podmladku in mladini, kajti ravno mladi ljudje si najbolj želijo delati konkret- no. (Iz vsebinske orientacije za dejavnost Rdečega križa Slovenije v prihodnjem ob- dobju.) „Crnošolec" v Gotovljah i<..uiturno prosvetno društ- vo v Gotovljah se je znova postavilo na noge: posebno dramska in pevska sekcija sta zaživeli. Pri dramski sek- ciji je glavni pobudnik mla- dina, že za osmi marec je organizirala izredno uspelo proslavo. V sam način izved- be je vnesla nekaj novih ele- metov, ki so izvedbo pope- strili in dali tudi preprosti publiki živo, skoraj pravo umetniško besedo. Zdaj so dvakrat zaporedo- ma odigrali dokaj zahtevno dramo črnošolec. Samo dva igralca sta bila iz starejše generacije, deset pa je bilo mladih, ki so tokrat prvič stopili na odrske deske. Pod spretnim vodstvom režiserja amaterja Avgusta Jordana so pripravili kvalitetno predsta- vo, ki so si jo mnogi tudi dvakrat ogledali. Posamezne vloge so bile odlično razde- ljene, dobro naštudirane. K uspehu pa sta pripomogla še scena in lep odrski jezik. Z dramo bodo odšli na go- stovanje v Zgornjo Savinjsko dolino. Mladi ljudje, igralci, pa snujejo načrte že za je- sensko obdobje. Hvaležne pu- blike jim ne bo manjkalo, saj so Gotovljani znani obo- ževalci boginje Talije. Pohvaliti moramo tudi pri- zadevnost pevskega zbora, ki ga že vrsto let vodi zboro- vodja Jurček Goršek. — Po kratkotrajni krizi so tudi v to sekcijo vključili nekaj no- vih, mladih članov. Seveda so težave s prostori in denar- jem, vendar bo z dobro vo- ljo in požrtvovalnostjo tudi to premoščeno. Igralcem in pevcem so vaščani zelo hva- ležni in jim žehjo še mnogo uspehov. —K— lep obisk v mestnem muzeju Tudi razstavni prostori Me- stnega muzeja v Oelju bele- žijo lep obisk. K temu sta v zadnjem času prav gotovo pri- pomogla razstava dokumen- tov in načrtov o šempeterskih izkopaninah pa tudi nov lapi- darij v kletnih prostorih sta- re grofije. Tako so že doslej imeli v muzeju okoli 4.500 obiskovalcev, v Šempetru pa precej nad 8.000. Polzelski Garant ni več vprašanje obstoja Lasten žagarski obrat • LETOS POVEČUJEJO PROIZVODNJO IN ŠTEVILO ZAPOSLENIH • VELIKE SERIJE IN KREDITIRANJE ODJEMALCEV • Z LASTNIMI SREDSTVI VRŠE POSTOPNO REKONSTRUKCIJO Na področju žalske občine ^ bilo malo delovnih kolek- tivov, o katerih bi toliko raz- pravljali kot o kolektivu po- ''išt\'ene industrije Garant s '^Izele. Ta kolektiv je namreč odcepitvi od lesnotndu- *^jskega kombinata Savinja ^ Celja zašel v težave, iz ka- je kot kaže šele sedaj plaval. Letošnje gospodarjenje ka- * določen napredek, ki daje ^'^'^iti, da je ustrezna politi- ^ novega vodstva že rodila !^ove. Letošnjo proizvodnjo ^ namreč kolektiv plasiral ? trg, ne tako, kot v pretek- ^ letih, ko so velike zalo- spravljale kolektiv na rob ?^^^a. Kljub temu, da jih ^ i^eforma zatekla nepriprav- ^^e, so v tem obdobju svo- S^.Proizvodnjo uspešno vklju- ^. v trg. Letos so prvič za- delati tudi za Izvoz. Gre ^ tisoč omaric, ki jih bodo ^2ili v Zahodno Nemčijo.^ pohištveni indu.striji se občuti nihanje proda- je, ki slabi v poletnih mese- cih. Vsled tega je vodstvo Garanta s kreditiranjem od- jemalcev do 60 dni uspelo vso proizrvodnjo pošiljati di- rektno na trg. Da bi prodaja nemoteno tekla so v Garantu usposobili lasten vozni park za dostavo izdelkov, S tem so zadovoljili kupce, saj so tr- govine enakomerno založene, proizvodi pa manj i>oškodo- vani kol pri prevozu z želez- nico. V teh dneh preizkušajo no- vo tračno žago za razrez hlo- dovine. S tem si bodo prihra- nili veliko sredstev, saj je doslej razrez hlodovine moč- no vplival na ceno proizvod- nje. Za nov žagarski obrat so dali 20 milijonov lastnih sred- stev. Za ureditev voznega parka pa 10. Letos se je po- večalo tudi število zaposlenih. Vodstvo podjetja meni, da dosedanja kadrovska politika ni bila pravilna, saj je odkla- njala zaposlovanje strokov- njakov. Doslej so že zaposlili enega gozdarskega inženirja, v programu pa imajo zaposli- tev še enega inženirja, tehno- loga za površinsko obdelavo. Ko bodo končali rekonstruk- cijo proizvodnje, bo kolektiv štel okrog 200 ljudi, torej za 30 odstotkov več, kot jih je zaposlovalo podjetje doslej. —ez Z lastno tračno žago za razrez hlodovine se je ko- lektiv polzelskega Garanta dokončno osamosvojil. Doslej je bil odvisen od drugih žagarskih obratov. Za nov žagarski obrat so dali 20 milijonov starih dinarjev lastnih sredstev. Posnetek prikazuje obrato- vanje nove tračne žage med preizkušnjo. (Foto: J. Sever) zaporniki ponovno krvodajalci Konec preteklega meseca se je prijavilo ekipi transfu- zijske postaje 45 zapornikov občinskih zaporov v Celju, pripravljenih darovati kri za bolnike in ponesrečence. Od vseh prijavljenih je bilo za- radi bolezini odklonjenih pet in je tako darovalo kri 40 zavednih simpatizerjev Rde- čega križa. To je bila že dru- ga krvodajalska akcija celj- skih zapornikov v letošnjem letu. Tudi pri prvi akciji v januarju je bilo prav tako 45 prijavljencev, kri pa jih je takrat darovalo 39. Vsa hvala gre upravnim organom zaporov kot organizatorjem te akcije, ki so pokazali, ka- ko se tudi v njihovem zavo- du da uspešno vzgajati ob- čane za plemenita dejanja. Samim krvodajalcem pa bo- do najbolj hvaležni za zdaj še brezimni prejemniki krvi. TEDNIK, 27. JULIJA im J NA KRATKO NOV STANOVANJSKI STOLPIČ v Dolu pri Hrastniku bodo v teh dneii začela z gradnjo dvajset stanovanjskega stol- piča za delavce hrastniške steklarne in tovarne kemičnih izdelkov, Predvidoma bi naj stanovanja zgraidili do po- mladi pnihodnjega leta. Nekaj stanovanj bo tudi za delavce drugih delovnih organizacij iz Hrastnika. —ez LASTNE HIŠE V hrastndški občini gradi je- iOs 40 individualnih gradite^ ^jev svoje stanovanjske hiše. Zaradi vse večjega pomanj- kanja stanovanj in družbenih sredstev za gradnjo le-teh, de- lovind kolektivi kreditirajo gtradnjo inddvidmlndh hiš. Ta. fco vsako leto začne okrog 30 zasebnikov z gradnjo. — ez 39 NOVIH STANOVANJ Pred nedavnim so se vseliJe Badnje družine v nov stano- vanjski blok, ki so ga zgradili za potrebe hrastniškega rud- nika, ste^klame in tovarne ke- KMičnih izdelkov. Ti delovni fccJektivi so letos namenili ve- liko sredstev za izboljšanje stanovanjskih razmer svojih delavc«^' v Hrastniku. — ez NA OBISKU V TRBOVELJSKI CEMENTARNI Po razstavi med največjimi • PRI NAS IMAMO STARO TRADICIJO CKMEN- TARSTVA OB NJEJ PA TUDI ZASTARELO PROIZ VODNJO. V OSTALEM PA SO NAS DRUGE DRŽAVE ŽE PREHITELE. PRI NAS JE PORABA CEMENTA NA PREBIVALCA 107 KG, V NEMČIJI PREKO PET- STO IN V ŠVICI PREKO 700! • NAMESTO, DA BI IZPOLNJEVALI DOMAČO PROIZVODN.TO, KI IMA ENAKE RAZVOJNE MOŽ- NOSTI, CEMENT UVAŽAMO IZ DRUGIH REPUBLIK ALI ZAMEJSTVA. DOSLEJ SMO SMATRALI, DA JE CEMENTNA INDUSTRIJA PRIMITIVNA, ZATO SO BILE TUDI POfX)STEJŠE RESTRIKCIJE. IN V PRI- HODNJE? Od petnajstih cementarn, kolikor jih v državi imamo, sodi trboveljska s svojo se- danjo proizvodnjo med sred- nje velike. Kljub temu, da je več pogojev za razširitev naše cementarne; v bližini je termoelektrarna, zatem pre- mogovnik, stoji blizu velikih potrošnih središč, kolektiv doslej ni naletel na dosti ra- zumevanja. Kaže, da se je se- daj, ko je investicijska ban- ka prevzela politiko gradenj cementarn v svoje roke, spremenila tudi politika. Gre za povečanje proizvod- nih zmogljivosti trboveljske cementarne. Dela bi predvi- doma veljala 12 milijard sta- rih dinarjev. Od tega bi po- rabili 9 milijard za strojno opremo, kar dokazuje, da so za proizvodnjo dobrih ce- mentov potrebne najmoder- nejše naprave. S to povečavo bi povečali proizvodnjo ce- menta od današnjih 500 ton cementa na leto po zaposle- nem, na 1200 ton. Proizvod- ni čas bi skrajšali za tono cementa s sedanjih štirih na dve uri! To pa je že solidno srednje evropsko povprečje. To bo v bistvu že druga povečava cementarne v zad- njih letih. Pred petimi leti so povečali proizvodnjo od sto, na dvesU) tisoč ton ce- menta. S sedanjo povečavo pa z dvesto na šeststo tisoč ton cementa na leto. Ce ob tem dodamo, da je kolektiv že lani odplačal ves dolg za prvo razširitev, ugotovimo, da se v tej industriji izred- no hitro obračajo sredstva. Sedanja razširitev trbovelj- ske cementarne posega bi- stveno tudi v proces proiz- vodnje. Gre namreč za pre- hod # mokrega na suhi po- stopek. Torej surovinam več ne bi dodajaU vlage, kot so morali to doslej (40 odst.), temveč bi še tisto malo vla- ge, ki jo rudnina vsebuje, posušili. Pri tem postopku uporabljajo v svetu sicer te- koča goriva, vendar so pre^ kusi pokazali, da dosežejo dobre uspehe tudi z revir- skim premogom, zato ostane- jo pri trdnih gorivih. Kot rečeno, se kolektiv v polni meri pripravlja na raz- širitev proizvodnje. V teh dneh urejujejo odpremno postajo, s tem, da bi ločili nakladanje vagonskih in av- tomobilskih pošiljk. Tako bi lahko samo z železnico od- pravili okrog 700 ton, prav toliko pa tudi z avtomobili v vrečah, medtem, ko bi po rifuzni odpremi (razsutega) odposlali tisoč ton cementa na dan. Po rekonstrukciji proizvod- nje se bo povečalo tudi šte- vilo zaposlenih od sedanjih 390 na 490 ljudi. Torej bi sprejeli velik del viška de- lovne sile, ki se pojavlja že tudi v revirjih. -ez v Po osmem plenianu CK ZKJ smo priče nenehne- mu in pospešenemu pri- zadevanju komunistov, da svojo organizacijo prilago- dijo rmšemu družbenemu razvoju. Vsebinsko in or- ganizacijsko en tak pri- mer je tudi želja komuni- stov v revirju, da bi ne glede na občinske meje v Zasavju dosegli čim tes- nejšo povezanost. Pred dnevi so v Trbov- ljah izvolili komite revir- ske konference Zveze ko- munistov. Konferenca sa- ma, njen komite in komi- sije niso postavljene nad občinske organizacije ZK v Hrastniku. Trbovljah in Zagorju. Osnovni smisel tako zastavljene organiza- cije ZK v Zasavju je zdru- žitev in poenotenja priza- devanj članov ZK za čim uspešnejšo uresničitev go- spodarske in družbene re- forme, za razvijanje sa- moupravljanja in uresni- čevanje interesov delov- nih ljudi v revirjih. Reinrska konferenca pi, v revirjih tudi sicer more imeti rmdrejen^^ položaja, saj se v SDOjgi prostoru delovanja ne krilca z nobeno pociobn družbeno-političTio i^j^l* tucijo. Politični sekretcf revirskega komiteja t^jj^ riš Marjan Orožen je zeu slikovito orisal položaj rt virskega komiteja, ko j'^ dejal, da za sabo nima no. benega odgovarjajočega organa oblasti. Te okoliščine nujno ter- jajo takšen način in tse. bino dela, ki v celoti o^. govarja novi vlogri Zrejg komunistov v našem drui. benem življenju- Na krai ko je tovariš Marjan Oro. žen to vprašanje rasiožji z besedami: — Revirski komite in njegove komisije bodo morale delovati le na ob- novi demokratičnega boia mnenj, na osnovi temelji, tih analiz — to je edina sila, ki nam je na razpo- lago. J. Kr. Z e b I j i C a V^ tem obdobju krčevitih reformnih prizadevanj reforma le ne pesti enako vseh podjetij. Delavci celjske Klime so na primer že lani končali delo pri p)opravilu toplovodne izolacije v upravni zgradbi hrastniške občine, pa še do danes niso odpeljali preostale opreme. Občani so nekaj mavca sicer že nacionalizirali, z devetimi zavitki izolacijskega mate- riala, pi si ne vedo kaj prida pomagati. Morebiti pa bi Klima to le pametneje uporabila ali vnovčila, de- nimo za kakšno varnostno ograjo . . . Prof)!emi komunalne higiene v Trbovljah Nekateri problemi v zwezi S komunalno higieno so v Tr- bo^^ljah že dalj časa očitni. Splošni zdravstveni problem na širšem območju mesta pnedstavija predvsem premoč- no onesnaženje zraka s plind in hlapi iz Cementarne in Ter- moelektrarne, istočasno pa tudi neurejena kanalizacija z vsemi lokalnimi priključki. Temeljim zakon o varstvu zakona pred onesnaženjem do- loča, da morajo delovne or- ganizacije in drugi, ki imajo otojekte in naprave, ki spu- Sčajo v zrak škodljive snovi čez dovoljeno mero, to je 300 prašnih delcev na 1 cm' zra- ka, do leta 1969 storiti vse, da se zmanjša na mini- mum intenziteta aapra.ševa- nja ozračja. Vendar pa v Tr- bovljah še ne vedo, kako bodo v delovnih organizaci- jah opi-avili to nalogo, kar bo seveda zvezano s precejšnji- mi finančnimi sredstvi. Mesto Trbovlje je dejansko tudi brez glavnega kolek torja, ki bi odvajal v reko Savo vsaj delno prečiščene odpla- ke. Z urbanističnim progra- mom je sicer določena čistil- na napra\'a aa odplake v spodnjem delu mesta, vendar so gradnjo tega, sicer pre- potrebnega objekta, zaradi pomanjkanja denarja odložili fla nedoločen čas. Zdaj izipu- Stej-o v večind primerov bio- loško neprečiščene fekaJije iz posameznih naselij v odprt potok Trbovelj ščico, ki spri- čo tega predstavlja leglo mr- česa. Skrajno neurejena ka- nalizacija pa je tudi vir raz- nih nalezjljivih bolezni, kot tifusa, paratifusa in griže; sa- mo lani so ugotovila 20 pri- merov takih črevesnih infiek- cij. Problematična pa je taidd preskrba Trbovelj z zdravo pitno vodo. Lani je-sanitarna inšpekcija vzela 158 vzorcev vode, vendar pa jih je bdlo kar 40 bakteriološko nepri- mernih. V vodi so bile razne sumljive bakterije, ki pogo- jujejo nekatera črevesna obo- lenja. Sicer je voda v zajetjih in rezervoarjih zdravstveno neoporečna, v omrežju pa je že okužena z raznimi mikro- organizma, in sicer zairadi za- starelega in iK)kvarjenega va dovodnega omrežja. V Trbov- ljah razkužujejo pitno vodo od časa dO časa s klomiimi preparati, vendar pa je to le trenutna in zasilna rešitev. V prihodnje bo treba v Tr- bovljah, kar zadeva komunal, no higieno, rešiti še problem odvoza in odlaganja t^rdnih in tekočih odpadkov. Deponija tekalnih snovi namreč ni pri- lagojena osnovnim higien- ,skim zahtevam, tako glede odvoza kot tudi odlaganja od- padne materije. -nk LETOS 76 MILIJONOV SD ZA REGULACIJO IN VZDRŽEVANJE HUDOURNIKA BOBEN Vs^e bliže tikrolilvi # z NOVO REGULACIJO HUDOURNIKA BOBEN BO HRASTNIK REŠEN VELIKE MORE. e LETOS BO UREJENA STRUGA OD UPRAVNEGA POSLOP.JA OBČINE DO OSNOVNE ŠOLE, NIŽJE OD RIKLEJEVEGA MOSTU. Narasle vode hudournika Boben, ki razpolavlja Hrast- nik, so povzročale občanom in hrastniški industriji veli- ko težav. Ob večjih nalivih je hudournik zaradi neurejene- ga korita ter bregov spodje- dal temelje poslopij, ki so grajena v njegovi b^ini in spodkopaval cesto. Z napla- vinami pa je ogrožal dovoze k tovarni kemičnih izdelkov in k steklarni. Ob zadnjem večjem nalivu je samo hudournik Boben po- vzročil po približnih ote. tvah za 35 milijonov sti.'- dinarjev škode. Torej tolife kolikor znaša polovična vra nost letošnjih del. Zaradi manjkanja sredstev bodoa. mreč letos regulirali in a> dili stopnišča za umiritev % de le od stavbe občinsfe uprave, pa do osnovne šole, nižje od Riklejevega mosti Prav tako bodo ponora utrdili poškodovan del hui urniških bregov, ki so jih pc škodovale zadnje narasle n de. Ta dela so v glavnem j opravili. V teh dneh delavi ljubljanskega podjetja Hud! urnik utrjujejo strugo izpo zgradbe občinske uprave. Program dela vključuje I di pritoke. Predvsem pot( Ana in Bmice, ki ogrožal naselji Dol in Bmice. Pole teh dveh, katerih utrjevanji bo zahtevalo večja sredstt bodo uredili še manjše poti ke in hudournike, ki .se id vajo v Boben. Ta dela bo4 opravili v nekaj letih, zatat ko bodo uredili še spodi; del in mesta, kjer je vo* načela utrjene nasipe. •d Hudourniško korito spreminjajo v stopnišče z neštetimi slapovi, ki bodo močno okrnili razdiralno moč Bobna. BO KONČNO PRESEKAN GORDIJSKI VOZEL PROBLEMOV Veliki bogovi v malem # Svojevrstna kadrovska politika majhne skupine ljudi je privedla kolektiv na rob propada. # »Neumestnemu« vprašanju je sledila delovna knjižica po hitrem postopku ali pa »suhi« dopust. # Z lažnimi podatki in izjavami so zavajali samo- upravne organe in kolektiv vse do takrat, ko so lahko Izplačali le še 15.000 Sdin osebnih dohodkov. # Žalosten primer samoupravljanja, katerega žrtev so pridni in pošteni delavci. Razmere v trboveljskem Elitu sodijo za šolski primer, v kaj se lahko izrodi samo- upravljanje, če se »močna« roka in nekaj demagogov spu- sti v »samoupravljanje«. Podjetje Eht, kii v glavnem proizjvaja kovinske izdelke za potrebe elektro industrije, je bdlo iustanovljeno pred ne- kaj več kot desetimi leti Za- radi konjunkture so bili njiho- vi proizvodi iskani na tržišču, s tem pa se je hitro večalo število zaposlenih. V nekaj le- tih je kolektiv prerasel okvir- je obrtniškega podjetja In se razvil v večje industrijsko podjetje, Id je kmalu preraslo tudi proizvodne prostore. Proizvajali so namreč v stair rih rudniških poslopjih. V teh letih so ob ugodni kreditni po- litiki postavilfi nove proizvod- ne prostore, ki sodijo med najlepše v trboveljski občini. Zaradi konjunkture in kredi- tiranja pa so zanemarili skla- de, tako, da jih je reforma zatekla nepripraviljene. Sko- raj preko nočd bi morali spre- menitii miselnost in politiko proizvodnje, ki je temeljila predvsem od rok do ust. Vra- čanje kreditov, slaba likvid- nost, predvsem pa nerazum- ljiva kadrovska politika maj- hne skupine ljudi je spravila podjetje na rob projjada . . . KDO PIJE, KDO PLAČA? Vse do 1965 leta je proiz- vodnja nenehno in sunkovito rasla. Nato pa začela padati, strmoglavo padati. V tem času se je v podjetju \^ bolj začela uveljavljata skupina, ki je »vodila« pos* no kadrovsko politiko. Kal«' tiv sestavlja namreč naj^ nekvalificiranih delavcev, ^ so se z leti priučili posam«^ nih faz proizvodnje. Da ^' bila slika jasnejša naj na^ dem, da je trenutno od delavcev, kolikor jih je še poslenih dvoje tehnikov Ali pa, da pripravo dela uslužbenec z enoletno adni^ strativno šolo, konstrukcij* oddelek pa delavka s šolo tehnično risanje ... Lani, ko je že v začetiij obdobju reforme zatrla ti prodaja, so nekaten ^ kolektiva začeli opozarja vodstvo podjetja, da tai^^ kadrovska politika vodi ^ nole v propast. Vsd ti.,^ ena podoba nove vloge DO KONCA AVGUSTA BODO ASFALTIRALI 3 KM CESTE OD HRASTNIKA DO CERDENCA rekonstrukcija ceste želja ^ Za ureditev cest bodo letos v hrastniški občini .j,,iH preko pol milijarde starih dinarjev. f ^0 Do Itonca meseca avgusta bodo rekonstruirali in j,jll,irali cesto do Čerdenca, kar bi naj bila prva faza ^^Konstrukcije te pomembne ceste, Id povezuje revir- občine skozi Šmarjeto s Štajersko. ^ 0 V drugi fazi bi naj laška občina začela z deli ^ gmarjete do naselja Brezno, torej do občinske Q rekonstrukciji in aslalti- ju ceste od Hrastnika do ^rjete v laški dolini smu^^ ■jjli že ob srečanju župonoi^ ^ih občin. Takrat so s«^ ^reč zmenili, da bi začeli lekonstrukcijo te, za revir- ^ občine zelo pomembne cest«- ^aie, da so v hrastniški ob- jjiu odgovorno sprejeli ta jfgovor in 2!ačeli s priprava- jjj, po dogovoru z vsemi de- pvnimi organizacijami hrast- 0ie občine bodo namreč te (Uvajale 2,5 odstotka od oseb- nm aonooKov vsen zaposle- nih in jih namensko upora^ bili za rekonstrukcijo te ce- ste. Z doslej zbranimi sredstvi so že začeli razširjati in pri- pravljati za asfaltiranje cest- na odsek od Hrastnika proti Dolu. Do konca meseca avgu- sta bodo rekonstruirali in asfaltirali 3 kilometre ceste, vse do Cerdenoa. Ta dela bo- do veljala 197 milijonov sta- rih dinarjev. »Ta cesita je za iMJtrebe na- ših občanov in ostalih občin zelo pomembna,« nam je de- jal IVAN RUPNIK, načelnik oddleka za gospodarstvo in komimalne zadeve pri skpu- ščini občine Hrastnik. »Mi se trudimo, da bi po svojih močeh doprinesli k izboljša- nju. Ne vem pa, kako bo z onim delom cestišča. Glede na sedanje vzdrževanje cest in ponudbe celjskega cestne, ga podjetja, pa je vse skupaj dvomljivo. V primeru, da, bi celjsko cestno podjetje izpol- nilo obljube in uredilo odsek od Smarjete do Brezna skup- no z laško občino, bi najkas- neje do konca leta 1969 bila naša občina z asfaltno cesto povezana z onim predelom.« Po dosedanjem delu na re- konstruiranju tega odseka, zaradi katerega je bila ta ce- sta od ponedeljka zaprta za ves promet, kaže, da bo hrastniška občina prva reali- zirala dogovore predisednikov mejnih občin. J. Sever Prve tri kilometre ceste Hrastnik—Rimske Toplice bodo uredili in asfaltirali do letošnjega septciiibra. Kdaj bodo začeli z laške strani? RUDARSKA GODBA Oodba na pihala velenjskih iidarjsv je bila v letošnji 52oni zelo aktivna. Imeli so gč koncertov doma in v tu- jji, sodelovali pa so tudi na jviji pihalnih orkestrov v ;opru, kjer so se zelo dobro yeljavili Prizadevni vodja 1 kapelnik Ivan Marin je ovedal, da bodo sedaj dva leseca poči\"a.li, potem pa odo pričeli z vajami za nov rogram, vrstili pa se bodo idi številni nastopi V.V. Silovšek Anica je gradbeni tehnik v Ve- gradu in predsednik mla- dinskega aktiva. Stara je 22 let. »Kako dolgo si že zapo- slena?« — V podjetju delam že dve leti, vendar se štejem še za začetnico. Z delom v podjetju sem zadovolj- na. »Marsikje stairejši sode- lavci ne odobravajo dela mladih v njihovi organiza- ciji . .« — V našem podjetju ni tako Ce se mladi pri svo- jem delu izkažemo, nam podjetje nudi vse potreb- no. Sicer pa smo bUi do lanskega leta nekoliko pa- sivni. »S kakšnimi problemi se srečuješ pri delu z mla- dino?« Največji problem je do- seči enotnost, kajti v pod- jetju so zaposleni ljudje iz vseh republik. Želimo ustvariti domače vzdušje. Organizirali smo nekaj iz- letov in se med seboj bo- lje spoznali, predvsem pa organiziramo športna sre- čanja. Pred kratkim smo praznovali deseto obletni- co podjetja in smo prire^ dili športne igre. Mladi so se dobro odrezali. Radi bi obdržali vsaj tako vzdušje, kot je sedaj, zato bomo šli še na nekaj izletov, orga- nizirali pa bomo tudi de- lovne akcije. »Kaj pa delaš v prostem času?« — Tega mi vedno pri- manjkuje. Hodim v kul- turni dom, v kino, rada pa obiskujem planine. Včasih sem v službi tudi popol- dne. »če je tako, im^š prav gotovo lepe dohodke?« »No ja, tako »za srednjo žalost« So pa res. »Kje boš preživela do- pust?« — Za deset dni bom od- šla v IXibrovnik. Rada bi Si ogledala kulturne in zgodovinske znamenitosti ter se seveda — kopala. »Se misliš morda že kmalu poročiti?« — Nekje daleč predvi- devam tudi poroko. Sicer pa se mi še ne mudi. Imam še dovolj Časa. »Kakšne pn so tvoje že- lje za prihodnost?« — Teh je ogromn^a in se ne da povedati kar tako. V. Vidmar Delovna skupnost SPLOŠNE BOLNICE CELJE razpisuje naslednji prosti delovni mesti 1. glavne sestre nevropsihiatričnega oddelka v Vod- niku 2. glavne sestre pljučnega oddelka v Novem Celju Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnje- vati še posebne pogoje in to višja šola za medicinske sestre s 5-letnim delovnim stažem. Kandidati morajo svoje prošnje s kratkim življe- njepisom poslati na upravo Splošne bolnice Celje do 5. avgusta 1967. Podjetje Avto Celje v Celju sporoča cenjenim strankam, da bo nudil usluge v ser- nsu v Miklošičevi ulici vsak delavnik neprekinjeno od 6. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. V TRBOVELJSKEM »ELITU« kolektivu * aoperstavUi tej skupini so Jtorald podjetje po hitrem »•ostopku zapustiti ali pa sa^ ^ dati odipoved. Tako je ^o mnogo obetajoče pod- !^tje brez kvalitetnih delavcev ^ ključnih položajih. Ti de- *'Ci so danes po večini vo- ^ uslužbenci v drugih pod- i«tjih ... ^vilo režijskih deJovnih ^led delavci se je začelo *^'jati. Zatem so začfli glas- ^ in jasno postavljati vpra- ^^^ja. Začeli so se krhati "'^sebojni odnosi, širiti ne- ^Upanje do direktorja in ce- stnega vodstva. Lani novem- so na množičnem se- jj^ku izsilili od vod.stva, da /^^a v najkrajšem času pri-, '^^itij'W.^^BJasftcijQ, saj je' mest znatno preseglo števiilo proizvodnih . Vodstvo kolek- tiva je ta najnujnejši ukrep baje pripravilo šele pred ne- kaj dnevi, vendar kolektiv s tem še ni bil seznanjen . .. Letos so se razmere v pod- jetju še bolj poslabšale, pri- šlo je celo do izplačila mini- malnih osebnih dohodkov. Tudi s tem ni bil seznanjen delovni kolektiv in ne samo- upravni organi. Direktor je zagotavljal, da je to samo akontacija, da bo redno iz- plačalo v prihodnjih dneh. Od tega pa je že dva meseca . . . J. SEVER V prihodnji številki: KDO KOGA TROSI S PEPELOM? SKLAD ZA UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ j OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje < na podlagi 9. člena zakona o urejanju in od-i dajanju stavbnega zemljišča (Uradni list; SRS, št. 42/66) in 15. člena odloka o prispev-! ku za uporabo mestnega zemljišča občine J Šentjur pri Celju I javni natečaj: za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo poslovnih' stavb v Šentjurju pri Celju: i 1. Poslovna stavba — gostišče v centru Šentjurja; na pare. št. 181/3 k. o. Sv. Jurij; izklicna cena. 18.000 N dinarev. j 2. Poslovna stavba — pekarna s prodajalno ali brez j nje v centru Šentjurja na pare. št. 167/2 in 168/21 k. o. Sv. Jurij; izklicna cena 15.000 N dinarjev. Pismene ponudbe sprejemamo do 5. avgusta 1967.. Udeleženci natečaja morajo k ponudbi priložiti po-: trdilo o plačani varščini, ki znaša 10 odst. od izklic-; ne cene, nakazati pa na račun št. 507-652-53 —i »Sklad za urejanje mestnih zemljišč SO Šentjur pri< Celju«. Rok za začetek gradnje se določi 6 mesecev odj dodelitve zemljišča, dokončanje objekta pa v prvi; polovici leta 1969. Podrobnejše informacije glede gradnje in drugih' vprašanj dobijo interesenti pri oddelku za gospo-1 darstvo Skupščine občine Šentjur pri Celju. SKLAD ZA UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ' OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU : -NA KRATKO 50-LETNICA DELOVANJA Industrijsko gasilsko dru- štvo v Tovarni usnja v Šo- štanju je slavilo 50-letndco svojega obstoja. Ob tem ju- bileju je delavski svet tovar- ne podaril prizadevnim ga- silcem novo motorno brizgal- no. Na proslavi so poleg predstavnikov gasilcev sode- lovali člani šoštanjske godbe na pihala. Najzaslužnejši ga- silci so prejeli priznanja za pnsjadevno delo. —ez BISER SLOVENSKE ŠTAJERSKE »Velenje je biser slovenač- ke štajerske i nje« turistički centar. Velenje je žiža poli- tičkog _ . .«. tako se pričenja tekst turističnega i>rospekta, ki ga lahko dobi vsakdo v re- cepciji hotela PaJka. Vprašaji smo, če imajo tak prcspekt tudi v slovenskem jeziku, pa smo dobili negativen odgo- vor- Receptorka je dodala: »Saj se to kar lepo bere in Slovenci tako ali tako razu- memo . « Srbohrvatski jezik že razumemo, ne razumemo pa, zakaj nekateri niti v svo- ji domovini ne oiaijo ali no- čejo uporabliati svojega je- zika. V V. DOM FSJ V VELENJU Dom ferijalcev bi danes skorajda ne bil vet; to, kar je. kajti hoteli so ga preure- diti v vrtec, ferijalce pa pre- staviti ob jezero. V zadnjem času je velenjska občinska skupščina našla boljšo reši- tev in dom pustila tam, kjer je. To pa je bilo tudi najbolj prav, kajti v domu so pričeli prav letos rentabilno poslo- vati. 68 leži^, kolikor jih imajo, sicer m mnogo, zato že mislijo na preureditev. Sedaj imajo le skupna ležiš- ča, s preureditvijo pa bi do- bili udotaie sobe. V letoš- njem letu so že imeli preko 3000 nočitev, kar je nekoliko nad predvidevanji. Prav se- daj pričakujejo več skupin počitničarjev iz Francije, pri- hajajo pa tudi iz češke in iz naših republik. V domu imajo svoj klub, v katerem igra ansambl elek- tričnih kitar, za goste pa pri- rejajo tudi izlete na morje in v planine, V. V- RAZSTAVA MLADIH Občinski komite ZM v Ve- lenju je ob dnevu mladosti organiziral prvo razstavo mladih, na kateri so mladin- ci iz cele oibčine razstavili svoja likovna, modelarska, tehnična in literarna dela. Sklenili so, da bodo podobne razstave prirejali vsako leto. V.V. KONFERENCE ŽE DO 15. SEPTEMBRA Redne letne konference v aktivih ZM bodo letos orga- nizirali nekaj prej kot obi- čajno. S tem hočejo pridobitd več časa za aktivnost v zinv skih in pomladnih mesecih. Priprave za konference že po- tekajo. V. V. V ZAOSTANKU Ž DELOM Mladinski aktiv Rudnika lignita v Velenju že od lan- skega leta ni imel letne kon- ference, sploh pa so mladi v tem aktivu zelo pasivni. Iz- govarjajo se, da je težko or- ganizirano delati, ker jih to- liko odpuščajo. Kljub temu je v podjetjvi še okrog 300 mladincev, ki bi prav gotovo lahko delali. Njihov izgovor pa je tudi nekoliko jalov, kajti odpuščanje bi moralo aktivirati mlade, Žal se je zgodilo ravno obratno. V.V tednik, 27. julija 1967 9 POTRES... POPLAVA... POŽAR... VOJNA Smo pripravljeni na nesreče? INTERVJU Kljub izredni tehniki človek še vedno ni sposoben, da bi preprečil hude naravne nesreče, zato pa se pred njo zavaruje. Kako je z varstvom pred narav- nimi in drugimi hudimi nesrečami, nam je v raz- govoru povedal ERNEST PIKL, načelnik oddelka za narodno obrambo pri skupščini občine Celje: »Štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hu- dimi nesrečami v Celju dela že dve leti. Sestavi j ar jo ga predstavniki družbe- no političnih organizacij in nekaterih večjih delov- nih kolektivov. V primeru nesreče je zelo važna nje- gova vloga koordinatorjas zaradi takojšnje organiza- cije reševanja. Ob zadnji poplavi so se člani zbrali v 30 minutah.« »Ali v delovnih organu zacijah imajo načrte za varstvo? »V 30 večjih podjetjih so že izdelali načrte za var- stvo, bodo pa jih še v pri- bližno 80 manjših delovnih organizacijah, ustanovah in šolah, pač povsod, kjer je zaiposlenih več kot pet ljudi. Tudi vsaka družina na območju Celja je dobi- la posebno obvestilo, kako naj ravnajo v primeru po- plave, potresa, večjega po- žara ali celo vojne.« »Je akcija varstva pred nesrečami potekala tudi v krajevnih skupnostih?« »že v sedmih krajevnih skupnostih so ustanovili krajevne štabe za varstvo. Te skupnosti zajemajo te- ren, na katerem bi bil v primeru večje nesreče po- treben umik ljudi. Vsi na- črti so narejeni. Da bi čimbolje usposobili ljudi, bomo imeli jeseni tečaje prve pomoči pri krajevnih skupnostih. Pripravili bo- mo 43 ekip za prvo pomoč, za vso občino pa je potreb- nih 130 ekip. Poleg teh so potrebni še tečaji za ljudi v tehnični reševalni služ- bi.« »Ima vsaka služba svoj načrt?« »Izdelani so načrti za službo vez. zdravstveno službo s kirurško gi^, prometno službo, osk'^ tako, da je ob katajV zagotovljeno vse, kar najnujnejše potrebno J« vezali smo se tudi § ^ bom za varstvo mestn^^^ sveta v Ljubljani, i^j ^< prevzel organizacijo \ šem terenu v slučaju ^ bi bil naš štab onernof* čen in obratno. To je^^ trebno za primer večje > i tastrofe.« \ »Smo torej v Celju ' pravi j eni na nesrečo?(( ? »Nedvomno da smo, ; je pripravljeno, vsak po^ j meznik, vsaka služba \ \ vsako podjetje. NesreJ i nas ob sedanji organC j ciji nikakor ne more ^ senetiti.« 5 M. SEig^l ZRTVE PROMETA z MOPEDOM V SMRT FRANC KOVAČ roj. 1914 le- ta iz Male Pirešice 13 se je peljal z mopedom iz Medloga proti Zalogu. Na o\'inku pri mlečna farmii je zapeljal na levo stran ceste in tako vozil ptribližno 100 metrov. Nena- dioma ga je vrglo čez krmilo še 10 metrov naprej, kjer je obležal nezavesten. Nekaj ur ikasneje je v celjski bolnišnici podlegel zaradi dobljenih po- škodb. PADLA POD KOLO Voznik tovornega avtomo- bila ZDRAVKO KOZLEVČAR je pripeljal po T&hairski ce- sti v Celju in zaustavil pred prehodom za pešce pri glavni pošti. Za rHJim se je prip>eljala kolesarka GABRIELA KAŠE in ga prehitevala po desni strani v času, ko je avtomo- bil izpeljaval. Zadnje kolo av- tjomobila jo je zadelo, tako, da je padla in ji je kolo av- tomobila zapeljalo čez desno ramo in nogo. S težjimi po- škodbami so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. PREPAD IN 40.000 ND ŠKODE ANTON STOPINŠEK je s tovornim avtomobilom vozil iz Zidanega mosta proti Ce- lju. V Velikem širju je za- dremal nad volanom, zavozil v dlesno in se prevrnil 30 me- trov globoko v prepad proti strugi Savinje. Voznik si je zlomil nogo, škodo na avto- mobilu in tovoru pa so oce- nali na 40.0(Jb N-din. NEPREGLEDNI OVINEK Iz Laškega se je ijeljal v iLahomno z osebnim avtomo- bilom JOŽEPAJ. Na nepregled- nem ovinku mu je pripeljal nasproti mopedist VINCENC VOGRINC, ki je opazil avto- mobil, zavil v desno ter pa- del po cesti. Avtomobilist je zaustavil vozilo že ko je za- gledal mopedista. Vogrinc je dobil pretres možganov. PO LEVI STRANI Mopedist RUDI HUDOLIN je vozU iz Mozirja proti Šmi- helu, iz nasprotne smeri pa se je pripeljal prav tako z mopedom FRANC PEČNIK. Ker je Hudolin vozU v ovinek po levi strani sta mopedista trčila. Hudolin je dobil pre- tres možganov. PROSTA CESTA Kolesar JOSIP PILKO se je pripeljal s stranske poti na cesto II. reda v Orli vasi ne da bi Se prepričal, če je ta prosta. Tako je za,prl pot voz- niku avtobusa IVANU BOŽI- ČU, ki se je kolesarju sicer izglbal, vendar ga je kljub te- mu zbil po cesti. Kolesar je pri padcu dobril pretres mož- ganov. AVTO ZADEL KOLESARJA Iz Celja je vozil piroti Voj- niku z osebnim avtomobilom WALTER MUHRI. Pri gostil- ni Lovec se je s stranske ce- ste pripeljal na glavno kole- sar STANKO GAČNIK. Voz- nik je zavijal v levo, kljub temu nesreče ni mogel pre- prečiti. Enajstletni Stanko je padel po cesti in dobil pretres možganov. ZAPRL POT AVTOMOBILU Po iprednostni Gregorčičevi ulici v Celju je peljal z oseb- nim ai-i/tomobilom RUDI ŠU- ŠTERŠIČ, iz stranske ulice pia je pripefljial v križHšče kolesar RUDI KOŠUTNIK in zaprl -pot avtomobilistu. Pri trčenju je dobdi kolesar pre- tmes mo^iainoiv. M. S. ŠPORT Šport za praznik celjske občine Praznik celjske občine so lepo počastili tudi športniki, saj so v dneh pred 20. juli- jem in po tem datumu pri- pravili več uspelih tekmo- vanj, žal so atleti izpolnili le prvi del obljube, le me- morial Ferda Skoka, med- tem ko jim je pri organiza- ciji uličnega teka na predve- čer praznika spodrsnilo. Vse- kakor gre za organizacijsko napako, ki je pri AD Kladi- var nismo vajeni. TENIS V PARKU. Člani te- niške sekcije HDK Celje so izvedli interno tekmovanje, katerega so se udeležili mla- di in starejši člani. Bilo je več zanimivih in lepih Iger, zlasti še v dvojicah. STRELCI. Prav lepo pri- reditev so pripravili tudi strelci, ki so se zbrali Na gričku. V tradicionalnem tekmovanju v streljanju z zračno puško je v ekipnem ocenjevanju zmagala druži- na Tempo. Posamezniki pa so se uvrstili takole: 1. štrajher 174, 2.J.Tržan 173, 3. Jager 173 krogov itd. Za ta uspeh je ekipa Tempa prejela prehodni pokal ob- činskega strelskega odbora. Poleg tega sta se srečali v streljanju z MK puško vrsti Celja in Zaboka. To je tra- dicionalno srečanje obeh ekip ob praznikih mest. Zmagali so Celjani. Kot po- sameznik pa se je najbolj iz- kazal domačin Jager Zma- govalna ekipa Celja je pre- jela pokal celjske občinske skupščine, člani gostujoče ekipe pa spominska darila. ŠAH. Medobčinskega brzo- poteznega turnirja posamez- nikov so se udeležili šahisti iz Celja, Velenja, Šempetra, Slovenskih Konjic, Rogaške Slatine in Prebolda. Med po- samezniki je zmagal Celjan Pešec z 8 in pol točke pred klubskima tovarišema Ber- varjem, (7 in pol) ter Perti- načem (5 in pol). Ostala me- sta so osvojili: Skok, štor- man (Šempeter), Slapnik (Konjice) itd. V tolažilni skupini je zmagal Djurkovlč iz Rogaške Slatine pred Hribškom in Godcem iz Ve- lenja. ODBOJKA. Na turnirju, ki ga je pripravil gabrski Par- tizan so zmagali igralci iz Braslovč, drugi so bili doma- čini, tretji pa tekmovalci iz Mislinje in četrto Gomilsko; SPRETNOSTNE VOŽNJE. Občinsko združenje šoferjev in avtomehanikov je izvedlo zanimivo tekmovanje v spretnostni vožnji z avtomo- bili. V konkurenci voznikov osebnih avtomobilov je zma- gal čretnik iz Cestnega pod- jetja, med vozniki tovornih avtomobilov je bil najboljši Železnik iz Prevozništva, med vozniki avtobusov pa Planine od Izletnika. MAROLTOVA - ODLIČNO Na mladinskem atletskem dvoboju Hrvatska-Slovenija sta celjski tekmovalki, Ma- roltova in Zupančeva, do- segli odlična uspeha. Tako je bila Maroltova v teku na 100 m prva s časom 12.8, medtem ko se je v konku- renci češkoslovaških tekmo- valk, ki so nastopile v No- vem mestu, uvrstila takoj za njihovo prvakinjo, vendar z istim časom. Zupančeva je bila tretja v teku na 400 metrov s časom 60.9. BOGATI-PETI V Kopru je bilo mladin- sko prvenstvo Slovenije v šahu, na katerem sta med 22. tekmovalci sodelovala tu- di Bogadi iz Celja in Godec iz Velenja. Vtem ko je mla- di celjski šahist zasedel pe- to do osmo mesto, se je Go- dec uveljavil na 9. do 12. I. P. Tenis v parku V okviru športnega in rekreacijskega središča v celjskei mestnem parku so svoje mesto dobila tudi tri igrišča a tenis. S tem je celoten objekt dobil na zunaj lep vih, Igrišča so polno zaživela. Od jutra do večera sprejem^ svoje mlade in starejše goste. Tenis v Celju je predvsm postal rekreativna in šele nato športna dejavnost. V kral kem bo tenis sekcija pri HDK Celje začela s pionirsko šolo, ki jo bo, kot lani, vodil prof. Metod Klemene. Sevt da pa mu bodo pri delu pomagali tudi ostali člani. Prsi tako so v načrtu še nekatera prijateljska srečanja. ^ Konec plavalnega zatišja^ Precej let je minilo, odkar so v Predoldu s prostovoljni- redno lepega objekta so tudi bazen. Prav zaradi tega iz- re dno lepega objekta so tudi člani domačega Partizana raz- viU močno plavalno sekcijo in njeni člani so sslasti v ob- dobju od 1955. do 1960. leta sodelovali na mnogih tekmo- vanjih. Razen tega je bazen pK>stal središče razvijaoočega se turizma. Tu je nastal znan »Savinjski log«. Ko pa so bazen obnavljali in popraivljali, je zamrlo športno življenje. Zdaj pa je slika spet nekoliko drugačna. V Preboldu znova rase rod mladih in nadarjenih plaval- cev. Lahko bodo postali do- bri, če bodo pridno in redno vadili pod strokovnim vod stvom. Tako so že doslej pri pravili nekaj tekmovanj i šolskim športnim društvom na osno-vTii šoli ter Partiza nom pa so izvedli že dva p valna tečaja. To je bila tui edina plavalna šola v žalslo občini. Vsega skupaj je šok obiskovalo 90 pionirjev c pionirk, od tega jih je bilo S neplavalcev. Z uspešno kon čanim tečajem se je zmanjš* lo število neplavalcev, s t«c pa prav gotovo tudi nesreč^ vodi. Kot rezultat športnega dela bo tudi videležba precejšnji števila pionirjev iz Prebolda na slovenskem ijrvenstvu ' plavanju. av| Šport v Preboldu Pod okriljem domačega Partizana in v sodelovanju z nekaterimi drugimi orga- nizacijami je v zadnjem ča- su v Preboldu izredno živah- no športno življenje. Ni na- ključje, da je zaradi ugodnih pogojev plavanje na prvem mestu. Tako so v počastitev praz- nika žalske občine in deset- letnice občinske zveze za te- lesno kulturo izvedli tekmo- vanje v plavanju. Kljub te- mu, da je bilo to obenem tu- di občinsko prvenstvo, fo se vabilu odzvali le domačini. Sicer pa so nastopili še mla- di plavalci iz Krškega in celjskega Neptuna. Od do- mačinov se je izkazal Pečov- nik, ki je pri članih zmagal na 100 m kravi s časom 1:19.9. Prva mesta v vseh ostalih disciplinah so pri- padla plavalcem iz Krškega, le na 50 m kravi za pionil je zmagal Celjan Vodeb s i som 33.7. Novi občinski prvaki plavanju pa so postali: lWi kravi: mladinci: T. Vod 1:22.9; člani: Pečovnik l:!* 50 m kravi: pionirji: Hto^ 37.4. 50 m prsno: PotočB 51.0. 100 m prsno: mladiu« Hlade 1:45.2. štafeta 4)<| prosto — pionirji: Prebfl 2:43.2. XXX šolsko športno društvo o* novne šole v Preboldu je gradilo tiste pionirje in P"^ nirke, ki so se najbolj iz^.^ zali na občinskih prvenst^^ v športnih igrah ter gradnji športnih objektov tem, da jim je dalo plačne vstopnice za obisk kopanje v plavalnem baze". Vsekakor lepo in spod^"" no! 10 TEDNIK, 27. JULIJA 1967 KOMPAS .gll v AVGUSTU: JpjjA-črno morje— SiGRAD; rMORITZ-ZtlRICH- ZERN-BERN—MILANO; :J _ Z LETALOM IgTl V SEPTEMBRU: Renski velesejem na ^^neapelj—capri JkDON—AMSTERDAM— bUXELLES—MtJNCHEN JpUST NA AŽURNI BALI kazal sliko moža, ki mi je bil nekako znan. Nad sliko je pisalo »SAMOMOR« in pod naslovom so se komaj razločile be- sede, vendar je bilo še moč razbrati »Algemon Slade, predsednik Sladove družbe«. Nasmehnil sem se, kajti to ni bilo nikakršno odkritje. Tedaj se je vrnil policist, ki ga je inšpektor poslal, naj pregleda pri nadzorniku dvigal, kdo je v tem času prišel in kdo odšel iz poslopja. Medtem ko smo pregle- dovali čase prihodov in odhodov se je vrnil tudi drugi policist, ki je sporočil, da so vsa vrata pri požarnih stopnicah zaprta. Inšpektor se je odločil, da gre poiskat Amando Slade, kar me je zelo razočaralo, saj sem pri- čakoval, da se bo lotil raziskave, kdo me je pobil. Spotoma mi je inšpektor razkladal, da je morilec Quimbyja, davitelj Hookerjeve in moj napadalec ena in ista oseba in da zato ni vredno iskati vsakega pose- bej, temveč vse troje hkrati. Spodaj v avli sva zašla v gnečo, ki se je valila iz študija CTC. Inšpektor je po- hitel, da bi se izognil Tomu Longu, a ni nama uspelo. Komaj sva se otresla klepetavega ostrojezičneža, a vse- eno mi ni bilo po volji, da ga je Inšpektor pustil k Sweeney, ker sem predvideval, da bo Tom Long zgrabil za izmišljeno zgodbo o moji pijanosti in nezgodi v Sla- dovi grobnici. Toda inšpektor se je samo hudomušno smehljal in zagotavljal, da šteje vse to v najin načrt. V stanovanju Amande Slade sva našla tudi Delio in Griggsa ter Siddonsa. Seveda je bila poleg tudi črnka Pearl, ki naju je hotela pregnati s ponvico za peko jajc. Med razgovorom, ki sta ga imela Amanda in inšpektor, je kazalo, da bi naju najraje pregnal tudi Siddons, to- da vse se je razpletalo tako nenavadno, da sem še sam nekajkrat ostrmel. Potem, ko sta še enkrat razčlenila sorodstvene vezi, je inšpektor zaprosil Amando, naj mu pokaže sliko svojega moža. Preden je uspela odgovoriti, se je vmešal Siddons, ki je pokazal na uokvirjeno sliko. »Pred vami je, pa si jo oglejte!« Inšpektor se mu je nasmehnil, kajti Siddons je gledal sliko v hrbet. »Me nameravate vleči za nos, ali naj bo to priznanje?« »Kakšno priznanje?« se je začudil Siddons. »Da ste Jefferson Slade, ki namerava poročiti lastno vdovo!« Siddons je planil, toda Griggs ga je zadržal in mu pokazal sliko, ki je bila res njegova. Amanda je poja- snila, da jo je prav tisto popoldne zamenjala. Inšpektor je hotel videti odstranjeno sliko, toda Amanda jo je bila tmičila. Zdaj se je zapletanje nadaljevalo. Inšpektor je znova razpletal preteklost Sladovih in ob tem vpra- šal Amando, če se spominja kuharice in lakaja, ki sta bila zaposlena še pri njenem tastu. Amanda sicer tasta sploh ni nikoli spoznala, a slišala je pripovedi o nekda- njih uslužbencih, četudi ni vedela njihovih imen. Ko je inšpektor povedal, da sta bila to Quimbyjeva, so vsi ostrmeli. Griggs je prišel prvi do sape in je ugovarjal: »Toda lunorjeni je bil vendar premlad, da bi mogel biti lakaj že pri Mandynem tastu!« Inšpektor se za pripombo sploh ni zmenil, temveč je vprašal Amando: »Kdaj ste ugotovili, da je umorje- ni vaš mož?« Vprašanje jih je znova prikovalo na sedeže. Name- sto Amande je odgovorila Delia. Povedala je, da je Amanda spoznala moža v Quimbyju, ko jo je inšpektor pripeljal v grobnico. Griggs in Siddons sta besnela, kajti ženski sta prikrili vse skupaj tudi pred njima. In- špektor je izkoristil priložnost, da je namignil, kako upravičeno ne verjame nikomur več. Toda Delia je iz- povedala, kako je bila spoznala Jeffa Slada v Quimbyju, ko sta se srečala na hodniku. Sla je k njemu v grobni- co, kjer ji je sicer priznal, da je Jeff, vendar jo je pro- sil, naj nikomur ne pove. Bilo bi nepošteno, si je mi- slila, če ne bi o tem povedala ničesar Amandi. Zato jo je tudi poklicala v uredništvo, ne da bi ji še karkoli po- vedala o Jeffu. Preden je Amanda prišla, je šla še en- krat v grobnico, da bi povedala Jeffu o Amandinem prihodu. Toda Jeff je bil že mrtev. Zdaj je bila v zagati, kaj naj poreče Amandi. Ko je prišla, ji je na hitro po- ročala o smrti nekega Quimbyja, ne da bi ji bila jk)- vedala, kdo je v resnici bil in ji svetovala, naj čimprej izgine iz bližine, ker bi mogla smrt v Sladovi grobnici vplivati na morebitno vzročno povezovanje z njeno nav- zočnostjo. S to razlago sta se kasneje sprijaznila tudi oba moška in tako so nastali številni nepotrebni zapleti. Tem besedam je pritrdil tudi inšpektor, ki je po- novil Izzyjevo reklo >Kiejstva, dejstva in znova samo dejstva«. Pustila sva razkačena moža, da sta se stre- sala nad drznima ženskama, ki sta zagodli vsem toli- ko nepotrebnih zapletov. Med vrati sva še slišala Grigg- sa, ki je robantil, da bi bil potreben zakon, ki bi prepo- vedoval ženskam, da mislijo z lastnimi glavami. Odpravila sva se v hotel, kjer sta čakala stara Quimbyjeva, da odpeljeta svojega mrtvega sina. Nisem več sledil inšpektorjevim načrtom in ne vem, če je bila to posledica udarca, ki sem ga bil dobil po glavi, ali pa je inšpektor tokrat ubiral zares tako svojevrstno pot, da ga ni bilo moč spregledati. Toda čisto na dnu se ml je porajal sum, da je tokrat tudi iznajdljivi in- špektor Schmidt v zagati. S starima je opravil čisto na kratko in morala sta priznati. Izpovedala sta, da se je Jeff Slade pojavil pri njiju neke noči. Prosil je, da ga skrijeta, kar sta mu ugodila toliko bolj, ko so na- slednjega dne prebrali v vseh časnikih, da so ga šteli med mrtve. Slade jih je prepričal, da bo tako koristil vsaj svoji ženi, ki bo dobila za njim zavarovalnino. Jeff jima je bil povedal, da ga je tisto noč ustavil neki avtostopar, ki je pozneje nameril vanj pištolo in terjal od njega razne vrednosti. Med temi so bili tudi ura, prstan in zlati manšetni gumbi. Jeff je sicer po- skusil s spretnim manevrom zmesti napadalca, a med- tem ko sta se borila za volan in pištolo, je avtomobil zdrsnil s ceste. Jeffa je vrglo iz avtomobila in ko je prišel k zavesti, je videl goreči avtomobil in v njem zoglenele ostanke napadalca. Na vrhu HOMA „raste" koča Vsak, kdor se ustavi na vrhu HOMA, prizna, da po- žrtvovalnost članov ^planin- skega društva ZABUKOVICA ni bila zaman. Kljub finan- čnim težavam so se odloči- li, da pred zgodovinsko za nimivo cerkvico postavijo skromen planinski domek Seveda, treba je bilo veliko prostovoljnega dela. Tako so nekateri člani opravili tudi po več sto udarniških ur. Okoliški kmetje so darovali les, kmet Karel Petek pa je daroval zemljišče. Da so sploh lahko pričeli z gradnjo koče, so morali urediti ce- sto, po kateri so z veliko te- žavo spravljali gradbeni ma- terial Zdaj je na vrsti nape- ljava elektrike in dokončna ureditev zunanjosti koče Vodstvo društva je prepri- čano, da bo v jeseni ali pa prihodno pomlad »uradna« otvoritev. Vendar je že se- daj vsako lepo nedelje koča odprta, tako da se gostje lahko vsaj malo odžejajo. Ce pomislimo, s kakšnimi težavami, posebno s finanč- nimi se bori društvo in da kljub vsemu ne odneha, po- tem bi bilo prav, da bi jim tudi drugi /podjetja in obči- na/ nudili vsaj mininialu gmotno pomoč; HOM je ^ lepa izletniška točka, z vrlj je čudovit razgled po vs; Spodnji Savinjski dolici znan pa je tudi iz časa NOB, saj so mu Nemcii pravij »Banditenberg«. Ljubitelje srednjih vzpeta /okoli 600 m/ vabimo, djjj zanimivosti sami oglet^i Razgled vas bo očaral in'» boste prišli! i IZLETNIK mednarodni dancing program ZA DOMAČINE, IZLETNl KE, POSAMEZNIKE D SKUPINE HOTEL CELEIA ob glavni cesti V Preboldu je po nekajletnem zatišju znova oživela grad- nja stanovanjskih blokov in stolpičev. Medtem ko je ena soseska namenjena le gradnji individualnih hiš, bodo v novem naselju zgrajeni predvsem bloki katere gradi pred- vsem tekstilna tovarna. V ospredju gradbeni delavci do- grajujejo novo transformatorsko postajo, v ozadju pa sta dva, do strehe zgrajena bloka. (Foto: J. Sever V Delavci celjskega podjetja Vodna skupnost že nekaj let ponovno urejujejo »polzelski prag«^ ki so ga zadnje na- rasle vode močno poškodovale. Dela bodo veljala šest mi- lijonov starih dinarjev in bodo končana baje do konca avgusta. Posnetek prikazuje delavce pri pritrjevanju va- rovalnih drogov, ki so speti z v strugo zabitimi piloti. (Foto: J. Sever) Člani celjskega društva šoferjev in avtomehanikov so nedeljo proslavili »Dan šoferjev«. Ob tej priložnosti priredili skozi Celje povorko, v kateri so sodelovali t ^ različnejšimi vozili, le-ta pa so bila okrašena in P^P*^ z gesli, ki so propagirala varnost v prometu. Srečno njo vse leto, ne samo na praznik! (Foto: J. Kr.) j lednik TEDNIK Orednistvo m uprava. Celje, GregorCiCeva &, poStni predal i6i Orejuje arean!&u oaboi Glavni urecuuk ruN£ SKOK, odgovorni ureHiUK URAtMj HRIBAR - J^TT« Je ustanovil Dltrajiu odbor SZDL Celje, Izhajal je Kot »Nova pota, tNa delo« »Naše dela« (1945). not »Celjski tedniit« il943—lt»30» oatc sot »Savinjski »estnik ; 1950—'9^^e( od 1955 ponovno feot »Celjski tednik«. S I januarjem 196« so ga ustanovile oMlne Celje La«ko, .Mozirje. Slovenske Konjice Sentjui pn C»iu Smarie pn Jelšah ib TEDNIK tzhaja ob Četrtkih Izdajat Zavod za informativno službo Celje Tisk Id kllSeli CP DELO Rokopisov ne vračamo Cena posamezna fttevtlka 5C pai (50 stan& "JJ/ letna naročnina 20 novih f2.000 starih) din. polletna 10 novih fl.OOO starih) din; tujin« 40 ( 4000) tekoči ra*un: 507J-223 TEIJEPONl tirpdniStvo: 23 69 mali ORlas« In iilne »1-08 eknnomsks propaganda 30^85 RadJo Celje 20 09 ZA NAŠE KMElOVAiCE povsod lepi hektarski donosi v lendavski občini Strniščni in krmni posevki „0 jo letam kjer pit- več uspešen. To veljaj za slabša tla, hladno K in poznejšo setev. Sor- ^ belil" zrnom so sicer 'jje, vendar bolj rodo- ''^pdsort s črnim zrnom. J* jzvršimo na isti način pitnik, vendar nekoliko 'je, in to do 4 cm glo- [T Takoj po vzniku rahlo ^amo z rahlo brano. — J }ia potrebujemo 30 do jg semena. Pridelek je jjeren le za kisanje in ga ,simo najpozneje ob prvi L ^ gornji rastlini lahko j^i setvi uporabimo kot pri setvi graha ali gra- sladkorna pesa daje dober pridelek korenja in listja. Na hektar rabimo 15 do 17 kg semena in sejemo v vrste na razdaljo 35 do 40 cm- Posev- ka ni treba redčiti, če je pre- gost, temveč ga le okoplje- mo. Pospravimo po možnosti čimbolj čisto listje, ker je to bogato beljakovinasta krma. KAVLA Zlasti presajena kavla da- je zelo lep pridelek. Posto- pamo enako kot pri krmni pesi. STRNIŠČNA REPA Repa je zelo zanesljiva kr- mna rastlina. Njena slabost je majhna hranilna vrednost, vendar pa ne potrebuje nobe- ne posebne nege. Na hektar rabimo okrog 2,5 kg semena, ki ga posejemo zelo plitvo 0,5 do 1,5 cm. Listje je bolj hranilno kot koreni. OZIMNA OGRŠČICA Na strnišča sejemo tudi ozimno ogrščico. Prednost uporabe ozimnih sort je v tem, ria je seme ozimnih sort lažH dobiti ter da ne gre v cvet, temveč vse do pozne jeseni povečuje zeleno maso ker prenesejo tudi nekaj sto- pinj mraza. Sejemo jo po preoranem strnišču čimprej je mogoče. Na hektar rabimo 10 kg semena in ga sejemo v vrste na razdaljo 15 do 20 cm in v globi no 1 do 1,5 cm- Po setvi zemljo rahlo pova- ljamo, ko imajo rastline ne- kaj listov pa pobranamo. — Mladi posevek radi napadajo bolhači, zato ga poprašimo ali po.^kropimo s pantaka- no, lindanom, sevinom ali drugimi zaščitnimi sredstvi. Spredaj opisane rastline imajo naslednjo krmno vred- nost: _____ Horvat Štefaa jjlNI OHROVT lil žitnem strnišču daje pi, predvsem pa presaje- jinmi ohrovt velik pride- (iobre krme. Cim prej bo- , sejali tem večji pridelek 10 pričakujemo- Sejemo ta razdaljo 40 cm, na ha porabimo 5 do 6 kg seme- posevek moramo enkrat jpati. Rastline ostanejo lie pozne jeseni in se jolaliko kositi. Kosimo ga jembra ali celo decembra, »t Icrmni ohrovt presaja- 1, moramo to opraviti na ifcljo 40 X 30 cm. BSNA PESA teajamo predvsem izdat- #)rte pese, kakor je ns^^, ner Eckendorfska in Mar L Poisladkorne pese po ajanju slabše uspevajo, o presajamo na razdaljo X 20 do 45 X 25 cm. Osta- igrotehnika je ista kot za mladi sejano peso. Paziti tamo na škropljenje proti ti pegavosti. dni julija sejana pol- Prispevki in davki občanov To vprašanje urejajo v glavnem zakon o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 37/64), zakon o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov (Ura- dni list SRS, št. 11/65) in odloki občinskih skupščin. Kmet plačuje prispevek predvsem iz osebnega do- hodka kmetijske dejavnosti ali na kratko: prispevek od kmetijstva. Po prejšnjih predpisih smo imeli do- hodnino in občinske doklade, od 1. januarja 1965 dalje pa obe obliki nadomešča prispevek od kmetijstva. Zavezanec tega prispevka je tisti, ki je kot lastnik ali uživalec zemljišča vpisan v katastru po stanju na dan 1. decembra pred letom, za katero se odmerja pri- spevek. Morebitne spremembe med letom veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so pred tem dnem priglašene na predpisani način. Osnova za prispevek od kmetijstva je katastrski do- hodek. Nove lestvice tega dohodka so bile predpisane s posebno zvezno odredbo (Ur. list SFRJ, št. 50/64) in veljajo od 1. januarja 1965 dalje. Za Slovenijo je do- ločenih po teh lestvicah 43 katastrskih okrajev, za vsak okraj pa po posameznih kulturah (njive, gozdovi ter trstičje) višina katastrskega dohodka za vseh 8 boni- tetnih razredov. Izjema od tega načela je le tisti del prispevka« ki odpade na gozdove. Od gozdov se namreč ne obraču- nava prispevek po katastrskem dohodku, temveč od vrednosti posekanega lesa. To osnovo določi občinska skupščina od kubika posekanega lesa, po vrednostnih razredih glede na vrsto lesa, lego gozdov itd. Občinska skupščina določi s svojim odlokom stop- nje prispevka od kmetijstva Pri tem pa lahko pred- piše za posamezne proizvodne okoliše nižje stopnje, kot znaša enotna stopnja, predpisana za vso občino. Zakon predvideva, da so v občini lahko 4 proiz- vodni okoliši. V prvi okoliš spadajo ravninski predeli z možnostjo strojne obdelave, z dobrimi prometnimi zvezami in s prav dobrimi ali odličnimi tržnimi možnostmi. V drugem okolišu so valovita območja, še primerna za strojno obdelavo, vendar z nekoliko slabšimi pro- metnimi zvezami in tržnimi možnostmi. V tretjem okolišu so kraji, ki so oddaljeni od trži- šča in nimajo ugodnih prometnih zvez, zemlja pa se obdeluje pretežno z vprego ali ročno. Četrti okoliš pa zajema tiste višinske predele, kjer so pridelovalne, gospodarske in prometne razmere še posebno slabe. V prvem proizvodnem okolišu bo torej stopnja pri- spevka najvišja, nato pa vedno nižja. Vsaka občina sama določi proizvodne okoliše, ni pa seveda nujno, da bi morali biti v vsaki občini vsi 4 okoliši. Prispevka od kmetij stva "so začasno oproščeni dohod- ki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuj>orabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, dalje dohodki zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogra- di, novi sadovnjaki ali pa se pogozdijo. Oprostitev za zemljišča, ki se pogozdijo, velja največ 20 let, v drugih primerih pa največ za 10 let, vendar le tedaj, če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzor- stvom organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pir občinskem upravnem organu, pristojnem za dohodke, in sicer do konca tistega leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev, drugače se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za nazaj pa ne- Občinska skupščina lahko s posebnim odlokom do- loči oprostitve in olajšave za zavezance, ki zaradi oseb- nih, družinskih ali kakih drugih okoliščin ne dosegajo najmanjšega, z odlokom določenega osebnega dohodka. Zlasti velja to, če preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne odrasle družinske člane ali če zaradi ostarelosti ali hujše trajne bolezni ne morejo svojih zemljišč primerno obdelovati in nimajo dovolj za delo zmožnih družinskih članov in tudi ne morejo zemljišča oddati v zakup. Prispevek se zniža tudi, če so imeli zavezanci večje izdatke za zdravljenje in podobno. Ce je bil pridelek na zemljiščih manjši zaradi ele- mentarnih nezgod, rastlinskih bolezni ipd. in tega za- vezanec ni mogel preprečiti, se mu na prošnjo, ki jo vloži pri oddelku za dohodke, prav tako lahko prizna olajšava. Natančnejše pogoje o vsem tem pa predpiše občinska skupščina. Važna je določba, da se prispevek od kmetijstva v celoti odpiše za zemljišče, ki ga zavezanec najmanj za 4 leta da v zakup delovni organizaciji (npr. zadru- gi, kombinatu) zaradi izkoriščanja za kmetijsko pro izvodnjo. Kot vemo, zakon tudi določa, da se v četrtem proiz- vodnem okolišu ne plačuje prispevek od kmetijstva po katastrskem dohodku zemljišč. Občinska skupščina predpiše lahko posebne olajšave tudi v tretjem okolišu za tiste proizvajalce, ki zredijo za trg več živine, kot je določila občinska skupščina. Prisi>evka od kmetijstva so oproščeni tudi lastniki zemljišč, katerih skupni katastrski dohodek na leto ne presega 50.000 S din. Opozorimo naj še, da je zaradi zaščite zavezancev predpisan poseben postopek o prisilni izterjavi prispev- kov in davkov. Od prisilne izterjave je pri zasebnem kmetijskem proizvajalcu izvzetega toliko kmetijskega orodja, živine, semen, krme in prehrane, kolikor je neogibno potrebno za redno opravljanje kmetijske de- javnosti. Izvzeti so seveda tudi predmeti osebne rabe in potrošnje, ki so zavezancu in njegovi družini nujno potrebni. Dr. E. Č. Novosti v kmetijstvu • Premična klima naprava za skladišča V manjših skladiščih — do 250 kubičnih metrov za sadje in druga živila m ekonomično vgrajevati stalnih naprav za regula- cijo zraka /air condltio- ning/. Zelo uspešno nam- reč fiksno napravo nado- mesti premična. Naprava je cilindrične oblike, v zgornji polovici ima 50 vatni motor in od- prtino za vse savan je zra- ka, v spodnjem delu pa grelec /3,9 kW/, brizgalko za vlaženje zraka in pri- pravo za čiščenje. Tudi stikala in regulacijske na- prave so montirane v ci- lindru. /Proizvajalec: Siemens Schuckert Werke AG Er- langen, ZR Nemčija/. Svetloba v inkubatorju Ameriški biolog Jean K. Lanber je ugotovil, da se piščanci izvalijo povpreč- no 16 ur prej, če so jajca v inkubatorju osvetljena z navadnimi 40 svečnimi žar- nicami. Tudi fluorescent- na svetloba in ultra vijoli- časti žarki skrajšajo vaRl- ni čas. Ob tem je ameriški biolog tudi ugotovil, da prej izvaljeni piščanci ni- majo nobenih znakov »ne- donošenčkov«; teža se prav tako ne razlikuje od pi- ščancev, izvaljenih v mrač- nih inkubatorjih. Tovarna brojlerjev Profesor Garm iz ZDA meni, da bodo v bodočno- sti proizvajali pohance v ogromnih tovarniških far- mah. Po njegovem bo kma- lu zmanjkalo zemljišč za brojlerske farme in bodo zato piščance pitali v ve- likih podzemeljskih pro- storih. Izdelal je tudi na- črt za ogromno farmo s 162 ha površine, ki bi da- la trgu milijon brojlerjev ted^sko. V farmi bi bili hlevi za brojlerske starše, selekcijska postaja, valil- nica, ogromna klavnica, to- varna krmil in posebni ob- rati, kjer bi odpadke pri klanju in kokošje izločke predelovali v ^oveško hra- no. liifj. * letošnje žetve pri Osluševcih potrjuje, da ne gre pri žetvi marsikje toliko za (ifj^^.^st kot za številno sorodniško pomoč pri žetvi zdaj enemu, zdaj drugemu. Delo je "^P*^šno opravljeno, zato pa ni čudno, da jc bilo v nekaj dnevih na njivah polno v raz.stavah. TELEVIZIJA NEDELJA, 30. VII. 9.00 POROČILA (Ljubljana) 9.05 ČETRTKOV VEČER DOMA- ČIH PESMI IN NAPEVOV — narodno zabavna glasba (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Za- greb) 10.45 TISOČKRAT ZAKAJ — od- daja za otroke (Beograd) 11.30 SERIJSKI FILM ZA OTRO- KE (Ljubljana) 12.00 NEDELJSKA TV KONFE- RENCA (Zagreb) 16.30 Budimpešta: ATLETIKA (do 18.50) Madžarska : V. Brita- nija (Beograd) 18.55 POROČILA (Ljubljana) 19.00 PERRY MASON — serijski film (Ljubljana) 19.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 20.00 T\'- DNEVNIK (Beograd) 20.45 CIK CAK (Ljubljana) 20.50 SONČNA KARAVANA — za- barao glasbena oddaja (Beo- grad) 21.50 TV DNEVNIK (Beograd) PONEDELJEK, 31. VII. 18.15 LEPE PESMI SO PREPEVA- LI: Jager pa jaga (Ljubljana) ie.45 ENERGIJA IZ PLIME IN OSEKE — francoski film — (Ljubljana) 19.05 RISANKE (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (Beograd) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.38 Becket: CIKAJOČ NA GO- OOTA — TV drama (Zagreb) 21.40 MAI-I KOMORNI KONCTERT (Zagreb) ai.56 TV DNEVNIK (Beograd) TOREK, 1. VIII. 18.40 DREJCEK IN TRIJE MAB- SOVCKI: Mihec ni več tepen (Ljubljana) 19.00 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Ljubljana) 19.30 CIKCAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 DALJNA DEŽEIA — ameri- riški westem film (Ljublja- na) 21.30 SMEKI SODOBNE LIKOV- NE UMETNOSTI — III. del finale v Bgd. (Ljubljana) 21.50 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SREDA, 2. VIII. 18.14 NAPOVED SPOREDA (Ljub- ljana) 18.15 MORNAR NA TRICIKLU — oddaja za otroke (Zagreb) 19.00 MODRI DAN — reportaža — (Zagreb) 19.30 CIKCAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.37 VIJAVAJA — RINGARAJA — 5. oddaja (Ljubljana) 21.30 S KAMERO NA RDEČE MORJE (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) ČETRTEK. 3. VHI. 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 RISANKA (Ljubljana) 17.25 POTUJTE Z NAMA OB LJU- BLJANICI (Ljubljana) 17.55 ČRNI KRAU — poljska ri- sanka (Ljubljana) 18.15 KJE, KAM IN KAKO V SO- BOTO IN NEDELJO (Ljub- ljana) 18.30 PO IZBIRI — glasbena od- daja (Zagreb) 19.00 VANDROVEC — hiunoristič- na oddaja — II. (Beograd) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.38 TV DRAMA (Beograd) 21.30 NEKAJ NOVEGA, NEKAJ STAREGA (Zagreb) 21.53 TV DNEVNIK (Beograd) PETEK, 4. VIII. 18.45 VIZITKA: Berta Ambrož — (Ljubljana) 18.00 MOZAIK KRATKEGA FIL- MA: Mesto na Vardarju, Mi- mogrede — dokumeniama filma (Ljubljana) 19.30 CIKCAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.38 USODE — francoski igrani film (Ljubljana) 22.10 ZADRTA POROČILA (Ljub- ljana) 22.25 MORNAR IN MORJE — kon- cert — prenos iz Splita (Za- greb) SOBOTA, 5. VIII. 18.00 VSAKO POPOLDNE (Ljub- ljana) 18.15 ML-^iDINSKA IGRA — pre- nos iz gledališča (Beograd) 19.00 KO SEM BIL SE MAJHEN (Beograd) 19.15 SPREHOD SKOZI ČAS: Za- četek XX. stoletja (Ljublja- na) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.38 NEKAJ STAREGA, NEKAJ NOVEGA (Zagreb) 21.00 JUGOSLAVIJA PLEŠE IN POJE — folklorni festival v Kopru (Ljubljana — IV) 22.10 (30L0 MESTO: Serijeki film (Ljubljana) 23.00 ZADNJA POROČII.A (Ljub- ljana) TEDNIK — VESTNIK 13 Spet rekordna žetev Računajo, da bomo letos pridelali dovolj pšenice za naše potrebe V Vojvodini se skrbi znova umikajo optimizmu. Vreme, ki je zadnje tedne kar predolgo nagajalo, je pognalo strah med kmetovalce. Dež in neurja bi kaj lahko pre- cej zmanjšala letošnji pridelek pšenice, ki je pred tem kaizala zares kar najlepše. Zaradi .slabega vremena je bUo treba za nekaj dni odložiti žetev. Zdaij, ko se je na- posled vreme vendarle ustalilo, nepregledna vojvodin- ska in slavonska polja dan in noč križajo stotine tež- kih kombajnov. Prve posamezne meritve kažejo, da se je navzlic vsemu letošnja bitka za pšenico vendarle dobro stekla. Zato je v Vojvodini vse več optimizma in pravega delovnega ponosa in veselja. Vse kaže, da bomo tudi tokrat, talko kot lani, pospravili še eno bo- gato žetev. Po prvih, grobih ocenah zveznega zavoda za stati- stiko iz junija letos bi ute- gnil biti letošnji pridelek pšenice nad 4,800.000 ton, kar je za 6% več kot lani. S takšno proizvodnjo pa bi že lahko v celoti krili svoje potrebe. Verjetno bo ta ocena zveznega zavoda za stati- stiko doživela kakšne po- pravke. Morda bo pridelek zaradi slabega vremena tik pred žetvijo nekoliko mai^jši, nikakor pa ne bo slabši od lanskega. Tako vsj trdijo poznavalci raz- mer in navajajo, da zago- tovo ne bomo pridelali manj kot 4,600.000 ton ži- ta. To pa pomeni, da bo- mo enako kot lani tudi le- tos krili pretežni del po- treb po žitu z žitom z do- mačih polj. Nekatere raču- nice kažejo, da bo z doma- čim žitom pokritih okoli 90% vseh jugoslovanskih potrel, medtem ko smo morali še pred dvema le- toma z uvozom žita pokri- ti okoli polovico naših do- mačih potreb. Lanska in letošnja boga- ta žetev potrjujeta, da po- staja po gospodarski re- formi pridelovanje pšeni- ce pri nas zares vse bolj temeljito organiziran in donosen posel. Očitno je, da so gospodarski ukrepi reforme, ki so v marsičem temeljito spremenili tudi pogoje gospodarjenja v kmetijstvu, blagodejno vplivali na stabilizacijo in rast kmetijske proizvod- nje. Nove razmere na trži- šču, ki ni več inflacijsko, so spodbudile tako velike kmetijske proizvajalce kot tudi zasebne kmete v še bolj organizirano in pove- čano sejanje zares najkva- litetnejših in visok orodnih vrst pšenice. Letos je bilo pod pšeni- co 1,832.000 hektarov, od tega so 395.000 ha zasejali veliki kombinati in druga družbena posestva. Zaseb- ni kmetje sejejo pšenico na 70% površin. Na velika družbena gospodarstva od- delka pade tretjina celot- nega jugoslovanskega pri- delka pšenice. že sam ta podatek go- vori o velikih uspehih v družbeni proizvodnji. Naj- večja vojvodinska in sla- vonska družbena posestva imajo tudi letos za 10 me- trskih centov večje pov- prečne prinose kot pa dru- ga, manjša družbena po- sestva in za 20 metrskih centov večje prinose kot zasebni kmetje. Ti kmetij- ski giganti v Vojvodini in Slavoniji zdaj že pridelajo povprečno ,50 metrskih cen- tov na ha, medtem ko se na posameznih parcelah lahko pohvalijo tudi s 70 metrskimi centi na ha. To pa je že produktivnost, enakovredna najvišjim sve- tovnim dosežkom na tem področju. Letošnja žetev pa opo- zarja na pomembne spre- membe tudi v zasebnem kmetijstvu. S precejšnjim razvojem kooperacije in z novo kmetijsko politiko so bile tudi na tem področju uveljavljene možnosti za mnogo večjo proizvodnjo. Vojvodinski kmet je zdaj bolje tehnično opremljen kot kdajkoli doslej. Zaseb- ni kmetje imajo več kot 30O0 traktorjev in nekaj ti- soč ramih drugih strojev in priključkov. Vse več zasebnih kmetov vsak hek- tar svoje zmlje pognoji s 400 do 50 kg umetnih gno- jil. Prve vesti govore o tem, da bodo tudi na nji- vah zasebnih kmetovalcev prinosi pšenice v povpreč- ju višji in enakomernejši kot prejšnja leta. Baje za- sebni kmetje tokrat še na niti enem hektaru niso po- želi manj kot 30 metrskih centov pšenice. JAK KOPRIVO NOTRANJA POLITIKA ■ ALŽIRSKI PLIN PO PLINOVODU IZ KOPRA — Ljubljansko podjetje Unii- ongas. avstrijsko Austria- Femgas in alžirsko Sona- trach so se dogovorila, da bo alžirsko podjetje pro- dalo tema dvema 2,3 mili- jarde Nm* plina na leto. Od tega bo Union-gas pre- vzel 0,8mLlijarde Nm- pli- na. Vtekočinjen alžirski plin bodo z ladjami prepe- Ijavali v koprsko luko. Tu ga bodo spet vplinjevali in po plinovodu pošiljali kup- cem. Avgusta bo v Ljub- ljani sestanek med pred- stavniki Union-gasa in Au- stria-Femgasa, na katerem se bodo dokončno dogovo- rili o napravah v Kopru in o gradnji plinovoda. Le- ta bi tekel iz Kopra prek Postojne, Isgubljane, Ce- lja do Maribora in dalje v Avstrijo. V Sloveniji bi zgradili še odseke na Go- renjsko, Koroško, Prek- murje in v zagrebško oko- lico. ■ V ELEKTROGOSPO- DARSTVU BOLJ RACia NALNO GOSPODARJE- NJE — Republiški izvrš- ni svet se je lotil tudi pro- blemov elektrogospodar- stva. Položaj v njem je do- kaj nenavaden. Za investi- cije mora skrbeti družba,. z dohodkom naj ^ polistično razpolagal % lektivi. Bolj kot to J.'^'> morda navzdržne ra^ ^ glede organizacije ele?^> gospodarstva. Ta je razdrobljena in bi biio^^: ba doseči združevanje čemer naj bi prišli t^o'}' jega vpliva na gospo^^^- nje tudi potrošniki. ■ BANKE SE ZDRtj.. JEJO — Upravni odbl. združenje poslovnih in hranilnic se je pogov^ j al o potrebi po združjK nekaterih bank v Slove^iij' Pogovarjata se že splo-J gospodarska banka ? ljubljanska kreditna ka in hranilnica, ki sta njI večji banki v Sloveniji i bi se morda združili. o3 likah integracije raaJ Ijajo že tudi druge ■ SLOVENSKA ODPrJ VA NA PIK LENINA ; Te dni je odpotovala^ Sovjetsko zvezo alpinUr-; na odprava, ki naj bij povzpela na Pik Lerij (7134 m). Odpravo planinski veteran dr. Milj Potočnik. I KRVAVI DNEVI V NEVVARKU. Vedno pogosteje smo priča vpijočemu protislovju in I ličnosti ameriške.ga nacionalnega življenja. Ameriška vojaška poročila iz Vietnama rfll navajajo črnske vojake kot zgled vojaške vrline in ameriškega patriotizma, v Amerii predvsem v južnih državah pa prihaja vse bolj pogosto do krvavih spopadov med bdi in črnci, ki protestirajo proti rasnemu zapostavljanju. Eden takih spopadov je bil prcfl teden v mestu Newark, kjer so črnci zažgali več trgovin belih Američanov. RezultaM mrtvih, 1.100 ranjenih, 5 milijonov dolar.jev škode. lipor črncev proti belemu zapostavi nju je zadušilo 7.000 poIica.jev in pripadnikov nacionalne garde. Na sliki: policija in nadJ nalna garda v pripravljenostL Samoupravni akt Menda nt treba bolj zgo- vornega dokaza za to, kam pripelje, če omalovažuje- mo samoupravne akte in mislimo, da nekaj velja samo tisto, kar je zakon, kot je sedanji položaj v srednjem strokovnem šol- stvu. Financiranje tega šolstva namreč temelji na »prostovoljni« osnovi in je urejeno »zgolj« s priporo- čilom republiške skupšči- ne, saj delovne organiza- cije prispevajo za vzdrže- vanje tega šolstva naj- manj en odstotek bruto osebnih dohodkov, občin- skim skupščinam pa je priporočeno, naj dajo iz svojih proračunskih sred- stev še tisto, kar bi stro- kovnim šolam manjkalo. V celoti pa so za financi- ranje srednjega strokov- nega šolstva po tem pri- poročilu odgovorne občin- ske skupščine. Položaj pa je tak, da so učitelji ostajali tudi po več mesecev brez osebnih dohodkov, ali so jih dobi- vali le v višini 80 odstot- kov, medtem ko za mate- rialne stroške šol ni bilo denarja. Tako so te šole hirale. Vse samo zato, ker so delovne organizacije, pa tudi občinske skupščine mislile, da je skupščinsko priporočilo pač priporo- čilo, ki nikogar ne zave- zuje in so celo pisarile medobčinskim skladom, da ne bodo dali dinarja za strokovno šolstvo. Toda, če tako pojmuje- mo samoupravljanje, pot- lej je že bolje, da si ne mažemo oči in odkrito po- vejmo, da so sklepi delav- skih svetov, občinskih skupščin in tudi republi- ške skupščine le zaradi lepšega. Tega pa nihče ne bo rekel na glas, saj bi to pomenilo konec delav- skega samoupravljanja in ustoličenje državnega apa- rata z vsemi posledicami vred. Torej mora tudi pripo- ročilo nekaj veljati, natan- ko tako kot zakon, ki ga izdaja skupščina kot or- gan oblasti. No, priporoči- lo in drugi podobni skup- ščinski akti pa so akti najvišjih samoupravnih organov v republiki in se jih je treba natanko tako držati kot zakonov. To je v našem lastnem interesu, če nam je za to, da bi samoupravljanje še naprej razvili, ne pa ga pokopali. V. JARC Tedenski pregled # Kako daleč je prišla razprava o krizi na Srednjem vzhodu, ki je potekala v generalni skupščini? Z večino 63 glasov je bila sprejeta resolucija švedske, Avstrije in Fin- ske, ki predvideva, naj generalna skupščina odloži razpra- vo za nedoločen čas. To pomeni, da bo vsa kriza spet pri- Sla pred varnostni svet. Za resolucijo sta glasovali tudi Sovjetska zveza in Združene države Amerike; Jugoslavija se je glasovanja vzdržala, vse arabske države pa so glaso- vale proti. # Problem je še vedno v tem, kako doseči, da bi se izraelske čete umaknile z ozemlja, ki so ga zasedle v šest- dnevni vojni. Izraelski zunanji minister Aba Eban je dejal, da ni govora o umiku, dokler arabske države ne bodo pri- znale Izraelu pravice do življenja, izraelski premier Eškol pa je dejal, da ima Izrael po mednarodni pogodbi prav tako pravico do plovbe po sueškem prekopu, kot vse druge države. 9 Pred zaključkom debate o Srednjem vzhodu v ge- nerahii skupščini so se Rusi in Američani mrzlično posve- tovali, kaj storiti; ameriški delegat se ni sestal le s svojim ruskim kolegom Fedorenkom in sovjetskim veleposlani- kom v ZDA Dobrininom, marveč tudi z zunanjim mini- strom ZSSR Gromikom. Vse kaže, da so se načelno spora- zumeli, naj bi arabske države končale vojno stanje z Izra- elom, ki traja že 19 let. To naj bi bilo po ameriškem mne- nju osnova za razgovore o umiku izraelskih čet. # Alžirija, ki med arabskimi državami zastopa naj- bolj nepopustljiva stališča (je pač 2.000 kilometrov od frontne linije), je že izjavila, da ni govora o tem, da bi Arabci ukinili vojno stanje z Izraelolm. Tudi predsednik ZAB Naser je v govoru ob narodnem prazniku dejal, da bo Egipt »nadaljeval boj na vseh frontah in z vsemi sila- mi«. % Tudi v odnosih med arabskimi državami ni vse tako, kot bi moralo biti. še vedno ni jasno, ali bo prišlo do sestanka šefov vseh arabskih držav ali ne. Jordanski kralj Husein se zavzema za tak sestanek, ki naj bi bil v Kartumu (sudanska vlada je zapravila že veliko denarja za priprave na ta sestanek in zato vztraja, naj se skliče čim- prej in to v Kartumu), tunizijski predsednik Burgiba pa je nedvoumno povedal, da se ga ne bo udeležil, ker da bo prišlo od »prepirov namesto do sloge.« Iz Jemena pa pri- hajajo poročila, da so se znova vneli boji med jemenskimi republikanci in egiptovskimi četami na en strani, ter je- menskimi monarhisti na drugi strani; le-ti imajo za zavez- nika Saudijsko Arabijo; ta je poleg Kuvajta glavni proiz- vajalec nafte na Srednjem vzhodu in ima torej v svojih rokah glavno »orožie«, na katerem gradi Naser, to je nafto. 9 Nepričakovano so se zapletle zadeve tudi v Indo- neziji. V začetku prejšnjega tedna je vojska aretirala ne- kaj deset vidnih ljudi pod obtožbo, da so pripravljali zaro- to, ki naj bi znova pripeljala na oblast Sukama, bivšega predsednika, ki sicer še vedno nosi naziv, je pa brez vsake oblasti. Nekaj dni zatem je uradna agencija Antara spo- ročila- »da v vojski vre«, študenti na ulicah pa so bučno demonstrirali in zahtevali, naj general Suharto, ki je tre- nutno resnični gospodar v Indoneziji, začne »sveto vojno proti komunizmu<(. V tej zvezi je prišlo že do prvega mer- jenja sil med Suhartom in pritiskom skrajne desnice: Suharto je imenoval za predstavnika Indonezije v OZN Ruslana Abdulganija, desnica pa je zahtevala, naj imeno- vanje prekliče, ker da je Abdulgani Sukarnov pristaš; Su- harto je odrezavo zavrnil njihove pripombe češ, edino jaz sem pristojen za imenovanje in edino jaz prevzamem od- govornost zanje. Skratka, pokazal je, da ne misli popustiti priti.sku skrajne desnice. Za kako dolgo, bomo videli. 9 Pri naših sosedih Romunih so sredi globokih no- tranjih sprememb. Generakii sekretar romunske komuni- stične partije Ceaasescu je pred najvišjimi partijskimi' lavci obtožil romunsko ^'amostno službo »siguranzo«,' je zlorabljala svoj položaj in kršila socialistično zako tost. Kaže, da pripravljajo vrsto ukrepov za demokrati cijo notranjepolitičnega življenja. Vzporedno s tem pa Bukarešta v ospredju zanimanja tudi zaradi razvoja si jih zunanjepolitičnih pogledov. Večkrat smo že omenili^ je kriza na Srednjem vzhodu zavzela čisto svoje stali-** romunski premier Maurer se je v Washingtonu pogova'? z Johnsonom, potem pa je odletel v Peking. To mu jf^ Ameriki prineslo veljavo državnika, ki ima hkrati odnose i z Moskvo i s Pekingom«. Vsi z velikim zani-"^ njem pričakujejo zasedanje romunske velike skupščij* kjer bo z najvišjega mesta, tako menijo tuji opazova^ pojasnjena romunska zunanja politika. Moskovska Pr^^ je v članku, posvečenem prihodnjemu zasedanju roniun-' velike skupščine posredno očitala Romunom, »da razbiJ*^ socialistično enotnost« in zapisala, da se »imperialisti ^' dijo, zasejati med socialističnimi državami nacionalist"' čustva.« 0 »Afera Combe« je doživela svoj pravni konec: alJ^ sko vrhovno sodišče je odločilo, da se čombeja lahko roči kongoški vladi, ker ne gre samo za politične zloC' ki mu jih očitajo v Kongu, marveč tudi za navadni kn^ nal. Combeju so dovolili, da se je branil. In kaj je P^^^ dal prosluli »predsednik Katange« in morilec Lumui^ Nič več in nič manj kot to, da je »žrtev ameriške o^^'^; valne službe CIA, ki ga hoče spraviti v roke Mobut ^ predsedniku demokratične republike Kongo«. Kje vs«^ ne čutijo prsti CIA? Dekret o izročitvi Combeja kongo^ oblastem mora podpisati še predsednik Alžirije BumeO' ZUNANJA POLOIKA^ .■.v..,..v.-.-v.v.v...v...v................. . , v, , - ■ ■ i. ..... II 14 TSDm». — YEmmK JOSIP JURČIČ 14 DESETI BRAT Po senožeti je že jela trava odganjati in zeleneti; trobentice in zvončki v obleki nedolžnosti so tu in tam pripičili iz mehkih tal; tam v zabrežju, v osoji, je ležal še zadnji sneg pol komolca na debelo. »Ve lepe prilike upa i>olne, vesele in neskrbno srečne mladosti,« je mi- slil Kvas — »v vsi stvamikovi krasoti ste razcvele in slana ene noči vas lehko oveneli, vam lepoto in življe- nje obenem pogoltne. Tako je tudi z menoj!« Ko pride na vrh hriba in se zavije okoli prvega grmičja, zagleda svoj oreh in svojo klopco in na klopci — noga mu nehote zastane, prijetna čut mu vse ude spreleti, oko se zbistri in lice zardi od veselja — na klopci vidi sedeti Manico s knjižico v rokah. Tiho po prstih se ji od zadaj približa in na lahko položi roko na njeno ramo. Deklica se zgane, obrne in ljubo oko se sreča z očesom. »Ti jKJrednež, ah ne moreš drugače priti? Ali me moraš tako ustrašiti?« ga je kregala deklica,- pa mehki ljubeznivi glas in smehljaj je pričal, da so te besede vse pred kakor nevolja. »Samo zato sem te ustrašil, da bi bila malo huda, ker vem, da ti to prav dobro pristoji,« odgovori Lovre, se usede zraven nje in jo prime za roko. »čudna navada je to, svojo ljubezen skazovati! — Zdaj mi pa najprvo povedi, kje si bil, potlej te bom šele dalje karala. — Stoj, popred še poglej, kje je Bal- ček, z menoj je gori prišel in doli po rebri leta.« Lovre pogleda za dečkom in vidi, da daleč doli v dchni sedi in nekaj veže. Usede se zopet k njej in pravi: »V vasi sem bil na ženitovanju. 2kiaj pa povedi, kar ti je na srcu; oštevaj me, kolikor hočeš, zakaj če me kregaš, te imam najrajši, menda zato, ker vidim, da me ne znaš in ne moreš.« »Če je pa tako, naj ti prizanesem, dasiravno nisem bila nič kaj vesela, ker te nisem dobila tukaj, kjer si sicer vedno, kadar te ni doma. Prizanašam ti to malo- marnost tolikanj —« »Nikar me ne žali, Manica —« prosi Lovre. »Daj mi besedo izg^)voriti! Pravim tolikanj rajši, ker vem, da si bil tačas med srečnimi ljudmi — srečen in vesel.« »Ne, nisem bil in zato sem šel sem. Tukaj sem šele srečen, da tebe vidim.« »To tako na ušesa bije kakor kak poklon.« »Pusti šalo z nemar, i>omeniva se kaj resnobnega. — Z Marijanom sem govoril. Vprašal me je, zakaj se ga tako ogibljem m —« »To te tudi jaz vprašam, dasiravno vem, kaj mi boš odgovoril. Sicer pa sva se že o tej reči, menim, zado- sti zmenila, zato nikar ne govoriva o njem. Imam te za prepametnega, da bi si zavoljo tega glavo belil. Kar sem ti že dostikrat pravila, to ti potrjujem še zdaj, naj ti bo dovolj. Mislim, da si me dovolj spoznal, ali vsaj že- lim, da bi me bil, da mi priznavaš toliko trdne volje, kolikor mi je bo v najinih okolnostih potreba.« »Da, predraga Manica! Spoznal sem te, vem, da tvo- jega srca jaz še vreden nisem,« — reče Lovre in živeje stisne njeno roko. »V svoji lastni pravdi človek ni pravičen sodnik. Zato le meni prepusti razsojo, ali si vreden ali nisi. Kaj meniš, da jaz sebe in svoje srce tako malo čislam in cenim, da bi ga bila dala človeku, ki ga ne bi bil v den? Tebi sem ga dala, želela bi ti boljše deklice \' kor sem jaz, ravno ker vem, da je zaslužiš.« ' ^ »Druge bi mi želela? Za tako željo se ti ne bom n; dobro zahvalil, če je še kje blažje bitje od tebe, tjv bi zame preblago, ne mogel bi ga razumeti in ra\.jj'; zato ne ljubiti če mi hočeš dobro, želi mi samo sebi' druge ne maram, tudi ne, ko bi mi jo ti izbrala in 2' trdila, da je boljša ko ti.« ' »Ne, do take idealne ljubezni se ne morem n,- vzdigniti,« reče smehljaje se Manica. »Ne vem, ali ' me napak razumel, ali sem jaz napačno govorila, hote'^ sem samo reči, da si želim boljših lastnosti, da bi bila še bolj vredna.« »Ali kaj, če te ravno jaz nesrečno storim, če —« »Tega ne smeš!« mu smeje se seže Manica v bes^ do. — »Kaj ti na misel pride! In še ne bojiš se kj. enakega naravnost iz oči v oči povedati! še dve taki, ^ bi se bilo bati, da vere vate ne izgubim.« »Nikar me ne razumej ravno narobe, ali mi vsa' prizanašaj s svojo nagajivostjo tako dolgo, da izgov^l rim. Jaz sem dejal: kako se me boš potlej spominjala kadar boš videla, da sem jaz kriv, da si morda nesreč! na, kadar ti morda jaz ne bom mogel pomagati in sanu ne, kadar ti bodo starši očitali, da si se tako spoza. bila in si govorila s človekom, ki —« »Naj bo dovolj tega tvojega črnogledega naštevanja Odgovorim ti le to, da jaz ne bom nikdar nesrečna Tudi ko bi se res zgodilo, da bi oče ne dovolil, tudi, tebe ne bom imela, ne bom nesrečna — razumej me prav —, zakaj spomin na tebe mi bo ix>tem tako drag, kakor si mi ti zdaj. Starši moji mi res lehko kaj do- volijo ali ne dovolijo, siliti pa me ne morejo v nobeno reč in me ne bodo. Sicer pa ti mojega očeta še malo poznaš, če si vedno najhujše reči o njem domišljaš. Jaz mislim, da bi boljšega očeta ne mogla imeti. Gotovo ne želi on meni in tebi drugega ko srečo in zato se kdaj ne bo tako ustavljal mojim prošnjam. To se ve, da zdaj mora najino znanje ostati skrivnost, oč« in mati bi me ne sodili prav, ker mene in tebe premalo po2wiajo. Pa kadar čez majhno let prideš zopet na Slemenice in te bomo že za dr. Kvasa klicali, potlej smeš brez skrbi pred svet stopiti, najprej pa pred mo- jega očeta, ki so premoder mož, da bd človeka sodili le po 'premoženju in ne po poštenju m notranji pra- vi ceni.« »Jeiz bi te v zvezde vkoval in poslušal do zadnjega dne. Tako me utolaži tvoja beseda, da se bom res za vselej skesal m te nikdar za zamero prosil, da sem ti svoje srce razodel. Govori mi še dalje, jaz bi te naj- rajši poslušal.« »Le čakaj, saj nisem še pri kraju. Ce me res tako rad poslušaš, preljubi moj Lovre, naj se te pa tudi moja beseda toliko prime, da se boš ravnal po nji. že večkrat sem te opominjala očitno in skrivaj, da ne bodi tako otcšen.« »To je v moji naturi.« »2e dobro. Jaz sem tudi take nature. Ali tebe sem svarila le, da ne imej vedno takih otožnih, kakor sem popred rekla, črnogledih domišljij o najini prihodno- sti. Čemu to? Samo zadovoljnost človeku kale, i>oma- gajo mu nič. Da se nisi poboljšal, priča to, da si otodi spet začed o tem govoriti. Glej, danes je vesel dan, vse je vedro in svetlo, razvedri se še ti. Za jutri in za po- zneje bo že Bog skrbel. Jaz vanj zaupam in ti moraš tudi. Ljudje so samo po podobi božji ustvarjeni, in ven- dar so nekateri dobrega srca, koliko dober mora šele Bog biti. Torej dobrih ljudi ne bo zapustil. Jaz molim vsak dan za tvojo srečo in nikdar me ne obhajajo take misli, kakor ven in ven trpinčijo tebe.« »Moraš mi oprostiti, kar se poboljšati ne da.« »To bi jaz hotela vprašati, če se res ne da. Shake- speare sicer nekje pravi, da sta zaljubljenost in mo- drost dve sestri, ki se zlasti pri moških nikdar ne uje- mata, temveč sta v vednem razprtju, kjer je ena, druge ni. Ali čeravno jaz tudi spoamavam, da je ta mož svet in človeka poznal, vendar nimam take vere nanj, da bi menila: vse, kar je on dejal, je brez izjemkov gola re- snica človek ima srce, ima pa tudi um.« »Ko bi bila ti na mojem mestu, ljuba moja, trdila bi, da je mož resnico govoril skozi in skozi. Spoznala bi, da se mora um le predostikrat vdati srcu, da člo- vek takih reči želi, katere mu mn postavlja pred oči kakor nemogoče.« »Kakor ti govoriš, nisi vreden drugega, kakor da bi te malo ozmerjala. Jaz pa pravim, da blago srce v svojih željah manjkrat zaide kakor oster raziun. To tudi menda ni posebno pridno, če človek vedno misli in misli. Razum, če predaleč zaide in napačna pota naj- de, pripravi človeka ob vsako vero. Ne veruje na Boga, ne sam na sebe, niti da so Se dobri ljudje na svetu. In da bi naravnost povem, za tebe sem se tudi bala, dafl bi tako zašel.« »Prav vesel sem, da praviš: sem se bala, zakaj to dokazuje, da se adaj več ne bojiš. Pa tudi prav gm riš. Ti si moj angel varuh. Kadar jaz ne bom molil boš ti zame, in ko bi že vsemu svetu ne zaupal, ko h mislil, da so sami goljufi, tatovi, lažnivci, da drug dnj gega p^iarl, kar je ljudi na svetu: nate bom imel m'< rom vero.« »Premalo mi obljubljaš. Pa ne govoriva več o tem Nekaj drugega bi ti rada povedala. Ali je bil doli v vaa Martinek, deseti brat?« »To se ve, da je bil! Zakaj pa to vprašaš?« »Jaz sama ne vem. Nekaj čuden se mi ta človek z& m jaz menim, da ni to, kar se na oči vidi. Jaz sem gi že videla, ko je bral, vem, da raziune tudi nemški zik, vem, da hodi v Polesek in da se nekaj skrivnosti« obnaša, kadar meni, da ga nihče ne vidi. Vse to pa a taji. Videla sem že, da ae veliko peča zate. To mi ps da ti po pravici povem, nič ni po volji, dasi ga imai sama rada, kadar pride ▼ grad. Povem ti tedaj, da s ga ogiblji.« »Lastnim svojim načelom nisi zvesta. Veliš mi t« nekaj, kar ni vredno, da bi človek v misel vzel. Maii mi je berač! On je edini, ki ve, kar bi midva sama im la vedeti, najino ljubezen, predraga moja! Ne smem K mu tedaj zameriti, če nočem, da bi me izdal in bi t( potem morda nikdar ne imel prilike tako gledati in po slušati ko zdaj. Samo enega človeka se mi je bati ii ta je M a r i j a n !« Ji »Pozabil si že, kaj sva popred govorila!« m Po L L Idriessu BRODOLOMCA NA KORALNEM MORJU Riše Miha Alič 26. Jakec je zastokal od bolečine, ko je pes, ma- haje z repom, skočil nanj, da bi mu v pozdrav obliznil nos. John je z rahlim udarcem odrinil psa. Jakec pa se je oziral naokrog, čudno srečen in poln upanja. Sexton mu je mignil, naj po- gleda h kočam. Jakcu se je stemnilo pred oč- mi... Tam so ležali vsi drugi sopotniki. Mrtvi. Sedh ^41 k Cieorge DOlv.fu. »Se je kdo rešil?« je vprašal Jakec. »Samo midva z Bilom« je vzdihnil George. »In mati?« »Iztrgali smo ji Bila iz naročja« Začel je ih- teti. Topel gobček se je dotaknil Jakčeve ranjene roke. »Ubogi stari Portland!« je i^ašepeta! deček. »Da,« je rekel George z brezbarvnim glasom, »skakal jim je /a vrat, ko so nas napadali. Pa so ga z gorjačo — vendar ne tako močno kot ljudi.« Otroci domačinov so jih radovedno opazovali. Zavijali so oči in vreščali, toda brž potihnili, ko je Portland zarenčal nanje. Mali Bil je jokal. Ko ga je ženska spustila, je hlipaje stekel k Jak- cu.