Naši kmetje se pripravljajo
na kmečkozborske volitve
Kmetje tudi v času političnega mrtvila ne poznajo počitnic. V Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK) so pohiteli in kot drugi med frakcijami v Koroški kmetijski zbornici že prejšnji teden predstavili svoje glavne kandidate. Pogovor s predstavniki medijev so opravili na »visokem nivoju«, v Novem Selu pri Stanku Adlassni-gu, pd. Petriču nad Kotmaro vasjo. Tudi interes novinarjev je bil dober. Vsaj tak naj bi bil tudi volilni uspeh!
Glavna kandidata za kmečkozborske volitve sta spet dosedanja svetnika dipl. inž. Stefan Domej in Janko Zwitter, na tretjem mestu pa je predstavnica kmetic Iva Müller. Nosilec kandidatne liste Štefan Domej, pd Zgonc iz Rinkol, (rejec pujskov in poljedelec ter občinski odbornik v Pliberku) je ob tem poročal o dosedanjem delu v kmetijski zbornici in zastopanje južnokoroških kmetov ocenil za uspešno. Svetniki SKJ bodo po njegovih besedah tudi v prihodnje konstruktivna opozicija v zbornici, področje njihovega dela pa narekuje čas, ki s svojimi problemi za kmete ni najbolj ugoden.
Prav zato se skupnost prizadeva za uveljavljanje alternativ, ki naj bi kmetom pomagale iz težkega položaja in jim nakazale pozitivne perspektive za obstoj in razvoj. Splošni program SKJ je spre-
jemljiv prav za vse koroške kmete, dodatno pa se skupnost zavzema še za specifične probleme slovenskih kmetov, vključno za enakopravnost njihovega jezika in kulture.
Janko Zwitter, pd. Abujč iz Zahomca, podžupan občine Straja vas, se kot kmet ukvarja z govedorejo, mlekarstvom in gozdarstvom, poleg tega pa je tudi predsednik Koroške konjerejske zveze. Na predstavitvi se je zavzel za smotrnejšo izrabo gozdov kot vira alternativne energije (sekljanci), konjerejo je ocenil za perspektivni vir dohodkov kmetov, po njegovem mnenju bi bilo treba kmetom priznati večji pomen pri ohranjevanju zdravega okolja, Skupnost južnokoroških kmetov pa je po svojem programu sprejemljiva in voljiva za vseh 35.000 kmetov na Koroškem.
Simpatična Iva Müller, pd. Šulno-va, je sicer rojena Šentjakobčanka, živi pa v Vogrčah. Poleg podpiranja treh vogalov v družini s tremi otroki se z možem ukvarjata s pridelovanjem oljnic in proizvodnjo sončničnega, bučnega in ričkovega olja. Tega je stekleničenega tudi predstavila. Poleg za to alternativno dejavnost pa se je zavzela tudi za boljše svetovanje in izobraževanje kmetov in še posebej kmetic.
Programske linije Skupnosti južnokoroških kmetov so jasne, usmerjene so v bodočnost in niso le predvolilna vaba, obsegajo pa program na agrarnopolitičnem področju, zahteve po ustreznem interesnem zastopstvu in na področju socialne politike. V predvolilnem času ga bodo kandidati podrobneje predstavili svojim volilcem.
Jože Rovšek
Janko Zwitter, Iva Müller in Štefan Domej, glavni kandidati SJK
Uničenje srbskega orožja
Potem ko so mednarodne mirovne sile na področju bosanske Republike Srbske pred dobrimi štirinajstimi dnevi odkrile večje skladišče nelegalnega orožja, so se odnosi med Iforjem in srbskim vodstvom na Palah zaostrili do take mere, da je poveljstvo Iforja razglasilo stanje največje pripravljenosti. Srbi najprej niso dovolili pregleda skladišča, po diplomatski akciji posrednikov in celo ob prisotnosti poveljnika njihovih vojaških sil generala Mladiča pa vendarle, in komisija je odkrila kar okrog tristo ton skritih raket, min, municije in razstreliva, po nekaj dneh pa še več podobnih skladišč, v katerih je
bilo po približnih ocenah skupno kar okrog tri tisoč ton nedovoljenega orožja.Tokrat je bil Ifor odločen. Po sporazumu, sklenjenem po Daytonu na pogajanjih na Dunaju, smejo imeti vse tri nekdanje vojskujoče se strani samo dogovorjeno količino orožja. Ifor se je torej odločil za uničenje. Širše področje Margetičev pri Sokolcu, kjer je bila v opuščeni šoli skrita največja količina orožja, so zasedle njegove sile in prejšnji ponedeljek začele z uničevanjem. Prvotnega načrta, da bo le-to trajalo le dva dni, niso mogli izvesti, razvlekel se je kar na ves teden; predvsem zaradi ostrih protestov srbske-
ga vodstva na Palah, ki je akcijo ocenilo za škodljivo in pristransko proti srbski strani v BiH. Poslujoča predsednica Republike Srbske Biljana Plavšič je vodstvo mednarodnih sil opozorila, da bo poseg zelo slabo vplival na odnos srbskega prebivalstva do Iforja in celo izjavila, da mu ne more več zagotavjlati varnosti.
Kljub temu pa so Iforjeve sile svojo uničevalno akcijo v Marge-tičih izvedle, poleg tega pa tudi iz drugih nelegalnih skladišč uničile dodatnih sto ton orožja. Srbi so sicer vseskozi protestirali, vendar njihove sile akcije tokrat niso ovirale.	J. R.
SLOVENSKI
mmiTTir
If VESTNIKOV IZLET
MJU JL i Ull
50
LET
11. VESTNIKOV IZLET v Umag - hotelsko naselje Katoro - hotel KOKALJ,
od petka, II., do nedelje, 13. oktobra Cena 1.450 šil.
dodatek za enoposteljno sobo 300 šil.
Petek ■ potovanje od doma do hotela
■	kosilo
■	večerja v istrski kleti
Sobota ■ ribji piknik na izletu z ladjo Nirvana
■	večerna zabava s plesom Nedelja ■ po kosilu vračanje domov
Preverite veljavnost potnega lista! Dvignite volilne karte!
Prijavite se čimprej!
C (0 46 3) 51 43 00 in 5143 00-40
Za izboljšanje položaja manjšin!
Leto in pol po atentatu na Rome na Gradiščanskem je manjšinska govornica Zelenih Terezija Stoisič zavzela stališče do položaju manjšin v Avstriji.
Stoisičeva ugotavlja, da izrečene obljube in napovedi po atentatu do danes še niso uresničene. »Resnična manjšinska politika spoštuje razlike v jeziku in kulturi; manjšine je treba videti kot del avstrijske družbe«.
Nadalje zahteva kot znak enakopravnosti in priznanja konkretne ukrepe na področju jezika, kulture, izobraževanja in medijev vseh narodnostnih skupnosti, postavitev dvojezičnih napisov za vse manjšine in zvišanje podpor.
Zeleni med drugim zahtevajo: ■ javno priznanje Avstrije k ohranitvi in pospeševanju jezikovne in kulturne raznolikosti v obliki ustavnega določila; ■ večjezični izobraževalni sistem od otroškega varstva do mature v vseh dvojezičnih regijah Avstrije; ■ razširitev oddaj v radiu in televiziji v vseh manjšinskih jezikih; ■ izboljšanje struktur in pospeševalnih ukrepov na področju gospodarstva s posebnim poudarkom na regionalnosti, kulturnih in jezikovnih posebnostih; ■ podporo izobraževalnim in kulturnim ustanovam, ki se zavzemajo za sožitje med manjšino in večino; ■ velikodušno podporo vseh kulturnih, literarnih in znanstvenih dejavnosti; ■ informiranje dijakov na šolah o desnem ekstremizmu in sovraštvu proti majšinam.
SOCIALDEMOKRATI
Med strankami nič novega
Klubski predsednik Ambrozy in predsednica DESK »Narodnosti v SPÖ« Ana Blatnik sta na skupni tiskovni konferenci javnost obvestila o dejstvu, ki ga že pozna: v zvezi z zastopstvom ali vsaj prisotnostjo Slovencev v deželnem zboru nič novega. Socialdemokrati so predlagali vključitev v strokovne odbore, to pa naj bi bila oseba (ali morda celo dve) iz sosveta, predsednik in/ali podpredsednik^). Za to potezo bi bilo treba z dvotretjinsko večino spremeniti samo poslovnik deželnega zbora, a svobodnjaki in ljudska stranka so bili proti, čeprav je slednja menda na predhodnih pogovorih še signalizirala pripravljenost za tako rešitev zahtev.
Svobodnjaki propagirajo znižanje klavzule za mandat v deželnem zboru na pet odstotkov, kar bi sicer pomenilo možnost vstopa za manjše stranke, za Enotno listo pa je seveda ta prag še vedno krepko previsok (pri zadnjih dežel-nozborskih volitvah je dosegla pribl. 0,9 odstotka).
Dr. Ambrozy je sicer izjavil, da šteje zastopstvo Slovencev v DZ za »potrebno in pravilno«, prag 5 odstotkov pa bi pomenil, da je treba biti realist in da je potrebno iskati druge rešitve. SPÖ da se bo na vsak način še naprej trudila za model svetovalca v odborih (Auskunftspersonenmodell). Tako zastopstvo da bi bil prvi korak, vizija pa
da ostaja integracijski model, ki sovpada tudi z evropskim modelom večjezičnosti.
Ana Blatnik je vodila pogovore tudi s svobodnjaško stranko, ki je predlagala za svetovalni organ nekakšen »koroški sosvet«. Kaj več od tega predloga od F ni prišlo, vendar sosvet že imamo - deluje sicer predvsem na zvezni ravni, a zato ni nič manj koroški.
Na vprašanje novinarja, ali bo SPÖ na prihodnjih volitvah uresničila integracijski model in postavila Blatnikovo na iz-gledno mesto, je Ambrozy odgovoril izmikajoče, češ da je za takšne izjave še veliko prezgodaj in da se bodo v stranki o tem še naprej pogovarjali. Vizije so sicer lepa stvar in brez njih v političnem življenju ne gre, a niso same sebi namen. Kar imenujejo nekateri vizija, se lahko imenuje tudi poceni vaba, ki jo Slovenci poznajo/ poznamo že do potankosti. Ne smemo sicer prezreti dejstva, da ima socialdemokratska stranka še največ posluha za naše zahteve in da so posamezni uspehi v občinah nastali predvsem z njeno podporo. Toda vizije imajo smisel samo, če jih je mogoče tudi uresničiti. Drugače se ne imenujejo vizije, pač pa pravljice.
Sonja Wakounig
NAGRADA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Decembra tretja podelitev
10. decembra 1948 je generalna skupščina OZN sprejela izjavo o človekovih pravicah, ki je pomembna osnova za vsa prizadevanja za njihove uresničitve.
Vsako leto 10. decembra se države in razne organizacije spomnijo na ta pomemben sklep z dnevom človekovih pravic.
Na Koroškem je amnesty international (ai) leta 1992 prvič pozvala na koroške dneve za človekove pravice. Tako je preko njenih meja opozorila na pomen in spoštovanje v lastni domovini in s tem pomagala pri utrjevanju človečanske zavesti.
Leta 1993 je na pobudo predstavnikov evangeličanske, starokatoliške in katoliške cerkve ter zastopnikov deželno-zborskih strank prišlo do ustanovitve sosveta za človekove pravice na Koroškem. Njegov velik cilj je bila ustanovitev fonda za podelitev koroške nagrade. Na predlog v sosvetu zastopanih deželnozborskih poslancev je deželna vlada soglasno sklenila podeliti tako nagrado. In res, leta 1994 sta si nagrado v višini 100.000 šilingov delila Karl-Heinz Birk-hold, strokovnjak za begunska vprašanja iz Beljaka, in celovška hiša za žene; leta 1995 je
bila nagrada spet deljena med Karlom Heinzom iz oddelka policije za vprašanja tujcev in slušno prizadetimi iz Koroške. Letos, 7. decembra, pa bodo nagrado za človekove pravice podelili že tretjič.
Predlogi za osebe, organizacije in društva, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic oziroma proti kršenju le-teh, so mogoči do 1. novembra pri uradu deželne vlade (mag.
Karpf). Predlagane osebe ali društva morajo delovati na Koroškem, pri tujih osebah (ne-korošcih) pa je pomembno, da je njihovo delovanje namenjeno Koroški.
Šestčlanska žirija, ki jo sestavljajo predsednik dipl. inž. Helmut Schmid (ai), stolni župnik msgr. mag. Michael Rauter (katoliška cerkev), župnik mag. Lutz Lehmann (evangeličanska cerkev), deželnozborski poslanki mag. Christina Herbrich (VP) in Dietlinde Kreutzer (FP) in poslanec dr. Peter Kaiser (SP) bo po 1. novembru na osnovi predlogov izbrala letošnjega nagrajenca/nagrajenko (društvo ali skupino).
Predstavniki sosveta za človekove pravice so na tiskovni konferenci povedali, da skušajo na ta način opozoriti javnost na kršenja človekovih pravic oziroma na diskriminacijo na vseh področjih družbenega življenja, ki sega od nasilja do otrok, žensk, moških, v družini, mržnje do beguncev in tujcev, telesno, duhovno in duševno prizadetih, šikaniranja športnih in kulturnih delavcev/delavk na mejnih prehodih, nečloveškega ravnanja varnostnih organov nasproti ljudem, ki so v priporu itd.
PREDAVANJE NA RADIŠAH
Evropski parlament -pomembna ustanova
Z veliko pozornostjo so v raznih južnokoroških krajih sledili predavanjem mag. Bojana Šnabla na temo »Evropski parlament«. Predavatelj je zainteresiranim govoril o delovanju Evropskega parlamenta - o živahnem delu v pododborih, frakcijah in interparlamentamih delegacijah - in v ostalih politično pomembnih ustanovah kot je to Evropska komisija in Evropski svet. Namen teh predavanj je bil neposredno sezna-
niti ljudi o možnostih sodelovanja, o delu tega pomembnega političnega instrumenta nasploh. Po informativno-strokov-nem delu pa so udeleženci postavili številna vprašanja -med drugim v zvezi s pospeševalnimi ukrepi EU za manjšine, volitvami v Evropski parlament, nalogami in delom koroškega regionalnega biroja v Bruslju ter o možnostih vplivanja avstrijskih poslancev v Evropskem parlamentu. M. Š.
PARADRŽAVA PADANIJA
Bossi zahteva odcepitev
Italijansko politično javnost že kar nekaj časa pretresajo separatistične izjave liderja politične stranke Severna liga Umber-ta Bossija. Že ob ustanovitvi stranke pred nekakimi štirimi leti je s svojimi političimi izjavami nakazal njeno smer v čimvečjo samostojnost razvitega severa in upravno ločitev od siromašnega juga. Teh tendenc v času koalicijske povezanosti v Berlusconijevi vladi ni napenjal, vendar je bil že tedaj nezanesljiv partner. V zadnjih mesecih, ko je na vladi levosredinska »Oljka« s premieram Romanom Prodijem in ko so nekdanje koalicijske stranke šle vsaksebi, pa se ponovno oglaša s separatističnimi zahtevami. Med drugim je za 15. september napovedal veliko zborovanje članov in simpatizerjev njegove stranke ob bregovih reke Pad in razglasitev samostojnosti Padanije, kakor naj bi se imenovala nova država. Na zborovanje je povabil tudi vodje drugih italijanskih strank in rimsko vlado, da bi se dogovorili o bodoči ureditvi in sodelovanju obeh držav.
Rim je kar precej dolgo molčal, pravzaprav je bil v zadregi, kako ustrezno reagirati na Bos-sijeve drzne izjave. Toda Bossi ne ostaja samo pri svojih raz-družitvenih zahtevah. Vse bolj tudi grozi in žali državne ustanove. Napovedal je ustanovitev avtonomnega sindikata Padanije in obstoječe sindikalne federacije imenoval rasistična drhal. Nadalje med drugim tudi odreka pristojnost sodišča v Bergamu, češ da to ni sodišče Padanije. Najbolj ostro pa se zaletava v stranko Gianfranca Finnija in jo zmerja z zločinsko fašistično stranko. Sodišča v Bergamu, .Tolmeču in Brescii so proti Bossiju začele kazensko preiskavo, vendar ga zaenkrat varuje poslanska imuniteta, zato naj bi odbor poslanske zbornice v Rimu o njenem odvzemu razpravljal že v začetku septembra.
Iz Rima se je v tej zadevi v zadnjih dneh oglasil tudi premier Prodi in Bossijeve zahteve označil za protiustavno delovanje proti ozemeljski celovitosti Italije.
J. R.
RAZSTAVA O ZLOČINIH WEHRMACHTA 1941-1944
Začeti kritičen in stvaren dialog!
Od 6. septembra do 6. oktobra bo v Celovcu, v razstavni hiši Ritter (blizu veleblagovnice KIKA ob Velikovški cesti) na ogled razstava »Vernichtungskrieg. Verbrechen der Wehrmacht 1941 bis 1944«, ki že sedaj buri duhove nekaterih »krogov« na Koroškem. Razstava je nastala v okviru projekta »V obličju našega stoletja« pod vodstvom dr. Bemda Greinerja in dr. Jana Philippa Reemtsme z Inštituta za socialne raziskave v Hamburgu. V Nemčiji, Avstriji in tudi v drugih evropskih državah je sprožila veliko diskusij in medijskega zanimanja. Do junija tega leta jo je v številnih nemških mestih in v Avstriji (Dunaj in Innsbruck) obiskalo približno 100.000 ljudi.
Mag. Andrea Lauritsch iz Beljaka, ki je koordinatorka tega projekta na Koroškem, je v pogovoru za Slovenski vestnik o pripravah in nastanku tega edinstvenega in za Koroško pomembnega projekta povedala naslednje:
»Spomladi letos so se nekateri posamezniki iz Koroške in z Dunaja v Hamburgu pozanimali o možnostih, da ta potujoča razstava pride tudi na Koroško. Eden od njih je večkrat pisal v Hamburg in prosil, da bi to razstavo pokazali tudi na Koroškem. V začetku maja je prejel telefonsko sporočilo, da je neko nemško mesto, ki se je zanimalo za to razstavo izpadlo. Po tem nepredvidenem naključju seje uresničila želja, da bo ta razstava tudi na Koroškem.
Oseba, ki noče biti omenjena, se je po podijski diskusiji v študijskem gledališču v Beljaku
Zgovorna slika iz razstavnega kataloga
Mag. Andrea Lauritsch
obrnila name in me vprašala, ali sem pripravljena sodelovati pri pripravi razstave o vvehr-machtu (razstava in spremljajoč program). Rade volje sem privolila v sodelovanje, saj se čutim za kaj takega sposobno, ker se že nekaj let ukvarjam oziroma raziskujem regionalno zgodovino s poudarkom na obdobju med leti 1938 in 1945. Poleg mene pa pri tem projektu sodeluje še cela vrsta ljudi«.
Ali pričakujete vročo jesen, saj veste, da je na Koroškem in tudi v drugih avstrijskih deželah še precej »včerajšnji-kov«? So pa tudi ljudje, ki so zelo odprti in kritični. Obstaja v zvezi z razstavo možnost premagovanja tabujev?
»Ta razstava mora razburjati, kajti 19 milijonov moških je bilo prisilno vpoklicanih v Wehrmacht; razstavo so in bodo pokazali v tistih državah, kjer so enote wehrmachta tudi delovale. Razburjenje je verjetno tako veliko zato, ker so prizadeti še živeči pripadniki wehrmachta tudi na Koroškem. O-srednji poudarek te razstave pa je, da niso bili vsi pripadniki wehrmachta tudi zločinci, ampak da so bili zločini del stvarnosti v vojnem dogajanju. O tem se je treba odkrito pogovoriti, brez pavšaliranja in generaliziranja. Obiskovalci oziroma zainteresirano občinstvo bo
imelo tudi priložnost o tej problematiki več izvedeti v okviru obširnega spremljajočega programa. Na sporedu bodo mednarodni znanstveni simpozij na razstavno temo (5. in 6. oktober), predavanja, diskusije, filmi, branja, umetniški program in še več«.
Kaj pa je Vaša želja oziroma cilj v zvezi z razstavo? »Moj in cilj vseh sodelavcev pri tem projektu je odprta razprava o tej neslavni točki v naši polpretekli zgodovini ter v tej zvezi premagovanje tabujev. Pomembno je, da se pri tem upoštevajo regionalne povezave. Kot znanstvenica moram ugotoviti, da dežela Koroška ravno velikodušno ne podpira raziskovanja obdobja med leti 1938 in 1945, pravzaprav pogrešam vsakršno pripravljenost podpore. To kar je bilo storjeno v zadnjih dveh letih (Ljubelj,
Beljak - Sinti in odpor) je nastalo na osnovi zasebnih iniciativ in z minimalno podporo javnih sredstev.
Razstava o wehrmachtu ne izziva generacijskega konflikta, kajti starejši generaciji pripadajo ljudje, ki so bili žrtve nacionalsocialističnega režima in te je treba spoštovati in jih ne še naprej označevati za »sovražnike Koroške«. Ti so v resnici opominjevalci in patrioti. Razstava naj prikaže mlajši generaciji predvsem stvarnost vojne. Poveličanje, ki se dogaja na srečanjih nekdanjih vojakov wehrmachta (Ulrichsberg, Kriva Vrba...) je nevarno.
Lahko povem še to, da je za varnost razstave in obiskovalcev poskrblejno. Zelo me veseli, da je predsednik Socialdemokratske stranke in nam. dež. glavarja dr. Michael Ausser-winkler izjavil, da se bo pridružil slavnostnemu komiteju in upam, da se bo pridružil tudi deželni glavar Zematto«.
Otvoritev razstave bo v četrtek, 5. septembra, ob 19. uri domu umetnikov v Celovcu.
Otvoritveni govor bo imela pisateljica in zgodovinarka Elisabeth Reichart iz Zgornje Avstrije, avtorica romana »Februarschatten«, ki opisuje tako imenovano Hasenjagd (lov na ljudi) v Mtihlviertlu pred koncem vojne. Nadalje bodo ob razstavi govorili še Hannes Heer (Hamburg), dr. Walter Manoschek (Dunaj) in drugi.
Razstava bo na ogled do 6. oktobra vsak dan od 10. do 20. ure.
Več o razstavi in spremljajočem programu v prihodnjih številkah SV.
Mirko Štukelj
ČRNA NA KOROŠKEM
Srečanje pri Najbrževem v Podpeci
Borca z obeh strani meje - Lipej Kolenik in Mitja Šipek
Srečanja koroških partizanov minulo nedeljo v Podjuni pri Črni na Koroškem se je udeležilo veliko rednih in pridruženih članov borčevskih organizacij iz slovenske in zamejske Koroške.
Potekalo je pri kmetiji Naj-brževo, kjer sta bila leta 1944 v sovražnikovi zasedi ubita komandant 3. bataljona Vzhodno-koroškega odreda, doma iz Šmarjete pri Pliberku, Franc Visočnik - Falent in njegov kurir Klančnik, tu pa soju tovariši tudi pokopali. O tem tragičnem dogodku je udeležence spominskega srečanja podrobno seznanil namestnik padlega komandanta Miha Petan - Bri-co, ki je spomnil, da padla partizana po polstoletni preteklosti še vedno nista prejela posthumnega priznanja. Partizanski general Lado Ambrožič - Novljan je dejal, da smo Slovenci lahko ponosni na svojo zgodovino od-
pora, kar nam svet priznava, le doma smo priča razvrednotenja zgodovine s ciljem oprati krivdo kolaboracije. Zavzel se je za
neodvisno Slovenijo, ki ne sme nadaljevati politike razprodaje nacionalne lastnine tujcem in anonimnim domačim kapitali-
stom, vračanja zemlje potomcem nekdanjih fevdalcev in podreditvi naše obrambe tujcem, saj kdor se ne brani sam, bo hlapec. Zato moramo prenehati z notranjimi spori, ki vodijo v vladavino tujcev.
Podpredsednik Zveze koroških partizanov iz Celovca Peter Kuhar je zbranim dejal, da takšnih govorov v Sloveniji primanjkuje, prav tako pa opaža pomanjkanje politične angažiranosti med udeleženci narodnoosvobodilnega odpora in s tem tudi med mladimi ljudmi. Kritičen je bil še do slabe medijske pokritosti svečanosti in zborovanj v spomin na NOB ter to položil na srce generalu Novljanu. Prav tako je opozoril, da se mora borčevska organizacija še naprej boriti za ohranitev slovenske lastnine državljanom Slovenije. Gostitelj, črnjanski župan Franc Stakne pa je zbranim občino
Črna predstavil kot kraj, ki neguje tradicije NOB in ima tudi svoj občinski praznik posvečen dogodkom iz osvobodilnega boja. Povedal je tudi, da se je občina Črna prva uprla nesmiselnemu vračanju gozdov v denacionalizacijskem postopku.
Kulturni program, prirejen času osvobodilnega boja, so izvedli domačini Zgornjemežiške doline, Godba na pihala Rudnika Mežica, nonet Črnjanski harmonikarji, KUD Prežihov Voranc, recitator Stanko Ater in Mitja Šipek z izvirnim literarnim delom, posvečenim padlemu komandantu Falentu. Mitji Šipku je ob sedemdesetletnem življenjskem jubileju kot koroškemu partizanu in kulturnemu delavcu čestital predstavnik republiške borčevske organizacije Slovenije Boris Florjančič.
Samo Šavc
PRIPRAVE NA NOVO SEZONO
Fiesa je polna gledališčnikov
Z lanskoletne gledališke delavnice člani »Mi smo Mi« pripravljajo »Evgena«
Res so pridni naši mladi gledališčniki in lutkarji. Letošnjih, zdaj že tradicionalnih delavnic v Fiesi se jih udeležuje kar 130 ali 11 skupin. Prava poplava tega malega letovišča ob slovenski obali. Poplava mladih kulturnikov, upanje našega bodočega odrskega dogajanja.
Pred nedavnim mi je nek oče dejal: »Ne, takrat pa ne morem, tisto soboto se peljem v Fieso, kjer bosta hčerki na gledaliških vajah!«. Tako nekako resno jemljejo bivanje svojih otrok v Fiesi vsi starši. In prav je tako!
Krščanska kulturna zveza je s počitniškimi igralskimi seminarji ustvarila odlične pogoje za kvalitetne sezone mladih odrskih navdušencev. Združila je koristno s prijetnim (saj otroci tudi letujejo) in mnogim skupinam omogočila uspešen start v novo sezono. Prav zaradi tega se v jesenskih in zimskih mese-
cih kar vrstijo otroške in mladinske predstave. V prihodnji sezoni jih lahko pričakujemo kar enajst. Med udeleženci so tudi mladi iz nekaterih krajev, ki so se kulturno prebudili šele
v zadnjih letih. Vsaj v slovenskem smislu! Z mladimi sistematično delajo režiserji in strokovnjaki, njihovo v Fiesi začeto delo pa se potem nadaljuje po društvih na Koroškem.
Letos mlade z Brnce vodi Matija Milčinski, pripravljajo pa otroško igro Kužek laja mi-jau, mijau, lutkarje »Pikee« z Zilje vodi Rihard Grilc, učijo pa se »Tobija«. Mladi Radišani
so posegli po Baladah Janeza Menarta pod režijskim vodstvom Marjana Bevka, Vogrčane Pepej Polesnig uči komedije Starši naprodaj, Bilčovščani bodo igrali znamenitega Obtoženega volka, z njimi pa dela simpatična Bernarda Gašperčič. Stari režiserski maček Peter Militarov »muči« Dobrolce in jim vbija v glave Antona Pom-perdona in vse Pomperdone, Milka Olip je pripeljala mlade Selane in jih zaupala Franciju Končanu za predstavo Narobe stvari v mestu Petpedi, »Gorjance« Gordana Schmidt pili za »Lažnivko«, Matija Milčinski vodi tudi šmihelske lutkarje in z njimij>ripravlja Figole, fago-le. S Smarječani bo Alenka Bole-Vrabec razvozljala uganko »Kdo je Vidku napravil srajčico«, Tine Varl pa po uspešnem lanskoletnem Emilu s celovško skupino »Mi smo Mi« pripravlja znamenito Makaro-vičkino »Sapramiško«.
Ljubitelji gledališča mladih se upravičeno že veselimo nove sezone!
Jože Rovšek
RAZSTAVA V BV-GALERIE
Tisnikarjev! znanilci smrti
V galeriji poklicnega zastopstva koroških likovnikov je bila pred dnevi odprta razstava znanega slovenjegraškega slikarja Jožeta Tisnikarja.
Ker so na ogled zgolj slike iz prejšnje, to je starejše ustvarjalne dobe, se nam torej predstavlja klasični Tisnikar: temne, z mrtvaško zono zasenčene figure, okrog njih pa krokarji, krokarji, krokarji. Torej vse primesi, značilne za likovnega samouka, kije v sklad slovenske pa tudi obče likovne umetnosti prispeval vrsto nezamenljivih in vrhunskih del.
Razstavo v Celovcu je omogočila slovenjegraška galerija pod vodstvom njenega ravnatelja Plečka, soorganizator pa je tudi slovensko-avstrijsko društ-
vo, čigar predsednik Josef Schantl je razstavo osebno odprl. Udeležili so se je tudi najvišji predstavniki mesta Celovec z županom Guggenber-gerjem, predstavniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij s podpredsednico ZSO Sonjo Wakounigovo, ter tajnikom NSKS Francem Wedeni-gom na čelu in slovenski generalni konzul Jože Jeraj.
Umetnika je številnemu občinstvu predstavil Janko Messner. V pogovoru za SV pa je Tisnikar naglasil, da se je v svojih sodobnih slikah bistveno oddaljil od temne in morbidne faze in da je ubral novo pot. Več o tem v eni od prihodnjih številk SV.
Franc Wakounig
70 let Hermana Jägra
V Škofičah je pretekli torek praznoval svojo sedemdesetletnico znani kulturnik, občinski politik in gospodarstvenik Herman Jäger. Za jubilej so mu čestitali številni prijatelji in mu za naprej zaželeli mnogo delovne vneme, predvsem pa trdnega zdravja.
Herman Jäger je imel med Slovenci v Škofičah v zadnjih desetletjih eno najpomembnejših vlog, zelo aktiven pa je tudi še sedaj. Dolga desetletja je bil vodja Enotne liste in tako tudi občinski odbornik. V zadnjih letih svojega mandata je zaradi velikega ugleda tudi pri drugih občinskih frakcijah v občinskem svetu opravljal nadzomiško funkcijo.
V narodnem življenju je bil Herman Jäger dolga leta tudi predsednik škofiškega Slovenskega prosvetnega društva
»Edinost« in zagotovo ima velike zasluge, da je društvo z gradnjo nove posojilnične stavbe nad njo dobilo primerne prostore za svojo dejavnost.
Po upokojitvi kot zidarski polir seje Herman Jäger umaknil z vodečih funkcij pri Enotni listi in prosvetnem društvu, z vso vnemo pa se je predal delu v gospodarskih ustanovah. Sedaj uspešno vodi tako škofiško posojilnico kot zadrugo. Ob svoji vsakodnevni prisotnosti je o njunem stanju vedno na tekočem, bdi nad poslovanjem, svetuje in pogosto tudi sam poprime za delo.
Pridružimo naj se željam udeležencev praznovanja. Herman Jäger naj ostane še dolga leta zdrav in dejaven med nami! «	■
Ob 29. Šuštarski nedelji, največjem tržiškem praznovanju, si bodo obiskovalci v dobrem tednu lahko ogledali kar 29 prireditev. Začele so se že pretekli petek v poletnem gledališču na griču pri svetem Jožefu, nadaljevale pa se bodo še ves ta teden in se zaključile z velikim praznikom - Šuštar-sko nedeljo - 1. septembra.
V nedeljo se bo praznovanje začelo že ob 7. uri zjutraj in bo trajalo kar ves dan. Po mestu bo postavljenih 300 stojnic, prodaja pa bo potekala tudi v trgovinah in prodajnih centrih Deteljica in BPT. Dopoldne bodo obiskovalci lahko videli razstavo modne obutve, redstavitev poštne znamke uštarska svetilka, ročno iz-
V TRŽIČU
Šuštarska nedelja
delavo čevljev, si ogledali teniški turnir, razstavo Iz zgodovine čevljarstva, od 9.30 do 11. ure bo koncert pihalnega orkestra Tržič in folklorne skupine Karavanke, športno plezalni odsek bo predstavil plezanje po zidu nasproti stolpnice, ob 11. in 16. uri bo modna revija, ob 12. uri bo pivovarna Laško brezplačno delila pivo na mostu pred Trgom svobode, za lačne bo tedaj že pečen vol ob avtobusni postaji, ob 14. uri bo show program folklornih skupin iz Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz Južne Amerike.
Velika Šuštarska veselica pa se bo začela ob 17. uri v
hali Živila v trgovskem centru BPT.
Igral bo ansambel Slovenski kvintet, gostinci bodo postregli s pravim šuštarskim kosilom, tržiškimi bržolami, volom na ražnju in drugimi dobrotami. Vstop na prireditve Šuštarske nedelje je prost, za plačano parkirnino pa prejmete šuštarsko medaljo.
Za ljubitelje motociklizma bodo v nedeljo na Ljubelju ob 70-letnici ljubeljskih dirk izvedli 3. gorski preizkus (dirko) oldtimerjev na vrh Ljubelja, kjer bodo že v petek pred tem odprli kočo. Če v tem času torej niste na dopustu nekje na morju ali pa neodložljivo zadržani, skočite preko Ljubelja in doživite Šuštarsko nedeljo!
IMENSKI VESTNIK
Pliberški jormak
29. avgust 1996 5
PLIBERK
- več kot le jormak
Jutri, v petek, se bo v Pliberku začel 603. sejem na travniku oz. jormak, kot mu pravijo domačini. Ob glasbeni spremljavi in velikem tamtamu bodo bolj ali manj znane osebnosti s političnega odra pri odprtju poudaijale pomembnost tega dogodka in potisnile Pliberk za štiri dni v središče (južno-) koroškega dogajanja, nato pa bo mesto spet zaspalo. Ali pa tudi ne?
■y'dor bo Pliberk obiskal IXpred ali po jormaku (domačini poznajo le ta dva letna časa), bo opazil, da je mesto skozi vse leto polno zanimivosti, vrednih ogleda. Nekaj teh zanimivosti vam želimo predstaviti v tej prilogi, ki jo je pripravil Joži Wutte.
Področje občine Pliberk je bilo od nekdaj zanimivo za razne narode, zato so ga že tudi kmalu poselili. Že v bronasti dobi so v okolici obstajala štiri gradišča: pri sv. Katarini nad Šmihelom, pri Bistrici, Čirkov-čah in pri Zgornjih Libučah. Kelti so gradišča še utrdili, rimski cesar Klavdij pa je leta 45 po n. š. dal tod mimo speljati cesto, ki je vodila od mesta Cil-li (danes Celje) do Virunuma (danes Celovec). V bližini današnjih Libuč je bila cestna
NEKAJ
STATISTIČNIH
PODATKOV
(po ljudskem štetju 1991) POVRŠINA: 69,69 km2 ŠTEVILO VASI: 23 ŠTEVILO PREBIVALCEV: 4.121 ŠTEVILO GOSPODINJSTEV: 1.289 OD TEGA: 336 kmetij občani s slovenskim pogovornim jezikom: 39,9% šolstvo: 6 ljudskih šol, 1 glavna šola, 1 ljudska univerza; 2 otroška vrtca (vse dvojezično; v mestu Pliberk obstaja ljudska šola s paralelnimi razredi: eden nemški, drugi dvojezičen)
zdravstvo: trije zdravniki, zobozdravnik, postaja Rdečega križa
postaja Poedicum, okoli katere je kmalu nastalo naselje s pošto, prenočišči in steklarno. (Še v srednjem veku je ta postaja rabila za mitnico.)
Od takrat dalje so se skozi stoletja v tej okolici menjavali in izpodrivali različni narodi: najprej so prišli Švabi, njim so sledili zahodni Goti, pa Huni in Vzhodni Goti, te so premagali Bavarci, nato so prišli Langobardi, pa še Avari in Slovani.
Ime Pliberk prihaja od pridelave svinca na Peci in je bilo prvič omenjeno leta 1226 v obliki »Plyburch«, mišljen pa je bil današnji pliberški grad. A že dve leti kasneje je bil poleg gradu omenjen tudi trg: Castrum et forum Plyburch.
Leta 1325 je Pliberk prejel status mesta, 1. 1393 pa mu je knez Albrecht dovolil prirediti sejem na travniku, še danes največji dogodek mesta. Leta 1424 je dobil dovoljenje za trgovanje z vinom, 1440. leta pa je bil oproščen monopola na sol.
V času turških vpadov so okrepili mestno obzidje. Kobilice, suša, kuga in več požarov so mesto v nadaljnjih stoletjih hudo prizadeli. Kljub vsemu pa je vseskozi ostalo center Podjune in Mežiške doline. Vse do 10. oktobra 1920.
Ko je tedaj prebivalstvo cone A večinsko glasovalo za Avstrijo, je to pomenilo za mesto in njegovo okolico hud udarec, saj je s tem čez noč postalo obmejni kraj z vsemi posledicami, zlasti za gospodarstvo. Istočasno pa se je zaostril tudi konflikt med nemško govorečim meščanstvom in slovensko
okolico. Le-ta je pred 26 leti v t. i. »ortstafelšturmu« doživel zadnji tragični višek. Četudi se je sožitje med narodnostima v zadnjih letih nekoliko zboljšalo, so dvojezični krajevni napisi še vedno tabu. (Izjema je le bivša občina Blato, ki je bila tako kot občina Libuče leta 1963 priključena Pliberku. Leta 1972
Župan Raimund Grilc, ÖVP
»Pliberk je majhno, tradicionalno mesto, kjer se še vidijo stare mestne strukture. V njem se dogaja marsikaj zanimivega na področju kulture, a tudi gospodarstva (ugodne cene). Za državljane Slovenije je to prvo mesto v novi Evropi, od katerega si pričakujejo stikov. Je pa tudi zadnje mesto v Avstriji, zato je tudi za nas pomembno, da imamo s sosedi dobre odnose. Z njimi trenutno načrtujemo dva konkretna projekta: to je po eni strani izgradnja turističnega centra na Peci, po drugi pa kolesarska pot čez mejo, povezana s ponudbo kmečkega turizma na obeh straneh meje.«
je bila priključena še občina Bistrica, ta pa seje leta 1991 zopet osamosvojila.)
Sicer tako župan Raimund Grilc (ÖVP) kot tudi predstavnik SPÖ Stefan Visotschnig trdita, da ju osebno dvojezični krajevni napisi v Pliberku ne bi motili, a vendar menita, da bi to le po nepotrebnem burilo duhove in bi bilo za to škoda energije. Razen tega se sklicujeta na manjšinski zakon iz leta 1976. Če bi hotela dati pobudo za njegovo spremembo, se v svojih strankah ne bi mogla uveljaviti. Zato pa da se je precej zgodilo na bolj pomembnih področjih, kot je na primer dvojezični otroški vrtec.
Vodja pliberške Enotne liste take utemneljitve ne more sprejeti. »Mi si bomo seveda še naprej pizadevali, da bo Pliberk na celotnem območju dobil dvojezične oznake in seveda bi moral Pliberk imeti dvojezičen napis tudi na mestnem uradu. To smo že večkrat zahtevali, a so večinske stranke nasprotovale, češ da tam za dvojezičen napis ni prostora. Tu gre za prisotnost slovenščine v javnosti: če so na krajevnih tablah in javnih poslopjih dvojezične oznake, se iz tega vidi, da je občina pripravljena delati v to smer tudi na drugih področjih kot sta to šolstvo in kultura.
Če pa obči-
narodni skupnosti ne priznava niti najosnovnejšega, je težko kaj storiti.«
Enotni so si predstavniki vseh treh strank (pomembnost svobodnjakov v mestnem svetu je zanemarljiva) v tem, da je treba krepiti stike z občinami onstran meje. Zato se vsi trije hudujejo nad tolmačenjem shengenskega sporazuma s strani koroških oblasti, ki -drugače kot Štajerci - že leto dni pred začetkom veljavnosti sporazuma izvajajo vse restriktivne ukrepe, ki iz njega sledijo. Največje upanje občinskih predstavnikov je torej, da bo Slovenija čimprej sprejeta v EU in bo s tem meja med Pliberkom in Mežiško dolino izbrisana ali vsaj razrahljana. Do takrat pa bodo skrbeli za dobre odnose s sosednjimi občinami in poskušali tudi na meji doseči kolikor toliko znosen režim, da na njej ne bo za naslednja leta postavljena nova železna zavesa.
na

■H ___________________
Bik - simbol mestnega patrona sv. Luke (Kiki Kogelnik)

Stefan Visotschnig, SPÖ:
»Pliberk je obmejno mesto, kar se vidi tudi na dvojezičnosti. Ima dobro trgovsko ponudbo, zaradi česar ljudje od blizu in daleč prihajajo vanj nakupovat. Razen tega imamo pester kulturni program, kar kaže že veliko število kulturnih društev.
Že s skupnim projektom galerije Werner Berg v Pliberku in umetniško galerijo v Slovenj Gradcu smo poskušali dobiti podporo iz programa Evropske unije (Interreg), a so nas prezrli. Za gospodarstvo občine bi bila pomembna predvsem gradnja novega mostu čez Dravo pri Rudi, da ne bomo s časom popolnoma odrezani.«
Um-j
Fric Kumer, EL:
»Pliberk je dvojezična občina, v kateri se je sožitje med narodnima skupnostima v zadnjih letih nekoliko izboljšalo, a še vedno precej stvari ni takšnih, kot bi morale biti. Gospodarsko so pomembni predvsem obrt in trgovina - industrije skorajda ni - ter kmetijstvo, ki pa je zaradi pristopa Avstrije k Evropski uniji v hudih težavah.
Trudimo se za več zdravih delovnih mest, zato smo bili pobudniki za nakup 12 hektarjev površine za obrtno cono. Vanjo bi želeli privabiti predvsem obrate, ki ne onesnažujejo okolja, vendar doslej še nismo imeli uspeha.«
Za kmete ni druge poti
Začelo se je na nekem posvetu Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK) v drugi polovici osemdesetih let. Takrat so kmetje razglabljali o možnih organizacijskih strukturah, ki bi slovenskim kmetom na južnem Koroškem pomagale pri njihovem delu. Eni so se zavzemali za slovensko kmetijsko šolstvo, drugim je bila bolj pomembna ustanovitev strojnega krožka. Naposled so se odločili za oboje: nastala je Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) in tudi danes za mnoge nepogrešljivi Strojni krožek (SK) Podjuna.
Ker so kmetije koroških Slovencev večinoma majhne in si vsak kmet ne more privoščiti vseh strojev, je bila ustanovitev strojnega krožka logična posledica. Zato ne preseča, da je bilo že na ustanovnem občnem zboru pred osmimi leti 60 članov. Doslej je njihovo število naraslo na 170.
Tudi območje krožka se je v času njegovega obstoja razširilo: sprva je zajemal le občine Pliberk, Globasnica in Dobrla vas, sedaj pa so vanj vključene še Železna Kapla, Sele ter Suha.
Delovanje krožka temelji po besedah njegovega poslovodje Franca Wutteja na štirih stebrih: posredovanje strojev, sosedska pomoč, socialna sosedska pomoč in servis.
I.	Posredovanje strojev
»Če hoče kmet z majhnim posestvom danes preživeti, mora nujno zmanjšati stroške. To pa je mogoče edino pri nabavi strojev. To pomeni, da vsak kmet več ne kupi vseh strojev, ki jih potem uporablja le nekajkrat na leto, temveč si kmetje večje in dražje stroje med seboj delijo. Kadar kdo potrebuje npr. kombajn, pokliče nekoga, ki ima ta stroj in ta mu pride požet žito. Lahko pa pokliče tudi mene in mu ga jaz posredujem. Ravno pri žetvi je tako, da poskušam nekoliko koordinirati, da ne nastane preveč potnih stroškov, temveč da zberem ne-
kaj kmetov iz iste vasi, kjer je potem žetve za cel dan. Usluga se obračuna preko krožka, kar pomeni, da nikomur ni treba nositi denarja s seboj na polje in tudi vsak lahko računa s tem, da bo denar zagotovo dobil.«
2.	Sosedska pomoč
»Ta poteka v bistvu na enak način kot posredovanje strojev. Danes je na kmetijah manj delovne sile kot pred nekaj desetletji. Zato je pri težjih delih, na primer v gozdu, potrebna pomoč sosedov. Seveda bi lahko vsak kmet sam zaprosil soseda za pomoč in se z njim zmenil za plačilo. Vendar v tem primeru pomočnik dela na črno in ni zavarovan. Kdor pa dela preko krožka, je prijavljen in zavarovan, plačan pa je po splošni tarifi.«
3.	Socialna sosedska pomoč
»Prej je kmet, ki je zbolel in potreboval pomoč, dobil od zavarovalnice povrnjene stroške, če je namestnika potreboval najmanj 14 dni. Od 1. maja 1995 je to prevzel SK. Kdor potrebuje socialno sosedsko pomoč, se mora obrniti na enega od strojnih krožkov, to pa velja tudi za nečlane (le da ti plačajo 5 od-
stotkov stroškov, kar je običajno kar precej). Strojni krožki so to delo brezplačno prevzeli od zavarovalnice, te pa v zameno kmetom niso zvišale prispevkov.
Plačuje se prvih 70 dni po 210 šilingov dnevno, nato nekaj plača dežela, če pa je to še premalo, prispevamo še iz sklada strojnega krožka - seveda le članom. Tudi upravičenost prejemanja podpore odslej preveija SK.«
4.	Servis
»Tega zaenkrat še nimamo, začeli bomo šele jeseni. Gre za to, da smo doslej smeli delati le za kmete, v bodoče pa bomo dobili obrtno dovoljenje za košnjo, gozdna dela, mlin ter omejeno za transport in bomo lahko nudili svoje usluge tudi občinam ali pa ustanovam kot so ÖDK, vojska ipd. V ta na-
men bodo vsi strojni krožki na Koroškem ustanovili zadrugo, ki bo edina lahko na primer prevzela košnjo celotnega obrežja Drave od slovenske meje do Vzhodne Tirolske.«
Seveda SK ne deluje izolirano, temveč v tesnem sodelovanju z drugimi krožki na Koroškem in po vsej Avstriji (v okviru zveznega združenja krožkov). Sodeluje pri posredovanju posebno redkih strojev, delovnih sil (na primer za obiranje hmelja ipd.), pri šolanju, določanju cen itd.
Kaj pa sodelovanje s Slovenijo? »Tam so strojni krožki še nekaj novega. A doslej se jih je deloma po našemi zgledu in z našo pomočjo ustanovilo že 33. Z njimi sodelujemo tudi tako, da nam pošiljajo praktikante, učence srednjih kmetijskih šol. Vendar so nam to letos avstrijske oblasti preprečile z novim zakonom, kar je zelo škoda, kajti od tega smo imeli vsi samo korist. Zato je treba najti politično rešitev.«
Sicer pa je Franc prepričan, da je strojni krožek edina možna oblika, če hočejo manjši kmetje preživeti, kajti nobena druga kooperacija se doslej še ni obnesla.
Tla - kmet - življenjski prostor
"JÄÜNFELD'
"PODJUNA"
Ä
Zgornja etiketa velja za sončnično olje, na bučnem so seveda naslikane buče
Pod tem imenom se je pred petimi leti ob pomoči strojnega krožka zbralo 13 kmetov iz Doba in začelo novo pot pri obdelavi tal. Gre za optimalno obdelavo, ozelenjeva-nje njiv tudi čez zimo ter za kar največje varstvo talne pitne vode. Že po dveh letih je bilo okrog 80 odstotkov vseh njiv v Dobu pozimi zelenih, kar je bil sijajen uspeh skupnosti.
Ko so po pristopu Avstrije k EU kmetje za čezzimsko ozelenjevanje njiv začeli prejemati finančne podpore, se za to ni bilo treba več zavzemati in skupnost se je preusmerila
v pridelovanje oljnic (sončnic in buč ter tudi rička). Pri tem so celoten proizvodni proces podrobno organizirali: vsak si zapisuje dan setve in žetve, zrnje sušijo na enoten način (v velikih vrečah, da preprečijo mrčes), enak pa je tudi postopek stiskanja, polnjenja ter etiketiranja z enotnimi nalepkami (slika). Tako dobijo kakovosten proizvod, ki se dobro prodaja in je navdušil celo obiskovalce na zadnjem sejmu GAST. Predstavitev na tem sejmu je pripravila Kmečka izobraževalna skupnost (KIS), ki je prizadevnim kmetom v Dobu tudi sicer vedno na voljo.	■
Živopisana jadrnica - Integrati-vni delovni krožek za družine, ki potrebujejo posebno pomoč, je skupina ljudi, ki se bori za nekaj, kar bi moralo biti že zdavnaj samoumenvo: za integracijo prizadetih otrok ali bolje, otrok, ki potrebujejo posebno pomoč. Žal je realnost od te samoumevnosti še zelo oddaljena, posebno na podeželju. To izkušnjo si je pridobila tudi pobudnica delovnega krožka Renate Falke. Ko se je po moževi smrti dokončno vrnila v rojstno vas Libuče in si prizadevala za integracijo svojega prizadetega sinčka v vaško
Živopisana jadrnica
življenje,
njeni sosednje za to niso imeli dosti razumevanja. Tudi v domači ljudski šoli otroka niso sprejeli, čeprav je integracija na
tej šolski stopnji zakonsko predpisana. Končno je okrajni šolski nadzornik v Grebinju našel učitelja, ki je bil pripravljen izpolnjevati svojo dolžnost. Odslej mora gospa Falke otroka voziti vsak dan v Grebinj, kar pa je še vedno bolje kot je bilo v razredu za težko prizadete, kjer je bil fant poprej.
Falkejeva je spoznala, daje v takih situacijah največ odvisno od volje staršev, da se uvel-
javijo pri uradih. Tako je zbrala skupino ljudi s podobnimi težavami, da bi se medsebojno podpirali. H krožku, ki zdaj obstaja štiri leta, je medtem pristopilo tudi že nekaj učiteljev in pedagogov, pa tudi staršev z zdravimi otroki, saj se ob tem tudi oni lahko marsikaj naučijo. Predvsem pa je za prizadete otroke pomembno, da imajo stike z drugimi in da so vključeni med sovrstnike, kajti življenje v izolaciji ali v družbi (družini), ki jih odklanja, lahko prizadetost teh otrok še bistveno poveča.
Danes ima delovni krožek svojo pisarno v pliberškem župnišču (Kumeschg. 16; tel./faks: 04235/4360), z zaposleno socialno delavko, člani pa se ne
omejujejo le na pliberško občino, marveč prihajajo iz vse Koroške. Redno prirejajo strokovna predavanja o posebnih pedagoških postopkih (npr. o Montessorijevi pedagogiki), o integracijskih zakonih idr., seveda pa tudi družabna srečanja. Osrednja letna prireditev je vedno v Domu prosvete v Tinjah, ki jih močno podpira.
Največja težava krožka je prezaposlenost vodstva, saj delujejo samo ljudje, ki imajo z otroki že sicer dela čez glavo in tudi v društvu delajo brezplačno. Žal še niso uspeli najti stalnega financerja, ki bi jim omogočil nemoteno delovanje.
Naj še podčrtamo, da je društvo dosledno dvojezično, četudi vsi ne znajo obeh deželnih jezikov.
Pravijo, da so trije koroški Slovenci že pevski zbor. Že mogoče. V Pliberku pa bi skorajda lahko trdili obratno: en Pliberčan - trije pevski zbori. Toliko jih je, da skorajda vsak poje najmanj pri dveh. Zato tudi ni čudno, da se domala vsa kulturna dejavnost omejuje le na zborovsko petje. Tu pa so zares mojstri, kar jim priznavajo tudi razne žirije.
Najstarejše kulturno društvo v Pliberku je SPD Edinost, ki obstaja že od leta 1909. Glavni temelj društva je moški pevski zbor, katerega je dolga leta vodil Foltej Hartman, danes pa tradicijo nadaljuje njegov sin Božo. Poleg zbora je v društvu še odrska skupina, za katero od časa do časa kak scenarij napiše kar tajnica društva Anita Hudi. Največji dogodek društva pa je vsako leto jormak, na katerem je njegov šotor že prava stalnica.
Drugi slovenski moški pevski zbor je v Libučah in nosi ime kralja Matjaža, ki baje spi v Peci. Sicer je v Libučah že po vojni obstajal moški oktet, a se je ta kmalu zlil s SPD »Edinost«. »Kralj Matjaž« je star 16 let, ustanovil pa gaje, kot prej oktet, Franci Lienhard. Poleg mnogih kakovostnih nastopov so Matjaževci znani predvsem po libuškem žegnanju, za katerega vsako leto pripravijo dvodnevni kulturni in družabni program.
Kot odgovor na »ortstafel-šturm« so Slovenci v Pliberku vigredi 1. 1974 ustanovili še MePZ Podjuna Pliberk, da bi širši koroški in avstrijski javnosti predstavil slovensko kultur-
SPD »EDINOST« V ŠOTORU
Glasbeni in prireditveni spored
Petek, 30. avgusta
4. MEDNARODNO SREČANJE UPOKOJENCEV
11.00	Pozdrav in kratek kulturni spored, ples, humor in srečelov. Igra Trio »Nasmeh«. Soprireditelj Društvo upokojencev Pliberk
Sobota, 31. avgusta
12.00	KONCERT Godbe na pihala iz Liboj, godba sodeluje tudi pri povorki
15.00	PLES in prosta zabava ob glasbi. Igrajo »Podjunski muzikantje«
Vmes od 18.00 do 19.00: SLOVENSKA ODDAJA v živo, »Voščila« ORF
Nedelja, 1. septembra
11.30 KONCERT Godbe na pihala Šmihel
14.00	PLES in zabava ob glasbi. Igrajo »Podjunski muzikantje«
Ponedeljek, 2. septembra
11.00	Prosta zabava in ples. Nastopa »Duo Evergreen«
16.00	Ples in prosta zabava ob glasbi. Igra ansambel »Fantje treh dolin«
Radi zapojemo iz srca
Po izgradnji kulturnega doma bo laže	Vidriška dekleta
no bogastvo tega območja, katerega se splača ohraniti. V dobrih dveh desetletjih obstoja je zbor gostoval po vsej Avstriji in v tujini ter izdal tri kasete, zadnjo leta 1993. Pred petimi leti je od ZKO Slovenije prejel Gallusovo priznanje, v letih 1992 in 1996 pa je na koroškem zborovskem tekmovanju prejel odlično oz. prav dobro oceno. Pod isto organizacijsko streho sta še mladinski in otroški zbor.
Nekoliko drugačne narave je mladi zbor Vidriških deklet. Ko je zborovodkinja Traudi Rudolf pred dvema letoma pri nošenju Marije ugotovila, da dekleta ne znajo pesmi, jih je povabila na vaje in tako je nastal zbor. Kljub kratki dobi imajo za sabo že kup koncertov, na katerih so navdušile poslušalce.
Gre za dvojezični vaški zbor, ki je vključen Humško skupnost.
To je skupnost domačinov najbližjih vasi okoli Božjega groba oz. Humca, kot mu tam pravijo. Skupnost obstaja že dvajset let, a je doslej delovala le na področju športa in ohranjanja starih šeg, kot je na primer nošenje bakel za veliko noč. Financirajo se z veselicami, ki jih prirejajo za žegnanje, zbrali pa so že toliko, da so si uredili športno igrišče s kabinami, kjer imajo svoj prostor tako odbojkarji iz Doba kot tudi naraščaj SAK-Pliberk.
Novo društvo v Pliberku je Društvo Kulturni dom, ki je bilo ustanovljeno 1. 1994 z namenom gradnje kulturnega doma. V njem so slovenski gospodarstveniki ter kulturni in politični delavci, predsednik pa je vodja Enotne liste Fric Kumer. Pravzaprav so takrat hoteli kupiti stari Lagerhaus, a jim ga Raiffeisen ni prodala, čeprav bi dali zanj precej več, kot je plačal sedanji kupec. Zato so se odločili zgraditi nov kulturni dom na zemljišču, čigar lastnika sta SPZ in Zadruga Pliberk. Denar za gradnjo so zbrali že skoraj v celoti, nekoliko zavleklo pa se bo verjetno le zaradi debakla v celovški posojilnici, zaradi katerega je morala pli-berška posojilnica denar, namenjen za kulturni dom, prispevati v solidarnostni sklad.
Mešani pevski zbor Podjuna
Kljub temu računajo z odprtjem doma leta 1998, v njem pa bodo imeli prostor tako kulturna društva kot tudi športniki, saj bo v kleti športna dvorana. Glavno pa je, da bodo v njem lahko prirejali slovenske prireditve, kar v Grenzlandheimu ni bilo mogoče.
A pevskih zorov je v Pliberku še več. Tu sta še Gemischter Chor Bleiburg in Petzenchor, s katerima pa slovenski zbori skorajda nimajo stikov. Upajo pa, da bo sodelovanje s Kulturinitiative Bleiburg boljše, saj so v njej mladi ljude, ki že od leta 1983 prirejajo v Pliberku rock- in jazz-koncerte in se tudi ne bojijo tu pa tam izdati
Poleg znane Galerije Wernerja Berga v Pliberku (ki pa je ta čas zaradi obnavljanja zaprta) obstaja v Libučah od leta 1989 druga pomembna galerija, ki jo vodi Renate Falke. V treh razstavnih prostorih predstavlja vsako poletje dela koroških, slovenskih in nemških umetnikov. V prihodnje naj bi vsako leto hkrati razstavljal po en
kako dvojezično vabilo ali plakat ter so odprti na vse strani.
Omenim naj še Kultur Dreieck Südkärnten, iniciativo občin Pliberk, Velikovec, Djekše, Dobrla vas, Grebinj, Globasnica in Škocijan za skupno predstavljanje kulturnih programov v turistični sezoni.
Razen tega obstaja seveda tudi cerkveni zbor, ali bolje, dva cerkvena zbora, slovenski in nemški, ki pa se ob največjih slavjih zlijeta v enega in zapojeta v obeh jezikih ali pa v latinščini. Prav cerkev je kraj, kjer je razlike med nemškim mestom in slovensko okolico najbolj čutiti. Zato je za župnika Ivana Olipa eden največjih uspehov, odkar je pred tremi leti prišel v pliberško faro, da je slovensko in nemško prvo obhajilo združil v eno - dvojezično.
koroški in en slovenski umetnik. Ker je letos deseta obletnica smrti njenega moža Hermanna (1933-1986), pomembnega slikarja, je letošnja posebna razstava posvečena njemu, čigar ogromno zapuščino Renate Falke šele polagoma ureja. Razstavo sestavljajo trije tematski krogi: mitologija, slike iz doma za duševno
Spomini Lipeja Kolenika
»Če primerjam Pliberk pred 60 leti in danes, moram reči, da je bilo takrat še veliko več slovenskega. Imam celo še dvojezično lovsko izkaznico, ki jo je izstavilo okrajno glavarstvo v Velikovcu. Do konfliktov med narodnostima pa je prihajalo vedno, kadar smo Slovenci zahtevali svoje pravice.
Tudi jormak je bil prej čisto slovenski, njegov značaj pa je bil popolnoma drugačen. To ni bil kramarski jormak, kot je to danes, temveč v glavnem živinski trg, kamor so kmetje prignali predvsem govedo in ga tu prodajali, da bi lahko plačali davke in krili tekoče stroške. Seveda pa se je dostikrat zgodilo, da so kmetje iztrženi denar še isti dan v kaki pliberški gostilni zaigrali in prišli brez vsega domov. Eno pa je bilo že takrat podobno kot danes: največji dobiček so imeli prekupčevalci, kmetje so vedno potegnili kratko.
To je bilo ob ponedeljkih. Ob nedeljah pa je bila veselica, na kateri so se srečevali sorodniki v domačem vzdušju in ob prijetni glasbi - brez nepotreb-nega hrupa.
Če se ozremo na današnje politično in kulturno življenje Slovencev v Pliberku, moram reči, da me gradnja kulturnega doma veseli, ker je zares potreben. Izredno pa me moti, da se premalo naredi za mladino. Največja napaka slovenske narodne politike na Koroškem je bila, da smo opustili organizirano mladinsko delo, kakršnega smo imeli takoj po vojni«
bolne (Hermann Falke je več let delal v takem domu) ter Filip II., Habsburžan, ki je vladal v Madridu in katerega je umetnik videl kot krutega vladarja. Sploh so Habsburžani v njegovih delih pogosto prisotni.
Izredno lep je mitološki del razstave, ki je v novem lesenem poslopju in se enkratno zliva z naravo. Kateri motiv bi bil v takšnem ambientu bolj primeren kot nimfa Dafne, ki se spreminja v lovorovo drevo in se tako reši Apolonovega nasilja? Razstava bo odprta še do 15. septembra, vedno od srede do nedelje, od 15. do 19. ure. V prihodnjih dneh pa bo izšla še mapa, ki bo sestavljena iz knjige ter devetih reprodukcij akvarelov. Stala bo 690 šil., naročite pa jo lahko že sedaj v galeriji (teUfaks: 04235/3600).
Lov in čebelarstvo
Letošnji jormak bo spet večji kakor vsi doslejšnji. Z dovoljenjem cerkve, kot lastnice travnika, so organizatorji jor-maka povečali razstavno površino na več kot sedem hektarjev. Prijavljenih je nad 400 razstavljalcev iz vseh zveznih dežel, iz tujine ne bo nobenega. Sicer se je pliberška občina prizadevala pridobiti razstav-ljalce iz Slovenije in se pogajala z velenjsko trgovsko zbornico, vendar s slovenske strani očitno ni zanimanja. Je pač tako, da po avstrijskem zakonu slovenski razstavljalci na jor-maku ne bi smeli prodajati, za samo razstavljanje pa bi bili stroški verjetno le previsoki.
Kljub temu pa glavni organizator jormaka Arthur Ottowitz pričakuje tudi letos okoli 100.000 obiskovalcev z obeh strani meje. Upa, da na meji ne bodo delali težav. Kar zadeva muzikante iz Slovenije, pa je vse lastnike šotorov pravočasno obvestil, kako je treba postopati.
Težiščni razstavi bosta letos posvečeni lovu in čebelarstvu (lani so se predstavili konjerejci).
Narava - divjad - lov
Tako se imenuje razstava o lovu, ki jo pripravljajo lovske družine iz domačega lovskega bazena (ta obsega lovišča od Globasnice do Suhe in združuje 160 lovcev). Na njej nameravajo pokazati, kako lahko izboljšamo naravo, da bo za ljudi in živali bolj privlačna - na primer z ustvarjanjem biotopov, odklanjanjem monokulture. Razen tega bo na razstavi, ki bo na pobudo blaške lovske družine dosledno dvojezična, prikazana statistika zadnjih petih ali desetih let, koliko živali je bilo ustrelje-
nih, koliko povoženih in koliko jih zdaj na območju bazena živi. Razstavljenih bo tudi nekaj trofej, vendar poudarek ne bo na njih, temveč na prizadevanju lovskih družin za naravo in ohranjanje kulturnih dobrin. Tako želijo z osnovnimi informacijami popraviti negativni sloves lovcev.
Sicer pa bodo prisotni tudi Boroveljčani s predstavitvijo svojih načrtov za deželno razstavo »alles jagd... eine kultur-geschichte«. To bodo odprli prihodnje leto vigredi v Borovljah.
Čebela camica kot ohranjevalka narave
Za drugo razstavo (v istem šotoru) so odgovorni čebelarji ve-likovškega okraja, ki združuje 17 društev (pri čemer je šmi-helsko edino dvojezično). V njih je registriranih okoli 500 čebelarjev, za postavitev razstave pa se trudijo v glavnem Pliberčani.
Na razstavi bo sedem težišč, s katerimi bodo organizatorji prikazali celotno delo čebelarja in vse pripomočke, ki so za uspešno delo potrebni. Največji poudarek pa bo na pridobivanju mladih čebelarjev, saj se bo z razstavo začela tudi akcija, ki se bo nadaljevala na glavnih šolah in ki bo nudila začetnikom vso pomoč, pa še kak roj čebel bodo nadebudneži dobili za start.
Naslov razstave je ime čebele, ki je v naših krajih domača in ki naj bi bila prav posebej pridna in pohlevna - prava slovenska živalca pač.
Bleiburger Wirtschaft
Razen na travniku bo letos v času jormaka sejem tudi na glavnem trgu. Taje bil že nekdaj vključen v jormak, letos pa bodo na njem umetnostni obrtniki iz celotne južne Koroške pokazali svoje sposobnosti. Na podoben način so pliberški obrtniki, združeni v skupnosti »Bleiburger Wirtschaft«, že uspešno priredili Podjunski vi-gredni, načrtovan pa je še božični sejem, vse na glavnem trgu. V prihodnje želijo združiti obrt, kulturo in turizem v eno društvo, ki naj bi skrbelo za večjo privlačnost mesta.
In še podatek za Nepliberča-ne: trg, ki ga domačini imenujejo glavni, se uradno imenuje Trg 10. oktobra.
Gujes /Hermine Hafin/iofstraße 4 9150 jdeiSurp Delefon 04235/4331
Guf O ich ein arper Jfunyer pčajen, dann auf, in 7/ermi's dc/i/emmerladen !
Hotel „BREZNIK“
PLIBERK / BLEIBURG, GLAVNI TRG / HAUPTPLATZ
/\L ALPETOUR
•	izvrstna kuhinja
•	izbrana vina
•	tujske sobe s komfortom
Vaš obisk na pliberškem sejmu nas bo prisrčno veselil!
Spedition-T ransport-Ges. m. b. H. Špedicijsko-transportna družba z o.j.
A-9150 Bleiburg/Pliberk
POSOJILNICA-BANK
PLIBERK
Vaša domača banka se priporoča za vse denarne posle
visoke obresti za vloge ugodni krediti sodobni bančni servis
Podpira domača kulturna društva
LMBH Maschinenbau u. Handesl- GmbH & Co.KG
©»DM
TIHOJA 2, (ST. PHILIPPEN)
A-9141 Eberndorf, Kärnten Tel. 04237/2246-0, Fax 2246-9
Obiščite nas na naših dveh rastaviščih!
PFAFF šivalne in likalne stroje razstavljamo v tekstilnem območju jormaka
Želim vsem obiskovalcem pliberškega jormaka mnogo zabave
Vaš
ODVETNIK
dr. Branko Perc
9150 Pliberk, 10.-Oktober-Platz 15 Telefon 04235/2645, Faks 04235/31 08
VSE ŠTIRI DNI SPECIALITETE NA ŽARU
V NEDELJO 1. 9. 1996 IN PONEDELJEK 2. 9. 1996
POKUŠNJA PIVA
ZA VAS IMAMO ODPRTO
PETEK 30.8. 7.30-19.00 SOBOTA 31.8. 7.30-13.00 NEDELJA 1.9. 8.00-19.30 PONED. 2.9. 7.30-19.30
PONUDBE VELJAJO
od 30. 8. do 2. 9.1996 dokler je blago na zalogi
LAŠKO
PIVO
1 gajba -25 steklenic
139.
TRODELNA
LESTEV
3x7 klinov
899.-
VSE ŠTIRI DNI VELIKA
REKLAMNA PRODAJA
Z NEVERJETNIMI PONUDBAMI
RAZPRODAJA STROJEV IN REZERVNIH DELOV
. 9» Razstava, strokovno svetovanje in cntLJfc* prodaja gradbenega materiala,
%• 9’
DIAMANTNA REZALNA PLOŠČA
za suho rezanje 230 mm
299.-
kmečke mehanizacije, orodja in vse za hišo in vrt.
Po najnižjih sejemskim cenah
ÄHW«*
ZADRUGA®*1
KABELSKI BOBEN
40 m, 3x1,5
299.-
Jr 6oo
KOTNI BRUSILNI STROJ
600 W, 115 mm
199.-
LIKOVNA KOLONIJA MLADIH
Mladi ustvarjajo v Sesljanu
Tokrat ne ob Vrbskem jezeru, temveč blizu Jadrana
Po lanskoletni 25. Likovni koloniji mladih v Šentjakobu v Rožu je letos kot organizator na vrsti Primorska v Italiji. Zveza slovenskih kulturnih društev jo je pripravila v Sesljanu, gostuje pa jo Nižja srednja šola Marshesetti. V teh dneh, od 25. do 31. avgusta, seje v Sesljanu zbralo 53 otrok iz vseh predelov slovenskega jezikovnega področja - iz Koroške jih je dvanajst - in zdaj že pridno delujejo pod skrbnim vodstvom likovnih pedagogov Jasne Merkču, Magde Tavčar in Franka Vecchieta. Jasna vodi izdelovanje predmetov iz papirja, Magda delavnico veščin tkanja in Franko grafično delavnico. Ob devetnajstih domačih udeležencih kolonije so organizatorji poskrbeli tudi za prijetno bivanje gostujočih otrok. Ti živijo pri gostoljubnih družinah.
Otroci pa seveda ne sedijo samo v delavnicah, temveč se hodijo tudi kopat ter si ogledujejo razne muzeje in druge zanimivosti v Trstu in okolici Ses-ljana (ogledali si bodo Kraško hišo v Velikem Repnu in Formo vivo v Kontovelu), ob tem
pa se družijo in navezujejo trajno prijateljstvo. Vse pa poteka, in to je organizatorjem zelo pomembno, v slovenskem jeziku. Za družabni in rekreativni del bivanja otrok v koloniji skrbijo še animatorji Mateja, Daniela, Martina, Tomaž in še kdo.
Ob koncu kolonije bodo seveda pripravili priložnostno razstavo svojih ustvarjenih del, na jezikovnem področju se bodo izkazali z glasilom, poslovili pa se bodo še s kulturno prireditvijo.
In spet se bo zavrtelo eno leto v ciklus te že 26 let delu-
joče likovne kolonije, začete v Vuzenici, sedaj razširjene tudi na vse tri zamejske skupnosti Slovencev. Mozaik prijateljstva med mladimi bo za nekaj drobnih, a dragocenih kamenčkov bogatejši. Prihodnje leto pa na svidenje v Porabju.	J. R.
Hanzej jih ima štirideset
Te dni je v Ledincah praznoval svoj 40. rojstni dan predsednik Slovenskega planinskega društva Hanzej Lesjak. Jubilant izhaja iz znane zavedne Postra-njakove družine na Bregu pri Rožeku. Po obisku osnovne šole se je izučil za sirarja in mlekarja, danes pa je uradnik pri Zgomjekoroških mlekarnah v Spittalu. V zakonu s Tratnikovo Anico, predsednico SPD Jepa-Baško jezero, se jima je rodil sinek Martin, ki je dobil ime po pred leti prezgodaj umrlem dedu Martinu.
Hanzej se je že v mladih letih zapisal planinstvu in vsemu, kar je v zvezi z njim - smučanju, plezanju in gorskemu padalstvu. Leta 1990 je nasledil predsednika SPD Francija Kropivnika iz Sel in od takrat z velikim veseljem in v zadovoljstvo članov vodi planinsko organizacijo na Koroškem. Pri tej dejavnosti mu želimo še mnogo uspehov.
Ker pa ob istem času praznujeta tudi njegov oče Ludvik 66-letnico in brat Ludvik 30-letnico, tudi njima čestitamo z najboljšimi željami.
Planinski prijatelji
Ste se že pel jali s tako ladjo? Če ste se, potem veste, kakšno doživetje je to, če se niste, se boste letos! Z nami na 11. vestnikovem izletu od 11. do 13. oktobra.
Verjetno ste na prvi strani že opazili naše povabilo z osnovnimi podatki. Cena je res primerna, toda denar ni vse - skoraj bolj pomembno je prijetno počutje, prisrčnost, srečanje s prijatelji. Odložite torej vaše skrbi za tri dni in jih preživite z nami!
Letošnji izlet v Umag bo zagotovo nepozabno doživetje. Resda smo ga želeli pripraviti v Sloveniji, vendar za tisti čas ali nismo uspeli dobiti prostora v ustreznem letovišču ali pa je bila cena previsoka. Končno pa je Umag le skok preko slovenske meje in skupaj v njem še nismo bili.
Spet bomo potovali z udobnimi Sienčnikovimi avtobusi, ki vas bodo pobirali tako rekoč izpred praga. Vožnja bo časovno krajša in tako se bomo vmes lahko tudi malo oddahnili.
V Umagu nas v hotelu Ko-ralj čaka dobrodošlica, nato kosilo, za večerjo pa nas bodo avtobusi odpeljali v Momjan v istrsko klet. No, saj veste: pršut, sir, desert, vino ... pesem.
Vožnja z ladjo - oldtimerjem Nirvano je na sporedu v soboto. Na potovanje pa bomo krenili že ob enajstih. Letos bo na njej zagotovo dovolj vina, s katerim bomo zalivali na žaru pripravljene ribe. Tudi tokrat nas bo spremljal muzikant.
Če pa bi bilo neprimerno vreme, pa imamo pripravljeno rezervno varianto. Tudi ta ni slaba: poldnevni izlet v notra-
njost Istre (Novigrad, Grož-njan, Momjan in še kaj).Toda, bodimo optimisti! Zvečer pa seveda spet višek izleta - prosta zabava s plesom v hotelu.
V nedeljo dopoldne bomo imeli dovolj časa za lenarjenje in počitek. Proti domu se bomo odpeljali po kosilu, med potjo pa bo tudi dovolj časa za zadnji postanek.
Smo vas prepričali? Doslej nam je bilo še vedno lepo. Tudi letos bo tako!
Preverite veljavnost potnih listov, ker so na avstrijski meji precej strogi, če pa bi radi volili v Evropski parlament, na vaši občini dvignite volilno karto!
Prijave sprejemata:
Milka Kokot in
Urška Brumnik na številkah
0 46 3/51 43 00-40 ali 14.
Umrl Lojze Župančič-Zmago
Bridka bolečina se je zarezala v številna naša srca, ko smo zvedeli, daje v Kranju omahnil v smrt naš dolgoletni prijatelj, soborec in svetovalec Lojze Župančič, s partizanskim imenom Zmago. Prav pod tem imenom smo ga poznali več kot petdeset let, vse od tistih surovih dni, ko smo se z njim prvič srečali v skupnem boju proti nacifašizmu. Prijateljstvo, ki je sklenjeno v najbolj trdih časih, nikoli ne zastari, se nikdar ne izpoje, in tako smo z Zmagom dru-govali vse do njegove prerane smrti. Kolikokrat je bil med nami, kolikokrat je z nami delil veselje in bridkost, nam svetoval, pomagal, nas bodril.
Zdaj ga ni več. Pretekli ponedeljek smo se od njega poslovili v Kranju in občutili smo, kako zelo nam bo manjkal, kako resnično velik prijatelj nam je bil.
Lojze Župančič - Zmago seje rodil leta 1920. Kot zrel mladenič, saj je že pred vojno sodeloval v naprednem gibanju, že leta 1941 vključil v narodnoosvobodilno borbo in se kot partizan boril proti okupatorju vse do osvoboditve. Najprej seveda na Gorenjskem, nato na Primorskem in v zadnjem, zaključnem obdobju kot borec Kokrškega odreda tudi na Koroškem. V
času NOB je opravljal pomembne naloge in zato je od povojnih jugoslovanskih oblasti poleg Spomenice 41 prejel tudi druga številna odlikovanja. Bil je zelo dejaven tudi v povojni izgradnji, deloval je v številnih družbenopolitičnih organizacijah, svojo delovno dobo pa je zaključil kot direktor transportnega podjetja v Kranju. Po upokojitvi se je ves posvetil negovanju protifašističnih tradicij in gojil prijateljstvo in sodelovanje s koroškimi partizani ter prek njih z vsemi koroškimi Slovenci. Skoraj ni bilo med nami prireditve, da se je ne bi udeležil, ni bilo dejavnosti Zveze koroških partizanov, da ne bi svoj pomemben delež primaknil tudi Zmago.
Vedeli smo, da mu pešajo moči, daje težko bolan, vendar njegove prerane smrti nismo pričakovali, saj se je še letos spomladi udeležil spomin- ske svečanosti v Železni Kapli. Za pravično stvar je dal vse od sebe, posvetil ji je vse svoje življenje.
Koroški partizani, proti-fašisti in vsi demokratično misleči bomo Lojzeta Župančiča - Zmaga močno pogrešali. Za nas ni umrl, saj živi v naših srcih v trajnem, hvaležnem spominu	!
Koroški soborci in prijatelji
10 29. avgust 1996	Obvestila	SLOVENSKI VESTNIK
		
PRIREDITVE	B|	nemščina / slovenščina	|B Radio Koroška
PETEK,
PLIBERK, v šotoru SPD »Edinost« na jormaku
11.00	4. mednarodno srečanje upokojencev s plesom, humorjem, srečolovom. Igra trio »Nasmeh«.
ROŽEK (Na muti), v gostilni Woschitz Galerija Rožek in občina Rožek
20.30	Josef Hader: kabaret »Privat«
Vstopnice in rezervacije:
Galerija Rožek, tel. 0 42 74/44 22
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^
PLIBERK, v šotoru SPD »Edinost« na jormaku
12.00	Koncert godbe na pihala Liboje
15.00	Ples in prosta zabava ob glasbi »Podjunskih muzikantov«. Vmes slovenska oddaja v živo »Voščila«
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H■■
PLIBERK, v šotoru SPD »Edinost« na jormaku
11.00	Prosta zabava in ples, nastopa »Duo Evergreen«
16.00	Ples in prosta zabava. Igra ansambel »Fantje treh dolin«
CELOVEC, Ritterhalle, Hermann-Gmeiner-Str. - ARGE Koroška, Alpen Adria Alternativ, Verein »Erinnern!«
19.00	Otvoritev razstave »Vernichtungskrieg. Verbrechen der Wehrmacht 1941 bis 1945«; govor: Elfriede Jelinek. Častni komite Simon Wiesenthal, Thomas Klestil, Franz Vranitzky, Valentin Oman, Erika Weinzierl. Razstava bo odprta dnevno med 10. in 20. uro, trajala pa bo do 6. oktobra.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
LOČILO, nad Posojilnico - SPD »Dobrač«
19.30	Franček Rudolf: »Kužek laja mijau mijau«; premiera. Igra mladinska gledališka skupina SPD »Dobrač«
LOČILO, nad Posojilnico - SPD »Dobrač«
19.30	F. Rudolf: »Kužek laja mijau mijau«; ponovitev
WKKtttKKKtKKKä■■■■■■■■■■■■■■■
ŠENTJANŽ, SPD Šentjanž, k & k
10.00	Vaški praznik - kegljanje, otroške igre, zabava Duo-Peugeot
ŠENTJANŽ, SPD Šentjanž, k & k
10.30	Lutkovna predstava »Leteči žabon«
Nastopa Lutkovna skupina iz Šmihela
Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu
SPOROČA
da bo vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1996/97 v ponedeljek, 9. septembra, ob 9. uri. Uradne ure bodo v sredo, 4. 9., in v petek, 6. 9., od 9. do 11. ure. Tel. 0 46 3/53 74 11.
Obvestilo žrtvam nacizma
Lani, ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom, je bil v Avstriji s posebnim zakonom ustanovljen Sklad za žrtve nacizma (Nationalfonds der Republik Österreich für Opfer des Nationalsozialismus). Sredstva tega sklada so namenjena za pomoč osebam, ki so se borile proti nacifašizmu oziroma so bile žrtve nacističnega nasilja.
V krog upravičencev po zakonu o Skladu za žrtve nacizma spadajo tudi nekdanji partizanski borci in sodelavci protifašističnega odpora in bivši slovenski izseljenci. Tako eni kot drugi so s pomočjo naših organizacij večinoma že vložili potrebne prošnje oziroma prijave na sklad. Kdor tega doslej še ni storil, ima še vedno možnost in se lahko obrne na eno od obeh zvez, kjer bo dobil ustrezne formularje in nasvete.
Ker od naših članic in čla-
nov pogosto dobivamo vprašanja, kako je z reševanjem vloženih prošenj, navajamo nekaj pojasnil, ki smo jih dobili od uprave sklada:
Doslej je Sklad za žrtve nacizma prejel že okoli 20.000 prošenj in prijav. Sodelavci sklada prosijo za razumevanje, da vseh teh ne morejo urediti hkrati, zato jih razdelujejo po letnikih prosilcev. Trenutno obdelujejo prošnje, ki sojih vložile osebe, rojene pred letom 1920. V primerih, da bo potrebovala nadaljnje dokumente ali pojasnila, se bo uprava sklada obrnila na posameznega prosilca. Sicer pa pri skladu zagotavljajo, da se trudijo za čim hitrejšo ureditev prejetih prošenj - »zavedajoč se, da mnogi prizadeti že vse predolgo čakajo na pozitiven znak republike Avstrije«.
Zveza koroških partizanov Zveza slovenskih izseljencev
iščemo dvojezično tajnico/prevajalko z odličnim znanjem obeh jezikov za odgovorno delo v Ljubljani, za jesen 1996. Potrebno je poznavanje dela z osebnim računalnikom. Informacije na številko 00386 61 213 - 436 (ponedeljek - petek, od 8. do 16. ure). Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana
ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA
prireja dvodnevni izlet v
terme ZREČE
od 10. do 11. septembra 1996 Cena 870 šil. Prijavite se na Zvezo slovenskih žena tel. 0463/51 43 00/14 ali 40 do 2. septembra 1996.
DVOJEZIČNO JE BOLJE - TROJEZIČNO ŠE BOLJŠE
Za vse, ki želijo poživiti svoje znanje angleščine, organizira Politično upravna akademija (PUAK) tečaj konverzacije v angleščini.
Prvo srečanje: petek, 5. okt. ‘96 ob 18. uri, univerza Celovec
tečaj vodi: dr. Ute Clemens-Hietsch
stroški: 700 šil. na semester
čas: skupno 7 terminov po tri ure
(datume bomo določili na prvem pogovoru)
Informacije in prijave: PUAK, Milka Hudobnik,
10. Oktobers». 25/III, 9020 Celovec , telefon: 0463/54 0 79-22.
Zdravnik splošne prakse
dr. Franc Wutti
iz Borovelj sporoča, da bo ordinacija od 1. do 8. septembra zaprta zaradi dopusta.
Zdravnik splošne prakse
dr. Štefan Jelen
v Železni Kapli sporoča, da bo ordinacija od 16. avg. do 1. sept. zaprta zaradi dopusta.
IŠČEMO
Za razstavo Verbrechen der Wehrmacht, ki bo od 6. 9. do 6. 10. v Celovcu, iščemo slovensko govoreče sodelavke in sodelavce, ki bi prevzeli vodstvo v slovenskem jeziku in bi pomagali tudi pri 20 okvirnih prireditvah. Plačilo je 80 šilingov na uro oz. 300 šilingov na vodstvo. Če vas zanima, pokličite Birgit Hebein, tel. 0 66 4/33 73 04 9.
16. SLIKARSKI TEDEN V SVEČAH
NEDEUA, 1. 9. 19.00	otvoritev
20.00 koncert folklorne skupine I Carantan
SREDA, 4. 9.	19.30 koncert vokalne skupine iz
Brežic
SOBOTA, 7. 9. 19.30	zaključna prireditev
Med tednom bodo potekali trije tečaji: slikanje z oljem ali v akvarelni tehniki, spremenljive slike za steklom in slikanje na steklo. Vabljeni!
m/ c/o
Nadji in Milanu Mocharju
iz Nagelč se je rodil fantek Benjamin. Vsem trem in hčerki Kristini čestitamo; Erika Hafner z Dobrove - rojstni dan; Rosa Marolt iz Pudaba
-	rojstni dan; Agnes Rutar iz Šentvida - rojstni dan; Milica Koncilja iz Šentvida v Podjuni - 50. rojstni dan; Lojzka in Joži Boštjančič iz Branče vasi - jubilej zlate poroke; Ivanka Kordež iz Podjune pri Globasnici - rojstni dan; Roza Kristan z Bistrice pri Pliberku - rojstni dan; Mirko Čušin iz Črgovič - rojstni dan, Maks Piko iz Vidre vasi
-	rojstni dan; Sabina Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Roza Kumer z Blata -rojstni dan; Ljudmila VVritz iz Štebna - rojstni dan; Mili Knafl iz Šentjakoba - 50. ro-
jstni dan; Mici Krautzer iz Šentpetra - 85. rojstni dan; Jozej Štornik z Leš - rojstni dan; Matilda Majer z Bistrice - rojstni dan; Gusti Janežič iz Leš - rojstni dan; Marina Kuchar iz Železne Kaple - 8. rojstni dan; Mihi Fugger iz Podrožce - osebni praznik; Marija Pratnekar z Metlove - rojstni dan; Milka Olip - Užnikova mama iz Sel - 75. rojstni dan; Tomi Mak - Minov s Šajde - dvojni praznik; Gottfried Hajnžič s Horc - 30. rojstni dan; Milka Matija z Metlove - 80. rojstni dan; Hanzej Lesjak z Ledine - rojstni dan; Bernardka Kassl iz Striholč -okrogli jubilej; Herman Jager iz Škofič - 70. rojstni dan; dipl. inž. Gregor Mak iz Celovca - rojstni dan.
SLAVLJENCEM ČESTITA TUDI SLOVENSKI VESTNIK
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 29. 8.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja.
Petek, 30. 8.
18.10 Kulturna obzorja
Sobota, 31. 8.
18.00 Od pesmi do pesmi
-	od srca do srca. V živo s pliberškega jormaka.
Nedelja, 1. 9.
6.08 Dobro jutro, Koroška
-	Guten Morgen, Kärnten! /Duhovna misel (mag. Stanko Olip).
18.00 6 x 6 - Domače uspešnice.
Ponedeljek, 2. 9.
18.10 Kratek stik
Torek, 3. 9.
18.10 Otroška oddaja.
Sreda, 4. 9.
18.10 Domača glasbena mavrica.
21.04 Glasbena oddaja.
Dober dan, Koroška
NEDEUA, 1. 9.
13.30 ORF 2
PONOVITVI
PONEDEUEK, 2. 9.
17.00 TV SLO 1 2.10 ORF 2
Žongler Feliks - otroci iz Škofič igrajo prijateljstvo
V letu tolerance so otroci iz Škofič razmišljali o svojem svetu in o svetu odraslih. Svoje misli in predstave so izrazili v igrici. Zgodbico o žonglerju Feliksu so zaigrali veselo in sproščeno: medsebojno prijateljstvo in spoštovanje posredujejo tudi tistim, ki žive polni predsodkov. Brez učenih razlag, kaj je toleranca, bodo ob njihovi igri začutli tudi odrasli: drug drugega priznati takšnega, kakršen je. In ga imeti rad.
Realizacijo ideje igralca in režiserja Marjana Hintereggerja je omogočila Slovenska prosvetna zveza, dvojezični signal mladih je jasen in čist tudi za tiste, ki razumejo samo en deželni jezik.
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 046 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks046 3/51 430071.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71
______________Tisk_______________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/5143 00 71
SLOVENSKI PLANINCI NA NORDKAPPU (3)
Srečanje z Laponci in večtisočletno preteklostjo
Slovenski planinci iz Koroške in Slovenije so si za svoje letošnjo glavno potovanje izbrali še posebej »magično točko« - tako imenovani Nordkapp, 307 metrov visoko veličastno skalno planoto na otoku Mageroy na severnem Norveškem z geografsko označbo 71°10’ 21” N. Nordkapp velja za najsevernejšo točko evropske celine in je že skozi stoletja cilj številnih pustolovcev, v zadnjih letih pa tisočev turistov iz vse Evrope in tudi ostalega sveta.
Mnogi Laponci živijo kot nomadi v šotorih. V značilnih narodnih nošah radi pozirajo tudi fotografom
Enajstdnevno potovanje po vseh štirih skandinavskih državah so v začetku julija skupaj s potovalno agencijo Happy holidays iz Žalca organizirali planinci društva Avto Celje v sodelovanu s Slovenskim planinskim društvom v Celovcu, na poti skozi Švedsko, Norveško, Finsko in Dansko pa so slovenski planinci z avtobusom prevozili 5.700 kilometrov, nekaj sto kilometrov poti so opravili z ladjo oz. trajekti, dobrih 2.500 kilometrov pa še z letalom Adrie Airways, namreč od brniškega letališča v Koebenhavn in nazaj.
Vstopili smo v deželo polnočnega sonca, v kateri od 22. junija do konca avgusta sonce ne zahaja. Po prestopu polarnega kroga, katerega označujeta dva kamna z napisom 66,33°N in, malo odmaknjeno, še tretji, spomenik, ki opozarja obiskovalce, da so tu v letih 1942 do 1945 pod nemškim fašizmom trpeli in umirali številni borci partizanskih odredov in vojni interniranci iz nekdanje Jugoslavije, se je naša pot proti najsevernejši točki evropske celine nadaljevala po čudoviti norveški obali. S trajektom smo bistveno skrajšali pot med Bo-gnesom in Skarbergetom in pozno popoldne dosegli še posebej iz druge svetovne vojne znano mesto Narvik. Kljub slabemu vremenu smo se vendarle ustavili. Spomenik na glavnem trgu spominja na osvobodilni boj mesta med drugo svetovno vojno. Do Nordkappa je bilo »samo« še 739 kilometrov, od Dunaja smo bili oddaljeni 3.129 kilometrov, od severnega tečaja pa 2.420 kilometrov.
Po polurnem premoru se je vožnja nadaljevala ob fjordskih zalivih do Harstada, sicer majh-
nega mesteca, ki pa je ena glavnih izhodiščnih točk za izlete z ladjo ali helikopterjem na prečudovite Lofotske otoke, ki severno norveško obalo varujejo pred odprtim morjem. Prenočevali smo v hotelu Viking Nordic, neposredno ob pristanišču, v katero je tik pred nami vplula mogočna norveška, vojna ladja. Po večerji in ogledu idiličnega mesteca - v Harstadu v tem času noči skorajda ni -smo si privoščili zadnji počitek, da bi naslednji dan z novimi močmi krenili proti cilju potovanja, Nordkappu.
Že ob petih zjutraj smo se odpravili proti severu in se vsa-
ko uro bolj približevali cilju. Pri tem pa nismo zanemarili tega čudovitega dela severne Norveške s svojimi majhnimi kraji, v katerih prebivalstvo živi večinoma od ribolova. Ob cesti proti Nordkappu pa so se vse pogosteje pojavljali tudi šotori naj starejših avtohtonih prebivalcev Laponcev ali Samov, kakor jih imenujejo Norvežani. Večina jih je nomadov, živijo pa severno od polarnega kroga na Norveškem, Švedskem in Finskem. Njihovo število se po uradnih statistikah giblje med petdeset in šestdeset tisoč, večina pa jih živi na Švedskem in Norveškem, le nekaj tisoč na
Finskem. Na Norveškem najpomembnejša manjšina, ki si je - po močni asimilacijski politiki države v preteklosti - v zadnjem desetletju priborila prilič-no avtonomijo. Imajo svoj narodnostni parlament, ki se ukvarja izključno s problemi narodnostne skupnosti, šole na naselitvenem območju Samov pa so dvojezične. Tudi njihov jezik je uradno priznan, kar mdr. potrjujejo javni dvojezični krajevni napisi in tudi v turističnih prospektih je še posebej izpostavljena prisotnost več jezikov in kultur. Jezik, ki ga govorijo Laponci, spada v skupino finsko-ugrskih jezikov, nanj
pa je - sodeč po pisavi in fonetiki njegovih različnih narečij (š, č, ž) - močno vplival tudi sosednji slovanski (ruski) prostor.
Na skrajnem severu Norveške, v majhni vasici Jiepma-luokta/Hjemmeluft v fjordu Alta, pa smo se srečali tudi s sledovi očitno najstarejših prebivalcev Skandinavije. Tu so leta 1973 slučajno odkrili risbe v kamnu, ki so nastale pred 6.200 do 5.600 leti. Prikazujejo lovske scene (s severnimi jeleni, medvedi, ribolov) in tudi druge prizore iz vsakdanjega življenja nekdanjih prebivalcev. Medtem so bile sprejete v seznam Unesca (World Herita-ge List) in tako močno zaščitene. Na območju nekaj kvadratnih kilometrov velikega najd-bišča pa so medtem zgradili in uredili množično obiskan muzej Alta, ki je bil razglašen za »evropski muzej leta 1993«.
Po tem izredno zanimivem izletu v preteklost človeštva smo proti večeru končno dosegli pristanišče v kraju Kja-ford. Od tu vozi stalna trajektna linija do ribiškega kraja Hon-ningsvag na otoku Mageroy, otoku, kjer je najservernejša točka evropske celine.
Vkrcali smo se na trajekt -napetost in pričakovanje sta se med nekaj več kot pol ure trajajočo vožjno do pristanišča stopnjevala. Bomo sploh kaj videli, saj je bil otok skrit za črnimi oblaki? Prevladal je optimizem, krepili pa so ga žarki skoraj že polnočnega sonca, ki so od časa do časa prodrli skozi oblake in meglo. Pristali smo v majhnem ribiškem kraju Hon-ningsvag in se z avtobusom podali na zadnjih nekaj kilometrov naše poti. Po tričetrturni vožnji ob obali Arktičnega morja smo kot načrtovano še pred polnočjo prispeli na težko pričakovani cilj, na 307 metrov visoko formacijo mogočnih skal z imenom Nordkapp, z 71°10’21” severne širine in hkrati najsevernejšo točko evropske celine.
(Dalje prihodnjič)
VODORAVNO: L največje otroško veselje v letu 9. kraj s povrtnino 12. je tam, kjer je aritmetika, čeprav ... zanima le nravno življenje 13. če ... pozabijo ..., ko gredo na morje, mor-
ajo na nudistično plažo 15. naj počiva v miru do septembra vse, kar zadeva izobrazbo 16. ženska iz zaliva, kjer raste vrba žalujka 17. v tako zavito: če bi čebula ne imela če, bi ne bila
čebula, ampak bula 18. če je kdo podoben, je tudi to, sicer pa malo drugačna klina 20. družba mu je glavna stvar, ampak ne med dopustom 22. poet brez začetka in brez konca 23. če znate tuje jezike, boste pisali posebej tako 25. daje ga alarmna naprava 27. pri tej besedi ne smete jecljati, sicer je prepozno 28. polovica staršev 29. je samo delno znorel, ki kroži nad gorami 32. brez njih ne morete postati planinec ali planinka 33. celo časovno obdobje v Meranu 35. nesramnost, če mislite, daje nemški konj: v resnici ji je ime kot rimski boginji lova in rada poje 36. brez njega ne bo nič z rezino kruha 38. za v kovček natančnežev, ko gredo na dopust, sicer pa jo ima vsaka glista 39. barka da jo ima poleg samostanskega hodnika? NAVPIČNO: L nanj so obsojeni tisti brez prevoznih sredstev 2. vsaj med počitnicami pojdite na ... blaženih 3. v poročilo
staršev je krepkost zapisana in trdnost zdravja 4. najpogostejši kiks ob reševanju enačb 5. ni že vsaka tiča to, ampak samo ta sraka 6. pogosta gosto ovešena stena v pravoslavnih cerkvah 7. jaz pa ti, pa Židana marela, firma & ... 8. je vedno samo na enem koncu knjige, lepilo ga drži 9. nanj v Celovec, Beljak, pa tudi na dopust lahko 10. okrajšava za dve nesebično prekrižani rdeči črti 11. kraji s toplo vodo, vendar ne iz bojlerja 14. ljubitelji gledališča gredo v Francijo na festival ob reki Ron 19. če premečeš Sanalia, dobiš povezavo in zvezo 21.... et la-bora, vsaj eno uro 22. v bolečini vzklika zmešani Leo v Španiji 24. zapišite krajše ksenon 26. prizorišče, kjer je Leo 28. haloahe, ne samo na Havajih, tudi v Dalmaciji raste 30. tudi če ne greste v gledališče, ona je vedno tam 31. vedno na programu italijanske televizije 32. upam, da ga imate na mizi 34. v
Libanonu je na vseh avtomobilih 37. kodeks ima zapisanega, brez njega je le majhen keks
Rešitev 44. križanke
VODORAVNO: 1. DONAVA 7. DRAVA 11. EBENOVINA 14. VIR 15. TAKTIRKA 16. BALI 17. ELA 18. CESTNINA 20. LAZ 21. EO 22. ROSS 24. NK 26. LAERT 28. MO 29. AKORDANT 32. VAU 34. AVAR 35. DILEMA 37. OTAVA 38. INAKO 40. BANALNOST 42. RAB 43. ORALO 44. MAE 45. IRH 46. KZ 47. INTEGRAL 50. AAR 52. IDA 53. BLED 55. JABLANA
NAVPIČNO: 1. DETELJA 2. OBALA 3. NEKAZNOVANA 4. ANT 5. VOICE 6. AVREOLA 7. DA 8. AVANS 9. VILA 10. ARI 12. IKS 13. NATRETI 16. BISTVEN 19. NOR 23. BOJ 25. KRAVALI 27. ANDROMEDA 28. MLAKAR 30. KATARZA 31. DRALON 33. AMARILLO 36. LITER 37. OBOKAN 39. OBHOD 4L SAGAN 48. TIL 49. AB 51. RJ 54. EP
NOGOMET - REGIONALNA LIGA
SAK nima sreče - 1:3
Značilni za tekmo so bili trdi dvoboji
SAK: Wastian (10. Preschem),
S.	Sadjak, Zanki, Sadjak, Kriwitz, Škerjanec, Eberhard, Šmid, Ziehaus (56. Lippusch); Grujič, Omerovič (72. Hoher). Goli: Grujič za SAK (63.); Wil-litsch (10.), Kuttnig (68.), Ko-reimann (88.) za VSV.
Rdeči karton: Zanki (85.), 600 gledalcev, sodnik Platter (dober).
Kljub terenski premoči v prvem in na začetku drugega polčasa proti nadvse neprijetnemu nasprotniku iz Beljaka, je SAK po 90 minutah tekmo vendar gladko izgubil z 1:3.
Beljačani so v 10. minuti nepričakovano povedli iz prostega strela. Vratar Wastian, ki je hotel ubraniti strel, se je pri tem hudo poškodoval in moral zapustiti igrišče. Nadomestiti ga je moral še poškodovani Preschem, ki pa je svoje delo kljub temu odlično opravil, saj je moštvo v zaključni fazi tekme obvaroval pred še višjim porazom. Po zadetku Beljačanov in izpadu režiserja gostiteljev Sumberaca zaradi poškodbe (30. minuta) so gostje iz Celovca prevzeli iniciativo in neprestano napadali nasprotnikov gol. Igralci, predvsem napadalci SAK tudi tokrat niso znali izko-
PRVENSTVENA TEKMA
nedelja
1. septembra ob 17. uri
SAK - Rohrbach
na celovškem stadionu Vabljeni!
ristiti terensko premoč; Omerovič in Škerjanec sta imela lepe priložnosti, da tekmo odločita v korist SAK. Moštvo VSV je v tem delu tekme igralo nervozno in kaotično. Po pavzi je SAK z vso silo napadal in oblegal nasprotnikov gol in v 63. minuti je Grujič končno z lepim prostim strelom zasluženo izenačil. Upanje po vodstvu SAK, VSV je bil potisnjen v defenzivo, je bilo upravičeno in veliko. Zgodilo pa se je povsem drugače. Samo pet minut navrh (68. minuta) je VSV z nasprotnim napadom povedel z 2:1; gol je zadel mladi igralec Kuttnig. Dve minuti pred koncem pa je Ko-reimann poskrbel za končni rezultat 3:1 in s tem je bila prva zmaga za VSV zagotovljena.
Tekma je bila nervozna in trda; sodnik Platter pa je razdelil veliko rumenih kartonov in v 85. minuti izključil obrambnega igralca Zankla, ker je prejel drudi rumeni karton.
Moštvo SAK je ponovno pokazalo lep in dober nogomet.
Trenutno boginja Fortuna pač ni naklonjena SAK, manjka pa mu seveda odločni napadalec, ki bi izredno lepe priložnosti znal izkoristiti za odločilne gole.
Pomembno je, da igralci SAK čimprej pozabijo ta povsem nesrečni poraz in da se koncentrirajo
na prihodnjo težko tekmo proti drugemu na lestvici, Rohrba-chu iz vzhodne Štajerske.
Edino zmago koroških moštev je tudi tokrat odnesel WAC proti Esternbergu s 3:1; Austria Celovec je remizirala proti Trgu, 0:0; novinec Pliberk pa je v gosteh z 0:5 visoko podlegel Pöllauu. Na lestvici pa suvereno vodi moštvo iz Welsa z 9 točkami.	M.Š.
Rezultati tekem iz nižjih razredov
Podliga vzhod
Mostič - Bilčovs	3:2 (2:1)
DSG Borovlje - Vetrinj 2:3 (1:1) Welzenegg - ATUS Borovlje 1:1 (1:0)
1.	razred D
Šmihel/Pliberk - Maria Rojach 5:2 (2:1)
Sele - Žitara vas	2:1 (0:1)
2.	razred A
VSV II-SAK 11	1:1 (1:0)
2. razred F
Dobrla vas - Globasnica 0:0 Žvabek - Rikarja vas 1:3(1:0)
REGIONALNA LIGA
1.	Wels	3	3	0	0	6:0	9
2.	Rohrbach	3	2	1	0	6:3	7
3.	Leibnitz	2	2	0	0	4:0	6
4.	WAC	3	2	0	1	6:5	6
5.	St. Florian	3	1	1	1	1:2	4
6.	Voitsberg	3	1	1	1	4:6	4
7.	Pöllau	3	1	0	2	8:5	3
8.	Gratkorn	2	1	0	1	4:4	3
9.	VSV	3	1	0	2	3:3	3
10.	SAK	3	1	0	2	3:5	3
11.	Esternberg	3	1	0	2	3:5	3
12.	Pliberk	3	1	0	2	3:9	3
13.	Austria	3	0	2	1	3:4	2
14.	Trg	3	0	1	2	2:5	1
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 43
Študija K. Feiter 1941 / Beli rezimira
Črni je materialno močnejši in belemu kralju že spleta matno mrežo. Edina priložnost belega, kije na potezi, sta prosta kmeta na kraljevem krilu. Tokratna
a b
f g h
naloga reševalcev je, da ugotovijo, ali čmi lahko uspešno zaustavi napredovanje belih kmetov ali pa se mora zadovoljiti z neodločenim rezultatom.
Rešitev štev. 42
Povezana bela kmeta je čmi razorožil z nenavadno potezo trdnjave 1...Tc6!? 2.bc6 Beli mora sprejeti žrtev, saj po 2.Ka7 Kc7! 3.bc6g5! odločijo čmi kmetje na kraljevem krilu. 2...g5 3.a7 f5 4.c7 / na 4.h4 g4! / Po 4..T4 5.h4 g4! 6.h5 h6! beli nima več potez in prodor črnih kmetov odloči. Beli seje vdal! Zelo poučen razplet partije!
ŠAH - DRŽAVNO PRVENSTVO
Dunja Lukan na 7. mestu
Šahistka Slovenske športne zveze Dunja Lukan zaseda po devetem kolu ženskega državnega prvenstva v šahu v Grieskirchnu na Gornjem Avstrijskem 7. mesto. Doselj je osvojila 3,5 točke.
Po zmagi v prvem kolu proti domačinki Feichtnerjevi je v nadaljevanju turnirja premagala še Sonjo Hohendanner iz Nižje Avstrije, remizirala pa s Štajerko Jutto Graf, Michaelo Hapala iz Nižje Avstrije in Ulriko Schwaninger iz Salzburga.
Na državnem prvenstvu sodeluje 12 najboljših avstrijskih šahistk, uvrstitev med prvih šest pa pomeni kvalifikacijo za nastop na prihodnji šahovski olimpiadi. Za dosego tega cilja mora Dunja Lukan v zadnjih dveh kolih osvojiti še najmanj točko in pol.
Na vrhu lestvice so igralke z najvišjim ratingom Helene
Mira (Elo 2205) iz Predarlske, Jutta Borek (Elo 2066) iz Gornje Avstrije in Dunajčanka Maria Horvath (Elo 1994), četrto mesto pa zaseda druga igralka iz Koroške, Sonja Sommer, s 6,5 točke.	I. L.
sporoča, da se je preselila v nove prostore.
Nov naslov se glasi:
Slovenska športna zveza Wulfengasse 10H A-9020 Klagenfurt/Celovec tel. 0 46 3/31 85 10 faks 0 46 3/31 85 06
Predstavnici Koroške na ženskem DP v šahu v Grieskirchnu: Dunja Lukan (SŠZ) in Sonja Sommer (Gospa sveta).