List 3.
Klic do prebivavcev kranjske dežele
v pomoč revežem nekterih kantonov na Do-
lenskem.
Dobrodelnost prebivavcev Kranjskega, ktera je Jansko leto dodelila izdatno podporo revežem na Notranjskem, kliče se danes z istim gorkim usmiljenjem, ktero obuja v srcu ptuja nadloga, na pomoč prebi-vavcem nekterih kantonov Dolenskega, kteri bivajo v najhujši stiski. *)
Leta 1865 bila je sploh slaba letina in brez malega razločka v vseh krajih dežele bo trpelo ljudstvo do prihodnje žetve hudo pomanjkanje. Nikjer pa ni imela neugodnost slabega vremena, kteri so se tudi pridružile druge nesreče, kakor toča in ogenj, tako nesrečnih nasledkov, kakor v kantonu trebenskem, zatiškem inžužemberškem. Tudi so nekteri kraji kantona novomeškega, krškega in kostanj evškega v enaki stiski. Ozimno setev, kteri je že škodovala prezgodnja zmrzlina, je bil zadušil sneg, kterega je bilo lansko leto na kupe blizo do spomladi; morali so za-moknjeno ozimino podorati in polje z jarino obsejati; jarino je pa vzela strašna suša lanskega leta, kakoršne še nismo imeli, tako, da kmetovavci še toliko žita niso pridelali, kolikor so ga usejali. Ta suša je vzela tudi vse seno in otavo, in ker je klaje pomanjkovalo, se je moralo mnogo živine prodati, toda žalibog, po nizki ceni, zakaj živina je bila strašno shujšala. Kar je kmeto-vavcem še živine ostalo, je je le toliko, da so mogli ž njo polje obdelati, ktero so večidel le z izposojenim semenom obsejali, in tudi ta živina skoraj nikjer nima izdatne piče, in začeli so že trgati streho na hišah in kozolcih, da živini pokladajo strešnico. Tu in tam se klaja s tem zboljšuje, da jo solijo z živinsko soljo; ker pa tudi ljudje* že druzega živeža nimajo, kakor repo in krompir, in še to borno hrano morajo brez soli vživati, jim tudi denarja manjka za živinsko sol. Veliko goveje živine vtegne tedaj poginiti in kmetovavec zgubi najtrdnejšo podporo pri poljedelstvu. Ravno tako se je v vinogradih zavolj paleža in toče prav malo ali celo nič pridelalo. Ako bi se ne bili jesenski sadeži saj nekoliko bolj obnesli, že zdaj bi imeli stradež , ko je zima še le nastopila. Tako se pa ljudstvo še siromašno živi 8 krompirjem, repo in zeljem; vendar je pa že mnogo ljudi, ki žalostno pregledujejo svoje majhne zaloge, zakaj povžite bodo v enih tednih, — kaj še? v enih dneh. Ker pa ljudem živeža pomanjkuje in le slabo hrano vživajo, je gotovo, da se bodo med njimi začele in razširile bolezni.
Podpisani deželni poglavar je nedavno na oglednem potovanju po Dolenskem   obiskal  tiste   kraje,   ki  so v
*) Po naznanilih okrajnih  gosposk  je   okoli  34.670 gold.   treba, da se nadloge polajsajo imenovanim krajem. Pomagajmo tedaj!
Vred.
najhujši stiski, ter se je sam prepričal, da je revščina zares taka, kakor je tukaj popisana, in da je silno silno treba nagle pomoči s tem, da siromaki dobivajo živeža, živinske soli, s ktero bodo slabo klajo zboljšali, in če bo treba tudi seme za spomladansko setev, in sicer do tistihmal, da nastopi boljši letni čas.
Akoravno se ne bo opustilo, to nenavadno stisko naznaniti deželnemu zboru, da bi tudi on dovolil izdatne pomoči iz deželnega zaloga, se vendar deželnemu predsedstvu potrebno zdi, obrniti se do usmiljenja, ki so ga že tolikokrat skazali prebivavci kranjske dežele, s to prošnjo, naj pomagajo svojim ubogim so-bratom z milodari v denarji ali živežu.
Milodari se pobirajo v Ljubljani pri c. k. deželnem predsedstvu, pri mestni gosposki, pri vredništvih ,,Lai-bacher Zeitung" in „Novic", po deželi pa pri c. kr. kantonskih gosposkah in pri farni duhovščini.
Da se vestno razdelijo milodari, se bodo v polaj-šanje te reve na mestu postavile komisije, ktere se bodo posvetovale z možmi, ki so v tej reči zvedeni, namreč s farno duhovščino, z župani in zaupljivimi možmi.
Razglasilo se bo v svojem času očitno, koliko se je nabralo in kako se je razdelilo.
Od c. k. deželnega predsedstva v Ljubljani 5. januarja 1866.
Njegovega c. k. apostoljskega Veličanstva pravi skrivni svetovavec in deželni poglavar na Kranjskem: Edvard baron Bach 1. r.