I To vprašantje zastavimo maiši v.ladi isi UudskTtn zastopmilkam. Besade pridedo od učiteliifSkih ustoic, iki se tresejo aeze '«n arda. Ako hočejo v tem strašno hudem času inaprtiti učtteljsitvu ikakio delo, niso nikdar v zaidragK vedno naijdejo praivo p»t za to, oetuidi zahteviaino ©praviilo večfcnait ne n>oisi]>ešui.je angileda učitalda vzgojiiteilja 'iin nd v sMaidu z indeig'0'vo častjo. Vsalkdo izimed ofolasrtniikiav, iki ima ipo sedaii veilijiaivniem šcilsikem zatkomu vpliv na iičiteifeke živ-ldems/ke uredibe, stavi nami zahtave, ki 'niso vselej v isoigilasifu _ njegovMim potolilcam, pri vseim tam pa narašča injegovo defo v šoli 'Cid dine do dine, je jrapoinnejše in 4ežaiv_ei}še. Akfo ipa pride učitelij s ¦s,ViOiji'nri zaihte- vaini, #ovori< ffluhiim ušescim, ikvečjiim ga hvatojo z zbran'iimi besedanri za injeKiavio ideallino ddo v abono blagiinjo in korist. 'Pripravfjendh pa imajo tudi tiiscič m tisoč i|X)im.is»lekoiv iiin kaželio na zatpreke, ki oivi1ralio zasedaij ali zavedino iapoilinitesv fora.žeinih želia. Taka je zadeva z zafotev© po dastojnis p.itiiVJioni in iraZTtt.irafin :primienii plači. Vsi druKi stanoaii. iki iimiajio stailane plače, dcibivajjo že zd-avina1] draRmdsike deikiaidc, ki se jiim T>orvišutie.io od časa do časa. dičiitelja 8o pa pehalli od dežeHe k državi iin mditiu z-ope* inaizaj. Slednjič jc pcsegila vmiieis državina zboinnica <\n 'v naigilioi doivioili-la 70 ;mi.. K. A sedaj jc iprišla stvar v ridke biirakratav: ti so si izinisdili par ducatoiv rai_deljevata:ih ikliiučeiv, vTŠiie so se niaijsubitiiineiiše poiKvedbe, preden so> bMi deiežna pirisipevka vsi bli_nii'i im dailijni soradniki, vse Miclke, Francke in NeŽMke, ,ki jiih ;i>oidii>i'raiio aili vz-držuiietjio s svojo' plačo ¦iraoKabrojire suipilantke. In tako smio STeono prišli do tega, da so &e naibavini prisipeviki, iki bl se bi\\ nnoTaili razde^iti .pired Božipem, azplačali v nekaiterih dežeilah 4 mesece poiznetje, p© id-nuKih .pa še do danas ne. S kaitermi dnisfiim: s.taitrcirn bi se drzniM postapati .ako brezobaiinno? SlBoriia se gcdi z dragiinijiskiirvi dclk.aidanri za teto 1918. Ze meseca novembra 1917. so posianec Teufeil in toivariši po^ pcsredovanju učitelisikih cir^ainfeaicia vtožili v d.ržavnii zbonnici ipredilog, ki maij bi zenači1! rčiteilijstvo z uiradroiš-vom vsaj grlede drasiiniiskili doikil(aid. Keir ije prikipela beda; v učiiteiijskili .rodioiviinah do vrhmnca. im ker bi M moral maimeravani ¦zaikom Sitopiiti' v veJjavo že s 1. jainiuarti.imi 1918, t>«i bMa inoiraia zbomica poslancev vzeti i^redllioK takcij v uretires. Toda nc: iležall }e nneisece po -raz-iiiih predaiiili v državmi zb-cirnioi, preidein se iie vladf viideilo vredmo, da se ije začola pečati z .niiiim i/n ¦piremišlijeivaiti, klje bo doibila ipcikmitje. To pa je stoiiifa; šele pcteim, ko 'So učiteljsike orgainizaicije zopeit iposefele ivmes m .s-pravile zadevo v ¦tiir. Stvar inapreidiuiie že sedaa 'taikio ¦počasi, da se boiiiirnio, dia se zavleče za v>eč imesece!v, .pTeden pride do sireanega m uspešnega koinca. D» 'sreane«:a? PTOiraoumski odseik ise iie biil zedimil z '\ilaJdo za pilačevande 50:50. A)W ipirišel je vimes mesireč.nii ipTedllci? postamca Jarca, iki zavfaouje vso s toiliikim trudam zKirajeno Sitavbo. VJalda ie jzifavjila tafccti, da je .sprejetii Jotčov piredloK ovi.ra samikciiji. Sedaj leži načrt v gosiposlki ziboinnicii, kjer ibo slkušala vfada dcbiti večimo za svicii predilog. Ce se ;K iTO-sreči. pnide predio^ znpet' v finiatnčni cdseik iiin cidtod 'Bok ve ikaiko SiPTeimemjem v zbcnnico ipicsilaincev. Ako se >ta uda viladi in spimjrme plačevaimje 50:50, se bo:d'o de- ždmi zbari diržali prvrtireKa sklepa \n ujaiviili, da ne moredo •izvr.itii sarakoioniiranaga z«ako_ia, ketr niraiaiio sreidlstav. Tiu je p^aič aiareBnična lattnska pirisllioviica: duobus ceirtantii us 'teirtius sraiudet. Emaiko se s:od;i ituid.ii drujjiiin učiteliiskiiim zahtevaim. Več let sein zahteva učitefe-vto, da bi že veirndar «n!k!rat vtlada konec Tiareidiiila pirotelkciin pri oddaiiii uoiteddskih silužb, ki rjo ie uivedla po eini strani samoipašinicst ipo^ draigi brezmeiitnia ztoibnosit ipoilitiških krl'iik v ;i>osaimez_iiih dežeJah. A ne ipomasga m.ič! Doiigio ivrsto< let i)riiHa!iaiji0' v učitdjsikeim stanu ina ipoivrštje nezimožmi 'Ijiudje, iki jim mi raar inatijredek šioilstva, šet imanj ibilagiinja učiteltfskeffa staniu, da so le doibri m marliiivii priganjač)i dnrf.iČTie pniliitiške svinjiaiti. Fn ipireu&troijiitev •šojistva? -Koliikio so že ifttvtorlili miiinistrski ipTedsedniiki iui nauon«i niunistri o preustnojitvi šoilsitva bodisi ;pri razpraivah o vladnih ptrogirfamiiih, bodisi pri ¦utemreJiievJanim proračuina naiučncffa irniinfeitrstva, aili otb daoih priiliikaih v nauoneim odscku diržavne zbcinmce, a čez fereziplcidno besedičemie do UTesničevanja zasitavli.reneKa pToigiraima še iniso- prišli1, da ne ff'Oiviariim; O' teim. da ibi se ibiili samioi dotBJkaiili im lati/li sistema, po katerem je wikTOJeno rtaše seidaniie šolstvo. Pod teim siisteimioim tripi >naše šcntetvo iV-J-iiko šikioidio; sitisnjemo v tesne oiklepe se ne imore razviijalti in rlrči nfiipiresit;fl(no po strmiim.i navz.dol v svojo usodt). Pa še nekai je, kar de ijako razJburiilo v zadnjem oasu vise avstriijsiko učd^teljstvio. Hne 26. februa/r,ia 1918. je predlc-žila vlada državni zibonnici zaikomski inaičrt o ,re;fortmii izobrazbe ljudsikošdskega in meščamskoišalskeffa uoifceliistva. V,l:aida je prizadjala s to prediloKo učiiteljstvu uidiarec, kalkoršne&a bi ne biili miikdar piričakavaii od vilade, ki itna vedirno poliina usta hvale za 'iičrte>l'.?e:vo dieilcivainde iiin ne imiore niikdar dobrM dowlii iepih besed, če govoiri o zaisilu^aih učiteJistva. l>alffo vrsto let zaihtevamo refornio učiteliiske izctbrazbe v tam ismiiislu, da ivsposoibi učiteKia zrelictstno ¦'izpričevatlo, fci ga ie piridoibil na uči-teljiščii, za redinega slušatelja :na -vseučiHšču. Mis'li'1'i .smio, dia se mam uresmiiči sedaij ta stara maša zalitevia, iker ae to že vpeljano v melkaiterih državiah, po^ dru^od se ipa resino pe&iito1 s to preiustrajitvilio. Upali srnio zaiman. Naort noče v srvoiii bre_ob_i.mi kocepoiii tiičes-ar vedeti o tem, da bi se učitelljstvu >odprla vrata na v.sedičiilišče. Dniloča snimo, da s-e <priia;ii»ti k i-zpftoi _a srlavnega učiitelda Je ctn,i ikam- diidat, ki se iiztoaže s potndiitam, da i.je (kot iz.veden slušatelii 4 isem^stre paslušall predavantia ^na modiroi3k>vinii falkiuilitefci in. se udelieževal vafi iz oraih strolk, rz katetriih iiiamerava ptoložiti 'iapiit, iiz imodrioisloiviia m pedaKOKtke, m da je >med t&m časarri' z uspehoim obliskavail pedaiffoški vseučiil/išfki semiiniar, kier se vrše tudi ipriaiktiške viaje. Te štiri semestre pa učrtdii ine sme izvršiti taJkoij po zp&knsineim ali sposotbltieinoist'iiim izipitu, temrveč še _© pa diovrš-eeim izpitu za .meščansike šcd-e. Ta iapit je pa zoipet odvisen od obiska kaikeRa tečafia za incščanske šotle, h ikateremu ise ine bo pripuščafl vsak učiteli: napr&j imiara napraviti sposobljemostni iz,pit za Ijudskie šole, potem se raora v svaji praiksi poseibno odllikavatii in .siledndič imara dcnkiazaiti, da (e spoisoben za višjo strokovino izobriazbo. Šele kdor se po tetm drviolimatem. prerešetovamju — da se pniipusti ik 'tečaifu za mešoansike šoile in da ipaloži spasobljetiastini iapit za meiščatnslke sotle — spoz-ia za sposotoneffa, itemu &e šele odpno vrata na učiteljišče za 4 'semrestre kot teredineimiu slušate-lju. LJčiteilffsfcviO' se je vsastransko do najdrobneiših ipcidro/bnioisti peoato z irefoir-nio učiteiljsike iz^oibraizbe. Nasprotti vlaidni predilogi stavi isvojio mmmavno zahtevio, da se mor&io aioitdijišonim1 atasoilivantotm. kakor abscilviemttoitn drugiih strediniiiih šol ¦odpreti v&eučilišča. PreMstnoiiHev učitetiske izobrazbe v driUgem smiisliu 4in. v drufifačni smeri ni .napredeik, temiveč kanak ¦nazai.i, ki si hulšega >ne more isarrrisLLti najv"oč]i nasprotok šole m Ijud.ske iiZiObraz;be. Tako rie ¦vilaidia prevariila .uoiteliistvo tuidi 'V tenn pagjedu. Odkar je v vdiiaivi sedanji šolski zakan, se Je že večkrat ipokazalo, da wma viaida 'tiaiziuimevaniia za »mictni patožaii, v kataretm hira \n lumira ¦učiteljstvo; kne!la ije igrlulia ušesa, iko je Ptfiosilo učHeljstvo panroči »oiper neizprosne, brezobziirne in ikriiviiane poditike v korporaci-iah, kjer odtooujeao o .njegovi usodi; s predloKio o irefarmi učiteliislke izobrazbe pa je dakazaila, da noče dviiiginiti, da, da se celo zoipeirstaviia vtišji uoiteliiski iy.iabr.az.b'i. Čudilm,o «e temu tfttnibnilii, ker ¦se H pTi t-aiki preu&trotiitvii ni 'treba bati avtomistav; pa 'tudi stroški ne prideiio v poštev. V tejn pogleidu iji ne nasprotuiie mobona vnanja silla, teimiveč \<e n'jeoie teamne imioči, ki vladajO' v wjei saimi. Zato stavi itioi-teias _vno rv;se ssvoje inade v državni zbor. Kakor se je ta hitro wdločid in prisilii državo, da 'je tz ilas.n'iih sredstev dala uči'teiljs*vu sioefr imajhne naibav- ne P-ispevfce v letu 1917, <in kafootr io bo dovedel do tegja, taiko sajj upamo, da nam bo 'v letu 1918. redmo imeseono izplačevada doBitojne dragiiffjsike doklade, tafco ¦rtaii jo r>risMi tudr v to, da da učiteljstviu svioboidno po't do višje iii teinieiliiitejše i:zobrazbe.